. Po poŠti BrfjsBa.".: sa celo loto naprej 26 K — h pol leta i , 13 , — „ četrt , , 6 , 50 , me?!C , 2,20, V upravniitvu projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, — , eetrt , , 6 , - , mesec , 1 „ 70, Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod, Naročnin* in inierat« •prejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma De vsprejemajo. Urodniitvo je v Seme-niskih ulicah St. 2.1., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 105. V Ljubljani, v sredo 8. maja 1901. Letnik XXIX. Ideali radikalnega vsenemštva. Vse stranke so edine v tem, da je pri zadnjih parlamentarnih borbah zopet storilo radikalno vsenemštvo velik korak naprej. Zalibog se ne da tajiti, da jim je pri tem mnogo pomagal liberalizem med Slovani. Pošteni Slovani sami z žalostjo priznavajo, da je tudi zadnja akcija za Steina proti dr. Susteršiču pravzaprav le nov naskok vsenemštva proti slovanskim strankam. Wolf je pri vsenemškem zborovanju povedal, kaj hočejo Vsenemci, a njegova izjava zasluži, da jo po zaslugi kritikujemo. Rekel je, da vsenemštvo pomeni boj proti Slovanom, proti židom in proti Rimu. To je negativna stran. Pozitivna stran je pa združenje z Nemčijo na razvalinah sedanje Avstrije. Boj proti Slovanom! Ta boj Vsenemci vodijo že dolgo vrsto let. Proglasili so narodno nadelo o gospodujočih in suž-njih narodih. Sebe štejejo med gospodujoče, med one, ki so po svojem plemenu poklicani, da potlačijo slovanski živelj in ustanove sredi Evrope od Hamburga do Adrije veliko nemško cesarstvo, ki imej hegemonijo v Evropi in po svojih kolonijah gospoduj tudi v drugih krajih sveta Zato je treba Slovane oslabiti. Najbolje se tam oslabe, če se m9d njimi neti strankarski prepir in sfc pospešuje boj liberalstva proti kat. strankam. Vsenemci vedo, da ta boj najbolj slabi Slovane. Oni vidijo, da je treba liberalne slovanske stranke vedno podpirati, kadar gredo v boj proti svojemu krščanskemu ljudstvu. Ljudska organizacija najbolj zadržuje napredovanje germanizacije. Gospodarska društva so najboljši jez, ki ustavlja napredovanje vsenemštva. Zato vidijo v podpori liberalnega boja proti ljudski organizaciji sredstvo za prodiranje vsenemštva. Zato so so zvezali tudi s slovensko liberalno stranko in zato so prijatelji vseh, ki jim gredo s svojim gnevom in sovraštvom do voditeljev krščanskosocijalne organizacije na roko. Boj proti židom! rekel jo Wolf. Ta boj pa že ni več tako odkritosrčen. Zadnji vsenemški shod je bil na Žofinu v Pragi, in na tem shodu so isti Vsenemci sklenili zvezo z židovsko liberalno stranko. Žida sovražijo Vsenemci samo zaradi plemena. Višje kulturne ali celo verske ideje v tem boju nimajo. Oni židje, ki prisežejo na vsenemški program in se prilagodijo nemškim težnjam, postanejo v istem trenutku njihovi tovariši in zavezniki, in ti lepi bratje gredo takoj roko v roki skupaj zoper onega, ki jih ovira v njihovem napredku. Saj so pa tudi v svojih nazorih popolnoma prekvašeni z onim židovskim liberalnim duhom, kije vodil najhujše boje zoper katoličanstvo. Saj v svojih listih ponavljajo iste laži in predsodke zoper krščanstvo, ki jih je židovski liberalizem že desetletja razširjal in gojil. Proti židom so le tedaj, če so židje proti njim. A navadno se podpirajo med seboj, ker njih skupni sovražnik je krščanstvo. Boj proti Rimu! To je pa poglavitna ideja, ki jih vodi in jim daje moč in vztrajnost. V vsem drugem so nedosledni. Zve-žejo se z liberalnimi Slovani, kakor so se zvezali s slovenskim liberalizmom, zvežejo se z židi, kakor so so pri zadnjih volitvah zvezali z liberalnimi in socijalnodemokrati-škimi židi proti krščanskim strankam, a z neutešljivim sovraštvom preganjajo katoličane. Sedaj je Wolf napovedal boj tudi dru gim nemškim strankam na Češkem, ker mu premalo delajo zoper Rim in zoper »fevdalce«. Na Nemškem se tiskajo vedno nove brošure, ki sramote na najpodlejši način katoliško cerkev. Tu se ne gre za noben um-stveni dokaz. Taki pamfleti, kot je Grass-mannova brošura o svetem Alfonzu ali pa »More-li Leon XIII. priti v nebesa?« itd., so l£ šarlatanski izdelki ljudskih sleparjev. A dobro je vse, da je le proti Rimu. Boj proti Avstriji! To nujno sledi iz prejšnjega. Kdor se bori proti katoličanstvu, mora se boriti proti Avstriji, ki je v večini katoliška. Kdor sovraži slovanstvo, ne more ljubiti Avstrije, katera ima pretežno slovansko prebivalstvo. Kdor dela za Nemčijo, ki se hoče okoristiti na račun Avstrije, mora proglasiti boj proti Avstriji. Značilno je pa, da se sedaj z bojem proti katoliški cerkvi vedno združuje tudi boj proti vladarski hiši. Nemške brošure, ki razglažajo vsenemški boj proti katol. cerkvi, ne pozabljajo opozarjati na to, da je avstrijska vladarska hiša katoliška. Zadnji korak nadvojvode prestolonaslednika je dal zopet povod, da napadajo vladarsko hišo, Tako vidimo v radikalnem vsenemštvu res celo vrsto najpogubnejših načel. V bistvu so to ravno ista načela, ki jih framasonstvo že zasleduje celo stoletje. In res, če pogledamo na zvezo, ki se kaže v zistematičnem boju proti katoličanstvu v celi Evropi, moramo priznati, da vkljub vsem nacionalnim elementom, ki jih ima vsenemštvo v sebi, je vendar njegova vodilna in poglavitna sila v framasonskem načelu: Broj proti katoliški cerkvi in proti Avstriji! S tem sovražnikom se ima boriti naša država. Če ima še toliko moči, da ga premaga, potem napoči nova doba : V Avstriji se povzdigne katolicizem in Slovani dobe nadvlado. Če pa zmaga velenemštvo, potem imamo kulturni boj, in slov. pokrajine postanejo nemški Kamerun. Kako obvarujemo naše ljudstvo pred izseljevanjem? (Narodno gospodarska črtica). Vedno naraščajoče izseljevanje našega kmečkega in delavskega prebivalstva v druge pokrajine, zlasti v Ameriko, ima za nas Slovence in posebno za Kranjsko in to osobito za Dolenjsko in Notranjsko najslabšo posledice. Krepka moč naših mladih ljudij se izkorišča na ptujem in ko oslabijo, se pohabijo ali ostare, tedaj se vračajo zopet v domovino, kjer potem navadno le životarijo, če no padejo svojim sorodnikom in občinam v nadaljno oskrb. V primeri z mnogimi upi in s stroški, s katerimi se podajo v tujino, pribori se malokateri do blagostanja in še to si je pridobil le z izvanredno pridnostjo, varčnostjo, z naporom vseh močij ali pa po naključju; ako bi bil enako priden v domovini, tudi tukaj bi se bil priboril do enake stopinje blagostanja. Če se upošteva, da dandanes samo v Ameriki živi nad 70,000 Slovencev, no oziraje se na velike naselbine na Vostfalskem in drugod, tedaj lahko uvidimo, koliko škode se zgodi v tej zadovi našej ožji domovini. Pa no samo tej se škoduje s tem izseljevanjem, ampak država sama ima pri tem najobčutljivejšo izgubo. Veliko mladih ljudi se odtegne vojaški dolžnosti, najkrepkejše delavske moči odpadejo pri domačem delu, obdelovanje posestev, ves kmečki stan trpi in hira pod uplivom izseljevanja, kBr vedno bolj primanjkuje delavcev in delavk, dolgovi in prodaja kmečkih posestev se množč in kar je najslabše ¡Izseljevanje v velikem se je še le pričelo ter bode zavzelo vedno večje dimenzije, morda take, da si jih danes niti ne moremo predstavljati in v naprej preračuniti njih slabih posledic. Izseljevanj zadnjih dveh let potrdi najbolj oči vidno resnico tega izreka. Pomislimo nazaj v polupretekli čas! — Biti posestnik, biti sam gospodar na lastni zemlji, to je bil vzor vsacega človeka ! Imeti posestvo, to oddati svojemu sinu nezadol-ženo in temu nevesto iz dobre, enake domače hiše pridobiti, to je bil največji ponos vsauega očeta in vsake rodbine v vasi in v občini! Kateri kmečki sin se pa trga dandanes za posestvo svojih starišev ? Katera nevesta se rada moži na posestvo? Od vseh stranij opazujemo le izbiranje in izbiranje! To, kar jo bilo najdražje našim prednikom, to, kar je steber naroda, države, človeške družbe, to dandanes ne mika nikogar več! Kaj jo temu vzrok in kako bi se dalo temu odpomoči? Če se ozremo po vzrokih, zakaj kmečki stan propada in zakaj da iz tega nastaja izseljevanje, tedaj lahko navedem mnogo tehtnih vzrokov — za naše kraje in za naše razmero v srednjem stanu kmečkega prebivalstva, katerega tu kot v vsakem oziru najuplivnišem, najobsežnejšem in najbolj podpore potrebnim in vrednim stavimo kot vzgled. Naš rod rad dela; tudi dela vztrajno, njegovo pridnost, razumnost in porabljivost vi; se povsod ceniti, samo v domači deželi kaže sa, da hoče opešati, tu sledimo, da mu primanjkujejo te vrline, z eno besedo: Manjka mu nekaj, česar so sam še prav no zaveda. In kaj mu manjka? Manjka mu v svojem poklicu tiste strokovne naobraženosti, katero opazuje pri drugih stanovih; izobraženosti, ki ga stori sigurnega v izpolnjevanju svojih dolžnosti, ki mu obeta obstanek in napredek v svojem stanu, in ž njo združena za-dovoljnost, s tem, kar ima. Vsak rokodelec, obrtnik, trgovec, uradnik itd. so mora v mladosti učiti in dostikrat prav veliko let učiti, mora si pridobiti izkušenj, da zamore s pridom izpolnjevati dolžnosti svojega poklica. Samo kmetovalcu naj bi tega ne bilo treba storiti? Njegov stan, ki res zahteva v vsakem oziru največ teoretičnega in praktičnega znanja, največ zdravega razuma itd. — naj lahko pogreša vseh duševnih in telesnih vrlin? Ako kak mlad človek ni za nobeno drugo rabo, potem se ga upreže v