LOYENEC. Političen list za slovenski nârod. F« polti prejemali Telja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S pld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. 7 administraciji prejeman vel ji.: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta I gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2, II., 23. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoiudne. SŠtev. 7 Ljubljani, v sredo 25. septembra 1889. Letnilt XVII. Odpoved kneza IJecliteiisteina. Knez Alojzij Liechteustein se je v pismu na grofa Henrika Brandisa dne 20. t. m. odpovedal načelništvu središčnega kluba državnozborske večine. Že dolgo ni noben dogodek vzbudil tolike pozornosti, kakor ta odpoved. Vsi listi brez razlike strank razpravljajo ta korak kneza Liechtensteina ter osvetljujejo z raznih stališč vzroke, ki so knezu ogrenili politično delovanje. Knez Liechtenstein je večkrat opominjal vlado, naj se spomni katoliškega prebivalstva, ter je upal, da ga vlada ne bode le tolažila z besedami, marveč tudi nekaj storila. Knez je zgubil upanje in potrpežljivost in za svojo osebo pretrgal obravnave z vlado. To je njegova nezaupnica vladi. Kaj sedaj, ali bode vsled tega razpala desnica, kakor žele in prorokujejo levičarski listi? To so prazne nade naših nasprotnikov. Knez Liechtenstein ni odložil mandata, torej tudi ni zapustil političnega polja. Kakor čitamo v mnogih listih, pridružili se bodo središčnemu klubu tirolski poslanci, ali pa se bode središčni klub, ki je sedaj brez načelnika, zopet združil s Hohenvvartovim klubom. Člani središčnega kluba pa se izjavljajo, da bodo ostali v svojem dosedanjem klubu in varovali samostalnost. Javno izražajo svojo nevoljo proti vladi ter zahtevajo ožjo zvezo in postopanje državnozborske desnice. Tako piše „Gr. Volksblatt" : Odstop kneza Liechtensteina ni demonstracija proti desnici. Ta mora združena ostati; toda postopati mora v korist svojega obstanka ter si pridobiti zaupanje ljudstva, a ne z vednim odjenjevanjem. Na desnici je še vedno prostor za katolike, ki bi bili zasmehovani od posebnežev, ko bi se ločili od desnice. Ta prostor pa si moramo s častjo ohraniti, zato jo potrebno, da se odkritosrčni katoliki združijo v jed nem klubu, vsaj nemški. Ohraniti moramo desnico in pomnožiti središčni klub — in če hoče biti grof Taalle bavarski Lutz, opozicija proti njegovi osebi, to je naravna posledica obžalovanja vrednega odstopa kneza Liechtensteina." Neki odličen član tega kluba, ki je v ožji dotiki s knezom, izrekel je o odstopu naslednje: „Grof Taaffe bode s svojim neodločnim postopanjem uničil vse frakcije na desnici, ker povsod seje le nezadovoljnost. Od desnice zahteva le žrtve, pa ničesa ne stori za Čehe in Slovence. S tem jim izpodkopava tla med volilci in ruši desnico. Njegov Gautsch je pomnožil armado Mladočehov, pomnožil bode tudi število nespravljivih klerikalcev. Princ Liechtenstein je spoznal, da mu mladočeška zmaga ovira šolsko reformo. Dolgo seje pomišljal; konečno se je odločil, ker je videl, da mu vlada jemlje zaupanje v njegovem taboru. Rekel nam je: „Bolje je častno odstopiti, kakor pa se nemogočega storiti." Njegov odstop je občutljiva zguba za desnico; da ne razpade, mora si priboriti drugo stališče nasproti vladi. Desnica se bode v jeseni morala ožje združiti ter zahtevati, da postane poštena parlamentarna vlada. Levica prezgodaj vriska. Mi se ž njo ne bodemo pogajali, zvezani ostanemo z desnico, in niti misliti ni treba, da bi se združili z levico." Vsi konservativni češki listi obžalujejo odstop kneza Liechtensteina. Tako piše „Politik" : „Plemeniti princ je viteško in moško zagovarjal naše jasne potrjene