Ameriška Domovina /1'fl/1 E RI e/im-H O M E' SLOVCNIAN MORNING NGWSPAMR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING. MAY 25, 1948 LETO L. - VOL. L. VE5TI Komunistična vlada v Sloveniji vzela vse klasične slike naiih umetnikov n Z SLO VEIUIJE ŽALOSTNO POGLAVJE je gani od doma, da nimajo stalne-še vedno begunsko vprašanje. Nekaj upanja je, da bo letos vendarle končano in da bo večina prepeljana iz soseščine komunističnih sovražnikov. Gotovo ne delamo krivice, če rečemo, da je pri tem vprašanju pokazal za-padni svet, da je njegovo človekoljubje le bolj v besedah kot v dejanjih. Krščanstvo brez požrtvovalnosti je prazno, zato se je bati, da bo v tem krščanstvu odtujenem zapadnem svetu komunizem se našel svojo žetev. Begunce je bolelo, da so odtr- Ljubljana. — Vlada je iz- kovška, Ivane Kobilice, Ivana dala uredbo, da se vse klasič- Groharja, Ferda Vesela, Rine kplturne umetnine stavijo harda Jakopiča, Matije Jame, ga določneea dela da so tuici P°d “državno varstvo” De- Mateja Sternena,. Franc e ta med tujci Pa je dostikrat še bdi JanSk° t0 ni nič drilgega kot ,Be™ekarja, Alojzija Gangla, a u / , uničenje lastninske pravice, in Ivana Zajca in sicer ne gle- takn riolff "'t*™ 11 Dosedanji lastniki smejo sa- de na to, čigavalast so ali kdo tako dolgo gledal, kot nekak ,z- mQ čuyati umetnižke alikeliih ima meček. Kako je moralo boleti,1 „ , . . kom tako dolgo ljubši kot pregnanci izpod komunizma. 1 Slike teh umetnikov se ne Ta'uredbi določa, da so kot'Smej° Predelovati,1 restavrira- kulturni spomeniki zavaroval1’ od3VOJ1‘1’ z“t»?ti *' pre' Kot rečeno je v zadnjem času na V3a dela pomembnejših slo- m*st‘tl,v dru* kraJ; Vsi laat-več upanja, da se to vprašanje venskih umetnikov 19 in 20 nlkl del teh umetnikov so mo-končno le primeroma ugodno re-C" ZTpa J deU teh radi d° 15' febr' * >’ ™ ‘ak* ši. IZ ITALIJE je že večina beguncev odšla. V glavnem v Ar- ma m t strani) umetnikov: Josipa Tominca amettn‘ne Pojaviti posebnemu (slikar zgodnjega 19. stolet-l,kontrolnemu zavodu v LIub' ja), Matevža Langusa, Miha- ela Stroja, Janeza Wolfa, Ja- Ijani. Tako so v Sloveniji tedaj de- Bevin ostro napada sovjetsko politiko vednih nemirov, toda vojne ne mara Sovjeti odgovorni za vojno v Grčiji. Angleži ostanejo v Berlinu. neza Šubica, Jurija Šubica, jansko zaplenili vse umetnine Antona Ažbeta, Jožefa Pet- klasikov slovenske umetnosti. Scarborough, Anglija. — Britanski zunanji minister Ernest Bevin je govoril na 47. letni konferenci Delavske stranice. Dal je širok pregled britanske zunanje politike. Predvsem je gladko priznal, da je britanska vlada proti vsakemu koraku, ki bi povzročil napadalno vojno proti Sovjetski zvezi ali katerikoli drugi državi. I Iz njegovega govora posnema- liranje v zapadno Evropo." “Žapadnb evropski narodi skušajo utrditi svojo gospodarstvo in obrambno moč, niso pa njihovi razgovori in dogovori naperjeni proti nikomur, ampak imajo samo namen rešiti te narode v njihovi 'borbi na življenje in smrt, jih napraviti sposobne za obrambo v slučaju napada in omogočiti, da se bodo razgo-varjali z drugimi o skupnih odredbah varnosti in zavarovanja miru na primeren način.” “Svet zunanjih ministrov bi se moral sporazumeti za takojšnje sklicanje mirovne konference vseh 15 ali 16 narodov, ki so sodelovali v vojni proti Japonski." “Z migom enega prsta bi lah ko gotovo mesto, ki ga poznate, napravilo konec vojni v Grčiji. Ta vojna ni nikomur potrebna. Nevarnost vojne, ki bi lahko nastala na tem ali drugem mestu, prihaja od drugod, ne od nas in ne od zapada. Rusija vodi vojno živcev po celem svetu. Začela jo je proti Turčiji, nadaljevala jo je proti Grčiji, sedaj jo vodi v Berlinu in drugod.” “Naj bodo provokacije kakr- šnekoli, mi hočemo v Bferlinu ostati.” “Ne verjamem, da bi ta vojna živcev koristila miru. Mislim, da mora to vojno stanje prenehati tisti, ki ga je začel. S tem bi Rusi mnogo bolj koristili miru, kakor pa s svojim objav-jlanjem raznih pisem in razgovorov.” f --------o Med Mirnikom in Kobaridom je dezertiral jugoslovanski častnik obmejne vojske in se predal italijanskim oblastem. Drugo poročilo iz Italije: po strašnem hudourju je prišlo sem 27 beguncev iz Dalmacije, Tri na dan V državi Ohio potrebujejo demokrata, ki bi govoril za demokrate, kadar so si v jezi in ne govorijo med seboj. *. » » Iz Nemčije je bilo poklicanih domov v Moskvo mnogo polkovnikov in majorjev. Vzrok je, ker je politbiro nezadovoljen z dose danjim uspehom sovjetske propagande v nemški sovjetski coni. * * • Nekdo je stavil vprašanje: Kako je to, da vlečejo kongresniki ali drugi javni uradniki polno plačo v času, ko porabijo cele mesece v svojo agitacijo za ponovno izvolitev? pri Žužemberku se sporoča, d» je naslov njene tete sledeč:/Mrs. Alojzija Zupančič, Box (746, Imperial, Pa. USA. Oven Štefan, NBC Hostel, Nr. Cambridge, England, rojen v Stranski vasi št. 6, p. Semič na Dolejskem, poizveduje po svojem orodniku Martinu Klemenčič, po domače Klemenc iz Stranske vasi št. 6. p, Semič. Klemenčič se je nahajal do 1941 v Clevelandu. Štefana Ovena očetovo ime je Anton, materino pa Ana. » * * Za svojimi sorodniki poizveduje John Šturm, Rectory Road 11, Arley Nr. Coventry, Warwickshire, England. Doma je iz vasi Davča, občina Oselica, okraj Kranj. Nahaja se zdaj v Angliji v službi. Njegovi sorodniki v Ameriki se tudi pišejo Šturm in so si zlasti dopisovali z njegovo teto Marijano Šturm. Naj mu pišejo na gornji naslov v Angli-jo. * * « Justina Lukančič, ki zdaj živi v Argentini, prosi, naj ji sorodniki pišejo na naslov: Pobro Vladimir Zmet, Vriburm 751, Pergamino, Feca, Argentina. Pred vsemi išče teto Ivano Krašovec, ki je prebivala v Barber-tonu, O. Rada bi tudi zvedela za naslov stričevih sorodnikov; stričevo ime je bilo Frank Lukančič, ki je pa menda umrl leta 1939. Doma so iz Rovt nad Logatcem. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni ali doposlani sedeči darovi za slovenske begunce: Po $10: Mrs. Frank Hodnik iz Waukegan, 111., Anton Svete iz Chardon, Ohio, Joseph Stamp-fel, 1139 E. 76. St. Po JIAO: Jennie Hete, Barberton, Ohio, Joseph Kebe, Greensburg, Pa. Dan na dan novi ljudje beže preko vseh mej iz pekla komunističnih diktatur Iz Italije in Avstrije javlja- itd. Na izplačilni poli je si-jo o begu ljudi iz Jugoslavije, cer zapisano, da su vse te da- jatve dajejo prostovoljno, in to mora vsakdo podpisati. Toda gorje ti, če ne plačaš! — V Celovec v bolnico sp ^pripeljali delavca Jureta Zlatar, ki je na begu preko meje na pol zmrznil. Bil je zaposlep kot polj- so na morju doživeli bro- ski delavec pri Splttu. “Ne-dolom. Dolgo so se z deskami prestano beže ljudjte z dalma-borili za življenje na morju, tinskih otokov,” .piše nekdo, dokler jih niso rešili ribiči in Nastala je-------------«■-*- Razne najnovejše svetovne vestij WASHINGTON. — Alaska naj postane čim preje država i Ameriške Unije. To je zahteva predsednika Trumana v posebnem pismu parlamentu. Presednik utemeljuje zahtevo z obširnimi predlogi kako naj se na Alaski razvije gospodarsko življenje in naglaša, da je druga svetovna vojna pokazala Alasko kot zelo pomembno za obrambo Združenih Držav. * * * BERLIN. — Vodja tukajšnje komunistične stranke je na zboru zaupnikov gladko priznal, da komunistična stranka izgublja na vseh pozicijah kjer so bile zadnje tedne volitve. Ostro je na>-padel delegate, da se krajevne organizacije premalo brigajo za vzr drževanje zaupanja v komunistično politiko in zahteval, da delavstvo ne sme dopustiti, da bi Berlin “propadel” v roke zapadnim kapitalističnim silam. # * * LONDON. — Tu se nadaljujejo napadi na politiko USA v zadevi priznanja judovske države. Listi, ki so v lasti judovskega denarja napadajo Bevina radi njegovega proarabskega stališča, drugi zopet smatrajo da je Trumanova politika popolnoma in usodno zgrešena ter v škodo Anglo-Ameriškim interesom na Srednjem vzhodu in miru na svetu. KARACHI. — Po celi Indiji so praznovali Muslimani “Palestinski Dan.” Po muslimanskih središčih so bile demonstracije v korist arabskim zahtevam v Palestini. Demonstranti so v tu-kajšnem mestu prihrumeli pred poslopje poslanstva, vpili proti priznanju judovske države in zahtevali, da se s poslopja sname ameriška zastava. Oborožena policija je čuvala poslopje in pregovorila demonstrante, da so se mirno razšli. » « « BELGRAD. — Tu so zaprte vse zasebne trgovine z živili. Državni računski uradniki delajo popis zalog, ki jih prevzame država od dosedanjih zasebnih lastnikov. Nekateri med njimi upajo, da bodo mogli ostati v dosedanjih svojih podjetjih kot uslužbenci državne uprave. WASHINGTON. ■ Truman bo sprejel predsednika republi- Razne drobne novic« b Clevelanda In to okolic« Nova Američanka— Iz Francije je došla v Cleveland gdč. Marie Mirt, stara 18 let. Sem sta jo vzela Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., ker je nečakinja Mrs. Josie Grdina. Gdč. Mirt je bila rojena v Franciji blizu nemške meje Leta 1939 so morali bežati pred Nemci in takrat ji je,od prestanih naporov umrla mati Marija roj. Šuštaršič. Mati je bila doma iz Velikih vrhov pri Stični, oče je pa doma iz Brežic. V Franciji sta ostala še oče in brat. V West Parku ima tudi strica Jack Šuštaršiča. Novi naseljenki je še nekoliko dolg čas tukaj po lep Franciji, pa se bo kmalu privadila. Govori kar tri jezike: slovensko, francosko in nemško. Kličemo ji: dobrodošla v slovenski metropoli v Ameriki. Iz bolnišnice-— Mrs. Frances Kasunič iz 7510 Lockyear Ave. se je povrnila iz bolnišnice ter se želi vsem zahvaliti za obiske, kartice in darila. želi, da bi jo zdaj prijateljice obiskale na domu. , Delegatinja za ABZ— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ je izvolilo za delegati-njo^a konveiicijo Mrs. Dorothy Strniša, za namestnico pa Mrs. Frances Brancel. dve ladji; pa o drugi ni sledu. V bližino Trsta je prispelo 6 Istranov, ki so tri noči tavali v največjem strahu čez.mejo. V Trst sam pa je prispelo 35 mladeničev izpod 20 let večinoma iz okolice Reke, Labina in Raše. Pripovedujejo, da Tito mrzlično mobilizira deset letnikov. Jugoslovanski komunisti so v tesni zvezi s tržaškimi, ti pa z italijanskimi. Iz Pulja pribegla učiteljica pravi: Življenje tu je več kot strašno. Mesto, izpraznjeno po Italijanih, zdaj naseljujejo samimi zvestimi komunisti. Zelo trpe uradniki zaradi draginje in slabe plače. Od plače se odbija še davek za ob- wpiJHWp rijo pomorski čolni, ki streljajo na vsakega, kdor se takoj na poziv ne ustavi. Kljub temu jih je 8 pobegnilo pred kratkim na ribiški ladji iz okolice Šibenika. Med njimi je bil celo nek dveletni otrok. Ubežniki pravijo: “Bežimo iz pekla!” Ali so rdeči kaj boljši kot Hitler? Berlin. — V sovjetski coni Nmečije so Rusi zopet napolnili koncentracijska