kmetovsdčev stan, za njega bodo že sposoben. LISTEK. Tihe žrtve. Spisal Gvozdenko. (Konec.) Veter prinese izza ogla gorkega dima. Toplota jo vzdrami iz zamišljenosti. Zgane se. V roke jo je zeblo. Pomane si jih in stopi hitro v kuhinjo, iz katero se je videl na stropu v veži skozi steklena vrata odsev ognja raz ognjišča. Bila je stara hiša, ki še ni imela štedilnika — — Ogenj je tiho plapolal, ko da rajajo ples sence umrlih, in stvoril kraljestvo svetlobe, v katerega so moleli ogli temne oprave, kot zli trenotki v svetle dni. Mehanično dene v ponovico slanine, da pripravi zabelo. Njeno cvrkutanje se začne mešati s čekljanjem kropa in mrmranjem prepiha v dimniku. Na pol suha polena so se začela na konceh creti, ker je silila zaradi vročine voda iz njih. Plamen se pa ni menil za to ječanje umrlega drevesa, temveč jemal hrano iz njega in plapolal, da so se ovijali rudeči zublji posode, kakor solčne vile na trati, plešoče kolo. A iz njegovih koncev so je vijugal dim in se vlačil potuhnjeno pod stropom proti dimniku. Neža se zagleda v to svetlobo in harmonična godba jo zaziblje za hip, da ni mislila nekaj časa na nič. V tem zazvoni Ave-marijo. Prekriža se in počne moliti. »Angelj Gospodov je oznanil--Če- ščena si Marija — —« Samo iz navade je izgovarjala besede, a srce ji je prosilo Boga za dušo toliko pre-trpevše matere. »Glej, dekla sem Gospodova — — Čc-ščena si Marija — —« In sredi najsvetlejšega plamena so ji zdi, da vidi materin obraz. Ni bil lep ta obraz sam po sebi, zajedla so jo vanj tuga in bol nesrečnih dnij. Ali ona je brala v njem pogum ljubeče žene in matere, ki je razjasneval obraz, da je bil svetlejši, kot živi plamen. Ni si mogla misliti, kako bi ji mogla biti mati v ognju očiščevanja, ki ji je gorel v duši celo njeno življenje najčistejši ogenj požrtvovalnosti in žive ljubezni. Toda mogoče trpi zaradi svojih človeških pogreš-kov, in zato je pošiljala tem živeje Bogu svoje prošnje, naj ji odpusti. Med tem se jo zunaj zmračilo in mesec jo oblil okolico s svojimi žarki, da jo bila podobna iz srebra vliti podobi. Mirno svečano je stala narava v nočni tišini. Čuti je bilo samo, da leti po zraku nekaj takega, kot dihanje ogromnega velikana. Ilišica je stala ravno tam, kjer se bije boj med naravo in mestom. Narava poka-zuje svojo živost, na drugi strani ponuja mesto svoj prah in njegovo kulturo.' Potegnil je kolos hiš na se brezbrojno mase žuljavih rok in drži jih z verigami lakote, a narava zapoje včasih svojo harmonično pesem, ki odmeva v njihovih srcih vzbudivši spomin na njo, katere otroci so, spomin na prosto, nepokvarjeno naravo. Na enem koncu so je bliščalo mesto zmagoslavno s svojimi lučmi, na drugem je razvijala narava nepremagljivo zastavo življenja. Narava je ležala mirno, kot bi premišljevala, a mesto jo hrumelo in šumelo. Bo-li mogel človek premagati, da odrine naravo in živi brez nje? Okna malih delavskih hišic so so živo svetila. Izza njih se je čulo žumorenje ljudij in na rudečih ali rožastih in pisanih zastorih so se pokazovalc scnce, migale in izginjalo. A zunaj so se igrali vetriči slepo miši in stari ded mraz je gledal izza ogla in jih nadzoroval. a V prejšnjih letih je morda ta princip veljal, dandanes pa, ko mora kmetovalec tudi vse kupiti, ko mora veliko izdati za poBle, za obleko, za vzdrževanja poslopij, živino, orodja itd. gledati mora, da pridela v večji meri z manjšimi stroški in da od svojih pri delkov kolikor mogoče veliko po primerni ceni spravi v denar. To se doseže le tedaj, če zna sam zemljo umno obdelavati, če se zna z uspehom v bran staviti raznim živalskim in rastlinskim zajedaloem, če si zna pomagati pri raznih uimah, ki vsacega doletijo, če zna svoje pridelke prav shranjevati in jih s pravo ceno prodati in če si zna razmerje med dohodki in stroški prav urediti in po njih živeti. Da pa to izvrši, mora biti precej izobražen. Odkod pa naj dobi izobrazbo? Ljudska šola mu podaje osnovno znanje in tudi v nekaterih drugih predmetih pridobi si več ali manj omike. Vse hvale vredno in neobhodno potrebno je dandanes to znanje, vendar dočim se v vsakem stanu vrh tega še za temeljito strokovno znanje in omiko skrbi, ne stori se taisto v jednaki meri za kmetovalčev stan. S tem, da se je kmetovalčevemu sinu podalo osnovnih naukov, usposobilo se ga je, da je začel misliti in se zavedati, da si mora bodočnost in stan še le priboriti. Kdor se poda v druge stanove, se od njega zahteva, da si svoje duševne in telesne zmožnosti izpopolni; a o tem pri kmetoval-če\em sinu navadno ni govora. Njega se izkoiišča v prvo za pastirja, potem za hlapca in ako je bil k vojakom potrjen, ga tam še razvadijo, da se navzame velikomestnih last-nostij: igranja, pijančevanja itd. in ko se povrne domov na očetovo posestvo, se gleda, da se ga kmalu oženi, da se mu posestvo izroči in da se to slednje brezmejno obremeni. Sedaj pa delaj in zadoščuj vsem zahtevam ! Ni čuda, če nima pravega veselja do domu in ga ne zna ceniti! Učil se ni nič o njega pravem gospo-darenju, vsako delo obnese se mu le za silo, raznim nezgodam se ne zna krepko v bran postaviti, dohodki mu ne krijejo stroškov, pred seboj vidi le nazadovanje; kmalu spozna, naj dela, kakor hoče, iz dolgov se ne bode rešil, nasprotno, v dolgove bode bolj in bolj zabredel, zato živi, kakor pravimo, brez računa; s svojim stanom ni zadovoljen, ker čuti, da mu ne podaje obstanka. Ali delajo vsi mladi gospodarji tako ? - Ne. Vendar neovržna je resnica, da jih tako prav mnogo dela, prav veliko posestnikov ravna se pa še po starodavnih navadah, premalo napredka je opazovati in le tam, kjer kak vzgleden veleposestnik, trgovec, duhovnik z dobrim vzgledom obdeluje svoje posestvo, vidi se napredek in čuti se blagostanje. Zato pa, kakor povsod, mora tudi tukaj požrtvovalno nastopiti idealno misleča du-hovska in posvetna inteligenca ter poklicani faktorji, ako hočemo, da bode narod toliko napredoval, da bode našel doma na svojem posestvu svoj obstanek, da bode napredoval v kmetovanju ter da bode ostal to, kar je dosedaj bil : steber človeške družbe in države. Najlepša prilika se ponuja na deželi č. duhovščini, narodnemu učiteljstvu, obrtništvu, trgovstvu in sploh inteligenci, da v tem oziru našemu ljudstvu stori veliko dobrega. Ako so ti stanovi vneti za blagor svojih občanov in ako vsak v svojem stanu in po Bvojih močeh pripomore k temu, da se v občini širijo na temelju napredka razne panoge kmetijstva n. pr. ugledna živinoreja, sadjarstvo, vinarstvo, itd.; ako se posebno upliva na mladino, da se jo vadi v cepljenju, da se ji obudi usmiljenje do živalij, da se ji vcepi ljubezen do rodnega kraja, da se ji daje v čitanje knjige gospodarske vsebine, da se nahaja v obližju kmetijska podružnica, da se jih opozarja na mogočo strokovno izobrazbo v kmetijstvu s tem, da obiskujejo kmetijsko šolo, da se jih navdušuje za obisk takih šol, da boljši in premožnejši kmetovalci tudi v istini pustijo svojega za dom namenjenega sina tako izobraziti; ako torej ti stanovi v tem smislu delujejo, potem ne bode treba našemu narodu v tujini si kruha iskati s pomočjo izseljevanja, kajti z razširjenjem kmetijskega poduka širilo in večalo se bode narodno blagostanje, napredek v kmetijstvu povzdignil bode samozavest kmetovalčcvo, da ima duma na posestvu svoj obstanek in ga ne bode iskal v tujini. (Kooec prili.) Državni zbor. Dunaj, 7. maja. lajava nadvojvode Frančiška Ferdinanda. V soji 12. iebruvarija je vlada predlo žila izjavo nadvojvode Frančiška Ferdinanda. V tej izjavi je nadvojvoda 28. junija 1900 vpričo cesarja, nadvojvod, ministrov in do stojanstvenikov naznanil, da se hoče poročiti z grofico Zofijo Chotekovo in je za ta za kon dobil dovoljenje od cesarja kot družinskega poglavarja. Nadvojvoda je dalje izjavil, da je zakon morganatičen in da bodoča soproga in otroci iz tega zakona nimajo onih pravic in naslovov, kakor sicer potomci nadvojvod. Torej potomci nadvojvode Frančiška Ferdinanda tudi nimajo pravice do prestola. To izjavo je gosposka zbornica v seji 11. februvarija brez debato vzela na znanje. Poslanska zbornica pa je izvolila odsek, ki jo sklenil naslednjo poročilo, katero je danes v zbornici kot poročevalec zastopal poljski poslanec Starzynski: Po zakonih in starem izročilu cesarske družine imajo potomci članov iz cesarske družine le tedaj vse pravice, ako so iz ravnopravnih zakonov. Ta ravnopravnost se je v teku časa razvila na podlagi zasebnega prava in avtonomije nemških knezov. In tako pravo je že od nekdaj veljalo v habsburški hiši do najnovejših časov. In to velja tudi glede nadvojvode Frančiška Ferdinanda, kakor je sam slovesno izjavil. Ta izjava torej ne ustvarja novega prava, ampak le priznava stare zakone in navade. Zato predlaga odsek: Vis. zbornica skleni: 1. Od c. kr. vlade zbornici po najvišjem povelju predložena izjava ces. in kr. visokosti nadvojvode Frančiška Ferdinanda se z vsem spoštovanjem jemlje na znanje. 