zgodovinske pravice, kar moramo tem višje ceniti, ker ni sin našega naroda, niti član češkega kraljestva. Češki poslanci niso stavili nobene zahteve do državnega zbora, za katero ne bi bil knez glasoval in vsled njegovega vpliva tudi večina nemško-konservativnih poslancev, in to v trenotkih, ko so odločevali posamezni glasovi. Posebno hvalo pa si je plemeniti princ zaslužil s svojim govorom dne 22. marca 1886. Nasproti levici je rekel mej drugim: „Ravno slovanski narodi Vam morejo biti vzgled ; pri Čehih, Poljakih in Slovencih je bila in je precejšnja liberalna stranka, ki je posebno v srednjem stanu zastopana; toda v velikanskem nasprotji med umrljivimi ljudmi in večnimi napravami so slovanski liberalci odložili ta boj, da ne bi razcepili naroda, Katerega sreča jim je na srci, in njihova previdnost je rodila dober sad." Princ je imel prav, da previdnost in sloga rodita dober sad. Ali pa bode tako ostalo, ker na Češkem in Slovenskem neprevidni ljudje razdvajajo narod? Prvi sad te neprevidnosti je odstop kneza Liechtensteina in ž njim združena nevarnost, da bode odjeujala vez, ki je objemala desnico. Na drugem mestu piše staročeško glasilo: „Takega zaveznika, katerega besede in dejanja se tako popolnoma pokrivajo, pregnali so Mladočehi iz prve vrste bojevnikov za naše pravice, češki narod ima pravico in dolžnost vprašati: Kako bodete nadomestili to zgubo ? Ali bodo Weitloli ali celo Tiirki, katerim v državnem zboru stiskate roke, nadomestili kneza Liechtensteina?" „Hlas Naroda" vpraša Mladočehe, komu so ustregli, ko so s svojimi napadi prisilili kneza, da je odstopil. Na čelu nemških konservativcev ni nobenega Liechtensteina več, ki sta v tem krogu poleg Greuter-ja bila najodkritosrčnejša prijatelja. V enakem smislu pišejo „Moravska Orlice", „Čeh" in „Hlas". Le mladočeški „Narodni Listy" odlikujejo se, kakor vedno, s svojim cinizmom, češ, da so mladočeške zmage odstranile z dnevnega reda versko šolo, ob jodnem pa nazadnjaškega Liechtensteina. Kdor misli, da je s tem odstopom pokopana potrebna reforma ljudske šole, jako se moti. To vprašanje je postalo pereče, in našli se bodo možje, ki ga bodo zopet spravili na dnevni red. Še bolj bedasti in nerazsodni, ako ne zlobni pa so oni, ki trdijo, da hočejo konservativci z versko šolo ljudstvo trapiti in ga dovesti v srednji vek. Kdor tako govori, ne ve, kaj govori. Kruli in delo. IV. „Oesterr. Monatsschrift für christliche Social-Reform" je pred kratkimi leti v svojih letnkih spravila na dan strahovitosti o zatiranji delavcev po raznih avstrijskih tovarnah. Navesti hočemo nekaj vzgledov: V VI. zvezku str. 361 čitamo: „Neki podjetnik zrni si pridobiti delavske moči, ki prav nič ne stoje. To naredi tako-le: Dobi učenk s pogojem, da morajo prestati štiritedensko skušnjo. V tem času morajo revne deklice delati od 5. ure zjutraj do 8. ure zvečer, tudi ob nedeljah. Čez štiri tedne jih odpusti, češ, da niso za delo." Imenovani list piše tudi o židovskih velikih trgovcih, kako so LISTEK. Pisma iz Italije. IV. Krasen je bil dan 10. septembra. Veselil sem se ga, ker sem lahko opazoval lepoto gorenje Italije v najlepšem svitu. Pot iz Milana v Turin je popolnoma ravna. Proti Turinu se opazijo hribje na levi; na desni se pa vidi Mont-Cenis, ki je podoben našemu Krimu. In človek, ki je hribovja vajen, veseli se videti zopet tako deželo, kajti v Milanu tega ni. V železničnem vozu sem se zopet prepričal o uljud-nosti in prijaznosti potujočih. Ni je tako revne že-ničice, da bi ji sopotujoči ne pomagali na voz ali z voza. V Turinu smo. Lep, pokrit kolodvor. Kakor povsodi, tudi tukaj korakata resnobno dva žandarma, karabinijera, brez puške doli