taborišča in jih še povečali. V Buchenwal-du je zaprtih 15,000 oseb a v Muehlbergu 19,000. Mnoge so novo, za brezposelne, za žrtve ;z teh taborišč že oreselili na fašizma, za grške partizane, prisilno delo v Sibirijo. Dve slikovni predstavi Na prvo nedeljo v juniju bomo imeli kar dve predstavi slik Obe se začneta ob dveh popola-dan. V Cerkveni dvorani Sv. Lovrenca, Cleveland bo predstava pod auspicijo Zveze društev Najsvetejšega Imena. Tu bo Mr. John Potokar pokazal posebno zanimivo sliko o letni konvenciji in vesameri-ški manifestaciji društev najsvetejšega imena v Bostonu. Na tej konvenciji je bil tudi slovenski delegat Mr. Matt Intihar, že ta slika bo nekaj posebnega. Redko moremo videti kaj takega. Poleg te slike pa bo g. John Potokar pokazal tudi svoje govoreče slike. Mr. Potokar, naš V Bessemer, Pa. v cerkveni dvorani Prvo nedeljo v juniju bosta prišla v našo naselbino gg. Anton Grdina in Dr/ Miha Krek. Imeli bomo tudi pri nas dobrodelno prireditev v korist Ligj katoliških slovenskih Amerikan-cev. Tudi Bessemer hoče biti v vrsti tistih slovenskih naselbin, ki imajo srce za uboge brate in sestre. G. Anton Grdina bo kazal slike. Največ slik bo v barvah. Bodo to slike iz življenja Slovencev v Ameriki, posnetki velikih dogodkov v Ameriki in slike iz starega kraja, iz raznih prelepih krajev Slovenije. Dr. Miha Krek bo govoril o zaslužni trgovec, si je namreč stanju v domovini in o pretre- nabavil pred kratkim najmoder- sljivo teškem življenju naših be- nejše aparate za kazanje slik, kakor jih imajo v kino-g'edali-ščih. Pomnimo in ne zamudimo: Dne 6. junija, v nedeljo ob dveh popoldne. Poprej pa že lahko kupimo vstopnice pri župnijskih Po f 1: Mrs. Levstik, 1059 Ad- odbornikih Zveze, zlasti pa pri diosn Rd. in neimenovan. Mr. Jacob Resnik. guncev. Katoliški Slovenci v Besse-mer-ju! Pridite vsi! Povabite tudi brate in sestre iz okolice. Ob dveh popoldne dne 6. junija v cerkveni dvorani. Prireditev pripravlja Mr. Jacob Leskowitz. I.AKE SUCCESS, e— Bivši čeheslovaški delegat pri Zvezi narodov Dr. Papanek je v varnostnem svetu povedal, da Sovjetska zveza v vseh podrobnostih kontrolira delo čehoslovaške delegacije. Češki poslanik mora tedensko raportirati sovjetskemu ambasadorju o vseh poslih. Sovjeti določajo vse višje češko diplomlat-sko uradništvo. Sovjeti določajo vsem satelitskim delegacijam mesta v odborih Zveze narodov. Sovjetski delegat Gromykov je ta takoj protestiral in grozil, da bo uporabil veto, če se bo sklepalo o komisiji, ki naj bi podala poročilo kako so komunisti prevzeli oblast v čehoslovaški. • * ♦ WASHINGTON. — Prezident Truman je sprejel bivšega Jugoslovanskega kralja Petra v kratko avdienco. Odhajajoč iz Bele hiše je bivši kralj izjavil, da nista nič govorila o politiki. » * « BELGRAD —- Predsednik vzgojne komisije Frol je govoril na Iziborovanju jugoslovanskih srednješolskih profesorjev: “V naših šolah je mesta samo za take učitelje, ki popolnoma poznajo Marxove in Leninove nauke in so voljni, da v duhu teh naukov vzgajajo mladino. * « • WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval za tajnika za poljedelstvo Mr. Charles F. Brannana dosedanjega tajnikovega namestnika. Tajnik Clinton P. Anderson je zapustil ta urad, da bo kandidiral kot demokrat za senatorja v New Mexico. * * * NEW YORK. — Kuhar v Waldorf-Astoria hotelu Mr. Anthony Dupre je postal oče svojemu 36. otroku. Mrs. Janita Dupre je rodila trojčke, dva dečka in eno deklico. Prva njegova žena mu je štirikrat rodila dvojčke. Skupno ima sedaj 36 otrok. CAPETOWN. ■ sko državo Izrael. - Južnoafriška Unija je priznala novo judov- WASHINGTON. — Združene države so apelirale direktno na vseh sedem arabskih narodov naj tako prenehajo s sovražnostmi v Palestini. Nota poziva vlade arabskih držav naj se odzovejo po-zjvu Zveze narodov. Arabski zastopnik v varnostnem svetu Zveze pa je izjavil, da bodo arabske države prenehale z bojevanjem samo, če judovska vlada preneha uradovati. WASHINGTON. — Zveza narodov je na prošnjo arabskih zastopnikov odobrila, da bodi v sredo 26. maja opoldne tisti termin, v katerem naj prenehajo vojne sovražnosti v Palestini. Vladi Združenih Držav in Velike Britanije sta dali svojim zastopnikom na Srednjem Vzhodu navodila naj pouče vse vojskujoče se skupine, da je treba odločitev Zveze Narodov brezpogojno spoštovati in Velika Britanija je še posebej naglasila, da je resna nevarnost, da bo morala ustaviti vojaško pomoč, če bi Arabci kršili odločbe Zveze Narodov. Delegacija Zveze Narodov bo takoj po tem roku prišla v Palestino in začela svojo posredovalno akcijo. Grof Ber-nardotte in njegovi spremljevalci se bodo pripeljali na irizozem-K njemu se obrnite za vsa poja-|skih zrakoplovih, ki bodo im«!i oznake Mednarodnega Rdečega vnukinj, dve sestri v Milwauk«.'* snila in vstopnice. , ] Križa in Zveze Narodov. ju in eno v starem kraju V šolski dvorani sv.-Vida je blio v nedeljo zvečer polno ljudstva. Igra “čarovnica” jih je privabila in Grdinove slike. Pa so tudi res požrtvovalni igralci in igralke pričarali na oder prav tisto življenje z njegovimi ljubkostmi, milinami, lepotami in trdotami kot je bilo doma na Slovenskem I>red 40 leti. Predsednik Lige v Clevelandu Matt Intihar je pozdravljal goste in uvedel igralce in pevce kvarteta, ki so zabavali med pavzo. še novi urednik Ameriške Domovine dr. Miha Krek je nastopil v imenu glavnega odbora Lige in trkal na dobra srca s pretresljivo zgodbo slovenske matere, ki je pred nekaj tedni res od daleč prišla, da bi videla še svojega sina, pa so jo kruto zavrnili. Darujmo, da rešujemo ubogim sovenskim materam sinove in hčere! Bog plačaj vsem: Mnsgr. Ponikvar je dal dvorano zastonj, igralci, pevci, reditelji in drugi so žrtvovali svoj čas in moči, posebej pa so še neumorno požrtvovalne žene pripravile dobre jedače in pijače samo, da bi rastel sklad za preselitev ubogih, ki so brez strehe in doma, za naše begunce. Bil je lep, prijeten slovenski večer. Zahvaljeni vsi, prav vsi, ki ste ga mam popravili. Le še kaj takih! Iz raznih naselbin KEMMERER, Wyo. — Agnes Rakun se je morala podati radi operacije v St. Mary’s bolnišnico v Salt Lake City, Utah. Vsi ji želimo ljubega zdravja in da bi se kmalu zopet povrnila k svoji družini. NAYLOR, Mo. — Tukaj je umrla Anna Lipoid, stana 77 let .rojena v Spodnjih Krašah blizu Kokarjev, štajersko, v Ameriki 40 let, zadnjih 30 let tukaj na farmi. Zapušča moža, tri sinove, hčer, 12 vnukov in iLnjTJinjTJiTLTLrLnj^ TetrinKa IVAN MATIČIČ irLrcjmrLrmjmnjmiTJijmriJT^^ Ne le gospodinje, tudi dekleta so prišle in prinesle vsakovrstne ropotije, da bi videle Janeza, kako se obrača in kako suče kladivo. Katera je prišla s tako rečjo, da se ji res lanci in trske izpod rak, in zo-pet gre. Da bodo ta kola in kolesa nosila težke trame in klade, vozila tudi balo, na to Pet-rinka ne misli, ji niti ni treba misliti. Kaj ve Petrinova mati, ni splačalo priti, a prišla je in kakšen kovač je njen sin Janez. Janez je uganil čemu, a se je Kovač je pač, na kovaštvo se kar modro držal. To so ženske drobnarije, ki kovača samo mudijo, a jih mora sila prijazno je Janez njen sin in da mora razume. To vse je zanjo postranska stvar. Glavno je, da sprejemati, da se jim ne zameri. Glavno delo so mu nanesli šele gospodarji, ki so prignali boso živinče, pripeljali preme ter nanesli orodja. Že Miha kolar je komaj zmagoval obila naročila, zdaj pa so ljudje zavlekli njegova kola in kolesa novemu kovaču, da jih okuje. Petrinka je prišla h kovačiji in rekla: “Prišla sem pogledat novega kovača, kako se obrača.’’ “Cvre se ko v peči pogača,’ ji odvrne Janez. Nekdo izmed kmetov pa dostavi: “He, mati Petrinova, premalo kovačev ste nam da-li!’’ “Nu, jih imam še doma, če Po sila,” ga zavrne žena. “Kovačev ne bo primanjkovalo, bo prej rogačev. Za te se pa drugi pobrigajte!” “Hehehe, prav pravite, mati!” Drugi ji zakliče: "Ej, mati Petrinova, na Orehoviu je vse novo! Novega kolarja imamo in nova kolesa, novega kovača pa nove podkve! To bomo vozili bališ in neveste!” "Ce bi ne bile tako polomlje- he edglfi!" mu zasoli žena: " “Ej, vaš Miha dela trdna kolesa!” “Iz pravega vražjega lesa! Ne bodo jih strli vroči klanci Ravnika.” Brez šale, mati Petrinova, vaš Miha je vešč tesar Brestov les izbira lia kolesa in kolesje, jesenov les za pesta in zobovje, gaber za kola, brezo za preme, poize in ride. Ej, Miha je dober kolar! Kaj ve Petrinka, saj se na te reči ne 'razume. Ona ve le to, da je Miha njen sin in da je ona njegova mati. Drugo ji ni treba vedeti. V kolarnico oogleda dvakrat, trikrat na dan; vidi, kako mu frčijo ob- paziti, da mu ne šine v oči žareča iskra. Rajši bi videla, da pade iskra njej in da ona izgu bi vid ,kakor da bi ga izgubil sin ... O, mati Petrinova, kako neizmerna bi bila vaša bolečina, če bi videli sina slepega! Ne, ne, nikar ne govorite o tem! Poslušajte rajši kovača Janeza, kako mu poj e kladivo, kako zveni nakovalo! Glejte Petrinko, kokošji družini potresa koruzo ter prisluškuje, kako ji lepo zveni to kladivo, prav kakor zvon Svetega Jeronima, kadar pritrkava nedeljsko jutrnje. Bunkati, bunka, tokati, toka, bunk, bunk, tok, tok. Da, njen sin pritrkava, njen sin Janez, ki ga toliko časa ni bilo. Je pa prišla nedelja. Janez se je spodobno umil in preoblekel, da ga je bila Petrinka kar vesela. Pa je moder stopil med fante. Bili so ga veseli in ponosni so ga vzeli medse, saj je bil artilerist. Nu, zdaj je vendar kovač. Kaj kovač! Kovač je samo za delavnik, v nedeljo pa kovač ne pomeni dosti. Artilerist, ta nekaj pomeni, artilerist ali pa gruntar. Če nisi gruntar, bodi vsaj artilerist. In -pravtitti;dtt-sog«rbttrzsmdaH-kot artilerista, so gledali zdaj pa tudi leščerba ravno prav sveti takim nagnjenjem. Brez skrbi, nihče ne bo padel, Miha je trdno pribil držaje na stene. Mati Petrinka je pobrala peko iz peči: osem hlebcev sorž-nega. Prijetno je zadišalo po vsej. hiši in okrog hiše. Potlej je šla pogledat na skedenj,— “Dober večer, manjci! Je kaj poln skedinj?” “Bog daj, mati Petrinova! Le noter, le noter!” “Prišla sem pogledat, koliko je manjcev in koliko manjic, če ste se prav sparili.” “Prav, prav, le Jože še nima para.” Na vso moč so hvalili polno proso. Gospodinja se je še modro pošalila ter se vrnila v kuhinjo: pripravljat poveče-rek. Na skednju je pa škropilo proso po novem podu, kakor bi curljala voda. Dvigneš težak snop,___švrk! — oškropi proso na vse strani. Na sredi skednja je velik kup svežega, sparjene-, ga snopja. Tinče in Japec strežeta manjcem, pokladaje jim snope pod noge. Ti spodobno mendrajo po snopih, man jej o jih ter spretno sukajo z nogami, lepo po godčevem taktu. Mar ni tisti tam na snopju, ki gode na orglice, Lovre? I kajpak je. Tako lepe orglice ima, take