2. Predložena listina z izjavo se shrani v arhivu poslanske zbornice. Vsakdo je pričakoval, da bode današnja seja burnejša, nego je bila. Toda vsenemška zveza je zajahala državnega lisca in posameznim govornikom odgovarjala le z medklici. Za te može namreč pšenica ni še dozorela, da bi jo želi mirno in marno. Razprava je trajala sicer do 3. ure, galeriji sta bili napolnjeni, toda posebne zabave gledavci niso imeli. Groi Pa Iffy je izjavil v imenu konservativnega veleposestva: »Naše prepričanje je, da je izjava nadvojvode Frančiška Ferdinanda domača stvar presvetle cesarske hiše. Zato smo že v odseku naglašali, da poslanska zbornica tukaj ni kompetentna v tem vprašanju. Toraj se tudi ne udeležimo glasovanja. Tem povodom pa izražamo pre-vzvišeni dvojici svoje srčne čestitke, naj bi uživala vse veselje in srečo. (Živahna pohvala.) Poslanec B i a n k i n i je s pravaškega stališča naglašal, da se ne udeleži glasovanja, ker se ni ob enem vprašala hrvatska vlada kot enakopraven faktor in izjava ni predložila tudi v hrvatskem jeziku. Hrvatje ne bodo nikdar priznali kompetence državnega zbora, ker stoje na stališču hrvatskega državnega prava. Pač pa Hrvatje žele nadvojvodi vse dobro, vso srečo in blagoslov. Govornik pa ne more umeti, da se nekateri krogi toliko vznemirjajo, ker je nadvojvoda prevzel pokroviteljstvo katoliškega šolskega društva. Avstrija je vendar v ogromni večini in tudi po zgodovini katoliška država, cesarska družina je katoliška, torej je popolnoma naravno, da prestolonaslednik podpira društvo, ki pospešuje krščansko vzgojo v pravem avstrijskem duhu. Kdor ljubi pravo svobodo, mora jo priznati vsakemu, tudi avstrijskemu prestolonasledniku, da zagovarja vero svojih očetov. (Pohvala na desnici, živahni ugovori mej soc. demokrati in radikalnimi Nemci.) V imenu vsenemške zveze je govoril njen diplomat dr. Bareuther in nekako utemeljeval resolucijo, ki so jo v nedeljo sklenili na shodu v Pratru. Skušal je dokazati, da gibanje proti Rimu ni naperjeno tudi proti Avstriji. Dvomimo, da je to govoril vsem somišljenikom iz srca. Linški program te stranke je pač obče znan, in ta program zahteva pokroviteljstvo protestanške Prusije nad vsemi deželami v Avstriji, ki so bile nekdaj pritikline nemške države. A juha je vedno bolj vroča v kuhinji, nego na mizi pred gosti. Tako si tudi vsenemška zveza odeva črno-rumeno obrobljeni plašč, pod katerim Bkriva vsenemška srca. Ministerski predsednik Koerber je najprej izjavil, da slovesna izjava nadvojvode Frana Ferdinanda ne more biti povod kakemu parlamentarnemu činu, ker ne ustvarja nikakega novega prava in ne razveljavi nobenega dosedanjega. Ako vlada vkljub temu obvešča o tem parlament v obliki zakonskega načrta, je temu vzrok samo to, ker pomanjkuje zakonite določbe za uveljav ljenje brez pritrdila parlamenta. Tu se no gre za sklep, ki naj bi ga izvedla vlada ali za kateri bi morala prevzeti kako odgovornost. Na drugo polje se ne maram spuščati, ker sem že dvakrat pojasnil zadevo, in ker vse razprave, ki bo se vršilo v tej zadevi, niso v nikaki zvezi s predležečim predmetom. Za ministerskim predsednikom je dr. G ros s ponavljal svoje predavanje o pragmatični sankciji. S tem je bila glavna razprava končana in govorili so se glavna govornika dr. Locker v imenu nemške ljudske stranke proti odsekovemu predlogu, dr. Kramar in poročevalec Starzynski. Dr. Kramaf je danes imel srečno uro in je ubral svoje najboljše strane. Previdno se je izogibal verskemu vprašanju ter vse vpra šanje razpravljal s političnega stališča. Rekel je mej drugim ob živahnem odobravanju desnice, da gibanje proti Rimu je odločno in samo proti Avstriji naperjeno. (Živahno ploskanje na desnici, ugovori mej člani vsenemške zveze.) To gibanje in hujskanje je naravnost nevarno za obstanek habsburške države. Nemčija potrebuje Avstrijo v zvezi, a ne obratno, ker bi sicer bila Nemčija brez zaveznika. (Odobravanje in ugovori.) Ako pa radikalni Nemci ugovarjajo, potem niso odkritosrčni. Govornik konečno v imenu čeT ških poslancev izjavi, da se ne udeleže glasovanja, ker državni zbor ni kompetenten soditi o tem vprašanju; pač pa izražajo srčno zahvalo prestolonasledniku, da je tako pogumno obsodil one kroge, ki rujejo proti državi, kakor tudi one, ki mirno opazujejo to nevarno gibanje. (Burna pohvala na desnici.) Konečno je res krasno govoril poročevalec dr. vit. Starzyn8ki, ki je sicer mirno, a z vsem prepričanjem zagovarjal katoliško vero. Večina mu je živahno pritrjevala, a znani radikalni kričači so mu ugovarjali, kar pa ga ni prav nič motilo. Zbornica je nato vsprejela odsekov predlog in ^odklonila vse premembe. Koncem seje je dr. Michejda, šleski Poljak, nadaljeval svoj govor iz zadnje seje. Oglasil se je bil namreč že v petek koncem seje, da bi pobijal trditve dr Dem-m e I a, ki je v interpelaciji poljskim in češkim uradnikom v Sleziji očital slovansko agitacijo. Podpredsednik Prade ga je v petek trikrat ustavil, a konečno mu odtegnil besedo, kar je mej Poljaki in ostalimi Slovani napravilo veliko ogorčenje. Danes je dr. Michejda zmival podpredsednika in Dem-mela, a Prade se je bil že preje odstranil iz zbornice, Demmel pa je ponavljal svoje trditve. Prihodnja seja je v črtrtek. Jutri zborujejo nekateri odseki. Posebno važne bo sedaj obravnave v železniškem odseku. Ako Čehi glede železnic ne odnehajo ter zahtevajo ob enom vodne stavbe, potem padejo železnice v kanale, državni voz pa zopet v jarek. Sicer pa morajo vsi uvideti, da z vsakim dnem zahteve glede vodnih uravnav in stavb postajajo — brez bregov. Na razpotju. Ogrska regnikolarna deputacija se je tedaj odločila, da je pripravna s hrvaško de-putacijo dogovarjati se o novej financijelnej nagodbi med Ogrsko in Hrvatsko za bodočih 10 let. Poročevalec ogrske deputacije dr. Falk je bil sicer tega mnenja, da se z razpravami še počaka, češ da sedanji ogrski zbor ne bode imel časa razpravljati o novej nagodbi, ker se bode kmalu razšel; min. predsednik Siell pa jo premagal morda !o navidezni odpor ogrske deputacije, ki se je slednjič podala, ali se tudi z vso odločnostjo izjavila, da ostane v vseh važnih in bitnih vprašanjih le na temelju Falkovega odgovora. In kaj pomeni ti sklep? Da se Hrvatom ne popusti v onih točkah dogovora, po katerih bi bilo edino mogoče hrvaške financije vsaj deloma urediti. Hrvati zahtevajo namreč zase užitninski davek, ki ga zdaj pobira Ogrska nepestavno po celem Hrvaškem. Ta davek iznosi do 2 mil. kron na leto. Toda Mažari ga ne mislijo prepustiti Hrvatom na noben način, češ da je to državni davek in da se Hrvaška v tem pogledu glede pobiranja mora smatrati kakor vsaka županija ogrska. Druga važna točka je državni dolg za investicije. Hrvati zahtevajo čisto pravično, da Hrvaška plača le oni dolg, ki se je naredil za investicije na Hrvatskem, ne pa tudi oni za investicije na Ogrskem, kakor je to bilo do zdaj v navadi. V drugih manje važnih točkah so Mažari pripravni Hrvatom popustiti, kar pa ne pomeni nič drugega, nego dosedanjo na-godbo podaljšati za 10 let ter Hrvaško eks-ploatirati še nadalje na isti krivični način kakor do zdaj. V hrvaških vladinih krogih so radi teh dogovorov v velikih skrbeh, kajti le v srečnem izidu je odvisen ves današnji vladin sostav. Po zunanjih časopisih se je raznesel glas, da Mažari ne bodo popustili v omenjenih dveh točkah, češ da bi s popuščanjem v tem vprašanju priznali Hrvaškej nekaj več samostalnosti, nego jej gre po poznatej nagodbi. Ker bi pa za Hrvaško bil unosen le dohodek od užitninskega davka, tega pa Mažari iz državnopravnih (!) odnošajov Hrvatom no morejo prepustiti, zato so oni pripravni žrtvovati neko sveto v pomoč hrvaškim fi-nancijam, pa bi tako Hrvaška bila zopet odvisna od milosti in nemilosti svojega zaveznika. Mi tega ne verujemo, in kaj takega hrvaška regnikolarna deputacija gotovo r.e bode hotela sprejeti od Mažarov že radi opozicije ne, ker bi jej s tem dala grozno orožje v roke. Opozicija že tako ni za omenjeno na-godbo, nego se bori za samostalne finance, a ona je tudi proti sedanjemu dogovarjanju, kajti Hrvaška in Ogrska ne bi smele skleniti financijelne nagodbe že iz državnopravnih razlogov prej, nego bode sklenjena pogodba med Avstrijo in Ogrsko. Vendar pa vsi opo-zicijonalni časopisi pišejo čisto umereno o sedanjih pregovorih ter pričakujejo s posebno radovednostjo sklep in uspeh za Hrvaško. Pravijo, da se je ban postavil odločno za zahteve hrvaške deputacije, in da je največ njegova zasluga, da prido že prve dni meseca maja do posvetovanja. Zatrjuje se tudi v merodavnih političnih krogih, da je ban sklenil odstopiti, če ne dobi Hrvaška od nove financijelne nagodbe toliko, kolikor zahteva regnikolarna deputacija. Ta trditev je verjetna že iz tega razloga, ker se na Hrvaškem ne more nič več izhajati s sedanjimi dohodki, pa bi se morala s časoma ustaviti izplačevanja za najpotrebnejše stvari. Vrhu tega treba pa zemlja tudi investicij, ker bi morala sicer popolnoma zaostati v vsakem napredku. Prišlo je do skrajnosti. Skoz celih 20 let se je pisalo in hvalilo po uradnih časopisih, kako Hrvaška napreduje v vsakem pogledu, a zdaj smo prišli do velikega deficita, ki ga ne moremo pokriti. Uradni časopisi zdaj molče ter ne spregovore niti besedice o tem važnem vprašanju, a predstavniki zi-stema pa se pripravljajo, da zapuste potap-ljajočo se ladijo, če jih ne reši še o pravem času ugoden veter. Stvar je hudo zavožena; vendar pa se da še vse rešiti z odločnostjo. Bode li hrvaška regnikolarna deputacija ostala čvrsto pri svojej izjavi, more pričakovati podpore tudi od opozicije, tedaj od vsega naroda, a če se po tem ne sklene nagodba, kakršno bi