in gori; črn frak, rudeč širok rob ob hlačnicah, kakor naši generali, klobuk pa francoski, kakoršen ima g. Doberleta kočijaž sedeč na mrtvaškem vozu. Ob nedeljah pripet je še rudeč ali višnjev šop na klobuku. — Peljaje se v mesto bil sem popolnoma iznenaden. Nisem namreč mislil, da je mesto tako lepo. Mesto je popolnoma moderno, vse ulice in ceste v pravokotu. Vsaka hiša mora biti 32 m visoka, ne nižja ne višja. To velja seveda za nove stavbe. Ceste so silno široke. V sredi cest je hodnik za pešce, ki hodijo pri največji vročini v hladni kostanjevi senci. Po cestah je pa vsepovsodi proga za tramvaj; plačaš deset centezimov, pa se lahko prepelješ z enega konca mesta do druzega. Iz sredine mesta pa se lahko pelješ tudi s parnim tramvajem na deželo. Krog in krog srednjega mesta se lahko sprehajaš pod streho. So namreč hiše spredaj na stebre zidane, pod temi oboki pa lahko s suho nogo korakaš krog osredja pri najgršem vremonu. Najznamenitejše stvari v Turinu so: Stolnica, kjer se hranijo prti, v katere je bilo zavito Jezusovo Telo. Stolnica je ob enem dvorna kapela. Nje se namreč drži kraljeva palača, katero sem tudi pregledal od zunaj in znotraj. Zunaj ni kaj posebnega, znotraj pa je prav lepa. Lepa tla in stropi. Kraljica ima poleg svoje spalnice malo kapelico s klečalnikom, podobo Križanega in Matere božje. Kraljica je namreč, kakor sploh znano, jako pobožna in dobra. V Turinu je ona legitimna, torej v tej zadevi ni nobene težave. Obiskal sem tudi cerkev Matere božje „Conso-lata". Bila je nekdaj lastnina frančiškanov. Po cerkvi in vseh hodnikih je toliko votivnih tablic, da jih v svojem življenji nisem videl toliko. Znamenje, da imajo prebivalci veliko zaupanje v „Oonsolato". Ako človek hodi po Turinu, čudno se mu vidi, da je tamkaj toliko duhovnikov in redovnic. Na vsak korak jih srečaš, zdaj klerike, zdaj menihe, zdaj redovnice vsake vrste. Vzrok je ta, ker ima Turin take ustave, kakor menda nobeno mesto na svetu. Za vzgled samo dva, katera sem obiskal. Prvi je ustav Don Boskov. „Danica" je življenje tega v duhu svetosti umrlega moža natančno opisala, torej jaz opišem le, kar sem pri svojem obisku videl. Cerkev imajo lepo. Večji del cerkve je odločen za dečke ustava, le v zadnjem koncu je prostora za druge ljudi. Ko vstopim na dvorišče velicega poslopja, zagledam veliko množico dečkov, ki so skakali po dvorišču, žogo metali in se raznovrstno igrali in razveseljevali. Med njimi pa mnogo udov kongrega-cije.^Tako je prav. Otrok mora imeti proste ure, da v sedemdesetih letih dobro porabili socijalne demokrate, da so krojaieui jia Dunaji mižali plpč.e do oue nizke stopinje, na kateri so še vedno. Tedaj so se namreč pomagači dunajskih krojačev nalezli so-cijalno-demokratskega duha. Za d^lavjsfcjm voditelja so se skrivali židovski veliki kory šumi po skalinach, v sade stkvi se jara kvet, zemsky raj to na pohled." Te besede mojstersko parafrazujejo češko deželo; krasna je v istini ta zemlja in kedor v nji biva, veselo lehko vsklikne: Ta zemski raj je moj dom. Če se pa spominja, kako težko je v tem krasnem raji živeti duhovniku poleg nekaterih ljudij, kako ga preganjajo nadloge in vsakovrstne strasti in kako mučno je tu marsikomu življenje, čegar konec je taka smrt — na ulici, prisiljeu je pač reči in odkritosrčno z menoj priznati, da je to krasno mesto: „samo raj na pogled!" Gospod nebes in zemlje povrni svojemu zvestemu služabniku, kar mu je svet plačeval za vse dobro s črno nehvaležnostjo I Z dežele, 19. septembra. (Zakaj se duhovniki odtegujejo narodnim društvom in shodom?) Dovolite mi, da povem tudi jaz črtico k članku „Od domačega ognjišča", ki žalostno osvetljuje naše