^tlP, 26 APRILA 1978 - ŠTEVILKA 17 - LETO XXXII ~ CENA 4 DINARJE ILASILO občinskih organizacij SZDL celje. laško, slovenske ' konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec Z UREDNIKOVE MIZE Tudi mi za praznika slavimo pomembno delavno zmago, ki bo za bo- dočnost NT in celjskega radia veliko pomenila. Namreč današnja številka je zadnja, ki smo jo ustvarili v Gregorčičevi ulici kot »podnajemniki« celj- skega Zdravstvenega doma. Včeraj se je uredništvo preselilo v dvoriščno Zgradbo Trg. V. kongresa št. 3 a, sledila pa bo še selitev radijskega studia iz zgradbe celjske občinske skupščine. Prepričam smo, da bo delo v novih prostorih in v novem studiu (ta je precej večji od prejšnjega) našlo odraz tudi na straneh našega časnika in v oddajah Radia Celje. Veselo, srečno in delovno za praznika! MILAN SENIČAR OTU; drago medved Vzcvetel nam je spet en maj. Z njim je prišla 37. oblet- ^ ustanovitve OF, ki je našemu ljudstvu prinesla družbeno ^mlad, ko po štirih letih bojev in trpljenja že 33 let uziva- w svobodo na svoji zemlji in si uravnavamo vsakdanje ^lienje po lastni volji in z lastnimi močmi. Navada je, da so prvomajski in praznični uvodniki slav- ^^^ni, polni zanosa, obetov in pričakovanj. 37 let si narod J piše svojo sodbo sam, zato lahko rečemo, da smo kot '"^ba dozoreli in je zato resen in tehten pomenek gotovo 8 nestu. Imamo gotovo najboljšo ustavo na vsem svetu, imamo ^hunski dosežek boja za pravice delavcev — zakon o zdru- delu, imamo, da tako rečem — vse črno na belem, jasno opredeljeno, da bi ob nekoliko napora lahko bili ^isrečnejša družbena skupnost. Kar zadeva pozitivno zako- ^o.jo, kar zadeva idejna izhodišča o nadaljnjem družbe- ^^'^ razvoju, je storjenega veliko, čeravno za dinamično 'Hilbo nikoli ne more biti noben akt dokončen. Vendar je ^^9a tega, kar imamo na voljo, kar je treba samo dosledno ^^^ničevati, za krepko obdobje. , Oni dan je neka prosvetna delavka skozi solze pripove- '^ala, da se ji je pri medsebojnem ocenjevanju zgodila :'"'-'Jca, da je zdaj slabše, ker so ljudje skregani med seboj, ^ drug drugega gledajo pod prste ... Kaj je tovarišico privedlo do takih misli. Nekaj je. Ali tovariši res niso dovolj dozoreli kot delovna skupina ^ so spregledali vrednost njenega prispevka, ali ona sama ■^'^snjuje svoj delež, ali pa ne prenese novega načina ■^^notenja dela, ki naj ne bo volja posameznika, nekoga marveč vseh. l ^0 sistemu, da je nadrejeni tisti, ki drži v rokah platno p ^^arje. nikoli ne moremo priti do tistih odnosov v sferi OB DNEVI) OF lU PRVEM MAJU iC A J MOŽ SI STORITI DOLŽAN! delitve prese^ega dela, ki bi bili dejansko demokratični. Nekoč v brezrazredni družbi so že poznali delitev po vlože- nem delu. V tisočletjih razvoja privatnolastniških odnosov pa smo se navadili, da vedno nekdo nekaj deli, nekaj daje, ali pa odteguje, nečesa ne da. Tako je bil šef oblast in oso- vražena oseba hkrati. Seveda je v sistemu, ko bi se med seboj pošteno oce- njevali, potrebno kaj več kot poznati sodelavce po tem, kako izgledajo in kje so njihova delovna mesta. Treba je poznati de^o drug drugega, treba je zagotoviti evidenco o ustvarje- nem, da bi lahko ocenjevali, če se torej zberemo kakšnega nesrečnega jutra ozlovoljeni zaradi slabega vremena, če nimamo nobenih opor za ocenjevanje, bomo sledili skozi prizmo svoje zle volje. To pa je seveda hudo narobe, kajti delitev po delu ni in ne sme biti tombola. Pesnik je nekoč vzkliknil: Ne le kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Ta verz bi moral biti naše vodilo v naslednjih letih. Uresničiti, očlovečiti črke na pa- pir lU, se notranje obogatiti, preseči osebni egoizem in sa- moiagledanost, videti druge, da bi drugi videli nas. Postali smo bogatejša družba. Nimamo sicer vsega na pretek, toda nismo več v položaju, ko je treba premalo deliti pravično za vse. Zdaj lahko delimo več, toda to mora- mo