radi Mažari. potem naj bodo prepričani hrvaški regnikolarci, da se bode sklenila takšna, kakršno zahteva hrvaška opozioija. Vsaka sila do vremena, pa tudi mažarska ne more biti večna. Politični pregled. V Ljubljani, 8. maja Tirolsko avtonomijsko vprašanje V zadnjem zaBedanju tirol. dež. zbora je bil izvoljen pododsek sedmih članov, ki naj so dogovori o načelnih točkah, na podlagi katerih bi se uprava Tirolsko razdelila v dve kuriji. Poročali smo tudi, da je posl, Brugnara v dež. zboru vit žil dotični predlog z nekaterimi načelnimi določili, ki so sedaj v pododseku obveljala in se je posl. Grab mayru naročilo, naj na njih podlagi izdela podroben načrt. Z vsprejetjem načelnih določb pa še nikakor ni zagotovljena konečna rešitev avtonomijskega vprašanja, ker bi menda zastopniki ital. dela Tirol najraje videli, da bi so ta del popolno odtrgal od nemškega dela dežele. — Razprava v pododseku je bila silno živahna. Najdaljši razgovor se je vršil o predlogu, naj se sklep jedne kurije, kateremu bi ne pritrdila druga kurija, predloži skupnemu dež. zboru, v katerem imajo seveda Nemci dvotretjinsko ve čino. Ugovarjali so Italijani, češ, da jim večina no bo odobrila nobenega sklepa, katerega bi bila zavrgla nemška narodna kurija. To vprašanje je ostalo toroj nerešeno, kar seveda ni malenkost. — Drugo težavo je delala finančna stran vprašanja o ločitvi obeh kurij, toda le bolj za Italijane, ker je nemški večini ravno ta zadeva dala povod, da so so pričeli razgovarjati o ločitvi. Italijanski del v primeri z dohodki mnogo več potrebuje za občinske, šolske in gospodarske namene, nego nemški, in radi tega se ga žele izne biti. Tako vsaj trdijo ital. krogi, ki seveda ne marajo na dan, zakaj je njim tako pri srcu popolna gospodarska ločitev. Konečno se je odsek zjedinil na načelu, da dobi ital. del primeroma tretjino vseh dež. dohodkov. Obe skupini pa smeta za svoje potrebe uvesti še posebne naklade na dež. davke, katerih maksimum bi določil dež. zbor. Konečno so se razgovarjali tudi o preosnovi volivnega reda. Italijani zahtevajo zase 68 mandatov v vseh skupinah, torej nad jedno tretjino vseh mandatov v dež. zboru, da so s tem onemogoči svojevoljna prememba novega dež. reda z nemške strani. Govorili so tudi o delitvi veleposestniške skupine. Tu so se zje-dinili člani na načelu, da naj šest izmej 10 mandatov pripada obema nemškima skupinama, 4 konservativni, 2 liberalni, ostale mandate dobe Italijani. Konečno se je sklenilo, naj se izdela na podlagi teh dogovorov volivni red, v katerem naj se ozira tudi na zahtevo po uvedbi splošne kurije. — Kakor se vidi, še dckaj manjka do popolne jedinosti v vseh vprašanjih. Kanalsko vprašanje v poslaniki zbornici. Vladna predloga o gradnji vodnih cest na Češkem, v Sleziji in Galiciji nepopisno razburja razne parlamentarne stranke. Vrše se pogajanja v posamnih klubih ter pri raznih sejah načelnikov strank. Gotovo je do-sedaj samo to, da ne obvelja vladna predloga v celem obsegu. Čehi so vneti za sedaj samo za vravnavo Vltave in Labe ter neka terih drugih voda, Poljaki pa zahtevajo tudi zase kakih ugodnostij. Odločevali bodo torej zastopnikiki drugih strank, ki sc te dni posvetujejo. Desniški in levičarski načelniki strank se posvetujejo posebej in premotri-vajo sedaj češki kompromisni predlog. Plklerjeva afera v ogerski zbornici. Včeraj je odgovarjal naučni minister Vlassics na interpelacijo posl. Zichyja glede znane izjave vseučiliškega profesorja Piklerja. Minister je izjavil, da je preiskava dognala, da Pikler ni izrekel podtikanih mu besed. Sploh bi pa minister ravno tako postopal proti profesorju, ko bi res kaj zagrešil, kakor ve čuvati slobodo pouka. Minister je torej verjel lažem profesorja in onih židovskih dijakov, ki so potegnili z njim, ni pa verjel večini krščanskega dijaštva, ki je razločno čuloin umelo izgovonene besede. Profesor Pikler bo torej še nadalje lahko neovirano širil svoje brezverske in brezdomovinske nazore. Knez Ferdinand — car macedonski. Pred kratkim je imel bolgarski knez Ferdinand, kakor poroča „Voss. Zeitung", v Panogjuristu nek govor, v katerem je slavil upor v letu 1876 kot izraz bolgarske odločnosti ter izražal željo po nadaljevanju osvobodilnega dela. Odgovarjal je na ta govor divizijonar v Plovdivu, general Velčev. Označil je ta mož kneza Ferdinanda kot „bodočega carja Macedonije in zjedinjene Bolgarije." — Misel je seveda precej lepa in je Ferdinandu gotovo ugajala, a je še dokaj prezgodnja. Evropa ima sedaj pač preveč drugega opravka, nego da bi se pečala z balkanskim vprašanjem, akoravno bi bilo iskreno želeti, da se že enkrat ugodno reši ta pereča zadeva. Pomniti je pa treba tudi, da bo imela pri tem delu važno besedo tudi Srbija, s katero sedaj Rusija nič manj ne simpati-zuje nego z Bolgarijo. ltazpor mej Maroko in Francijo. Ob algirski in marokanski meji se v poslednjem času dogajajo stvari, ki napol-nujejo francoske kroge z neko skrbjo. Razni pariški listi trdijo, da je marokanski sultan pismeno naznanil glavarjem v Tuatu, ki so ga prosili pomoči, da sicer ne inore pričeti z odkritim sovraštvom proti Franciji, naročil pa je posamnim rodovom ob meji, naj pre prečijo vsako prodiranje Francozov proti jugu in naj z napadi v francosko ozemlje ovirajo njih akcijo. Francoski poslanik v Tangerju je dobil naročilo, naj zahteva pojasnil, objednem je pa odplula tje križarka »d' Assas«. Francoze jo konečno razburila tudi vest, da bo sultan pozdravil angleškega kralja. Boje so torej angleških intrig. Nov opomin na konec vojske. Londonski list »Times« je pred nedavnim že opominjal angleške vladne krogo, naj skušajo čim prej končati vojno v Južni Afriki, ker bo vsako nadaljevanje provzroče-valo le večjo škodo angleški stvari. Sedaj se zopet oglašajo »Times«, ki dostavljajo poročilu kronstadskega dopisnika sledeče besede: Tekom mrzle letne dobe moramo končati vojsko, ako nočemo, da se podaljša še za jedno leto. Taka eventualnost bodi izklju čena in nagla mirovna pogajanja naj ustavijo vsake sovražne nastope, predno zopet ozeleni trava na transvalskih planjavah. — S tem opominom se bržkone tudi že strinjajo mnogi vladni krogi, pred vsem pa Ki-tehener sam. Slovstvo. Slovenska stenografija. Priredil Fr. Novak, c. kr. gimn. profesor. Drugi del. Debatno pismo. V Ljubljani 1901. — Ni še dolgo, odkar je izšel prvi del te knjige. Danes imamo pred seboj že drugo polovico. Kar smo rekli o g. prof. Novakovem „Ko-respondenčnem pismu", to velja tudi o novo-izšli učni knjigi debatnega pisma. Tvarina obširna, oblika krasna. Povdarjati bi nam bilo samo še, da sta oba dela vredna posebne pohvale vsled logične in dosledne izvedbe zistema. Želimo, da bi našla knjiga veliko kupcev in učencev. X. Hrvatska omladina pod zastavom Srca Isusova. Spomenica i Hudnica. Zagreb. Tisak i naklada Antuna Scholza 1901, — Krasna knjiga! Prošlo leto je hrvatska mladina lepo proslavila, ko se je vsa posvetila presvet. Srcu Jezusovemu. Osnoval se je v Zagrebu odbor, na čelu mu velezaslužni kanonik dr. Andrija Jagatič, ki je vodil organizacijo slavja po celi Hrvatski. Sv. očetu je mladina poklonila krasno zlato srce v znak svoje srčne udanosti in prelep album, v katerem je posvečenje vse hrvatske mladine in posameznih šolskih zavodov. Vso slovesnost v navdušenih besedah popisuje pričujoča knjiga. Poleg slik, posnetih iz albuma, prinaša po dobe vsega hrvatskega episkopata in posameznih zavodov. K sklepu je še pridejana vglasbena „Pjesma-posvetnica", prav mo gočna himna. Ta knjiga res „spomenica" na slavnosti, ki jo bo mladina z veseljem čitala, da se spominja lepih dnij, hkrati je pa tudi „budnica" k ljubezni do sv. vere. A. »opisi S kranjsko • primorske meje na Vipavskem 4. maja. (Izv. dop.) (Kdo hujska mladino h surovemu obnašanju?) — I. Že sem menil molčati o raznih surovostih očividno le po liberalizmu podivjane mladine ; & ker liberalci lažejo vsepovsod po svojih grdih časnikih na vse pretego in ker se drznejo drugim očitati to, kar ravno oni delajo in mi je došel na moji poti po Krasu lažnjiv dopisič v št. 51, 30. aprila t. 1. lažitorbe „Soče" pred oči, moram kot bližnji opazovatelj dogodkov resnici na ljubo zavrniti to lažnjivo poročilo. Tudi drugi prijatelji resnice, — in ker je bilo neki enako lažnjivo poročilo prišlo tudi v „Slov. Narod", — so me opozorili, naj se zavrne po vsem lažnjivo poročilo umazane „Soče." ') Tam so sporočujc, da so prišli neki mladeniči (G) katoliško - narodne stranke iz sosednih Utč v gostilno L. Glažarja — prav za prav nosi gostilna še zmiraj staro tvrdko: „Gostilna pri Maliku", in da so tisti napadli neke braniške „naprednjake" z izzivanjem. Pisec iste lažnjive vesti pa zvrača to vse na duhovnike, češ, da ti zlorabljajo cerkev, prižnico, sv. zakramente itd., in s tem huj skajo na nedolžne liberalce ali „tiaprednjuko'', pri katerih pa ni opaziti niti najmanjšega slodu po kakem naprednjaštvu, razun v podivjanosti in surovosti edino le po liberalizmu podivjane mladine. Dokaa temu je dejstvo, da dokler ni začela mladina čitati umazanih liberalnih listov, je bil lep mir po braniški duhovniji (in ostalem Vipavskem). Od lanskih volitev sem pa je vsa podivjala, akoravno jo domači duhovnik vedno lepo opominja h krščanskemu življenju in čitanju dobrih časnikov. Pa mnogi ga ne poslušajo, in