društveno življenje. Moj prijatelj je duhovnik, ob enem pa tudi dober narodnjak. Veliko je delal za narodnost in marsikatere neprijetnosti imel radi svojega neupogljivega značaja že takrat, ko je marsikateri izmed naših narodnih kričačev še poln uneme tekal za mačeho — nemškutarijo. Rad je podpiral vsako narodno stvar, hodil v narodna društva in jih še sam pomagal snovati — zdaj pa se je odtegnil popolnoma društvenemu življenju. Zakaj pa? Sam naj govori: „Bila je doba, ko so se snovale po Slovenskem prve čitalnice. Tudi v mestecu, kjer sem bil za kapelana, sprožila se je ta misel. Mi duhovniki smo se je prijeli in res navzlic velikim zaprekam smo ustanovili čitalnico. Največ so nam nasprotovali svetni olikanci, ki so bili brez silno redkih izjem vsi nemškutarji. Vendar je čitalnica lepo napredovala in mi duhovniki smo z veseljem hodili v njo, da, bili smo duša čitalnici." Zakaj ste pa opustili čitalnico?" vprašam ga. „Bilo je tako-le", odgovori mi: „V dotični kraj pride mlad advokat. Bil je naroden in zato se je tudi vpisal v čitalnico. Od začetka je bilo vse dobro, ali kmalu je začel kazati liberalne rožičke in grditi duhovnike, seveda od konca bolj skrito. ,F .... so nam palica, po kateri bomo na kviško zlezli, ko bomo pa gori, bomo palico proč vrgli', dejal je o neki priliki v društveni sobi. In po tem je tudi ravnal. „SI. N." je bil takrat na vrhuncu liberalizma in grdil duhovnike, kakor zdaj, in to je bilo temu narodnemu advokatu kakor nalašč. Zato je ta list povsod vsiljeval in ga tudi v čitalnico navzlic našemu ugovarjanju vsilil. Na to je bil občni zbor; posrečilo se mu je vjeti toliko pristašev, da je bil voljen za predsednika in liberalno rajanje se je začelo. Naročil je liberalne liste, tudi nemške, vsaka veselica se je končala s plesom in čitalnica je postala plesalnica. Ob novem letu se je udnina pri duhovnikih še pobirala, ali ako je prišel kdo izmed nas duhovnikov v društvo, gledali so nas po strani in pri neki predstavi nas očitno insultirali. Ali nam je bilo še mogoče pri takem društvu ostati? Zato smo izstopili vsi duhovniki in tudi nekaj lajikov, katerim se je liberalna komedija le preostudna zdela." Moj prijatelj je še pristavil: „Kako smo bili duhovniki takrat kratkovidni! Ko bi bili takrat ustanavljali s toliko unemo katoliška politična društva, kakor smo čitalnice, ne pekla bi nas zdaj vest in mi bi imeli ljudstvo za sabo. Tako se pa liberalizem rapidno razširja že v najniže vrste ljudstva in mi duhovniki smo vedno bolj osamljeni. Edina pomoč, ki more ustaviti tok liberalne povodnji, je ustanovitev katoliškega političnega društva, ki bi na svojih shodih podučevalo ljudi o zlobnih nakanah liberalcev, ki hodijo v volčjih oblekah, v resnici so pa zgrabljivi volkovi." Toliko moj prijatelj. Iz Idrije, 24. septembra. Danes se je od tu poslovil in na svoje novo službeno mesto v Spodnjo Idrijo odšel novoimenovani župnik čast. gosp. be-neiicijat J. Juvan, ki je bil 22 let katehet na tukajšnji šoli. Nekoliko let bil je tudi vodja tukajšnji ljudski šoli, dokler mu ni novodobno šolsko zakono-dajstvo to breme olajšalo. Z njim izgubi šola jako marljivega, vestnega kateheta, župnija pa dobrega in vnetega duhovnika. Ves čas svojega tukajšnjega bivanja in službovanja odlikoval se je z jako taktnim in kolegijalnim obnašanjem nasproti tukajšnjemu učiteljskemu osobju; jednako spoštovanje znal si je pa tudi v srcih vsega prebivalstva pridobiti in ohraniti. Preteklo nedeljo poslovil se je najprvo v cerkvi od vseh župljanov v lepi propovedi — omenjajoč svoje 221etno delovanje v Idriji kot beneficijat in katehet, poudarjajoč čednosti tukajšnjega prebivalstva, katere