delati tako, da bomo ostali tovariši, da bomo imeli zagotovljen jutrišnji razvoj, da bomo sposobni braniti svoje pridobitve in da bomo imeli dovolj moči povzpeli se na višie in še višje stopnje družbenega razvoja, doseči večjo in naposled dokončno osvoboditev dela in vsega družbenega življenja. Razmišljajmo med prazniki tudi o tem! JURE KRAŠOVEC\ ^sem bralcem ob prasniku dela iskreno čestita Uredništvo NT_RC 2. stran — NOVI TEDNIK št. 17 — 26. april i J CELJE: TBTO¥A ODLIKOVANJA Ob dnevu QF so včeraj podelili v Celju več odUko- vaaij predsedrdka republike tovariša Tita prizadevnim družbenopolitičnim delavcem, katerih delo je pomemb- no na širšem celjskem območju. Odlikovanja je izročil Janez Zahrastnik, prejeli pa so jih: Srečko Pratnemer, Rudi Peperko, Janez Paul, Stane Mrvič, Anka Aškerc, Irena Mrvič, Erika Simončič in Franc Friškovec. Slav- nostne podelitve prižaianj so se udeležili člani medob- dinskega sveta ZKS, predsedniki medobčinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij, predstojniki nekaterih regijskih institucij in drugi družbenopolitični delavci. LAŠKO: OSEM PRIZNANJ Ob prazniku OP bodo v laški občini dobili prizna- c^e OF s srebrnim znakom naslednji občani: Janez Pešec in Tone Zupančič iz Radeč, Jože Zorko l2 Marijagradca, Ivan Rezee iz Breze, Stane Dolinšek iz Svibnega, Miro Strel iz Zidanega mosta, Marija Kozmus iz Paneč pri Jurkloštru in Ludvik Voga iz LaSkega, Srebrni znaki sindikatov letos ne bodo podeljeni ob praznovanju 1. maja, marveč ob občinskem prazni- ku občine Laško 2. julija. SLOVENSKE KONJICE: AKTIVISTOM Na osrednji proslavi v počastitev obeh praznikov — 2f?. aprila in 1. maja — bodo v občdni Slovenske Ko- njice podelili tudi vrsto priznanj zaslužnim aktivistom sJndikata in socialistične zveze. Tako bodo na proslavi, ki bo danes ob 19. uri v Domu kulture v Slovenskih Konjicah, i)odeMli srebrna odličja OF naslednjim za- Sltižnim aktivistom: krajevni organizaciji ZZB NOV iSovenske Konjice, Julki Rus, dr. Božidarju Topolšku, Poldetu Rihtaršiču, Jožetu Višnarju, Danici Klemene, Alojzu Pijavžu in Karlu šribarju. Na proslavi bodo pjodelili tudi srebrne znake ZSS. Prejeli jih bodo: Franc Janžič, Majda Groleger, Terezija Srot, Jože Ku- kovlč, Feliks Gorenak, Jožica Jelenko, Kari Oder in Pavla Stukler. DS ŠMARJE: PRIZNANJA OF Na osrednji prireditvi v počastitev delavskega praz- nika in dneva OF, ki bo danes zvečer v Zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini, bodo podeUli tudi vsakolet- na priznanja OP najzaslužnejšim družbenopolitičnim delavcem občine pa, tudi srebrne znake sindikata. Priznanja OF bodo dobili Joško Lojen, Hilda Mat- ho. Zora Peterlin, Anton Dimbek, Mirko Trontelj, Anton Senica, Jožica Žerovnik, Slavko Javorič ter os- novna šola Borisa Kidriča v Rogaški Slatini. Srebrne znake sindikata pa bodo dobili Štefka Vo- lavšek, Jože Vrtič, Zvonko Mikulič, Kdo Sovič, Marcela Valant, Drago Rovičnjak, Anica Deželak, Marjana La- pomik, Anton Brglez ter temeljni organizaciji združe- nega dela Metka Kozje in Kmetijstvo Šmarje pri Jel- Sah. MST VELENJE: DELAVCEM V petek bo svečana seja Občinskega sindikalnega sveta občine Velenje, kjer bodo podelili srebrne znake sindikatov Slovenije 13 sindikalnim aktivistom šaleške doKne ter priznanja najprizadevnejšim racionalizator- jem. Srebrni znak sindikatov Slovenije prejmejo v ob- čini Velenje za letošnje leto naslednje tovarišice in tovariši: Tone Bahor, Janez Basle, Amalija Biščan, Dolfe Ko- inrivnik, Franc Druks, Baltazar Mevc, Jože Oberc, Fran- ci Rat, Alojz Saje, Franc Sevničkar, Jože Skomšek, KartA Silita in Martin Tamše. tv celje V GOLOVCU IN NA GRIČKU Občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS v Ce- lju pripravljata skupno pro- slavo v počastitev dneva us- tanovitve OF in mednarod- nega delavskega praznika. Prazaiovanje bo razdeljeno v dva dela. Prvi del praznova- nja