odtod izhajajo vse razposajenosti, kakor so je godilo tudi 21. aprila t. 1. v omenjeni gostilni. Godilo se je pa tako-le: Kraj Kovači ima le štiri hišne štev. in jo ravno ob periferiji braniške duhovnije ter ima ob ctsti gt stilno, — zdaj g. L Glažarjevo. — Semkaj je prišlo omenjenega dne brž po popoldanski službi božji šest mirnih mladeničev iz Goč, ki so mirno pili in južinali. Ko zvedo nekateri braniški liberalci, da so prišli Gočani katoliško - narodne stranke, — kajti z goškimi liberalci se bratijo, — so jih zbere kakih 12—15 ter hite tje gor gotovo s slabim namenom katoliškim mladeničem nagajat. Pisec tega je sam videl, kako hitita dva mladeniča iz vasi Dolancev proti oni gostilni, ki je oddaljena en četrt uro od braniške cerkve, od drugih vasi pa okoli dvajset minut. Mladeniči so se mudili do prihoda liberalcev okoli 0. ure zvečer v gostilni ter mirno peli in pili ter so se menili v miru raiiti ob 7. uri po Ave Mariji. Pa naenkrat začne po Ave Mariji kolovodja liberalcev, neki A. St., iz zivati dobre gočanske mladeniče s klici: Živio Tavčar in Turna! Gočani niso mogli ven iz gostilničarskc sobe, ker so jim liberalci zastopili izhod in so oni vsled tega morali reagirati na napad braniških liberalcev, katerih devet je stalo v mali veži, drugih blizo deset pa zunaj pred vrati, kot „re-serva." Na isto izzivanje je začel socijalni demokrat A. St., s svojimi pristaši z nožem vdrihati po katoliških narodnjakih. Gostilni čarica je že prej mirila liberalne mladeniče, ko so imeli ostudno govore, ter jih svarila, da tega ona ne trpi v svoji pošteni gostilni, ki drži tudi Vaš pošteni list »Slov.", katerega je pa neki liberalec v svoji besnosti raztrgal. Neki pritlikovski liberalec, ki nosi sledi svojega ponočevanja na obrazu, — je namreč bled kot smrt — vdari pošteno go-stilničarico s polenom po obrazu, da jo je ranil in se jej je cedila kri iz nosa. Tudi nedolžna 15-letna hčerka je dobila po obrazu in pol zoba ji je vdarec zdrobil. V malo razsvitljenem prostoru se je začel hud metež, kletvina in pretep, česar so pa krivi edino le braniški liberalci. Konec pretepa je bil ta, da so na boj došli liberalci ranili 4 od onih 6 gočanskih mladeničev, ki so se le s pestmi branili, med tem ko so liberalci s poleni in eden pa z nožnn napadali. Od 4 ranjenih gočanskih mladeničev jo eden precej ranjen. Ta toži nekega Fr. T. radi rane, in kakor vse kaže, so ta „afera" no bo dobro izšla za braniške liberalce, ker vse nepristransko priče trdijo, da so edino le oni krivi, ker so nalašč od vseh strani prihiteli nad mirno Gočane rekoč : Pojdimo nad Gočane ! Vso stvar pa bo po jasnila preiskava, ki so jo že začela vršiti. Oil liberalcev ni bil nihčo ranjen. Tudi dnč 28. aprila bo ravno tako izzivali gočanski liberalci doma na Gočah v gostilni g. Jam-šeka (Ferjančiča). Pobili so eno okno, metali kamnje v vrata, tako da je bila poštera družina celo noč v smrtnem strahu. Liberalci so strahovito preklinjali svojega dušnega pastirja, da je donelo po vsej vasi, tako da *) V italij: nskem jeziku pomeni pridevnik: sozzo »umazan«. se tista bogokletstvu ne dajo ponavljati brez groze. Drugi dan so prišli iz Vipave poklicani orožniki, ki so pri tem tudi naznanili županu, da naj poišče stanovanje za dva orožnika, ker vsled pogostnih nemirov obeh strank bode se ustanovila tudi na Gočah orožniška postaja. Zato se imajo Gočani edino le vse razdirajočemu liberalizmu zahvaliti. To je gnjili sad liberalne kuge po prej mir nem Vipavskem. Proč z liberalizmom ! Iz Žič pri Konjicah. Dno 5. t. m. je imelo tukajšnje bralno društvo zborovanje, na katero so prihiteli kot govorniki gg. Korošec in dr. Jerovšek iz Maribora ter mladenič Zebot iz emurefike župnije. Zborovanje se jo vršilo v šoli in je bilo dobro obiskano. G. predsednik kmet Grobelšek jo pozdravil navzoče ter dal besedo najprej g. prefektu Korošcu, ki jo govoril o namenu bralnih društev in o njihovi koristi, ako hodijo pravo pot. — Da bodo bralna društva donašala še večjo in popolnoma praktično korist slovenskemu kmetskemu ljudstvu, namerava g. govornik s somišljeniki sklicati kmalu v Maribor odposlance bralnih in vseh nepolitičnih izobraževalnih društev s S p o d nj e št aj e r-skega,na sestanku sabo posvetovalo, kako bi se dali upeljati v naših izobraževalnih društvih po zimi urejeni stanovsko poučni kurzi. Mladenič Že bo t, voditelj slovenskih mladeničev oh nemško slovenski meji, je govoril k mla deničem. Navduševal jih jo za ljubezen do vere, da materinega jezika in poživljal, da se dobro poučijo v gospodarskih rečeh. Njegove besedo so naredile velik utis ne samo na mladeniče, ampak tudi na njih navzoče očeto, sploh na vso može. G. dr. Jerovšek je razpravljal o organizaciji mladeničev na Spodnjem Žtajarskem. Po nekod je že ustanovljena in so vrlo dobro obnaša. Trojna oblika se lahko da mladeniški organizaciji. Kjer imajo Marijansko društvo mladeničev, naj vstopijo mladeniči v njo ter naj zahtevajo, da se izvon cerkvo tudi v posvetnih rečeh poučujejo. Kjer takih društev ni, pač pa bralna društva, naj se ustanovijo klubi mladeničev. Lahko se tudi ustanovi posebno društvo mladeničev, toda to so naj zgodi le v skrajnem slučaju, ker s snovanjem novih društev so zvezane preveliko formalitete. Potem je dal še program, kako in kaj so naj učijo mladeniči v svojih društvih oziroma klubih. Njegova izvajanja so bila zanimiva in so našla pri poslušalcih glasno odobravanje. Na to se govornikom zahvalita g. nadučitelj Eberl in kmet Grobelšek za njih trud, a g. Korošec izrazi, da jim je bilo le v vesolje priti med vrlo Žičane, med katore bodo tudi v bodoče radi zahajali. In lepo tor mirno zborovanje je bilo končano. Zaupnice dr. Šusteršiču. Prejeli smo naslednjo izjave: v Šusteršiču, požrtvovalnemu in umnemu prvoboritelju za interese ubogega slovenskega naroda — slava! — Izdajicam narodovim, sramotilcem slovenskega imona, zasluženo plačilo — večna sramota! — Čatež pod Zaplazom. — K a t. narodni volivci. — Stazinski. Globoko užaljeni vsled zlobnega, izdajalskega početja slovenskih janičarjev nasproti Vam no bo nam omajalo zaupanja do Vas. čim bolj Vas obrekujejo, tem trdnejša vez je med Vami in nami. Prosimo Vas, da vztrajate. Narod v ogromni večini jo z Vami. — Občina Nevlje pri Kamniku, dne 7. rnaja. — Janez Humar, župan. Dnevne novice. V Ljubljani, 8. maja. Zaupnice dr. Šusteriičuin »Narod« »Narodu« včeraj ni nič. kaj všeč, da kar dežuje telegramov, v katerih se izreka dr. Su-Bteršiču zaupanje, in pravi, da so to zaupnice duhovnikov, o katerih ljudstvo nič ne ve. Počasi! Ljudstvo dobro razume napad na dr. Susteršiča in njegov pomen, katerega ni iskati v nobeni »žlindri«, zato mej nje govimi volivci ni nobenega, ki bi ne ob sojal napada dr. Tavčarja v parlamentu, ki bi ne obsojal, da je pri tej priliki proti vodji katoliskonarodnih Slovencev dr Tavčar ko rakal z Wolfovci, ki so prav za prav glavno delo opravljali za — slovenske liberalce. Tako ravnanje zasluži obsodbo vseh poštenih Slovencev. Zato vstaja naše ljudstvo ogorčeno in soglasno obsoja grdi nastop slovenskih liberalcev. Ko bi bila danes volitev, bi kat. narodna stranka še sijajnejše zmagala. To kažejo jasno brzojavke naših organizacij, zaupnice naših župan, in društev. Naj nam pove »Narod« tisto društvo v naši organizaciji, ki ne soglaša z obsodbo Tavčarjevega postopanja, mi mu povemo, da za »Narodovimi« brzojavkami iz Selške doline, iz St. Petra, Vrhnike itd. stoji samo par prononsiranih liberalcev, katerim je ljudstvo že opetovano pokazalo, da jih ne mara — Ljudstvo je z zdravim razumom umelo napade. Dr. Tavčar pa za svoj napad ni mogel dobiti druzega odobravanja in dru-zega vspeha, nego od redkih svojih somišljenikov par brzojavk brez podpisov iz krajev, kjer so liberalci pri volitvi v peti skupini sijajno propadli. Značilno je, da se »Narod« s tem baha, da so liberalci zmanjšali veljavo enemu slovenskemu poslancu! Ljubljanski občinski svet ima redno sejo v soboto, dne 11. maja 1901, ob šest h zvečer v mestni dvorani. Na dnevnem redu je: Personalnega in pravnega odseka poročilo o izidu letošnjih dopolnilnih volitev v občinski svet in o ugovoru nekaterih volivcev proti njihovi izvršitvi. Finančnega odseka poročilo o določitvi funkcijske pristojbine županove. Volitev župana. Volitev podžupana. Volitev 08mer0 stalnih odsekov. Dopolnilne volitve v razne posebne odseke Glasbena Matica. Ker je sedanji oddelek slušateljev pouka v harmoniji tvarino predmeta dokončal, otvori se v soboto, dne 11. t. m. v šoli Glasbene Matice nov tečaj pouka v harmoniji in v četrtek, 16. t. m. nov tečaj pouka v kontra p u n k t u. Vse one, kateri hočejo svojo glasbeno izobrazbo v harmoniji, kontra-punktu in pozneje eventuelno v kompoziciji spopolniti, opozarjamo na otvoritev teh tečajev, katere vodi koncertni vodja g. Matej Hubad. Oglasila sprejema v uradnih urah (vsak dan od 4—5. ure) šolski vodja g Fran Gerbic. Osebne vesti. C. kr. namcstniški tajnik grof Attems prevzame jutri vodstvo goriškega okrajnega glavarstva. — Finančni minister je imenoval davčnega kontrolorja Antona O r e h k a v Kranju davkarjem in davčnega oficijala Adolfa Rudo v Ljubljani kontrolorjem. — Deželnim nadzornikom za davčne urade na Goriškem je imenovan fi nančni svetnik Milcovich, — Umrl je v Gradcu