ravno so ga toliko časa podpirale v njegovem službovanju ter mu delovanje lajšale in ga k vztrajnosti bodrile. Z ginljivimi besedami priporočal je, naj prebivalstvo vedno tako „verno" in „marljivo" ostane. Po sv. maši poklonili so se mu vsi gg. učitelji in gospice učiteljice s tremi učenci in učenkami — na čelu njim visokorodni gosp. c. kr. rudniški nad-svetnik J. Novak kot predstojnik rudnika. Učenka podarila je poslavljajočemu gosp. se katehetu krasen šopek z napisom: „V spomin od hvaležnih učenk." Na predvečer njegovega odhoda napravila mu je c. kr. rudniška godba s sodelovanjem čitalniških pevcev krasno serenado z bakljado. Spodnjeidrijčanom pa čestitamo, da so tako izvrstnega-župnika dobili in jim želimo, da bi njegovo delovanje ravno tako ceniti znali, kakor mi Idrijčani, kjer si je gospod v srcih vseh župljanov trajen spomin postavil. Iz mestnega zbora ljubljanskega. V Ljubljani, dne 24. sept. 1889. I. Župan imenuje overovateljema današnjega zapisnika odbornika Valentinčiča in T. Zupana. Potem prečita dopis deželnega predsedstva, oziroma prepis trgovinsko-ministerstvene naredbe, ki dovoljuje, da se v Ljubljani ustanove dve novi poštni ekspediciji, ena na Valvazorjevem ali cesarja Franca Josipa trgu, druga na Št-jakobskem trgu. Vsprejemala se bodo tukaj navadna in priporočena pisma, denarne pošiljatve, nakaznice do 500 gld. in voznopoštne pošiljatve brez povzetja. Ekspediciji se bodete otvorili z novim letom. (Dobro, dobro!) Župan prosi pooblastila, da izreče v imenu mesta trgovinskemu mimsterstvu in poštnemu ravnateljstvu v Trstu za to najtoplejšo zahvalo. (Dobro, dobro!) Mesto Zagreb je poslalo upravno poročilo za leto 1888, mesto Štira pa računski zaključek za isto leto. Oba izkaza sta svetovalcem v mestni re-gistraturi na razpolago. II. Odbornik dr. Tavčar poroča o nasvetih hranilničnega upravnega odbora glede obrestne mere za vloge in posojila ter nasvetuje, da se določi za prve štiri od sto, za druge pet od sto, ob enem pa sklene, da teko obresti od vlog takoj s prvim delavnikom po vložnem dnevu, ne pa še-le štirinajsti dan, kar bi nasprotovalo § 8. pravil, ki bi morala zaradi take premembe zopet potovati do deželne vlade in ministerstva ter zopet nazaj. To bi bilo več ko lahkomišljeno, da bi se sedaj, ko se bo hranilnica dne 1. oktobra otvorila, to oviralo z novo premembo pravil. Poročevalec nadalje naznani, da je bil v zadnji seji upravnega odbora podpredsednikom izbran g. Gogola, članom ravnateljstva Petričič, pisarničnim ravnateljem pa drd. Kotnik. G. Petričič naglaša, da kranjska hranilnica, nevarna tekmovalka mestne, jemlje od vknjiženih dolgov le po 4Vi°/o- Predlaga tedaj, da se določi obrestno merilo za hipoteke na 41/2°/o. za ostala posojila pa 5°/0. Gg. Gogola in Povše podpirata ta predlog, ki ga konečno mestni zbor tudi potrdi. Odbornik Gogola konečno nasvetuje, da se ta sklep mestnega zbora izroči upravnemu odboru mestne hranilnice v redno objavljanje z dostavkom, da se bodo v smislu § 7. sprejemale vloge od 1 do 5000 gld. Odobreno. III. V imenu vodovodnega odseka nasvetuje Hrasky, da se pogodba glede dobave stroja in kotlov pri vodnjakih v Klečah s pražko delniško družbo za izdelovanje strojev potrdi. Obvelja. IV. a) Za stavbinski odsek poroča vitez Zit-terer, da se bo nova bolnišnica zidala na parceli št. 107 Kapucinskega predmestja, ter nasvetuje, naj se izreče mestni zbor za to, da se bo moralo bolnišnično poslopje zgraditi paralelno z Dunajsko cesto, oziroma navpično mi-njo, ker so tako tudi že delavske hiše postavljene. Mestni zbor pritrdi. Dr. Vošnjak praša župana, kaj je z vlogo, ki je došla magistratu že pred dvema letoma o sklepu