na dva zvočka. Pa jih zna sukati, krota orehovska, da manjce kar pridviguje. Ah, kako se to lepo man je! Oberoč se držijo manjci za držaj, opiraje se ob stene, in se prožno pozibavajo, kakor bi se priklanjali. Pa ti oprezuje kak betin te brhke manjice od zad: pisane naglavne rute imajo zadaj zavezane, krila pa visoko izpodreca-na, da se jim vidijo krepka meča. Iz snopov nezadržno curlja spolsko proso. Ko je godec odnehal, se je pa sprožila beseda. Sprva se je sukala okrog dnevnih brig, dokler ni previdno na- čela Jožetove ženitve. Ko pa je iz snopov. Noge so svojo nalo-Iber kruh ste spekli! Pa tudi roko. Gospodinja je medtem zgovorne manjice tako neznansko skrbelo ,čigava je nevesta, koliko je stara, kako ji je ime, koliko bo kaj dote, in še polno drugih vprašanj je, ki bi jih bilo treba objasniti. A je težavno. Tipati mofaš po samih o-vinkih, izvrtaš pa komaj toliko, da nazadnje nič ne veš, pri čem si. Potlej so se lotili še Polo-nice in njenega ženina. A kaj, ko so znali vsi prizadeti trije vse zasukati na šaljivo plat. Zato so morali manjci primešati šalam še nekaj popra in zbadljivk, da je bil polr. skedinj smeha. Proso je polagoma odteklo go opravile, nakar so poprijele svinjetina gre v slast, čeprav roke. Omete snope so vestno otepli ob stene, nakar so spravili proso v vreče. Ko so pod pomeli, so šli domači po mizo m klopi, gospodinja in Poloni-ca pa sta prinesli povečerek: I košaro narezanega kruha, velik ‘ jesen krožnik suhe svinjetine pa zelenko brinjevca. — Alo, strine in botre, le bliže! Manjice in manjci, prisedite! Najpr-vo srknite požirek brinjevca, da se vam grlo poplakne. Polonica že toči in daje žganjerček vsem po vrsti. — Khe, ta je pa hud! — Kar sedite in vzemite! Ah, Petrinova mati, kako do- je že močno žaltava. Kar spodobno in sramežljivo sd segali v košaro in na pladenj, vmes pa je krožil žganjarček iz roke v OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort 1 SU 5542 pregledovala, koliko so nameli prosa ter hvalila Boga za obilni pridelek. (Dalje prihodnjič) i MAJ IMS KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV -AND THE WORST IS M TO COME ‘-in najhnjše šele pride -s— V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE Frances Pirnat ki je odšla v boljše življenje 24. maja 1943 Srčno ljubljena mi žena, nepozabna mamica, težka bila je ločitev, ko odšla si s sveta. Toda tamkaj se združili bomo skupaj enkrat vsi, Tebi tjakaj vsi sledili, križ nam sveti govori. Žalujoči ostali: BLAŽ PIRNAT, soprog FRANCES, MARY, ANN, in FRANK, otroci Cleveland, O., 24. maja 1048. so gledali zdaj v njem le kovača, nalašč le kovača, tako v delavnik kakor v nedeljo. Mn so ga gledali tako, da je Janez, ki ni bil slep, kmalu to opazil. Kaj bi se umaza-kovaška para štulila med nedeljske! Gruntarski fantje pijejo v nedeljo vino, kovaču pa se spodobi le žganj ica. Janez jih je dobro razumel, čeprav niso tega naravnost izrekli. Pa jim je neke nedelje po kovaško dopovedal, koliko velja ob nedeljah kovač. Resda so se nekaj tednov kujali in hodili raje h kovaču v Slivino; toda polagoma so se unesli in prihajali bolj in bolj pogosto v Janezovo kovačijo. Tako si je Janez pridobival naklonjenost Orehovcev in ugled fantovskih vrstah. Kdo bi se kregal s prijaznim in pridnim kovačem. Ijoj, kako je polno proso, to bo kaše pri hiši! Kdaj ga boste pa meli? — O, le pridite, drevi ga bomo meli, drevi! — Da, Polonica že vabi fante in dekleta k metvi. — Bi pršili drevi k nam met? — K vam met, i kajpak pridemo. — No, le pridite! — Še celo v bajte je šla vabit. Naj jih pride čim več, saj letos je Poiončina zadnja metev pri Petrinovih. In jih je res prišlo, poln ske-dnej se jih je nabralo. Ne spričo kdo ve kako velike množine prosa, temveč bolj zastran dobre soseščine in 'prijetnega večera, večina pa zastran Poloni-ce, da še enkrat z njo pomanje-jo, preden stopi v ta ljubi zakonski jarem. Ko je tako prijazna in živahna dekle. Še celo starejše ženice so prišle; kaj bi ne, na takem večeru je toliko radosti. Saj je bolj prjietno kot na ohceti, če se vzame. Tu ti mendrajo, stoje tesno drug ob drugem ob stenah, pa se takole brez skrbi prisloni fant k dekletu ali ji iz navdušenja stopi na nogo. Nihče se za to ne zmeni, saj taka reč spada k metvi. Čeprav kakšna botra zraven zakašlja, nič hudega, ujej sami se to dobro zdi. Sicer I Ready Tor Rain I ji- . » t. ' .- - - ~ IT’S rayon lor rain this season with 1 rayon gabardine, tackle twill and covert heading the lint of popular raincoat fabrics. The coat with the new soft look pictured here it in rayon gabardine. It cornea in smart high colors and there's a hood to match. The fabric, of course, is waterproofed. When shopping for raincoats, be sure to look for labels that tall you the fabric has gone through a waterproofing process./ F These pharmacy tachnlclani an working In lha madam, woll-agulppod laboratory of tha 34th General Hospital in Koran. Young man who shew hath an aptihido and a delim for specialisation In tha field of pharmacy may receive training and experience which will help them pripora for such a career or a simitar one in the U. S. Army or tha U- S, Air Force. Ait ima res tri repe ? — Ni treba misliti, da je to zopet kakšna novotarija v letalstvu, kajti v resnici so to tri letala Lockheed. P-SO v tetki formaciji v poletu nad Williams Air Force letališčem, da je videti kot bi bUo eno samo letalo s tremi repi. MAJ 26.—Podružnica št. 25 SžZ priredi zabavni vereč v cerkveni dvorani sv. Vida. 29.—Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ priredi “Leap Year Dance” v avditoriju SND na St. Clair Ave. JUNIJ 5. —Demokratski klub 23. var-de priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12.—Športni klub društva Slovenec št. 1 SDZ priredi ples Slovenskem narodnem domu na St. Glair Ave. 6. —Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na vrtu Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20.—Izlet društva sv. Antona Padovanskega v Newburghu na Zurčevilj prostorih ali “Sirkova Anna” na Summit Ave. JULIJ 3-4-5.—Romanje članov Zveze društev Najsvetejšega Imena k Mariji Pomagaj v Lemont, Illinois. H.B.Z. letni piknik na prostorih Hrvatskega doma 6314 St. Clair Ave. 25.—Gospodinjski klub na Jutrovenj priredi svoj piknik ra prostorih Doma zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. AUGUST 1.—Farni piknik fare Marijb Vnebovzete na Močilnikarjevi farmi. 15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi svtj piknik na Močilnkiarjevi farmi. 22.—Prireditev skupnih ohij-skih podružnic Slovenske ženske zveze v SDD na Recher Av. OKTOBER 10.—Oltarno društvo fare Marije Vnebovzete priredi banket v Slovenskem domu na Holmes Ave. 16, —Društvo Sv. Kristine št. 219 KSKJ ima svojo plesno veselico v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 16 — Podružnica št. 3 SMZ praznuje deset-letnico svojega obstanka v Slovenskem domu 4.—Društvo Zvijezda št. 14 na Holmes Ave. Jffpž k UM ... samo tri od izbir na ponudbo , ameriškim veteranom za DOBRO PLAČO! Veterani imajo prednost v novi Redni Armadi! Ako ste kvalificirani za vpis v službovanje in se zavežete za tri leta ali več, tedaj lahko izberete: 1. Direktno dodeljenje v evropsko predelje. 2. Dodeljenje h katerikoli več glavnih divizij na Daljnjem Vzhodu. 3. Ako ste služili preko morja po 2. septembru, 1945, vam je odprto triletno dodeljenje k eni od osmih izvrstnih enot zdaj nastanjenih v Z. D. A. Room 109 Federal Bldg. Potem si lahko izberete vrsto službovanja. In odločite se lahko za specijelno delo za katerega imate sposobnosti od prejšnjega službovanja (kot to navaja W. D. pamflet 12-16). Obrnite se na vašega najbližjega armadnega in letalskega nabornega častnika za polne detajle. U. S. ARMY AND U. S. AIR FORCE RECRUITING SERVICE CAREER S WITH A FUTURE U. S. Army and U. S. Air Force Cleveland, Ohio 1947 V BUG SPOMM PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA SOPROGA IN OČETA Andrew Kotnik hi je zaspal v Gospodu dne 23. maji 1947 Dragi soprog in ljubljeni oče, Grenka iaiost nam polni srce, hitro, prehitro nas si zapustil, a po licih pa tečejo grenke solze, ie je minilo eno leto dni, vedno žalujemo mi vsi za Teboj, odkar Te med nami že nič več ni. a Ti želimo večni mir in pokoj. Spavaj predragi, počivaj sladko, do onega dneva, ko vstajenje bo, potem pa na desni, da snidemo se, da v raju presrečnem skup veselimo se. Tvoji žalujoči: FRANCES KOTNIK, soproga HČERE, ZETJE, in VNUKI Clevelsnd, Ohio, 24. nuja 1948. No. 103 Ameriška Domovina 'AML E RieAM-HOfVIE SLOVCNIAN MORNINO MWSPAKR CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, MAY 26, 1948 LETO L. - VOL L VE STI Komunistična vlada v Sloveniji vzela vse klasične slike naiih umetnikov IZ $LO VEillJE ŽALOSTNO POGLAVJE je gani od doma, da nimajo stalne- še vedno begunsko vprašanje. Nekaj upanja je, da bo letos vendarle končano in da bo večina prepeljana iz soseščine komunističnih sovražnikov. Gotovo ne delamo krivice, če rečemo, da je pri tem vprašanju pokazal za-padni svet, da je njegovo člove-kpljubje le bolj v besedah kot v dejanjih. Krščanstvo brez požrtvovalnosti je prazno, zato ae je bati, da bo v tem krščanstvu odtujenem zapadnem svetu komunizem se našel svojo žetev. Begunce je.bolelo, da so odtr- ga določnega dela, da so tujci Ljubljana. — Vlada je iz- kovška, Ivane Kobilice, Ivana dala uredbo, da se vse klasič- Groharja, Ferda .Vesela, Rine kulturne umetnine stavijo harda Jakopiča, Matije Jame, pod “državno varstvo.” De- Mateja Sternena,. Franceta med tujci. Pa je dostikrat še bolj ja"sk°.t0 f ^ fWga k°t, Bernekarja Alojzija Gangla, bolelo, da so jih zapadni narodi! TT •• ? l pravlce' !'n Iva"a ^ca * s,cer ne *le-tako dolgo gledali kot nekak 'astmk‘ smaj0 ,8a-|d.? na to’ ŽIgava last so ah kdo meček. Kako je moralo boleti, ■ M° j6. *UVat' Umetmske shke f,lh lma' da je bil Tito mnogim državm-"ad™druge praV1Ce pa 1 Slike teh umetnikov se ne kom tako dolgo ljubši kot pre- K® maj°' gnanci izpod komunizma. Kot rečeno je v zadnjem času na“ vša dela" pomembnelšihVlo- ,v dru« kraj; Vsi last- ----- j- a.. .—nikr jjgj umetnikov so mo- radi do 15. febr. 1. vse take Ta uredba določa, da so kot ™ej° Predelovati, restavrira-kulturni spomeniki zavarova-!