veliki industrijec pivovarnar Peter pl. Reininghaus v starosti 83 let. Šulverein na Spodnjem Štajerskem. Predvčerajšnjim so v Mariboru zborovale podružnice nemškega »Šulvcreina« iz Spodnje in Srednje Štajerske. Na dnevnem redu je bil boj utrakvist;čnim šolam, ki menda nemške manjšine duše, in ustanovitev lastnih nemških šol. V najbližji bodočnosti se bode odprla nemška šola v Slovenjem gradcu, potem pride na vrsto Šoštanj. Storjeni so koraki, da mnogo nemških šol sprejme v oskrb dežela. Za nemško šolstvo, za zidavo šol se je v preteklem letu dalo 372.224 K. Tudi Berolinci so pošiljali svoje marke za ponemčevanje lepe Štajerske. Častno občanstvo. Občinsko starešinstvo v Velikem dolu je imenovalo vlad nega svetnika g. dr. Petra Laharnerja častnim občanom. Tudi občinsko starešinstvo v Štanjelu je imenovalo g. dr. Petra Laharnerja častnim občanom. Obč. volitve v Gorici bodo za III. vol. raz. dne 28. t. m., za II. raz dne ,31. t. m. in za I. razred dne 3. junija. Vseh obč. svetnikov se bode volilo 12. Svetnika Schwarza povozil tlak. Iz Trsta se poroča, da je včeraj namestni-škega svetovalca Friderika viteza Schwarza povozil vlak. Vodil jc komisijo ob vodovodu pri postaji Grinjan. Po dovršeni komisiji podal se je s svojima spremljevalcema nazaj proti postaji in sicer po železniškem tiru. Nedaleč od postaje pridrvila sta jim nasproti na obeh tirih dva vlaka. Schwarzova spremljevalca sta hitro skočila na stran, Schwarza pa je zagrabil jeden železniški stroj in ga treščil ob drugega. Svetnika Schwarza so težko ranjenega pripeljali v tržaško bolnico, kjer so mu odrezali eno nogo. Po preteku štirih ur je svetnik Schwarz umrl. Izpred sodišča. Kurat Mlejnik je bil danet; obsojen na štiri mesece lahkega zapora, ker se ga je obdolžilo razžaljenja Veličanstva. Ničnostna pritožba se takoj uloži od zagovornika. Štajerska odvetniška zbornioa. Odsek štajerske odvetniške zbornice je jednako drugim ustavil delovanje in bo o tem poročal na sobotnem izrednem občnem zboru. Škofijsko sinodo v Krku namerava škof dr. M a h n i č sklicati meseca septembra t. 1. Poroke. Poročil se je 6. t. m. g. Pero M e r v o s , c. kr. stotnik pešpolka št. 87 z gospico Jelko F i 1 i p i č e v o, hčerko celjskega rodoljuba g dr. Lud. Filipiča. — V Gorici se je poročil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku g. Vekoslav Zajec, družabnik tvrdke Konjedic & Zajec, z gospodično Olgo Konjedic, hčerko veleposestnika in župana v Plaveh. — Dne 18. t. m. se v Gradcu poroči gosp. dr. Herrn. E i s 1, pod tajnik v žel. ministerstvu, z gospodč. Erno Mayer, hčerjo bankirja g. E. Mayerja. Laški odvetnik v preiskavi. Proti kolovodju laške stranke v Voloskem, odvetniku dr. Constantinu, se vodi kazenska pre iskava radi zločina po § 209. kazenskega zakona. Obsojeni četovodja. Husarski četo-voelja Aleksander Bütis je na Koroškem sunil s sabljo husarja J. Vüiüsa v prsa trikrat s tako silo, da se je Vürüs mrtev zgrudil. Vojaško sodišče je surovega četovodjo sedaj elegradiralo in obsodilo v 18mesečno ječo. Smrtna kosa. Dne G. t. m. je umrl na svojem posestvu na Bloški polici širom slovenskih in hnaskih pokrajin poznani g. Matija M o d e c, po domačo „Matija polški" v jako visoki starosti. Nova šola se) ie slovesno otvorila predvčerajšnjim v Turjaku. Sin proti očetu V Št. Andrežu pri Polzeli je Anton Breznikar, vrnivši se od vojaškega nabora, napadel lastnega očeta z nožem ter ga nevarno ranil. Suroveža so zaprli. Izobraževanje slovenskih zidarjev. O zidaräki šoli v Renčah se poroča: V nedeljo je bil na tej šoli slovesen sklep petega šolskega leta. Voditelj te šole, gosp. nadučitelj Baje, je prečitsl šolsko letno poročilo, iz katerega posnemamo, da obstoji ta šola iz treh tečajev. Učencev je imela v preteklem letu 57. in sicer jih je bilo v prvem tečaju 18, v drugem Iti in v tretjem 23. Po starosti bilo jih je od 14 do 18. leta 49, od 18. naprej 8. Učenci so bili izvzemši dveh vsi iz renške občino. V šoli so pod-učevali trije učitelji, in sicer v vsakem raz redu po esem ur na teden. Prav lepa jo bila izložba izdelkov učencev. V okusno z zelenjem olepšani dvorani so bile razvešene po stenah in razložene po mizah risarije, ter po učencih modelirani izdelki, predstavljajoči različno liste (ornamente), človeške in živalskem glave, kakor tudi pojedini deli slo-pov. Razun tega so bile razloženo na upo-gled knjižice obrtnega spisja in računstva. Vsi ti izdelki so priča lepega napredka te prepotrebne šole. Ta velevažna šola je obrodila že prav lepe sadove. Mladeniči, ki so se n. pr pred dvemi leti šolali, imajo pri raznih stavbah prav lep zaslužek, boljši od navadnih zidarjev. Upamo, ela bode šola v bodoče vedno tako napredovala v blagor nadarjene slovenske mladine. Cim več dobro izvežbanih slovenskih zidarjev, tem več bo denarja ostalo v elomovini, tem manj ga nam bodo odnesli Lahi. Padec s tretjega nadstropja. V Gorici jo padel učenec tretjega razreda on-dotne vadnice B u č i k s tretjega nadstropja Kuštrinove hiše na Kornu in se nevarno poškodoval. Na ponedeljkov semenj je bilo prignanih 1145 volov in konj, 328 krav in j 73 telet. Skupaj 1546 glav. — Kupčija je j bila jako živahna, ker so prišli kupci iz zunanjih dežel. Dva blaznjenca ušla. Iz tukajšnje 1 hiralnice je ušel umobolni Anton Sulzer. ' Policijski stražnik ga je skoro zasledil in oddal nazaj v zdravniško oskrbovanje. Iz deželne blaznice na Studencu je že zopet ušel umobolni tat R o g e 1. Zdravje v Ljubljani od 21. aprila do 27. aprila 1901. Novorojencev 25, mrtvo-rejjenec 1. Umrlih 37: za škrlatico 1, za ti-fuzom 2, za vratico 1, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 2, za različnimi boleznimi 26. Med njimi je 12 tujcev, iz zavodov 19. Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer: za vratico 1, za ušenom 1. Mestna ljudska kopelj Od 21. do 27. aprila letos oddalo se je v ljudski mestni kopeli vsega skupaj 450 kopelj, in sicer za moške 361 Ipršnih 250, kadnih 111) za žensko pa 89 (pršnih 11, kadnih 78'. Pozebljene trte. V vinogradih na Goriškem mnogo trt ni ozelenelo, posebno pa starih, ker so vsled huele zime pozeble. Dva kralja v Opatiji. Grški kralj obišče rumunskega kralja v Opatiji. Neka teri pripisujejo temu obisku važnost z ozi-rom na macedonske razmere. Kapitan „Ike" oproščen. Svojedobno smo poročali, da je prva inštanca obsodila v 4-mesečno ječo kapitana parnika „Ike", ki je trčil ob angleški parnik „Ciria" in se pri tem potopil. Obtoženi, rodom Hrvat, se je pritožil na upravno sodišče v Budimpešti, katero ga je včeraj popolno oprostilo. Ljudsko prenočišče v Trstu namerava ustanoviti ravnateljstvo za javno do-brotvornost. Obesil so je 621etni posestnik Jakob Rabzelj iz Žloganj Sv. Oče prestolonasledniku. „Ger-mania" objavlja neko zasebno brzojavko, glasom katere je sv. oče poslal nadvojvodi Franu Ferdinandu zelo prisrčno pismo, v katerem se mu nedvomno zahvaljuje za pre-vzetje protektorata nad katoliškim šolskim društvom. Strahovit človek. V Mariendorfu pri Berolinu so aretovali trafikanta Bobbe, kije imel v svoji prodajalnici napravljeno luknjo, ki je bila z mehaničnim zaporom pokrita. Kadar je Bobbejeva žrtev stopila na luknjo, spustil je Bobbe zapor in žrtev je padla v luknjo, kjer jo je Bobbe umoril in oropal. V luknji so našli tri trupla. Ko je Bobbe začutil, da so mu na sledu, ustrelil je svojo gospodinjo in sebe. Svoja dva otroka in hišnega gospodarja je težko ranil. Narodno gospodsirstvo. Kajenje, sredstvo zoper spomladanske mrazove. I Konec.) 6. Da se ve ravnati, kdaj preti nevarnost, naj se v kakem mrazu izpostavljenem vinogradu postavi toplomer približno '/» m-nad zemljo. So pa tudi posebno priprave, ki z neko gotovostjo že na predvečer naznanjajo nastop mraza. Toplomer naj opazuje lo dobro iziolana oseba. 7. Zažgati se mora, kakorhilro toplomer kaže med -f- 10 in 0°, in če šo vedno pada, posebno pa če je jasno in tiho vreme. Kajenje so mora nadaljevati do solnčnega vzhoda. Ce se med kajenjem pooblači, ali če postane vetrovno in kaže, da mraza no bode, naj se ogenj uduši, da se kuriva no žge po nepotrebne:m. 8. Kajenje naj se: ne izvršuje samo v nižavah, marveč tudi v visokih legah, ker se potem dim vleže v nižine ter tako najbrž vsled prenasičenja z vlago zabranjuje zmrz-njenje. 9. Vso, kar je za kajenje potrebno, naj se priskrbi pravočasno, da jo pri rokah, kadar se potrebujo, kajti le majhna zamuda utegne imeti prav zle posledice. Vinogradniki! Boriti se moramo z mnogimi trtnimi škodljivci in z drugimi uimami in v nekaterih vinorodnih krajih na Dolenjskem tudi s spomladanskimi mrazovi. Združite se torej ter poskrbite, da preženete tudi to uimo po nasvetih, kakoršni so tu navedeni ir ki so se na Nižeavstrijskem dobro obnesli. Društvo za varstvo avstrijskega vinstva v Kremsu podaja na zahtevo še posebna, natančnejša pojasnila ter sprejema naročila in oddaja posebne za to napravljene toplo-more po znižani ceni 6 K za komad. Poleg tega važnega opomina se vinogradniki opozarjajo, naj žo sedaj, to je v prvi polovici maja izvrše, tudi neobhodno potrebno žveplanje. Šmarje pri Jelšah. 