deželnega zbora, da je dežela pripravljena premestiti bolnišnico iz mesta proti temu, ako bo-deta mesto ljubljansko in kranjska hranilnica dala primerne prispevke. G. župan naznani, da se je stvar izročila stavbenemu uradu, da sestavi načrte o zagradjenji prostorov, kjer sedaj stoji bolnišnica. Načrt bo v kratkem izgotovljen ter se bo stvar izročila finančnemu odseku. b) Ces. svetovalec M urnik poroča o prizivu Zabukovčevem zoper odbito dovoljenje za prizidanje ene sobe nasproti Podkrajškovi hiši, ter nasvetuje, da se priziv iz požarno-redarstvenih ozirov odkloni, kar obvelja. c) Vitez Zitterer nasvetuje, da se priziv Za-laznikov, kateremu je magistrat zabranil sezidanje kegljišča poleg njegove hiše v Parnih ulicah, usliši, in sicer z ozirom na to, da je oni mestni del zelo samoten in bi kegljanje gotovo nikogar v sosedstvu ne motilo, in pa pod tem pogojem, da se bo pri gradnji oziral na Avbelnove zahteve glede stavbe. Dr. Tavčar naglaša, da je nevarno vsako predrugačevanje magistratuih odlokov, zaradi tega naj se priziv odbije. Velkovrh predgovorniku ugovarja, ko pa tudi še odbornik Gogola pritrdi dr. Tavčarja nasvetu, povdarjajoč, kolikor manj majhnih gostilnic je, ki so dostikrat vzrok velikim nesrečam, tem bolje je za mesto, in da bo v tem oziru o svojem časa stavil še posebne nasvete mestnemu zboru, se priziv odkloni. V. a-b) Računi glede dotacij tukajšnje velike realke in ž njo združene modelirske šole, kakor tudi računi štirih mestnih šol za leto 1888 se po predlogu odbornika vit. Zitterer-ja odobre. c) Istotako se drugi mestni šoli vsled dr. Vo-šnjakovega nasveta dovoli podpora 160 gld. za kar-tonažno in lesno šolsko delamo. č) Železnikar naznanja, da sta bila dosedaj kot mestna zastopnika v odboru za neposredno nadziranje in ekonomično upravo ljubljansko obrtne nadaljevalne šole mestna svetnika Klein in Pakič. Prvemu je potekla doba, drugi je umrl. Po njegovem nasvetu se izvolita v ta odbor Klein in Tomšič. Z dovoljenjem mestnega zbora poroča preko dnevnega reda v imenu magistrata komisar T o m ec, da je hlev nekdanje Jalen-ove hiše, ki ga ima sedaj v najemu Stricel, nujno potreben poprave, kajti bati se je, da bo prvi sneg porušil strešni stol. V ta namen naj mestni zbor dovoli znesek 800 gld. Po burni razpravi, katere se vdeleže odborniki: Valentinčič, Hrasky, Velkovrh, Povše in župan, obvelja Hrasky-jev nasvet, da se bo hlev podrl, kajti pomisliti je treba, da se bo gradil nov mesarski most in da se bo vsled tega moralo podreti požarnobrambeno skladišče, ki se bo moralo nadomestiti z novim, in za to je najpripravnejši prostor oni, kjer sedaj stoji hlev; nikakor tedaj ne kaže vtikati denar v stare razvaline, ko se gotovo ne v4, ali se bodo popolnoma iz najemščin povrnili inve-stovani troški. Potem se prične tajna seja. Dnevne novice. (Deželni zbori) se bodo sošli razven dalmatinskega dne 10. oktobra. (Mestna hranilnica ljubljanska) bode začela poslovati, kakor smo že naznanili, dne 1. oktobra. Eavnateljevim namestnikom je izvoljen c. kr. notar in mestni odbornik g. Ivan G o gol a, v ravnateljstvo g. Vaso Petričic, pisarničnim vodjo gosp. Ignacij Kotnik. V včerajšnji seji je sklenil mestni zbor, da se bodo vloge obrestovale po 4°/0. posojila na hipoteke po 47s°/o> ostala posojila kot na menice pa po 5°/o- Vloge se bodo sprejemale od 1 do 5000 gold. ter se bodo obrestovale od prvega delavnika po vložnem dnevu do delavnika pred izplačilnim dnevom. (Naučni minister pl. (Jautsch) si je v ponedeljek v Gradci ogledal tudi meščansko šolo ter izrazil svojo zadovoljnost. Obiskal je potem cesarskega namestnika barona Kiibecka, grofa Merana, deželnega glavarja grofa