bo danes, v sredo ob 19. uri v hali Golovec in bo imel kulturno-politični značaj. To bo svečana akademija, na ka- teri bo slavnostni govorrdk Vili Končan, sekretar občin- skega sindikalnega sveta v Celju, v kulturnem programu pa bodo sodelovali igralci šo- le, zbor Tehniške^ šolskega centra ter Godba milice iz Ljubljane. Na akademiji bo nastopil tudi pianist Hinko Haas. Sceno za sla^mostno prireditev je pripravil aka- demski slikar Avgi^ Lavren- čič, predstavo pa je režiral Bogomil Veras. Poudariti ve- lja, da so pri programski in vsebinski izvedbi prireditve v veliki meri priix>mogli šte- vilni celjski delovni kolektivi. Drugi del prereditve, name- njene p>očastitvi obeh praz- nikov, pa bo na sam dan praznika 1. maja. Za praz- nično vzdušje v delavskem Celju bodo poskrbele godbe na pihala, ki bodo zaigrale zgodaj zuutraj občanom Ce- lja budnico. Ob 9. uri zjutraj pa se bo pričela na Gričku zabavna in športna priredi- tev, ki bo trajala praktično ves dan. Spremljala jo bodo številna športna tekmovanja, pa godba, recitacija in petje. Skratka, to bo prireditev, ki bo namenjena veselemu tova- riškemu razpoloženju vseh udeležencev. Na obe manifestaciji vabi- ta občinska konferenca SZDL in občinski svet ZSS v Celju i prav vse delavce in občane. slovenske konjice PRIZNANJA ZA DELO V ZRVS V OBČINI Pred kratkim je bila v Ko- njicah volilna konferenca ob- činske organizacije Zveze re- zervnih vojaških starešin. OceniU so delo v minulem štiriletnem obdobju ter spre- jeli smernice za nadaljnjo aktivnost. Kažipot dela v minulem obdobju je bU novi zakon o ljudski obrambi ter republi- ški zakon o notranjih zade- vah, varnosti in družbeni sa- mozaščiti. Pri izpolnjevanju nalog, je organizacija doseg- la lepe uspehe. Poleg občin- skega odbora rezervnih vo- jaških starešin je delovalo še pet komisij. Najaktivnejša je bila komisija za splošno vo- jaško in idejnopolitično izo- braževanje. Njen predsednik je bil Ivan Pavlic. V okviru občinske organiza- cije ZRVS je deloval tudi aktiv komunistov. Ta pa še ni našel prave aktivnosti in zato ni odigral povsem svo- je vloge. Temu vprašanju so na konferenci posvetili veli- ko pozornost in poudarili, da je delo tega aktiva v kra- jevnih skupnostih. Opozorili pa so tudi na nujno poveča- nje števila njegovih članov, še zlasti med mladimi sta- rešinami. Program splošnega uspo- sabljanja, strokoTOega, idej- nopolitičnega in marksistične- ga izobraževanja so izpolnili v celoti. Udeležba na preda- vanjih je bila zelo velika, saj je v povprečju znašala 97 odstotkov. K izobraževanju so pritegnili tudi mlade, za- tem člane odborov za ljud- sko obrambo in družbeno samozaščito v krajevnih skup- nostih in druge občane. Rezervne vojaške starešine v konjiški občini so bili aktiv- ni tudi na področju družbene dejavnosti. Pohvalno je, da so pomagali šolam in delov- nim organizacijam ter kra- jevnim skupnostim. Udeleži- li so se tudi številnih mani- festativnih akcij, pohodov itd. PRANJO MAROSEK. POSIEJI^O VSVEt PIŠE IVAN SENIČAR DELITEV PAMETI? iibto, kar na svetu zares ne velja, je krivičen go, spodarski red. še vedno drži, da imajo eni premalo in dragi preveč. Pa še slabše je: bogatejši narodi imajo vedno več, najrevnejši pa vedno manj. Tak ra. zyoj v svetu je predvidel že Kari Marx. Na izbiro imamo dve možnosti: prva je v tem, da se na svetu narodi in države dogovore za boljši gospodarski red draga pa v tem., da bo prepad med bogastvom in revi ščtno tako globok, da ga do lahko zravnal samo še kak svetovni potres. , Po podatkih organizacije združenih narodov ima 33 dežel na svetu manj kot 2C0 dolarjev narodnega dohodka po glavi prebivalca (npr. država Mali ima 80, j Somalija 90 dolarjev). Dalje: 106 dežel ima od 200 do 2000 (med temi je tudi Jugoslavija) in le 19 dežel pre- ko 5000 dolarjev. | Velike razhke med razvltjnii državami in deželami v razvoju so že stare. Eden od