8. maja. Slava dr. Susteršiču, prvoboritelju proti narodnim volkovom! Hrabro naprej! Z Vami je Bog in katoliško slovensko ljudstvo! — Katoliško politično izobraževalno društvo. Št. Rupert, 7. majav. Radi napada liberalcev Vam, g. dr. Susteršič, ljudstvo tem glasneje kliče: Bog Vas ohrani slovenskemu katoliškemu narodu! — 356 Vaših volivcev. Št. Jernej, 7. maja. Neumornemu branitelju naših načel in pospeševalcu gospodarskega napredka, dr. Susteršiču, izraža svoje zaupanje in udanost — Posojilnica v Št. Jerneju na Dolenjskem. Zatičina, 7. maja. Gosp. dr. Susteršiču neomejeno zaupanje! Napadi na Vas zadenejo i nas, in to nas še bolje druži z Vami. — Hranilnica in posojilnica v Zagradcu za občine Zagradec, Ambrus in Krka. Radoljioa, 8. maja. Občinski za-stop Mošnje izraža popolno zaupanje gospodu dr. Susteršiču. — Župan: Prista vec. Ziri, 8. maja. Prvoboritelju kmet-skih organizacij dr. Susteršiču izrekamo iskreno hvalo in udanost. Le pogum, mi smo z Vami! — Kmetijsko društvo Žiri. Planina, 8. maja. Poznamo dr. Šusteršiča, poznamo nasprotnike in njih nakane. Pridružujemo se polnim srcem izrazom zaupanja prvemu. — Pristaši katoliško-narodne stranke. Šempeter pri Griči, 7. maja. Prvoboritelju dr. Susteršiču izreka svoje neomejeno zaupanje in spoštovanje posojilnica v S t. Petru pri Gorici. Čabar, 8. maja. Izza straže kočevske od zelene Kulpe prvoboritelju katoliških Slovencev dr. Ivanu Susteršiču neomejeno zaupanje, vdanost in zahvalo. — Prikupski Slovenci. Žnidaršič. Dunaj, 8. maja. Vprašanje o vodnih cestah se ugodno razvija. Parlamentarna komisij a mladočeškega kluba je imela danes posvetovanje pri mi-nisterskem predsedniku, ki ji je naznanil isto, kar včeraj nemški komisiji. Čehi izjavljajo, da je kompromis mogoč, ako se vprašanje rešuje samo stvarno in ne politično. Danes se posvetuje ministerski predsednik plem. Korber tudi z veleposestniki in Poljaki. Jutri bo sklicana konferenca načelnikov klubov in se bo vprašanje rešilo. Mnenje v zbornici je ugodno. — Tudi levica se bo dala najbrže pridobiti. Še v tej sesiji pridejo potem na vrsto investicijske in kanalske predloge. En del zneska za vodne poti se bo določil za uravnavo rek in za melioracije. Tudi zakon o lokalnih železnicah utegne priti še v tej sesiji na vrsto. Dunaj, 8. maja. Železniški odsek je danes nadaljeval razpravo o investicijski predlogi ter po daljši razpravi, ki sta se je udeleževala železniški in finančni minister, vsprejel člen 8, ki določa program za gradnjo železnic. Dunaj, 8. maja. Danes je bila deputacija pridelovavcev hmelja iz Češkega, Galicije, Štajerske in Zgor. Avstrije pri min. predsedniku, pri trgovskem in poljedelskem ministru. Prosila je, da se naj pri novih trgovskih pogodbah carina za izvoz hmelja na Nemško ne zviša, za izvoz v Rusijo naj se pa zniža, ker sedaj vsled visoke carine ni mogoče izvažati hmelja v Rusijo. Ministri so obljubili, da se bodo ozirali na prošnjo. Za Sp. Štajersko vso se komisiji pridružili poslanci Žičkar, Berks in Hackelberg. Dunaj, 8. maja. Odgovor justič-nega ministra na zadevo o tarifih advokatov je v advokatskih krogih zadovoljil. Pričakuje se, da bodo advokatske zbornice zopet pričele poslovati. Tu so za ex offo zagovornike morali namestu odvetnikov te dni nastopati avskultantje. Zofija, 7. maja. Tukajšnje di-jaštvo, vsi gimnazijci, profesorji, meščani, uradniki, so priredili v proslavo protiturške vstaje slavnosten obhod po mestu. Pred knežjo palačo so klicali manifestantje: „Doli s Turčijo! Doli s carizmom". 30 dijakov je aretovanih. Carigrad, 7. maja. Mej porto in poslaniki je došlo do ostrega konflikta, ker je turška poštna direkcija izdala nalog, da se pošiljatve, katere sprejemajo inozemski poštni uradi v Turčiji odpirajo in dostavijo potom turškega upravnega urada. Ako se tej zahtevi ne ugodi, zagrozila je Turčija, da turške železnice tuje pošte ne bodo prevažale. Turčija je zahtevala, naj se tuji poštni uradi v Turčiji odpravijo. Turčiji se je zagrozilo s silo, nakar se je udala. Bruselj, 8. maja. Te dni je došlo poročilo o veliki zmagi burskega generala Delareya pri Lopfonteinu. Porazil je 29. m. m. Babingtonovo armado. Zajel je ves njegov tabor in mu vzel vse topove. Bruselj, 7. maja. Preds. Kriiger računa, da je še vedno 24.000 Bu-rov, mej njimi 10.000 Afrikandov pripravljenih za boj. Dewet, v katerega taboru je predsednik Steyn, reorganizira svoje moštvo in bo po tem dovršenem delu takoj nastopil ofenzivo v državi Oranje. London, 8. maja. V mesecu aprilu so glasom uradnega izkaza angleške izgube bile naslednje: Ubitih je bilo 8 častnikov in 122 mož, 20 častnikov in 206 mož ranjenih, Buri so ujeli tri častnike in 93 (!) mož. — Angleži imajo sedaj 23.080 ujetih Burov; mej temi je 2746 mož, 6083 žena in 1 4.251 otrok. Berolin. 7. maja. Iz Pekina poročajo, da se grof Waldersee sredi junija povrne v domovino, ako se položaj v Kini ne poslabša. Petrograd, .7. maja. Ruski vojaki so v Mandžuriji ujeli vodji upornikov Fundutunšena in njegovega pomagača Sišeivančina. Pri Sinbinpu je polkovnik Graisnov nabil 4000 Kitajcev. Umrii ho: 7. maja. Rajko Tavčar, črevljarja sin, 3'/i meseca, Emonska cesta 10, bronchitis cnpili. V bolni&nici: 5. maja. Dr. Leon Filafero, c. kr. notar, 66 let, lithiaris vesicae degeneratio cordis. — Friderik Koman, sin založnika pive, 5 let, nephritis post scarlatina«!. — Anton Filipi«, kajžarja sin, 15 let, jetika. 6. maja. Ivana Matičifi, dninarica, 28 let, jetika. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko porodilo ___od dneJ27. aprila do dne 4. maja K h K "h Goveje meso 1. v. kg 1 28 Pšeničnamoka lOOkg 21 70 * » II. » » 1 - Koruzna » » > if, go » » III. » » — 90 Ajdova > . > ¡29 _ Telečje meso . » 1 32 Fižol, liter ... L 24 Prašičje » sveže » 1 KO Grali, » ... i _ 40 > » prek. » 1 TO Leča, » .... — 20 Koštrunovo meso » — 80 Kaša, >....— 20 Maslo . . . . . 2 40 Ričet. » . . .__ Surovo maslo . . » 2 — Pšenica . . 100 kg 18 -Mast prašičja . . » 1 10 Itž ... » » 14 60 Slanina sveža . • I 132 Ječmen . . » » 16 10 prekajena » 160 Oves ... » » 14 _ Salo......... Ajda ... > > 18 — Jajce, jedno ... — 5 Proso, belo, » » 14 -Mleko, liter ... — 20 navadno » > 13 — Smetana, sladka liter — 80 Koruza . . • > I__ » kisla . « — 80 Krom pil . » > 5 _ Med.....kg - Drva, trda, m8 7 50 Piščanec .... 1 50 » mehka, » . 6 50 Golob . , . . . -50 Seno, 100 kg . . 4 80 Kaca........Slama, » » . . 4 40 Zajrc.......Stelja, » » . . _ _ Žitne cen© dne 7. maja 1901. (Termin.) Na dunajski borsi: Za 50 kilogramov. PSenica za maj-junij.....K 7-88 do » «..jesen.........7 98 „ Rz za maj junij...........7-8"i „ „» » iesen : . • .......» 7-14 „ lurSica za maj junij......o hi< „ „ „ juln-avgust.......o-67 „ p „ september oktober . . „ 5-86 „ Oves za maj-junij......„ 6-97 „ n » jesi>n.......„ 6-96 „ Na budimpeštanski borzi: PSenica za maj.......K 7 6« do ■> oktober.......„ -7-68 . Rž za oktober.......„ 6-51 „ Oves za oktober.........5-57 „ Koruza za maj.......f 5-28 „ » n j"hj.......„ 6-37 „ (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaSka.......K 7'00 do „ juine žel.........810 „ P. 2 ..... . . 7-«0 x » n » ......n 1 » Ječmen .........730 „ „ » ob f|s>........7-20 „ Koruza ogerska.......r 5 70 Cinkvant „ ..............ivyo Oves srednji........" 7-10 " Fižol......................g-ou na 7 89 7 99 7-88 7-16 .t 60 5-68 b-87 6-98 5-97 7-58 7'b9 6-55 ¡vó9 o'29 6'38 8-30 840 8 !o 8-26 8-35 5'76 7-20 7-20 10-- Meteoroiogično poroSilo. ?iSina nad morjsm a06'2m, srednji 7rn¿ni tlak 736-0mr*. Caa i.ipn-idTanjn SUnje l-aro-metre. T no, Temi'«- .T.t'!r* ; po I OUija Vnir«! NV.Vo '* A I a r. i c * I ^ * * i ' 7| 9 »več. 1 72C-T| 104"| sl sever Tež 10 2 I si. vzsvz I oblaCno 17 0 I si. jzah ; pol oblaC. Srednja vCerajSnia tempfjratnra 10 4 nórmale: „I 7. zjutr. I |2. pojol I 72H-Ó I 728 7 I 26-2 13-0 Za Učenje kositernih pred- 1 mptnil bronzovo Imitaoijo, bronzlranje llltZviJU, kipov lz mavca, bronziranje ograj pri stopnicah, vse v najfinejši izvršitvi, priporočata se BRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju. 228 26 11—10 OBČNI zbor .Zveznega kmetijskega društva v Poljanah, registr. zadruge 2 omejeno zavezo", ki so bode vršil v nedeljo 5 CIS .ž 7'KI S 71Í " pop dne vlahl Cene osob. vlaka T~! II. I liTT po noci «•41 5-44 5-45 5-53 Cl¿ (i-¡a fl-it o-u •S a 10-00 10-i'J 10 lil 10.11 1011 10-ai 10-Ü1 11-il 11 il U1Í 11 12 11-12 12-21! 1212 1211 12-21 Postaje Oaobnl vlaki »jtr. j »jtr. dopol- popol-' j <1()0 j dno I PO noči Cene z juž.kotodv """ 0-2.-1 - " li-l« 0 0» 0 II!) (liti (lihi 0-118 0-77 1 15 I I.-> 1 M 1-.Vt 191 2 30 2'30 2 30 2 IIS S (M 3 (Mi 3 41 ¡1-811 1 21 1 l„ 1 !18 I-88 1 -:is 1-01 liil 1 81 2 07 2 30 2 52 0 13 0 20 0 2« 0 38 0 51 0 51 0 lil 0 77 0 77 0 77 0 80 0 80 1 02 I 15 1 28 1 10 o. Ljubljana j k. p. P'i . 4. k. o.l " (p. MSVIimarle. . Medvode . . I Loka ..... Kranl .... Sv. Jošt . . . Podnart - Kropa Otoče ... HadovlJica . Losce-Bled . . Žirovnica . . Javornlk . . . Jesenice . . . Dovje .... Kranjska gora . Y Radeče - liclaperjfe l>. Trbiž . . . »•lil 7 12 »U 7 09 3 1» 7*0*1 3 11 6-59 3'22 6*50 2Ü 6-38 2-22 C26 2-21[ (i'20 211 B-10 212 «-04 2-1 1-22 1 11 1-21 1-21 1-12 12 1211 5 12 5-22 5 21 512 6 ÍU 4 11 4-22 1212 4 11 11-11-, 11-13 11-llj 11-041 10-55 10'43i 10'3I' 10-2R1 io-11; 10 II) 9'59 9'53 9'40 il'33 1c27 9 10 8-52 8'41 8-25 4-38 8 21 4-35 8 22 4-30 8 21 4-2.' 