*1’ odsvojl‘1’ *a*»f> *U pre- več upanja, da se to vprašanje |venskih umetnikov 19. in 20. končno le primeroma ugodno re- stoletja| zlasti pa vsa dela teh IZ ITALIJE je že večina beguncev odšla. V glavnem v Ar- fflaU« n« ». strmi) umetnikov: Josipa Tominca umetnine prijaviti posebnemu (slikar zgodnjega 19. stolet-ikontrolnemu zavodu v Liub‘ Bevin ostro napada sovjetsko politiko vednih nemirov, toda vojne ne mara Sovjeti odgovorni za vojno v Grčiji. Angleži ostanejo v Berlinu. ja), Matevža Langusa, Mihaela Stroja, Janeza Wolfa, Janeza Šubica, Jurija Šubica, ljani. Tako so v Sloveniji tedaj dejansko zaplenili vse umetnine Antona Ažbeta, Jožefa Pet- klasikov slovensko umetnosti. Scarborough, Anglija. — Britanski zunanji minister Ernest Bevin je govoril na 47. letni konferenci Delavske stranke. Dal je širok pregled britanske zunanje politike. Predvsem je gladko priznal, da je britanska vlada prdti vsakemu koraku, ki bi povzročil napadalno vojno proti Sovjetski zvezi ali katerikoli drugi državi. Iz njegovega govora posnema, mo: “Britanija ni . : v zapadno Evropo.” dem “Zapadno evropski narodi skušajo utrditi svojo gospodarstvo in obrambno moč, niso pa njihovi razgovori in dogovori naperjeni proti nikomur, ampak imajo samo namen rešiti te narode v njihovi 'borbi na življenje in smrt, jih napraviti sposobne za obrambo v slučaju napada in omogočiti, da se bodo razgo-varjali z drugimi o skupnih odredbah varnosti in zavarovanja miru na primeren način.” “Svet zunanjih ministrov bi se moral sporazumeti za takojšnje sklicanje mirovne konference vseh 15 ali 16 narodov, ki so sodelovali v vojni proti Japonski.” ^ “Z migom enega prsta bi lah ko gotovo mesto, ki ga poznate, napravilo konec vojni v Grčiji. Ta vojna ni nikomur potrebna. Nevarnost vojne, ki bi lahko nastala na tem ali drugem mestu, prihaja od drugod, ne od nas in ne od zapada. Rusija vodi vojno živcev po celem svetu. Začela jo je proti Turčiji, nadaljevala jo je proti Grčiji, sedaj jo vodi v Berlinu in drugod.” “Naj bodo provokacije kakr- šnekoli, mi hočemo v Bferlinu ostati.” “Ne verjamem, da bi ta vojna živcev koristila miru. Mislim, da mora to vojno stanje prenehati tisti, ki ga je začel. S tem bi Rusi mnogo bolj koristili miru, kakor pa s svojim objav-jlanjem raznih pisem in razgovorov,” o- pri Žužemberku se sporoča, cja je naslov njene tete sledeč:/Mrs. Alojzija Zupančič, Box(746, Imperial, Pa. USA. Oven Štefan, NBC gostel, Nr; Cambridge, England, rojen v Stranski vasi št. 6, p. Semič na Dolejskem, poizveduje po svojem brodniku Martinu Klemenčič, po domače Klemenc iz Stran-' ske vasi št. 6. p, Semič. Klemenčič se je nahajal do 1941 v Clevelandu. Štefana Ovena očetovo ime je Anton, materino pa Ana. Tri na dan V državi Ohio potrebujejo demokrata, ki bi govoril za demokrate, kadar so si v jezi in ne govorijo med seboj. *. * • Iz Nemčije je bilo poklicanih domov v Moskvo mnogo polkovnikov in majorjev. Vzrok je, ker je politbiro nezadovoljen z dose danjim uspehom sovjetske propagande v nemški sovjetski coni. * » * Nekdo je stavil vprašanje: Kako je to, da vlečejo kongresniki ali drugi javni uradniki polno plačo v času, ko porabijo cele mesece v svojo agitacijo za ponovno izvolitev? Za svojimi sorodniki poizveduje John Šturm, Rectory Road 11, Arley Nr. Coventry, Warwickshire, England. Doma je iz vasi Davča, občina Oselica, okraj Kranj. Nahaja se zdaj v Angliji v službi. Njegovi sorodniki v Ameriki se tudi pišejo Šturm in so si zlasti dopisovali z njegovo teto Marijano Šturm. Naj mu pišejo na gornji naslov v Angli-jo. * * * Justina Lukančič, ki zdaj živi v Argentini, prosi, naj ji sorodniki pišejo na naslov: Pobro Vladimir Zmet, Vriburm 751, Pergamino, Feca, Argentina. Pred vsemi išče teto Ivano Krašovec, ki je prebivala v Barber-tonu, O. Rada bi tudi zvedela za naslov stričevih sorodnikov; stričevo ime je bilo Frank Lukančič, ki je pa menda umrl leta 1939. Doma so iz Rovt nad Logatcem. Darovi za begunce V našem uradu so bili izročeni ali doposlani sedeči darovi za slovenske begunce: Po $19: Mrs. Frank Hodnik iz Waukegan, IH., Anton Svete iz Chardin, Ohio, Joseph Stamp-fel, 1139 E. 76. St. Po $160: Jennie Hete, Barberton, Ohio, Joseph Kebe, Greensburg, Pa. Po $1: Mrs. Levstik, 1059 Ad-diosn Rd. in neimenovan. Dan na dan novi ljudje beže preko vseh mej iz pekla komunističnih diktatur Iz Italije in Avstrije javlja- itd. Na izplačilni poli je si-jo o begu ljudi iz Jugoslavije, cer zapisano, da sš vse te da- dajejo prostovoljno, Med Mirnikom in Kobaridom je dezertiral jugoslovanski častnik obmejne vojske in se predal italijanskim oblastem. Drugo poročilo iz Italije: po strašnem hudourju je prišlo sem 27 beguncev iz Dalmacije, ki so na morju doživeli brodolom. Dolgo so se z deskami borili za življenje na morju, dokler jih niso rešili ribiči in ” na ’ ~ dve ladji; pa o drugi ni V bližino Trsta je prispelo 6 Istranov, ki so tri noči tavali v največjem strahu čez.mejo. V Trst sam pa je prispelo 35 mladeničev izpod 20 let večinoma iz okolice Reke, Labina in Raše. Pripovedujejo, da Tito mrzlično mobilizira deset letnikov. Jugoslovanski komunisti so v tesni zvezi s tržaškimi, ti pa z italijanskimi. Iz Pulja pribegla učiteljica pravi: Življenje tu je več kot strašno. Mesto, 'izpraznjeno po Italijanih, zdaj naseljujejo samimi zvestimi komunisti. Zelo trpe uradniki zaradi draginje in slabe plače. Od plače se odbija še davek za obnovo, za brezposelne, za žrtve jatve dajejo prostovoljno, in to mora vsakdo podpisati. Toda gorje ti, če ne plačaš! — V Celovec v bolnico sp ^pripeljali delavca Jureta Zlatar, ki je na begu preko meje na pol zmrznil. Bil je zaposlen kot poljski delavec pri Splitu. “Neprestano beže ljudje z dalmatinskih otokov,” piše nekdo. rijo pomorski čolni, ki streljajo na vsakega, kdor se takoj na poziv ne ustavi. Kljub temu jih je 8 pobegnilo pred kratkim na ribiški ladji iz okolice Šibenika. Med njimi je bil celo nek dveletni otrok. Ubežniki pravijo: "Bežimo iz pekla!” Razne najnovejše svetovne vestij WASHINGTON. — Alaska naj postane čim preje država i Ameriške Unije. To je zahteva predsednika Trumana v posebnem pismu parlamentu. Presednik utemeljuje zahtevo z obširnimi predlogi kako naj se na Alaski razvije gospodarsko življenje in naglaša, da je druga svetovna vojna pokazala Alasko kot zelo pomembno ža obrambo Združenih Držav. * * * BERLIN. — Vodja tukajšnje komunistične stranke je na zboru zaupnikov gladko priznal, da komunistična stranka izgublja na vseh pozicijah kjer so bile zadnje tedne volitve. Ostro je nav padel delegate, da se krajevne organizacije premalo brigajo za vzdrževanje zaupanja v komunistično politiko in zahteval, da delavstvo ne sme dopustiti, da bi Berlin “propadel” v roke zapadnim kapitalističnim silam. » • ♦ LONDON. — Tu se nadaljujejo napadi na politiko USA v zadevi priznanja judovske države. Listi, ki so v lasti judovskega denarja napadajo Bevina radi njegovega proarabskega stališča, drugi zopet smatrajo da je Trumanova politika popolnoma in usodno zgrešena ter v škodo Anglo-Ameriškim interesom na Srednjem vzhodu in miru na svetu. « » * KARACHI. — Po celi Indiji so praznovali Muslimani “Palestinski Dan.” Po muslimanskih središčih so bile demonstracije v korist arabskim zahtevam v Palestini. Demonstranti so v tu-kajšnem mestu prihrumeli pred poslopje poslanstva, vpili proti priznanju judovske države in zahtevali, da se s poslopja sname ameriška zastava. Oborožena policija je čuvala poslopje in pregovorila demonstrante, da so se mimo razšli. * * * BELGRAD. — Tu so zaprte vse zasebne trgovine z živili. Državni računski uradniki delajo popis zalog, ki jih prevzame država od dosedanjih zasebnih lastnikov. Nekateri med njimi upajo, da bodo mogli ostati v dosedanjih svojih podjetjih kot uslužbenci državne uprave. Ali $o rdeči kaj boljši kot Hitler? Berlin. — V sovjetski coni Nmečije so Rusi zopet napolnili koncentracijska taborišča in jih še povečali. V Buchenwal-du je zaprtih 15,000 oseb a v Muehlbergu ,19,000. Mnoge so :z teh taborišč že preselili na fašizma, za grške partizane, prisilno delo v Sibirijo. Dve slikovni predstavi Na prvo nedeljo v juniju bomo imeli kar dve predstavi slik Obe se začneta ob dveh popOla-dan. V Cerkveni dvorani Sv. Lovrenca, Cleveland bo predstava pod auspicijo Zveze društev Najsvetejšega Imena. Tu bo Mr. John Potokar pokazal posebno zanimivo sliko letni konvenciji in vesameri-ški manifestaciji društev najsvetejšega imena v Bostonu. Na tej konvenciji je bil tudi slovenski delegat Mr. Matt Intihar, že ta slika bo nekaj posebnega. Redko moremo videti kaj takega. Poleg te slike pa bo g. John Potokar pokazal tudi svoje govoreče slike. Mr. Potokar, naš V Bessemer, Pa. v cerkveni dvorani Prvo nedeljo v juniju bosta prišla v našo naselbino gg. Anton Grdina in Dr.- Miha Krek. Imeli bomo tudi pri nas dobrodelno prireditev v korist Lig$ katoliških slovenskih Amerikan-cev. Tudi Bessemer hoče biti v vrsti tistih slovenskih naselbin, ki imajo srce za uboge brate in sestre. G. Anton Grdina bo kazal slike. Največ slik bo v barvah. Bodo to slike iz življenja Slovencev v Ameriki, posnetki velikih dogodkov v Ameriki in slike iz starega kraja, iz raznih prelepih krajev Slovenije. Dr. Miha Krek bo govoril o WASHINGTON. — Truman bo sprejel predsednika republi- icl pred njegovim odhodom v Tel Aviv Prvič bo • • ' ♦ LAKE SUCCESS. Bivši čeheslovaški delegat pri Zvezi narodov Dr. Papanek je v varnostnem svetu povedal, da Sovjetska zveza v vseh podrobnostih kontrolira delo čehoslovaške delegacije, češki poslanik mora tedensko raportirati sovjetskemu ambasadorju o vseh poslih. Sovjeti določajo vse višje češko diplomlat-sko uredništvo. Sovjeti določajo vsem satelitskim delegacijam mesta v odborih Zveze narodov. Sovjetski delegat Gromykov je ta takoj protestiral in grozil, da bo uporabil veto, če se bo sklepalo o komisiji, ki naj bi podala poročilo kako so komunisti prevzeli oblast v čehoslovaški. WASHINGTON. — Prezident Truman je sprejel bivšega Jugoslovanskega 'kralja Petra v kratko avdienco. Odhajajoč iz Bele hiše je bivši kralj izjavil, da nista nič govorila o politiki. * » * BELGRAD — Predsednik vzgojne komisije Frol je govoril na (zborovanju jugoslovanskih srednješolskih profesorjev: “V naših šolah je mesta samo za take učitelje, ki popolnoma poznajo Marxove in Leninove nauke in so voljni, da v duhu teh naukov vzgajajo mladino. * ♦ * WASHINGTON. — Predsednik Truman je imenoval za tajnika za poljedelstvo Mr. Charles F. Brannana dosedanjega tajnikovega namestnika. Tajnik Clinton P. Anderson je zapustil ta urad, da bo kandidira! kot demokrat za senatorja v New Mexico. * * * NEW YORK. — Kuhar v Waldorf-Astoria hotelu Mr. Anthony Dupre je postal oče svojemu 36. otroku. Mrs. Janita Dupre je rodila trojčke, dva dečka in eno deklico. Prva njegova žena mu je štirikrat rodila dvojčke. Skupno ima sedaj 36 otrok. • * * CAPETOWN. — Južnoafriška Unija je priznala novo judovsko državo Izrael. * * • WASHINGTON. — Združene države so apelirale direktno na vseh sedem arabskih narodov naj teko prenehajo s sovražnostmi v Palestini. Nota poziva vlade arabskih držav naj se odzovejo po-zjvu Zveze narodov. Arabski zastopnik v varnostnem svetu Zveze pa je izjavil, da bodo arabske države prenehale z bojevanjem samo, če judovska vlada preneha uradovati. Razne drobne norice b Clevelanda b te okoliee Nova Američanka— Iz Francije je doš!a v Cleveland gdč. Marie Mirt, stara 18 let. Sem sta jo vzela Mr. in Mrs. Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., ker je nečakinja Mrs. Josie Grdina. Qdč. Mirt je bila rojena v Franciji blizu nemške meje Leta 1939 so morali bežati pred Nemci in takrat ji je od prestanih naporov umrla mati Marija roj. Šuštaršič. Mati je bila doma iz Velikih vrhov pri Stični, oče je pa doma iz Brežic. V Franciji sta ostala še oče in brat. V West Parku ima tudi strica Jack Šuštaršiča. Novi naseljenki je še nekoliko dolg čas tukaj po lep Franciji, pa se bo kmalu privadila. Govori kar tri jezike: slovensko, francosko in nemško. Kličemo ji: dobrodošla v slovenski metropoli v Ameriki. /z bolnišnice— Mrs. Frances Kasunič iz 7510 Lockyear Ave. se je .povrnila iz bolnišnice ter se želi vsem zahvaliti za obiske, kartice in darila. želi, da bi jo zdaj prijateljice obiskale na domu. , Delegatlnja za ABZ— Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ je izvolilo za delegati-njo na konveiicijo Mrs. Dorothy Strniša, za namestnico pa Mrs. Frances Brancel. zaslužni trgovec, si je namreč stenju v domovini in o pretre- nabavil pred kratkim najmodernejše aparate za kazanje slik, kakor jih imajo v kino-g'eda!i-ščih. Pomnimo in ne zamudimo: Dne 6. junija, v nedeljo ob dveh popoldne. Poprej pa že lahko kupimo vstopnice pri župnijskih odbornikih Zveze, zlasti pa pri Mr. Jacob Resnik. sljivo teškem življenju naših beguncev. Katoliški Slovenci v Besse-mer-ju! Pridite vsi! Povabite tudi brate in sestre iz okolice. Ob dveh popoldne dne 6. junija v cerkveni dvorani. Prireditev pripravlja Mr. Jacob Leskowitz. V šolski dvorani sv. Vida je blio v nedeljo zvečer polno ljudstva. Igra “Čarovnica” jih je privabila in Grdinove slike. Pa so tudi res požrtvovalni igralci in igralke pričarali na oder prav tisto življenje z njegovimi ljubkostmi, milinami, lepotami in trdotami kot je bilo doma na Slovenskem pred 40 leti. Predsednik Lige v Clevelandu Matt Intihar je pozdravljal goste in uvedel igralce in pevce kvartete, ki so zabavali med pavzo. še novi urednik Ameriške Domovine dr. Miha Krek je nastopil v imenu glavnega odbora Lige in trkal na dobra srca s pretresljivo zgodbo slovenske matere, ki je pred nekaj tedni res od daleč prišla, da bi videla še svojega sina, pa so jo kruto zavrnili. Darujmo, da rešujemo ubogim sovenskim materam sinove in hčere! Bog plačaj vsem: Mnsgr. Ponikvar je dal dvorano zastonj, igralci, pevci, reditelji in drugi so žrtvovali svoj čas in moči, posebej pa so še neumorno požrtvovalne žene pripravile dobre jedače in pijače samo, da bi rastel sklad za preselitev ubogih, ki so brez strehe in doma, za naše begunce. Bil je lep, prijeten slovenski večer. Zahvaljeni vsi, prav vsi, ki ste ga nam popravili. Le še kaj tekih! WASHINGTON. — Zveza narodov je na prošnjo arabskih zastopnikov odobrila, da bodi v sredo 26. maja opoldne tisti termin, v katerem naj prenehajo vojne sovražnosti v Palestini. Vladi Združenih Držav in Velike Britanije ste dali svojim zastopnikom na Srednjem Vzhodu navodila naj pouče vse vojskujoče se sku-pine, da je treba odločitev Zveze Narodov brezpogojno spoštovati in Velika Britanija je še posebej naglasila, da je resna nevarnost, da bo morala ustaviti vojaško poriloč, če bi Arabci kršili odločbe Zveze Narodov. Delegacija Zveze Narodov bo takoj po tem roku prišla v Palestino in začela svojo posredovalno akcijo. Grof Ber-nardotte in njegovi spremljevalci se bodo pripeljali na uizozem-K njemu se obrnite za ms poja-jakih zrakoplovih, ki bodo imdli oznake Mednarodnega Rdečega vnukinj, dve sestri v Milwauk« snila in vstopnice. j (Križa in Zveze Narodov. , ju in eno v starem kraju Iz raznih naselbin KEMMERER, Wyo, — Agnes Rakun se je morala podati radi operacije v St. Mary’s bolnišnico v Salt Lake City, Utah. Vsi ji želimo ljubega zdravja in da bi se kmalu zopet povrnila k svoji družini. NAYLOR, Mo. — Tukaj je umrla Anna Lipoid, stena 77 let .rojena v Spodnjih Krašah blizu Rakarjev, štajersko, v Ameriki 40 let, zadnjih 30 let tukaj na farmi. Zapušča moža, tri sinove, hčer, 12 vnukov in jjj^l Ameriška Domovina tiskati. Pred dnevi sta dva titovska propagandista govori- 11 rijiTi 1 a ~SEHZ3Tmm (JAMES DEBEVEC, Editor) HEnderaon 0628 «17 St Clair Av«. HEnderaon 0628 ClereUnd 8. Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50. I9U MAY N« SUBSCRIPTION RATES 1*11111 1 2 J 4 5 C 7 S 9 10 H 12 13 M 15 K 17 It » 20 21 22 «9W •%. 25 2« 27 28 29 United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months. Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. .*@*•83 No. 103 Tues., May 25, 1948 Dekleta pa so se zasukale in Še enkrat o svobodi Naši čitatelji se brez dvoma spminjajo, kako se je razvijala propaganda za Tita in komunistično uredbo Jugoslavije med Amerikanci in še posebej med ameriškimi Slovenci. PO OVINKIH IN SLEPARSKIH POTIH je prebrisana komunistična propaganda znala predstaviti in vpeljati Tita, ne da bi se ameriška javnost zvedala, da je ta mož izbrani moskovski agent, ki je njegova naloga pripeljati Jugoslavijo v komunistični hlev in jo tam trdno prikleniti. Spominjate se, kako so slikali Tita kot velikega junaka, za katerim nore ne samo ženske, ampak celo angleški konservativci s Churchillovim sinom na čelu. Tudi uradna ameriška propaganda je znala povedati o Titu samo dobre stvari, saj je to propagando vodil OWI (urad za vojno obveščanje). kjer so si znali komunisti poiskati varna in donosna mesta med zadnjo vojno. Tako so komunista vpeljali, ne da bi povedali njegovo pravo podobo. Ko se je razvedelo, da je Tito komunistični poglavar, je znala propaganda povedati. da so partizani res vodeni po komunistih, da pa je Tito slovesno izjavil, da spoštuje zasebno lastnino, da je za enakopravnost vseh strank in da bo že ljudstvo odločilo, kakšno državo hoče. Varanje je šlo naprej, ko je Tito napravil “sporazum” s kraljevim ministrom Šubašičem. Dobil je od kralja predsedstvo vlade. Že je začel kazatfkomunistične rožičke, toda zapadni svet mu je še prepeval slavo; tudi ameriški časnikarji v nekomunističnih listih. Tako so vsi nasedali spretnim lažem svetovnega komunizma. Še ob tsitdi prvih volitvah, ko si je daj Tito izvoliti državni zbor čisto po komunističnih metodah in ko je potem vrgel kralja, se je svet malo razburjal. Šele, ko je Tito že trdno sedel v sedlu, je la za Titovino v clevelandskem Narodnem domu. Toda morala sta rada ali nerada priznati, da o svobodi v Jugoslaviji ni govora. Tudi povest in pesem sme biti napisana le, če je v duhu režima. Pisatelj, ki se spozabi, je kaznovan. Malo nerodno se je pesnik Pavšič — tisti, ki je navduševal partizane s pesmijo: “Razpnite čez ves svet vešala” — malo nerodno se je izrazil o partizanih, ki so se vrnili iz gozdov, pa je bil odstavljen od vodstva gledališča v Ljubljani. Svobode mišljenja in svobode umetnosti komunizem ne pozna. Da ne govorimo osvobodi vere! Sejdem protestantov iz Amerike si je Tito naročil, da bi ga oprali pred svetom. Pa kako boš zamorca opral 1 Enega od teh peric Melisha iz Brooklyna sedaj perejo radi tega izleta v Jugoslavijo njegovi lastni verniki. Taka je ta svoboda vere, da se mora katoliški otrok v šoli učiti, da začetnik njegove vere Kristus, nikoli ni živel. Taka je ta svoboda, da se mora redovnica, če noče biti vržena od postrežbe bolnikov na cesto, odpovedati svojemu redu. Taka je ta svoboda, da ne mine noben teden, da ne bi bil obsojen kak duhovnik, ker ni kadil Titu. To so dejstva, ki jih ne more nihče utajitj in ki jih tudi za železnim zastorom ne morejo prikriti. IN VENDAR! Še imate med ameriškimi Slovenci ljudi, ki vse to hvalijo, zagovarjajo in izgovarjajo. Uredniki in dopisniki okoli lista z lepim imenom “Enakopravnost,” pripovedujejo, kako je vse tam prav, kjer ima vse pravice samo ena stranka. Enakopravnost velja po njihovem samo za Ameriko, v stari domovini naj neomejeno vlada manjšinska komunistična stranka, vsi drugi naj bodo brez enakih pravic. Nedavno je zapisala “E.”, da v Ameriki svoboda tiska še nekaj šteje, kot bi hotela svojim vernim med vrsticami povedati, da v Jugoslaviji nič ne šteje. Ljudje okrog “Prosvete,” ki naj hi pdmenila kulturo, prosvetljenost, drve čez drn in strn za ti-tovci, ki zatirajo svobodo mišljenja, umeitnosti, svobodo dela, ki obožujejo diktaturo. Ljudje, ki so se tolkli na prša, da so svohodomiselci, da so napredni, da se bojujejo za svobodo vseh, se danes vesele, da v stari domovini ni svobode tiska, besede, zborovanja. Vedno in povsod te vrste, listi zagovarjajo linijo komunistične diktature. Ali se vam zdi po vsem, kar se godi v Jugoslaviji, da ti ljudje res ne vedo, kako nekaj slabega zagovarjajo, kako zagovarjajo stvari, ki so jih poprej proglašali za narodno nesrečo? In če se tega zavedajo, kako jim je pri duši, ko s svojim pisanjem sami sebi pljujejo v obraz, ko naprej slepe in varajo svoje “tovariše”? Komunizem zahteva od svojih vernikov največjo žrtev, žrtev pameti in vesti. Že Lenin veliki prerok komunistov je učil, da je za komunizem treba lagati, slepariti, igrati hinavščino, ubijati . . . -svetu, hre, Zflvjjlkov .povedal,.da.bo.lugaMavija.urejena sovjetskem zgledu, šele tedaj je navzočim stregle, da je bilo veselje, ki jih tudi ljudje drugih narodnosti pohvalijo. Slavljenca živita v najlepši slogi in že je minilo 14 dni od tega jubileja, pa darila še vedno prihajajo. Tako je bilo lepo, da če človek premisli, se res izplača lepo živeti. Že na tem svetu je veselje in z takim se še mi drugi veselimo. Slavljencema želimo, da bi jima Bog dal še mnogo zdravih in veselih let. Bog živi naše tako prisrčne prijatelje, slavljenca in sina. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine in posebno pa Trzincem širom Amerike in “God Bless America!” Antonija Rupnik. ----------------o-----— Zveza Oltarnih društev slovenskih župnij BESEDA IZ ZAPADNI SVET VIDEL VSO PREVARO. Naši bralci dobro vedo, kako težko so nekateri ameriški Slovenci verjeli, da v Jugoslaviji vpeljavajo čiti komunizem. Koliko časa so premnogi hiteli napadat naš list, ker smo od vsega početka povedali, da je Tito komunist in da je bilo njegovo partizanstvo ves čas trdno v rokah komunistične stranke, komandirane iz Moskva. Marsikaj se je v teh letih spremenilo in marsikdo, ki ni verjel, da je naš boj proti titovstvu samo boj proti komunizmu v Jugoslaviji, danes to verjame. Dejstva o Titovini, ki se jih ne da prav nič tajiti, so postala tako znana, da ne more resen človek pred njimi zapirati oči. Samo na par stvari naj spet opozorimo, da se nanje nikoli ne pozabi. Jugoslovanska vladavina je diktatura, kjer nima ljudstvo nobene besede, čeprav se ravno v Jugoslaviji vedno ta beseda “ljudstvo” zlorablja. Titov režim je diktatura ene klike, ene stranke, ki je v državi v velikanski manjšini, ki pa ima v rokah orožje. Pri nobenih volitvah ne more nobena skupina postaviti svojih kandidatov proti komunističnim kandidatom. To kratkomalo ni dovoljeno. Ljudje ne morejo na volitvah nič izbirati. Naženejo jih na volišče kot ovce, kakor je to delal Hitler. Ni je priložnosti, kjer bi mogel kak državljan kritizirati vlado in njena dejanja še manj seveda božanskega diktatorja. V drugi polovici aprila je bil v Ljubljani proces, kjer je bilo obsojenih ENAJST STARIH KOMUNISTOV NA SMRT. Deset od teh so tudi že res ustrelili. Zakaj so prišli ti patentirani predvojni komunisti pred sodnike, svoje komunistične tovariše? Očitali so jim zločine iz taborišča Dachau. Toda vse to, kar so ti komunistični prvaki delali skupaj s hitlerjanci v Dachau je bilo splošno znano. Kljub temu so dobili visoka, da vodilna mesta v komunističnem režimu. Sodelovanje z nacisti ni bila za te visoke službe nika-ka ovira. Tri leta so ti zločinci, če so bili zločinci, nemoteno delali na svojih odločilnih mestih. Zakaj so torej prišli pred sodišče? Kdor gleda mirno na ta proces vidi, da so morali v smrt, ker so se končno uprli — diktaturi svoje stranke. Ker so delali proti diktaturi ali ker so jo morda res hoteli celo vreči, so morali v smrt, čeprav so bili stari “tovariši.” V Jugoslaviji človek ni več človek, ampak samo govoreča žival, ki mora vpiti živijo Tito ali pa molčati. S to živaljo država popolnoma razpolaga. Govoriti sme samo kot je naročeno in delati kot je ukazano. Da, delati samo to, kar je od zgoraj ukazano. Svobodne izbere dela ni več. Vsa produkcijska sredstva so podržavljena. 28. aprila letos $a podržavili še zadnjih 3100 malih podjetij. Na vrsto pa pri* ‘dejo še najmanjši obrtniki in tudi kmet. Kidrič in Kardelj sta prav pred kratkim povdarjala, da bodo odstranili še zadnje ovire splošne socialiazcije. Vsak bo delal v državnem podjetju, v državni delavnici in delal, kar bo ukazano. Kdor se ne bo uklonil, ne bo — jedel. To je, svoboda v komunizmu. Ali naj ponavljamo, da . NI PRAV NOBENE SVOBODE BESEDE IN TISKA. Vse tiskarne brez izjeme so v državnih rokah. Kar ni všeč vladajoči komunistični stranki, se ne more in ne sme Glas iz zelenega Ridge- p°fočali na p» ° ° polnočnici s prižnice VArni- ČEVEBJAMIJi AL' PA NE Zavili smo na Stergulcove čakal, da bi na koncu stavka po- wooda Ridgewood, N. Y. — Da, “zeleni Ridgewood,” tako ga je nazval Father Alexander. Kaj neki je, da vsi tako molčimo tukaj, saj vendar vem, da ima Ameriška Domovina veliko naročnikov v Ridge-woodu. Žal mi je, da tudi jaz nisem imela že prej naročenega tega lista, da me je tako rekoč zbudil prav dobro poznani prijatelj Mr. Jerry Koprivšek iz Betlehema in mi ga celo za pol leta plačal, za kar se mu sedaj javno ahvaljujem — Bog plačaj 1 Ali ni res blaga duša to? Bog mu daj zdravja in veselja še mnogo let. In kako mi je s tem ustregel, ko sedaj vsaj lahko čitam in vidim kako se godi v naši lepi stari domovini, kako tam ubogi ljudje trpijo. Da, tam se jim pa res godi krivica in mislim, bolj ko bo hudo, prej bo konec. Saj je bolje umreti kot tako živeti. Ko sama preberem list, ga dam pa še drugim citat, ker vem, da se bo kateri naročil, ko bo videl kako dober list je to. Saj je bilo tudi mene treba zbuditi. Pošiljam tudi pet dolarjev za pomoč ubogim beguncem. Rada bi kaj več poslala, pa ne morem, ker sem precej pomagala ubogim Dolenjcem; saj imam še sedaj tri pakete na poti v staro domovino. V zadnjem paketu je tudi 800 lepih podobic za šolske otroke. Zelo žal mi bo, če jih bo kak hčdobec vrgel stran ali zažgal. Molim za to, da bi mi Bog pomagal pri tej pošiljki. Nq in zdaj pa še ta s prižnice vernikom, da naj molijo za svoje dobrotnike in tudi svete maše so brali za nas. To sporočam zato, da boste vedeli tudi vsi tisti, ki ste mi pri tem pomagali, kajti jaz sama ne bi bila zmogla vsega tega, kajti poslala sem 60 paketov po 22 funtov težkih in nekaj pa tudi čez 30 funtov. Vsem tem se želim tudi jaz prav iz srca zahvaliti, saj itak ne bomo nesli ničesar s seboj. Nikar ne mislite, da je pri tem kaj moje samohvale; kaj nam je čast, dokler živimo, smo še nekaj, a ko umrjemo pa smo nič in smrt pa kosi vsak dan ne glede na levo ali desno stran. V Ridgewoodu smo dobili tudi trupla dveh padlih vojakov iz Evrope. Eden je bil Frank Ferk, ki je umrl v Nemčiji pred štirimi meseci in drugi pa je bil 21 letni Vali Kobilica, ki je padel v Franciji. Valita je moj pokojni mož imel prav rad in se je večkrat spominjal nanj v pogovoru, zato pa so mi ob tem pogrebu večkrat zarosile oči. Pokopali smo ga prav blizu mojega pokojnega moža. In še nekaj. 2. maja smo' imeli velik ‘surprise party.” Dobri sin Fred Končan je pripravil svojemu dobremu ate-ku in ljubljeni mamici, Metod in Pepca Končan, veselo presenečenje za njiju 25 letnico zakonskega življenja. To vam je ugledna in poštena družina, ki je posnemanja vredna. Slavljenca ali bolje rečeno slavčka, sta vesele narave, ki smo ju že večkrat videli v petju na naših odrih in v cerkvi, Cleveland, O. — Drage sestre; bliža se nam veliki dan, praznik sv. Rešnjega Telesa. Kakor je bilo na zadnji seji sklenjeno, se na ta veliki dan korporativno udeležimo skupnega sv. obhajila. To je, v četrtek 27. maja ob 9:30 bo sv. maša v cerkvi sv. Pavla na 40, cesti in Euclid Ave. Zato vas prosim, da bi se članice Oltarnih društev vseh štirih slovenskih fara velikem številu udeležile tega skupnega obhajila in sv. maše, ki bo darovana v ta namen, Drage sestre, počastimo Jezu, sa v Presvetem Rešnjem Tele su s tem, da ga skupno sprejmemo in ga prosimo milosti in blagoslova za se in svoje družine in ves svet. Prosimo ga, naj nam bo On vladar sveta in On, ki je vsegamogočen, naj pomiri razburkane vetrove, ki sedaj bučijo po svetu. Ljubi Jezus v Presvetem Rešnjem Telesu, prosimo Te, pošlji sv. Duha vsem svetnim vladarjem, da bodo prav vladali in delovali za res pravi mir in edinost med narodi in za medsebojno ljubezen na svetu. Članice, še enkrat vas prosim in vabim, da se gotovo odzovete temu vabilu in pridete v četrtek v cerkev sv. Pavla na E. 40. cesto in Euclid Ave. Pozdravljene, Katherine Roberts, preds. ------------o------ dvorišče. Počasnih korakov, kakor se to spodobi za kmetske fante smo prihajali. Tako prihajajo kmetski gospodarji, ki se zavedajo, da na njih ramenih qloni svet, pa ki tega svet noče priznati. Pod našimi težkimi škornji je vzdihoval bel pesek ifi opozarjal oficirski štab na nove goste. Toliko, da se je kdo ozrl v tri kamižole in tri poklof-tane klobuke. Tone in Janez sta imela klobuke pomaknjene nazaj, kar je bilo na kmetih oznanilo, da živi pod kolbukom civilno prebivalstvo, ki se na boji ne biriča ne h .... ki daje Bogu kar je božjega in cesarju, kar mu ta ukazuje pri fronkih, ki ima pest, da pusti za seboj sled, kamor porine, ki z lahkoto premetava krcle in trame, pest, ki se igra z cepini, pa ki se pripravlja kot bolni na oni svet, če mora prijeti za pero.-Tudi jaz bi bil rad pomaknil klobuk nazaj na tilnik ker tudi v meni so rasla prša kot testo v mirtengi, ko sem dihal naš meniševski zrak, da bi se naraje tam pod kostanje ustavil, vrgel klobuk ob tla in izjavil: Ju-ju-ju ... pa pri nas je korajža, pri vas je pa ni.. . Toda iz nekega čudnega nagiba sem pomaknil klobuk na oči in obračal oči proč od miz, kakor poje pesem: Obračati, na dva oči, \ to dobro ni, to zdravo nij, iz tega se gorje rodi.., Dolenjskega me prosijo za vse mogoče reči, ker manjka jim vsega; kar ni bilo uničeno in požgano je pa pokradeno* O kako so mi'vsi hvaležni, v cerkvah in doma molijo za svoje dobrotnike. Prav tako so pri- Za romanje v Lemont Skrajno levo krilo mojega: očesa je lovilo obraze pri mizi, desno je pa iskalo po vrtu pot, po kateri bi jo ucvrl, če bi se primerilo kaj napek, na primer, tfe hi se našemu poročniku Koračjnu, ki je ravno lovil za roko Stergul-covo Mimi, zazdelo, da se skriva pod mojo knpžolo cesarju udi-njano telo in bi rekel; “Oho, ka-prol Debevec, ste tudi vi prišli?” Se reče, saj morda ne bi tako rekel, pa tudi ne vem, če bi jaz po- Cleveland, O,- Po sklepu seje Zveze društev Najsvetejšega Imena bomo tudi letos romali l ym ”»i*i S vm 4fr fm m* *at •*- NM, Mr M Cm** M >*. MrnaM. M * M Cpmd MNfk «M> M* Jh* M M* Mr «■»■*»' ((MM IM «t MM* IM mM M jim m> Uma Mm fta* M I It. MM M- M* CONVMMCl Ji) kr M| m MM* m* tm-(W> KONOMT •UAlANTili tmm >M| t* t Mr <*•1 • lin* OmMij 0*m4 MM* * via* C.M.U MM* M*r Mjk JM M M *4 i*ki •• Mn M Mt Mr O-AOm IM «* Poleg splošne označbe Sch. (Schutzhaeftling — zapornik iz razlogov varnosti), ki so jo nosili politični ujetniki, so se Po moji vednosti vodile še sledeče označbe: NN (Nacht und Nebi — noč Tn megla) so imeli zabeleženo na kartah vsi Norvežani, veliko Holandcev, Francozov, par Italijanov in en Poljak. Bili so to v glavnem izobraženci, voditelji in člani tajnih osvobodilnih in uporniških pokretov. Za nje ni bilo osvoboditve, imeli so biti likvidirani na ta ali oni' način v taboriščih. Proti koncu jih je bilo pri ngs še kakih 200. Skoro vsi so prišli v Dachau iz Natzweilerja v Franciji, ko je bilo ono taborišče evakuirano pred .Zavezniki. Ti riso imeli nikoli pravice pisati ali sprejemati pisem. Tudi so šele v zadnjih časih smeli sprejemati pakete Rdečega križa. Med vsemi političnimi ujetniki so bili brez dvoma prvi, po žrtvah in j trpljenju, disciplini in tovarištvu. K njim se še povrnem. NA (Nicht Aussenkomman-do — ne v zunanji komandi).! Kakor taborišča v Buohemval-du, Mauthausenu, Osvviezcimu, je odkod kaj dobila, je vse razdala, ker je pač videla povsod toliko revščine. Ko se je prehladila, jo je kar naenkrat vzelo, ker ni imela nobene odpornosti ob vednem stradanju. Podobno je z drugimi. Mladi krepki fantje naenkrat zbole za jetiko.' VABILA ZA DOMOV V JUGOSLAVIJO so malo prenehala. Tudi komunistični li3ti ne prihajajo več v taborišče iz Ljubljane. Tudi sicer jih je na Koroškem sedaj težko dobiti; Vendar se je tudi v zadnjem ča- šo mogli vez vzdržati. Domotožje jih je potegnilo nazaj v Jugoslavijo, če tudi vedo, da jim ne bo nič dobrega. WOLFSBERG SE JE IZPRAZNIL. — Na zahtevo Tito-vine so Angleži kot znano zaprli marsikakega begunca. Mnoge so držali mesece in mesece, da, tudi več kot leto dni v tem taborišču, predno so v svoji počasnosti in v skrbi, da se ne bi zamerili titovcem, prišli do tega da so zaprti nedolžni. Tudi nepotrebno mučenje. Sedaj poročajo, da so odtam izpustili vse znane osebe. Izročili so titovcem le par Hrvatov-ustašev. Zakaj