Wurmbranda, fml. barona Kobra, predsednika deželnega nadsodišča viteza Waserja in dvornega svetovalca grofa Chorinskega. Popoludne po četrti uri se je odpeljal na Dunaj. (Imenovanje.) Državni nadpravdnik v Gradci je imenoval nadučitelja v Leskovci pri Krškem, g. Frana Medica, prvim, in učitelja v Hajdinu pri Ptuji, g. Henrika Tribnika, drugim učiteljem na c. kr. moški kaznilnici v Mariboru. (Klub slovenskih biciklistov) priredi ob ugodnem vremenu v nedeljo 29. t. m. popoludne ob 3. uri na cestni progi Vrhnika-Logatec svojo drugo društveno dirko. Vozniki in potovaloi opozarjajo se, da bo cesta ob istem času od kilom. 16-5—26-5 z dovoljenjem visoke c. kr. vlade prometu zaprta. Prijatelji bicikliškega športa vabijo se najuljudneje k obilni vdeležbi. (Štajerski deželni zbor) se bode sošel, kakor se poroča iz Gradca, dne 10. oktobra. Zasedanje bode kratko. Deželni zbor bode rešil le proračun za leto 1890 in nekaj tekočih stvarij. (Poročil) se je v tukajšnji stolni cerkvi danes popoludne g. Leon grof Auersperg, c. kr. ka-mornik in graščak, z gospodičino Emo Valentovo, hčerjo gosp. c. kr. vladnega svetovalca profesorja dr. Valente. (Iz Trebnjega) se nam piše: „Duč 23. t. m. smo odposlali velečast. g. dr. Mahniču v Gorici nastopni telegram : Mnogoštevilno dane3 v Trebnjem zbrani duhovniki iz vse dekanije in okolice sporočajo Vam soglasno izjavo, da se popolnoma strinjajo z Vašim dosedanjim delovanjem na pisateljskem polji." — Gosp. dr. Mahnič je takoj odgovoril: „Čestitanje prejel. Prisrčna hvala. Ne vdajmo se!" (O vinski letini) se nam poroča iz Vipave: Odbor kmetijske podružnice vipavske naznanja vin- I skim trgovcem in krčmarjem, da se bode koncem tekočega meseca pričela trgatev (bendiraa) v Vipavi. Vinska letina bode v Vipavi gledé kolikosti zelo enaka lanski letini, a gledé kakovosti bode pa boljša od lanske. Strupena rosa je sicer mnogo, premnogo škode učinila, zlasti v nižavah, a v višjih legah je grozdje dobro dozorelo in bode dalo dobro, prijetno in močno kapljico vina. Oni vinorejci pa, ki so škropili trsje z modro galico, imeli bodo izborno vinsko letino; le veselje je gledati trte bogato obložene z zdravim in sladkim grozdjem. — Lansko leto obrnili so se krčmarji v Istro, a marsikateri je prišel v pest brezvestnim lahonskim in židovskim agentom ter pripeljal domov mesto poštenega Istri-janca, le neko črno brozgo, ki niti na trti rastla ni in je bila zdravju škodljiva. Krčmarji in trgovci, ki želite kupico poštenega, dobrega in zdravega vina, obrnite se le brez skrbi k svojim rojakom v Vipavo, in ne boste se kesali ne Vi, ne pivci Vaši! Svoji k svojim! (Dva nova poštna urada) se bodeta z novim letom v Ljubljani odprla, in sicer eden v obližji cesarja Frana Josipa trgu, drugi na Šentjakobskem trgu. (Začasno je nmirovljen) zaradi bolehnosti poštni nadravnatelj v Trstu, g. Edvard Bi ringer. (Na dunajskem vseučilišči) je za prihodnje šolsko leto izvoljen rektorjem bogoslovski profesor, dr. bogoslovja in filozofije Franc Pöltzl. (Nemško-narodno društvo) na Dunaji je na podlagi § 24 društvenih postav razpuščeno. Nižje-avstrijsko namestništvo navaja mej vzroki, da se je .to društvo v vsem svojem delovanji javno nosta-vilo na stališče, ki je sovražno avstrijski monarhiji, torej nepatriotično in državi nevarno". Telegrami. Dunaj, 25. septembra. „Wiener-Zeitung" : Cesarski patent, datovan z Gödölö-ja 22. dan septembra, sklicuje vse deželne zbore razven dalmatinskega v 10. dan oktobra. Verona, 25. septembra. Včeraj je bil zaključni zapisnik o organizaciji mejnarodne železniške službe in carinskega postopanja j na kolodvoru v Ali podpisan. Reval, 25. septembra. Znani zrakoplavec