412 3-51) 3'4< 3-38 ,1-28 3-21 310 304 2 45 2 37 2'31 213 1-53 1-41 1 23 812 8-lli 8-U. 7-22 7 U 7-2^ xt e •i S TÍ -i i ■al O g I > si 8 8'ii 8'12 8-24 8'21 8'12 8'1 7-1 7 11 7-22 7-11 7-11 B-22 li (i 12 6-IZ 6 5-53 5-35 LJUBLJANA-KOČEVJE Oaobnl vlaki Oeobnl vlaki zju- [lopol-1 .. Vozna cone Postajo Vozne ben« »jo- I pop - trti dVio j zveccr j n. i |Mi -y—i if—tlj;- t ril j j dno 717 1-05 6'ü I i* Ljubljano j k. v s-44 i 2-32 k 14 7-28 1*16 7-LS 0-30 (I ¿01 010 ULjubljano Dol. i. ♦ 8-34 2 2a S-Í14 7-39 127 7 II 045 U!MI 1 0 1» f Lavrice (post.). . OSO 0 20 0 10 8 22 | 210 sa 7*40 1-34 7 il O U 0 ¡1(1 O IS Škofljico..........O .'MI 0 24 O lí s ir, mu kü 8 01 14!) 131 0 HI 0..I j 0 27 Šmarja • Sapa . . 0 (18 0 12 0 21 8 02 l í.0 s-lui 8-21 2 09 8 Û1 0!«l 0 00 0113 GrosupIJa .... 0 78 0 52 0 20 7-4« 1-34 7 ¿i 8'35 2-23 S Iii 12(1 O KI 0 42 Predola (post.) . I OS 0-72 O SO 7 :12 1-20 714 8*45 2-33 8ü 141 0 !KJ ¡ 048 Čušperka .... 120 O H4 0 42 7'25 i 13 ;u 8-59 2-47 Süll 1 'HO 1 20 0 00 Dobrépolja ... 159 10« 0 53 712 100 11 ü 911 2*51) S il 2 07 1-3S 0 00 Velikih Laälö I SO 1 2(1 0 03 7 01 12-49 (1 II 9-30 3 18 9 12 2 48 1 05 0 83 Ortneka..........2 25 1 50 0 75 B-45 12 33 Uli 9 4tj 3-34 (Cîâ 2'70 I SO O UI! ; Rlbnloe .....A 2 58 1-72 0 80 6-27 12 15 8-li 1011 3-59 9 Í1 8 20 2 10 1 10 ¿Stare Cerkve (p.3 12 2 0811 04 G 01 1149 r, 47 10 18 4 06 9 il 3 12 2 28 III v Kočevjo ...iz 3-24 2 1(1 , 1 OS f, ü 1142 r,-40 Ljubljana-Novo mesto-Straža-Toplice. Oaobnl vlaki . . I , Vozno cene zjutr. r katera je proskušena pri kailju, vratnih boleznih, želodčnem in mehurnem kataru. Izvirek: Giesshubl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franka. V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. V Trubarjevih ulicah št. 2, poleg SV. Jakoba mostu, se cM v najem sfanovanje V I. nadstropju, obstoječe iz 3 sob, služ-niške sobe, kuhinje, shrambe, kleti in podstrešja za 1. avgust 1901 za skupno na-jemščino 400 gld. — Stanovanje se lahko ogleda od 11. do 12. ure dopoludne. Natančneje pri hišnem gospodarju ka-tehetu Ivanu Smrekarju, II. nadstropje. 466 3-2 V Olievku na Gorenjskem so na prodaj •e orjplje, pripravne Se ¿a kako majhno cerkev, po jako nizki ceni. 449 6-4 Janei Sajovlc, ključar. Leopold Tratnik paaar in srebrar v Ljubljani, Sv Petra cesta 27 se priporoča prečastiti du-ho*ščini, cerkvenim pred-stojniStvom in dobrotnikom cerkvil v strokovno umetno izdelavo raznovrstnega cerkvenega orodja, kakor: tabernaklje, mon- štrance, kelihe, svečnike, lestence, svetilke itd. iz zanesljivo najboljšega kovinskega blaga. V zalogi pa ima mnogo že Ugotovljenih, krasnih predmetov. Stare predmete prenavlja, posrebri in pozlati po naj-n žji ceni. Slavnemu občinstvu pa priporoča lastne Izdelke ln veliko zalogo električnih svetilk v raznih oblikah, prenareja tudi stare svetilke v uporabo električne razsvetljave. — Postrežba zanesljivo točna, cene nizke. ■ 133 30—22 as E3 c3 03 CJ e j s» os o D1 ca S aj (s> t» cu t— o— ^ Ustano > Ijeno lota 1870. i Izflelovalnica priia za pspfle, dame ii otroke le iz blaga od B. Sohroll-a, Graumann-a in Slegel-a. Nikako manjvredno tovarniško, marveč najskrbneje domače delo. Za izborilo delo in najreeluejo postrežbo jamči tvrdka Q. ¿fCamann, £ju6ijana, Mestni trg Štev. 8, Založnik perila raznih c. in kr. častniških uniform, zavodov. Tu je v zalogi originalno dr. Gustav Jagerjevo volneno perilo, vsake vrste kopalno perilo, Pless-ovl, Hiiokel o vi, Flchler-jevl klobuki lz dlake in lodna, najboljše v žokih, nogovicah, kravatah, moderclh i" žepnih roboih, razno drugo modno in pleteno blago za gospode, dame in otroke itd. itd Lastna izdelovalnica predpasnikov, bluz, spodnjih kril, jutranjih in spalnih sukenj itd. Cene so v primeri z dobroto blaga brez konkurenoe. Ko bi se pripetilo, da bi kupec bil nezadovoljen s kakim pri meni kupljenim blagom, ga zamenjam ali pa u» zahtevo vrnem denar. 1092 26— CD P3 1S1 B3 63 CO a rad 8 j; I" aje rs k a , ' • 01 IM SVETOVNOZNANA ČA. Nepresegljiva zdravilna voda. Zastopnik za Kranjsko: Mihael Kastner v Ljubljani. 35135.6 M 1 M 1 Najprimerneje priložnostno K K 35 }£ darilo za mladino so pomladni (¡lasi ki ao jih izdali ljubljanski bogoslovci dosedaj deset zvezkov. Dobe se še razen I. in II. vsi letniki in sicer nekateri krasno vezani po 1 K 80 h, v platno po I K 10 h, v polplatno po 80, ozir. 70 h, broširani po 60, 50, ozir. 40 h. ■a*. Naročajo se po vseh knjigarnah in v semenišču. Naznanjam, da sem svojo odvetniško pisarno JKT oclpi-1 ^ v Mariboru v Kolaričevi hiši, poleg poslopja ?a c. kr. okrot sodišče (Gerichtshof, flUriengasse). Maribor, dno 5. maja 1901. Dr. Franjo Rosina, 461 3-2 do sedaj odvetnik v Ljutomeru. ■Ö ii a > >tn cS r o d > i o " M «S ¡1 « R HHá IIJ d M o > a ■S 'C ni 0>t" •18 O TJ- C/3 > O o ii C £ O C 43 e D O > ^ O &B ° S • S ni N g > •S o .§ c C 05 1 O i P, i O . &C i '2 n 'S.PQ Umetnijski zavod za slikanje na steklo B. ŠKARDA v Brnu. Izdeluje zlasti: cerkvena okna 1 različne izvršitve, Ceniki ln strokovni svet brezplačno. Osemkrat odlikovan s prvimi darili 478 3- 1 Razpis natečaja. V Osilnici ob Kolpi zidalo se bo novo poslopje za dvorazredno ljudsko šolo. Za to stavbo potrebna dela pri podiranji in kopanji, potem kamnoseška, tesarska, kleparska, zidarska, mizarska, ključavničarska, barvarska, steklarska in slikarska se razpišejo s tem v odd»jo potom javnega pogajanja Dotični načrti, meriia, proračuni stroškov in pogoji, kakor tudi vsa potrebna pojasnila so pri občinskem uradu v Osilnici ob Kolpi razpoloženi od danes naprej na vpogled vsakemu in vsaki čas. Glasom proračuna stroškov znašajo stavbni stroški skupno svoto 19.456 K 62 h. Ponudbe, katerim je napraviti primeren naslov in priložiti varščino v znesku 10%, ponudbene svote, naj se vposljejo brez vseh stroškov najjasneje do vštetega 25. maja 1901 podpisanemu odboru v roke njegovemu načelniku Josipu Ožura, občinskemu predstojniku v Osilnici. Vsa prej navedena in samo ta dela oddala se bodo skupaj le enemu podjetniku. Podpisani odbor pridrži si pravico proste odločitve glede sprejema te ali one ponudbe, katere bodo zadostovale navedenim in razun t h tudi v postavi z dne 26. grudna 1893 drž. zak. št. 193 označenim pogojem. Odbor za zidanje novega šolskega poslopja v Osilnici, dne 5. maia 1901. mm O) a bc rt o 'c > rt "S X3 rt t= ■o 'E rt & Zaloga „Styria", „Helikal", „Austria" in „Stefanie"-koles prave J. Reithofer-jevih sinov pnevmatike, katero ponudim po isti ceni, kakor v tovarni. Priporočam svojo naj- „PUCH-^^^iiSTTRIA.111 ve«io in najbogatejšo, obče-znano veliko izbero vsakovrstne zlatcnine in grebrnine v secesiji, posebno lepe poročne prstane prave švicarske žepne ure, budilke, stenske ure, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck) in najboljše šivalne stroje \se to po najnižjih cenah in z jamstvom. 28 34 Vabim na obilni obisk in ogled z vsem spožtovanjem CtlllCIft, urar in trgovec v Ljubljani, Mestni trg štev. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno ii ii a j s k a b orza. Dni 8 maja. Bknpni državni dolg x notab.....98-65 Skupni drlavni dolg v irebn«......£800 Avstrijska zlata renta 4°/0 . . . ... . . 118 — Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kroa . . 97 65 Ogerska zlata renU 4°/0........117 50 Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... 93 16 Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . 16 71-— Kreditne delnice, 160 gld...... 693 50 London vista ..........240-321/« NemSki dri. bankovci xa 100 m. nem.dri.veIj.117-471/, 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . , C. kr. cekini..... Dn6 7. maja. 3-2°/0 državne srečke i. 185-1, 250 gld.. . b0L državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron Tisme srečke 4°/0, 100 gld...... Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 2351 19 09 90-55 11-31 181— 170-50 209 -95 20 141-35 258-50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 1C660 Zastavna pisma av. osr.iem.-kred.banke 4"/0 . 94-36 P rijoritetno obveznice državne teleznice . . 424-50 > » južne železnice 3°/0 347 50 , » južne železnice 5°/0 123-75 > » dolenjskih železnic 40/0 . — * — Kreditno srečke, 100 gld..............399 - 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 400 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 49 25 Ogerskega > „ » 6 » . 25— Budimpeflt. bazilika ■ srečke, 6 gld.....16 50 Rudolfove srečke, 10 gld......58— Salmcvo srečko, 40 gld....... St. Gen6is srečke, 40 gld....... VValdsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sev. telez., 1000 gl. «t. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld, . . . Aknije južne železnice, 200 gld. sr. . . Splošna avstrijska .itavbinska družba . . Moutanska družba avstr. plan..... Trboveljska premogarska drutba, 70 gld. Papirnih rubljev 100........ 200 -234"— 390 — 58 75 280 50 6210— 885 -96-50 149 -462 50 442 — 253 75 Nakup ln prodaj» vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. ¿^varovanja za zgnbe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kalanfna i i v r i i t e v naroill na borzi. Menjarnična deiniaka druzoa „II E B C U B« I., Wollzeile 10 in 13, DonaJ, I., Strobslgasse 2. aaT Pojasnila 1A v vseh fospodarsklh in «n^nfinih •tvaroh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vredneatilh papirjev in veitnl sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih >fiavnio.