ravno tiste ne ve nihče. Baje so pred meseci izročili tudi dva Slovenca, pri katerih tudi nihče ne ve, kaj bi mogel biti vzrok. PEVSKI NASTOP. - Da ne opisujem samo žalostnih stvari, naj omeijim, da so koroški listi prinesil poročilo o lepo posrečenem pevskem nastopu pevcev iz spittalskega taborišča. Tako je celovška “Volkszeitung” 9. apr. ta zbor izredno pohvalila. ROMANJE K SVETI HE-MI. — Na Velikonočni ponde-Ijek so begunci napravili romanje k sveti Hemi v dolino reke Krke. To je bilo obnovljeno staro gorenjsko romanje k grobu te svetnice, ki je bila v vseh slovenskih deželah močno znana. Pri sveti Hemi je bila dolgo stoletja škofija, ki se imenuje po reki in kraju Krka krška škofija, ki pg ima sedaj' svoj sedež v Celovcu. Z romanjem so bili udeleženci zelo zadovoljni. „ ODPELJANI KOROŠCI? — ‘‘Hrvalski dom” je prinesel vest, ki jo beležimo, kot smo jo brali K? so v maju 1945 skvenski par S£3Ss._.................... šcev. Domači so mislili, da so že mrtvi. Sedaj se baje ti oglašajo in pišejo, da so še živi. Nekje delajo na prisilnem delu v komunističnem raju. Kje bi bili ti reveži, se ne da dognati. BOGOSLOVCI V SAN LUIS-U v Argentini. Slovensko bogoslovje v tujini je posebnost. ,V Praglia'blizu Padove so se zbrali najprej begunski, profesorji in bogoslovci. Od tam so se selili v Briksen. Sedaj pa'so zbrani v Argentini v škofiji San Luis. Tamošnji škof jih je gostoljubno sprejel ter jim nudi hrano in stanovanje. Dosedanjim so se pridružili po Veliki noči trije novi bogoslovci. LJUBLJANSKI ŠKOF ROŽMAN se nahaja trenotno, ko to pišem0, v Švici ob Lucernskem jezeru. Z njim je sarajevski nadškof Šarič. Titovski listi se zelo jeze na zaveznike, da je mogel škof iz Avstrije, kakor da imajo oni pri tem kako besedo. Na vso jezo jim vemo samo znani nasveti da jeza škoduje tiste- De Segur: Nenavadna pomola (alit Usodna pomota) Nek zelo bogat tujec, po imenu Suderland, je bil dvorni bankir in naturaliziran Rus. Užival je pri carici Katarini II. zelo veliko naklonjenost. Neko jutro mu povedo, da je njegova hiša obkoljena od stražnikov in da želi govoriti z njim sam poveljnik policije. Policijski poveljnik Reliev vstopi zelo potrtega obraza. ‘Gospod Suderland,” pravi, “zelo me skrbi naročilo, ki mi ga je naložila moja milostna vladarica: ukaz čigar strogost me plaši in tare ter ne vem zaradi katere napake ali delikta ste izzvali v taki meri jezo Njenega Veličanstva.” “Jaz, gospod,” povzame besedo bankir,, “tudi ne vem, še manj kot vi. Moje zaprepa-Ščenje je večje od vašega. Sicer pa, kakšen ukaz imate?” “Gospod,” odvrne častnik, “v resnici nimam poguma, da bi vam to poveUal.” “Ah, kaj! Ali sem mar izgubil zaupanje pri carici?” “Če bi ne bilo drugega kot to, bi me ne videli tako potrtega . . . Zaupanje se dobi nazaj, položaj se povrne.” “No, ali gre mar za to, da moram oditi v svojo domovino?” “To bi bilo nesmiselno: kajti z vašim bogastvom je mogoče izhajati povsod.” “O, moj Bog,” zavpjie Suderland tresoč se, ‘gre morda za moj izgon v Sibirijo?” “Od tam se pride nazaj.” “Ali me morate vreči v ječo?” “če bi ne bilo hujšega kot to. Od tam se pride ven.” “Za božjo voljo! Ali me boste tepli s knuto?” . “Ta kazen je strašna, toda ne usmrti.”- mestu povelje, ki mi ga je dala in pristavila tele besede, ki mi še sedaj brne po ušesih: ‘Pojdite in ne pozabite, da je vaša dolžnost izvršiti brez mrmranja nalogo, ki sem vam jo blagovolila poveriti.’ ” Nemogoče bi bilo naslikati zaprepaščenje, jezo', obup in potrtost ubogega bankirja. Ko tako nekaj časa obupuje, mu reče policijski poveljnik, da mu da četrt ure na razpolago za ureditev svojih zadev. Tedaj ga prosi Suderland, roti in dolgo zastonj kili vanj, naj mu dovoli napisati na vladarico list in jo prositi milosti. Slednjič se da uradnik omehčati na ponižne prošnje; tresoč se, ugodi njegovi želji, vzame list in odide. In ker si ne upa oditi na dvor, hiti na moč k grofu de Bruce, ki je bil guverner v Petrogradu. Ta meni, da se je policijskemu poveljniku zmešalo. Zato mu reče, naj ga počaka v palači, sam pa hiti k carici. Ko pride k vladarici, ji razloži položaj. Ko sliši Katarina, kj-še je zgodilo, zavpijfe: “Pravično nebo! Kakšna groza! Zares, Reliev je zgubil glavo! Grof, pojdite, tecite in ukažite temu tepcu, naj gre takoj pomirit mojega ubogega bankirja od te neumne groze in ga pusti v miru.” Grof odide, izvrši povelje, se vrne'in najde Katarino, ki se na vse grlo smeje. “Zdaj vidim,” je rekla, “vzrok tega smešnega in nerazumljivega dogodka. Nekaj let sem imela lepega psa, ki sem ga zelo ljubila in mu dala ime Suderland, ker je bil tudi tisti, ki mi ga je podaril neki Anglež. Ta pes mi je poginil. Zato sem ukazala Reli-evu, naj mi ga nagači. In ker se je obotavljal, sem se razjezila nanj, ker sem mislila, da čuti v svoji nečimernosti, da je “ naročilo pod njegovo su dobilo nekaj beguncev, ki ni- mu, ki se jezi. mila, ki je še pred dvema dnevoma govorila tako sladko z menoj, ona bi hotela . . . nak, tega ne morem verjeti. Oh, oprostite, nehajte, smrt bi bila manj okrutna kot to neznosno čakanje.” “Naj bo', dragi gospod,” reče policijski poveljnik z žalostnim glasom, “moja milostna vladarica mi je ukazala, naj vas nagačim.” “Mene nagačiti!” zakriči Suderland in ostro strmi v svojega govornika. “Vi ste znoreli, ali je pa carica ob pamet. Vi .bi ne sprejeli takega ukaza, ne da bi pokazali, kako je to barbarsko in prenapeto.” “Zfil, moj ubogi prijatelj, storil sem to, česar navadno ne upamo nikdar poskusiti: pokazal sem svoje zaprepaščenje, mojo bolest, tvegal sem ponižno pripombo: toda moja vzvišena vladarica je bila tako razburjena, da mi je oporekla moje omahovanje, mi ukazala oditi in izvršiti na Nabzweilerju je imelo tudi ta-; DELO DOBIJO ženska dobi službo za delo pri moških klobukih. Starost 20 do 35. Predznanje ni potrebno. Mi vas bomo izučili. Stalno delo, 5 dni v tednu. Zglasite še med 8 zjutraj in 5 popoldne. De Loos Hat Works 1706 E. 17 St. (103) Službo dobi strežkinja v restavraciji za 4 večere v tednu. Za informacije pokličite IV 0688. (x) MALI OGLASI Sobo se odda Odda se opremljeno sobo mlademu dekletu. Vprašajte na 1245 Norwood Rd. —(May 25, 27) Hiša naprodaj Naprodaj je fina zidana hiša, velika klet, 7 sob. Za podrobnosti pokličite EN 4597 od 5 do 9 zvečer. (105) Naprodaj je delikatesna trgovina s stanovanjem, vse v dobrem stanju. Najemninska pogodba za 3 leta in 2 leti ponovitev. V okolici St. Clair Ave. in 61. cesta. Pokličite UTah 1-0289. (103) Stanovanje v najem Oddalo se bo stanovanje na vzhodni strani mesta okrog 1. junija; 5 velikih sob, spodaj, odrasli družini. Nahaja se v lepi okolici blizu 185. ceste. Kdor je voljan sam prenovit stanovanje je najemnina po dogovoru. Samo resni ponudniki naj se zglasijo na 1032 E. 174 St. (May 21, 25) rica! ki je tako doTral’tako n.e u?anke’ ki bi bila Postala skoraj usodna.” Vinko Peregrin. MENE VESTI Vandenberg in Truman nad Wallace-em Princeton. — Ameriški institut za javno mnenje je objavil rezultate svojega razpisa o vprašanju zmagovalca pri prihodnjih volitvah prdesednika U. S. A. Vprašanje se je glasilo: Kako bi vi glasovali, če bi bile predsedniške -volitve sedaj in bi kandidirali Vandenberg, Truihan in Wallace? Po odgovorih bi dobil prvi 45%, drugi 39%, tretji pa 5%. Ušel je iz komunističnega raja Vseučiliški profesor Dr. Vladimir Krajina je pobegnil iz komunistične eškoslovaške in prišel v London. Bil je pred in med vojno vodja češkega gibanja proti nemškemu okupatorju, pa pravi, da je sedaj na češkem slabše l;ot je bilo pod Nemci. Kjomunisti delajo povsod enako Budimpešta. — Vsa podjetja, ki imajo nad 100 delavcev so podržavljena. Borza v Budimpešti je ukinjena. 35 poslancev soci-jalnodemokratske stranke je odložilo mandate, ker se ne strinjajo s komunisti. Odstopilo je tudi 5 posaincev kmetske tranke. borišče v Dachau preko 50 zunanjih komand, večjih ali manjših taborišč, ki so v upravnem in komandnem oziru, spadala pod njegov delokrog.! (Dalje prihodnjič) Moderna karavana v puščavi. —- Ta mo lemo karavana 20. stoletja, ki potuje na posebnih gumijastih obročih po puščavskem pe zku, vozi delavce in potrebno orodje za vrtanje oljnih vrelcev blizu Abqaiq, v Saudi Arabia, kjer ima koncesije Arabian American Oil Co. Ameriška momarcia bo v zadnji polovici tega leta odpeljala okrog 10,000,000 sodov olja iz Perzijskega zaliva. Zadnji boji-v Palestini do sedaj še niso nič ovirali dobavo tega olja. Jugoslavija bo vrnila vojne ujetnike Belgrad. — Minister za notranje zadeve v Titovi vladi in vo-! dja zloglasno ozne je objavil, da bo do konca leta poslal domov vse nemške in avstrijske vojne ujetnike, ki jih se zadržuje svojih taboriščih. Trdil je, da | je od leta 1945 bilo poslanih do. mov že 18,000 Nemcev. VSE VRSTE RADIJEV • PRALNIKOV in pripeljemo nazaj MALZ ELECTRIC 6902 ST. CLA1R AVE. EN 4808 Znamke! , Jugoslovanske znamke prodaja August Hollander 6419 St. Clair Ave. v S. N. Domu (Tues.-x) Cementna dela Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo. Leo Troha 22031 Miller Ave. Euclid, O. Tel. IV 2494 (Tue. Thurs. X.) V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN SKRBNEGA OČETA Vincent Klemenc iti nas je za vedno zapustil • 23. maja 1947. Eno leto je minilo, kar Vas več med nami ni. nismo Vas Se pozabili, spomin v srcih naših še živi. Teda nas tolaži vera, "da se enkrat snidemo, kjer ni joka ne bolesti, kjer je sreča, mir doma. Žalujoči: SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 25. maja 1948. lUiruonniiJirLrinrinjT^ TetrinKp, IVAN MATIČIČ Vendar pa ta mladi svet ni Ameriki? Jej; veste, pridni so, dolgo vzdržal pri povečerku.' pridni, zlata so vredni.” Brkati betini so kmalu odrinili j “Cast Bogu, se nimamo priklopi in mizo k stenam. Zdaj, toževati.” se prične tisto, kar'daje met- “Jes, jes, že veste? Lužarjevi žele pravo veljavo. Alo, kro-' /a krava je davi tako fletnega ta godčevska, zdaj se izkaži, kako zvonijo tvoji zvonci! Alo, Polonica, zasukaj se s fanti! In ženin Jože izberi si družico izmed teh zdravih in zalih ore-hovskih manjic! Na podu se je razvnelo, da je bilo kaj. Godec je brusil, da mu je jemalo sapo. Nekaj je dal brinjevec, največ pa ta ljubi dekliški smeh ter fantovski ogenj. Mislite, da se je kdo spotaknil ob kako nalašč podtaknjeno nogo in so se zastran tega morda sporekli ali celo zravsali? Ne, nič nožnih podtikanj ni bilo, kajti Petrinka je umela preprečiti s tem, da nevarnim ni natakala preveč žganj arčkov. Zato se je metveno veselje kar spodobno sprostilo po skednju. Bilo je vriska in smeha, kakor bi obhajali ohcet na Petrinovem podu. Šele ko je bila zelenka prazna, je metveno sukanje odjenjalo, prav kot bi luč dogorela. Zdaj pa narazen. Zahvaljeni manjci in manjice, drugič spet pridite 1— O, zakaj ne, na vašem podu je prijetno! Kmalu se je ponudila nova priložnost. Koruza je dozorela. Ljudje so lomili stroke od stebel in jih vozili domov. Petrinovi so jih nalomili dva zvrhana voza in jih nametali v skedenj. —- “Ijoj, kako lep fr-maritin imate! Kdaj pa ga bo-ste slačil! ?