Leroux je bil včeraj s padavnico zanesen v morje, kjer je utonil. Rim, 24. septembra. Ko je sinoči ko-senški nadškof v Eendeji stopil v voz, da se povrne v Kosenco, ustrelil je nanj neki cerkovnik z revolverjem ter ga lahko ranil v stegno. Zločinca so zgrabili. Tuj ci. 23. septembra. Pri fttaliàu : Krieg, Höchberg, Kamauf, Böhmisch, Schmeider, öodina, Liebenwein in Tanzinger /. Dunaja. — iionzoni, trgovec, iz Trsta. Pri Slonu: Werner, Jeglič, Briill, «Ir. Krben, lilasky in Taussig, trgovec, z Dunaja. Vremensko sporočilo. a nj Q Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakoraera v mm toplomera po Colziju 24 7. u. zjut. 2. u. poç. 9. u. zvec. 734-7 733 1 732-6 8-8 12 8 10-G si. svzh. brezv. si. szap. oblačno n n 000 Dunajska borza. (Telegratično poročilo.) 25. septembra. Papirna renta o% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. ¡10 kr- Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „ 84 „ 60 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta ... 110 „ 60 „ Papirna renta, davka prosta......99 „ 65 „ Akcije avstr.-ogerske banke......919 „ — „ Kreditne akcije ....................307 „ 20 „ London.............119 „ 60 „ Srebro .............— _ Francoski napoleond..................9 „ 47'a Cesarski cekini ....................5 „ 67 „ Nemške marke ..........58 „ 37'/» " Tržne cene v Ljubljani dn£ 25. septembra. Pšenica, hktl. Rež, Ječmen, „ Oves, „ Ajda. Proso, „ Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ Grah, Fižol, Maslo. Mast, Špeh svež, gl- kr. gl- Kr. 6 66 Špeh povojen, kgr. . _ es; 5 33 Surovo maslo, „ — 72 4 66 Jajce, jedno „ — 3! 2 83 Mleko, liter .... _ s! 5 — Goveje meso, kgr. . — 54 4 66 Telečje „ n . — OO 5 — Svinjsko „ „ . — 00 2 41 Koštrunovo „ „ . _ 32 12 — Pišanee..... _ 40 13 — Golob ..... _ 18 11 — Seno, 100 kgr. . . 2 32 — 86 Slama, „ „ . . 2 23 — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 6 60 — 60 „ mehka, „ 4 20 Kočija, zaporna in dobro ohranjena, z osmi na olje (Oelachsen), je za 215 «olclii lui -j ev na prodaj. (Nova je stala blizo 1000 gld.) Fr. P., Travniške ulice št. 5, v Ljubljani. (2-1) Za manufakturne trgovce in zasebnike. Izvrstne češke tkanine znane tvrdke Vilj. Marki, Wamberg (Češko). Struks (bombažno blago) za moške obleke, najlepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrste, najlo,ši uzorci, dobro vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Orlzett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago. (10-1) Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju. Srednja temperatura 10 7° za 3-2° pod normaloin. K n X X S X X X X X X X Brata Eberl, izdelovalca oljnatih barv, firnežev, lakov in napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebije. Xij R» 1 j s«. za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno lino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem lanenem oljnatem tirneži najfineje naribane in boliše nego vse te vrste v prodajalnah. (15) Cenike mi zahtovnuje. "•H X X X s X X Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. oo. Benediktincev opatije Sotilno (Grlroiicle). Dotn MAGUEL0NNE, prijor. Največje odlikovanje: dve sluti svetinji: H ruše/j JSSO, London 1884. Iznajdeno leta 1373 P° P'ijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Benediktincev (po nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji- lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zares močno ustrežemo našim p. n. čitateljein, opozorujé na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini lek proti zobobolu. ivrdka mmm ltuc Croix de Seguej 106 & 108. Ustanovljena lota 1807. Dobiva se v vseh lekarnah in proda/alnicah dišav. (6)