*■’—In bila Polonica: “Drevi bomo slačili frmantin, če pridete poma- telička storila!” “Oh, veste, da je prišel včeraj k nam tisti frdamani Grabnarjev slineč. V pominjeku sem stokala krompir za svinje, ko prikblobuštra noter pa prične siliti vame. Pa sem ga s štokov-nikokm nagnala.” Kdaj naj se pa pogovorijo o vseh takih važnih stvareh, če ne na takem večeru. Katera svinja v vasi je najbolj debela, pri kateri hiši imajo naj lepše pic ke in največ frmantina, po čem so obroči in kateri obročar uvi-je največ kolačev. To so važna vprašanja, ki jih morajo ljudje skupno obravnavati. Mar ni najbolj primerna za to takale zbranščina? — No, ko so že dokaj tega dognali, so pa zapeli tisto od Marije s Planinske gore, ki jo ljubi celi svet. Kmalu zatem je bila koruza slečena in nametana v kot, srajčevja pa toliko, da bodo Petrinovi vse postelje nabasali njim. Pa so ga fantje in dekleta kaj naglo pomedli v kraj, saj so vedeli, čemu. Zopet so prinesle gospodinje povečerek: košaro soržnega, svinj etino pa zelenko. — “Jes, čemu se toliko oškodujete, mati Petrinova, saj ne bi bilo treba.” — "No, no, kar sedite, kaj bi, se branili. Veste, svinjina je že močno žarka, tako mi je hudo.”—“Ne, ne, res ne bi bilo treba, nismo ~lo prSHi” : , ; : ~~ Kljub temu pa je šel povečerek v slast. Potlej so se pa za- je so pripravljeni, zavihane rokave imajo; edini Japče se skriva še zadaj. Kako je bilo pred leti, ko so trepetali v hiši za pečjo pa v grozi tiščali vrata, ko je svinja v veži rjovela. Zdaj se smejejo klavčevim burkam, ti brusi, pa pijejo brinjevec za korajžo. Klavec tleskne z rokami: “Alo, pričnimo fantje! Pripeljite mi to nesrečnico, da se je usmilim.” In so šli ponjo: Petrin, Jože in Miha. Bila je budna in močno nataknjena, kakor bi slutila. Ko so hoteli v hlev, pa je iplanila togotna na noge in tresel. Skušali so jo izvleči zlepa, a je otepavala in grizla; bržčas jo je dražila luč in te-mota. Morala je priti gospodinja. “Nu, ljuba moja, kar pojdi. Veš, moraš iti, težko že čakajo nate, ponve že grejejo, a jaz bi ti rada prizanesla vsaj še do jutri. Na, na, le pojdi!” Tako prijazno ji je prigovarjala Petrinka, da je svinja kar obstala. Možje so jo previdno obstopili, nenadno pa so jo popadle trde roke za ijhlje in od-zad. Strašno je vreščala, ko so jo vlekli ven. Upirala se jim je z vsemi štirimi, metala se na ugnani ali ne boste? Žulje ima- prazen škaf. In Petrinovi fant- zarevsala, da se je svinjak pote ko podplate—in čas je, da se malo usedete. Alo, kar k peči! Ker pa ne morete živeti brez dela, boste robkali koruzo; zraven tega boste popravljali orodje ter brusili nože za koline. Da, da, to je važno, kdaj boste klali. Mati Petrinka ima dve že odbrani: eno staro boharico ter eno mlajšo, ki bo tudi morala na trugo. To Petrinovi pač vedo, ali kdaj bodo klali, tega ne vedo. Bh, kdaj, danes ali jutri, je pač vseeno, bo že Petrinka določila. Kdaj bodo klade vozili, o tem naj odločajo dedci, to je tisto. In prav tega ne marajo, da bi bilo tako kot druga leta, ko so prav na petek klali, in prav na petek. Petrinka ima pač svoj prav: v petek se kolje, v soboto se koline raznašajo, a v nedeljo se koline jedo, tako se spodobi. V delavnik vendar ne bodo jedli kolin, saj bi bil greh 1 Tako pravi mati Petrinka in Petrin ji da prav, otroci pa ne več; so že tako veliki in tudi v delavnik radi snej o kaj boljšega. Ne, ne bo več tako, da bi vse boljše razdali gospodi, sordonikom in drugim snedencem, za domače bi ostali le parklji.—Ne bodite čudni, za domače vendar ne bodo mesene klobase ali celo hrbtiček 1 Tako je menila Petrinka. “No, mati, kdaj bomo klali?” Petrinka se je malo namuznila in rekla: “Boljše piče je ravno še za dva dni. Kar pojutrišnjem dajmo!” “Tako, že zopet na'petek, tristo kolačev! Ne, v petek pa ne bomo!” Soglasno so ugovarjali razen Petrina. J ‘Kdaj pa naj, ko jc foice samo do petka?” jim dopoveduje, mati. “Jutri bomo klali, koline pa raznesli v petek 1” Tako so zahtevali, ker so vedeli, kako bridko se je postiti na klavni dan. In Petrinka jih ni marala več mučiti s postom, zato je privolila za jutri, Brž so prtpravttf/ kar Ji tla, in čeprav ji je gospodinja venomer prigovarjala, je ni marala več poslušati. Kljub temu je gospodinja pazila na dedce, da bi je ne trpinčili. Ko so jo privlekli v vežo, jim je bilo že nekoliko vroče; kako ne, saj je bila močna ko levinja. Tu jo je sprejel klavec in se nasmehnil gospodinji, češ ta je vredna noža. Bes je bila vsa z bohi zalita. Poprijela sta še Lovre in Tinč — pa so jo speha, lj na trugo. Od hrbtne strani so se vrgli čeznjo in jo držali za noge, svinja je pa krulila in brc&l&t (Dalje prihodnjič) iiiiiiiiiiiiimiiuu se je kar zibal skedenj. Drugi dan so Petrinovi obešali koruzo na trte — in težki zlati venci so zabingljali okrog hiše. gat.” _ “I kajpak pridemo.” sukali slačarji in sl^čarice, da —Jn ta ljubi frmatin jih je spravil zopet na skedenj. In so posedli po klopeh okrog kupa ter pričeli koruzo slačiti. Vrhnje srajčevje so visoko odviha-vali, spodnje odtrgavali, opu lili laske pa spodobno božali golo, svetlorumeno koruzo. Po dva in dva stroka so zvezavali z odvihanim srajčevjem ter metali v jerbas. V tem je bila vsa umetnost slačenja. Nič napornega, nič duhomornega. Zato se je beseda tem prijetneje OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR G. I. Approved Cleveland’s Oldest Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught 418 Frankfort SU 5542 Al ULLE PLUMBING & HEATING (0. | AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno inzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $8.50 naprej. V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American a = Standard, Hot Stream, Servel. 1 Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko § 5 odplačujete na mesečna odplačila. | 15601 Waterloo Rd. KE 7248 j TiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiuiiiiii: Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52, leto Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91% 0» tnM dobra tebi In tratim tožim, »varal te grl najboUU. n-tani In uadaolventnl »odporni onanhaclg, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL . , .1 o« • .• bjer g»r“—..... prožila. Opredli so vse tisto, kar je bilo napak na Orehovju; a tisto, kar je bilo prikrito in še nedognano, so skušali razvozlati. “Kako pa gre kaj vašim v No, kaj bomo zdaj počeli? A-lo listje grabit in praprot žet! Ne vidite, da je sveti Martin že mimo in se je listje osulo. Najprej drv. Medtem so zaveli ledeni vetrovi, o svetem Andreju je pritegnila burja, zatem je pričelo snežiti. Suhe snežinke so se vrtinčile z burjo ter se narahlo usipale na premrlo zemljo. Zdaj pa le noter! Boste kdaj treba, ter Obvestili klavca v Sli-vini. In zjutraj na vse zgodaj je prišel ter prijazno pozdravil. “Dobro jutro, mati gospodinja! Kako se počuti vaša svinja?” “Tešč je, zdaj pa zdaj kaj ravsne; pazi, boter, da te ne šavsne!” Tako mu je zasolila Petrinka ter mu natočila žga-njarček brinjevca. “Le daj ga boter, za korajžo!” Na sredi veže čaka velika poveznjena trUga, na koncu pa ^^aS K. 8. K. JBDNOTA ipnjami molke tn tanke od le. do N. klal otroke p* tako] »o rufctva In do 16. leta pod »vole okrilje. K. S. K. JEDNOTA lid»M aajmodernetee Trate oertillkato tedanjo dobe od izM.ee do ie.oee.ee. K. 8. K. JEDNOTA te prava mati vdov In eirot. Ce ie ntel ilaa •U Manica te moroCne in borate katoliške »odporne ortanlzoclje, pf trodl se in pristopi takoj. Zn pojasnila o aavaroanja In sa m drve podrobnosti m obrnite na prodnike in vradnlee krajevnih drsite* K. S. K. Jedrnate, ali pa nat GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, IQ. -AND THE WORST IS YET TO COMB —in najhojše šele pride 1871 1948 HAZNAMLO IN ZAHVALA Globoko potrti in žalostnega srca naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je umrl moj dragi soprog FRANK ŽIBERNA ki je tako nenadoma preminul dne 5. aprila 1948. Pogreb blagopokojnega se je vršil dne 9. aprila iz Svet-kovega pogrebnega zavoda in v cerkev Marije Vnebo-vzete, ter po sveti maši zadušnici na Kalvarijo pokopališče. Pokojni je bij star 76 let in doma iz Tomaja pri Sežani. / c. ■ .. . : ■ • ! •' Tem potom se želimo prav prisrčno zahvaliti Bev. Ozimeku in Bev. Cimpermanu za vse opravljene mo-litve in cerkvene ohrqpe. Prisrčna hvala vsem, ki so poklonili vence ter okrasili blagopokojnika, ko je počival na mrtvaškem odru in sicer: Mr. in Mrs. Joseph Strancar in hčerka, Mrs. Pirc in hčerka, Mr. in Mrs. Anton Osredkar in družina, Mr. in Mrs. Joseph Golič, Mr. in Mrs. Jos. Marzlikar, Mr. in Mrs. Joseph Somrak in družina, Mr. in Mrs. Louis Kushlan ip družina, Mr. in Mrs. Wroe Bud in Lillian, Mr. in Mrs. Joseph Macerol, The Ladies G. E. Nela Park, društvo Naprej št. 6 SNPJ. Enako prisrčna hvala vsem, ki so darovali za svete maše, da se bodo brale za mir in blag pokoj njegove duše, in sicer: Mrs. Asseg, Mr. in Mrs. Benevol, Cimperman družina, Mr. in Mrs. Joseph Golič, Mr. F. Ferjančič, Mrs. Levar, Mr. in Mrs. Anton Osredkar, Mr. in Mrs. Joseph Somrak, August Stokel družina, Mr. in Mrs. Šuštaršič, Mr. in Mrs. Frank Ujčič, Mr. Tony Žužek, Mrs. Pirc, Mrs. Zorko, Mr. in Mrs. S. Batič, Mr. H. Bavdek, Mr. in Mrs. August Fier, Mr. in Mrs. Kushlan, Mr. in Mrs. John Lavrenčič, Magdalena' A. Metz-dorf, Ladies G. E. Nela Park, Julia Vidmar, Mrs. Brodnik, Mrs. Mary Champa, Mr. in Mrs. Ignatius Fatur, Mrs. Mary Kunzvara, Mrs. Mary Langefus, Mr. Frank Marzlikar, Mr. in Mrs. L. Pavšek, Mrs. Mary Pekol, Mr. in Mrs. Nick Tucci, Sr., Mrs. Barbara Vardian, Mr. in Mrs. Vrebec, Mrs. Cecelig Young, Mr. in Mrs. Leo Zlosel, Mr. Joe Zuzek, Mrs. Frances Grebenc, Mr. Joe Kozar, Mr. S. Stefančič, Mr. Victor Šuštaršič, Mr. in Mrs. Frank Kocin. Nadalje lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropit na mrtvaškem odru, kakor tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno. Moja posebna zahvala naj bo izrečena družinam Mr. in Mrs. Strancar, Mr. in Mrs. Osredkar in Mrs. Pirc, ki so mi bili v toliko pomoč in tolažbo v teh žalostnih dneh. Lepa hvala A. F. Svetek pogrebnemu zavodu za vso tako veliko pomoč in postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb. Tebi, predragi nepozabni soprog se je Tvoje zemeljsko trpljenje končalo. Telo Tvoje zdaj v grobu počiva, ddša pa naj plačilo večno vživa. Žalujoči ostali: MABY ŽIBERNA, soproga in DRUGI SORODNIKI Cleveland, Ohio, 25. maja 1948.