razlogov je brez dvo- ma tudi v tem, da so bogate dežele stoletja izkori- §čale posamezna področja Afrike, Azije in drage pre. dele na svetu. Po dragi svetovni vojni, ko so hitro nastajale nove države, pa se jc izoblikoval tak gospo- darski sistem, ki je temeljil na naslednjem: prvič, na trdnih zahodnih denarcih, *ot so bili dolar in druge valute, dragic, na zelo dragih industrijskih izdelkih, ki so jih izdelovali razviti in jih prodajali nerazvitim; tretjič, na zelo poceni surovinah, ki jih imajo tudi neraz\ite dežele, so jih pa morale dajati po cenah, ki so jih določah kupca. Tak hišni red pa seveda ne zdrži mnogo, Zdaj že dolgo škriplje. Dolar ni več trdna valuta. Lastniki po svetu so nekajkrat povečali ceno nafti in rastejo cene tudi dragim surovinam. Vendar to še ni vsa rešitev. Elno od največjih vprašanj je, kako posamezna dežela razvija samega sebe. Jasno je, da to ne more brez denarja in brez — znanja. Znanje v tem primera po- osebljajo znanstveni delavci in raziskovalci. Ko pa pogledamo njih, smo spet pri starem. Danes živi in dela 80 odsk:>tkov vseh ananstvenikov v ZDA in v Sovjetski zvezi. Prav ti z dragimi delavci vred uvajajo novo tehnologijo, ki pomeni v rasti go- spodarstva tudi do 50 odstotkcrv uspeha Na ostali svet odpade torej 20 odstotkov znanstvenikov, od tega pa samo 2 odstotka na dežele v razvoju. Ah drag podatek: do 1970. leta je bilo na svetu re.gistriranih okoli 3,5 mi- lijona patentov; od tega samo 6 odstotkov v deželah v razvoju, če k temu dodamo še to, da ljudje, ki jih revne dežele zelo težko izšolajo, večkrat emigrirajo v razvite, potem je slika o delitvi pameti dokaj mrač- na. To vprašanje tehnološkega prepada bi lahko delno rešilo mednarodno tehnološka.) sodelovanje. Potrebna bi bila svetovna banka znanja, ki bi bilo dostopno vsem deželam. Ključe tega zmanja pa drže v stisnjenih pesteh razviti. Zato se vprašujemo, če so ti podatki o znanstvenikih zares delitev pameti, saj v svetu, kate- rega deli, morja in reke so med seboj odvisne, ni dokaz prave pameti, če držiš najdebelejše ribe le v enem ali dveh potokih. OBRAZI ! kv': ;..i,'..,,r...^.-.r/'..,.-ž.:,';VŠ.:;-,ft:-l,'- ■> I VLADIMIR SILJAN »Moram reči, da me le- pa, cela generacijska doba vete na delo na železni- ci. Zato oživljam prav te dni znova vse spremembe, vse premike na bolje, ki so tako značilni tudi za naše področje ...«, je med dritgim ugotovU Vladimir Siljan, letošnji dobitnik zlatega znaka za trideset- letno zvestobo železničar- skemu kolektivu, sicer pa zdai referent za komer- cialo pri celjski promet- ni sekciji. Trideset let železničar, od tega polnih sedemin- dvajset let na delu v Ce- lju kot vlakovni odprav- nik, zatem, prav tako več kot deset let, kot opera- tivni pomočnik šefa po- staje, človek torej, ki je v resnici svoje življenje in delo posvetil in ga pos- veča tistemu delu na že- leznici, ki ga vsak dan obttčti tudi človek, kot potnik, opazovalec . .. Doma je iz Laškega. In zanimivo, ko je 1947. le- ta, po prihodu z mladin- ske delovne akcije na progi šamac—Sarajevo, odšel v enoletno promet- no šolo v Vižmarje, je kot prakUkant začel v do- mačem mestu, v Laškem. Potem ga je pot med drugim vodila v Most na Soči, v Šoštanj. V Celje je prišel 1951. leta. Jn tu je še zdaj. Operativno prometno de- lo je zaradi potreb služ- be pred približno enim le- tom zamenjal s komercia- lo. Nerad se je poslovil od vrveža, ki ga je sprem- ljal in uravnaval vsak dan. Toda, tudi novo delovno mesto je odprlo neštete zanimivosti. »Spomina? Lepi so, pol- ni... spomini, ki pove- do, da se je tudi na tej naši celjski postaji v zad- njih letih veliko spreme- nilo. Prav tako na želez- nici. Zdaj že skoraj po- zabljamo, da ni tako da- leč tisti čas, ko so po na- ših tirih vozile parne lo- komotive. Sprememba v vleki je izredna. Zdaj je odveč strah, ki je prej venomer spremljal vlakov- nega odpravnika, ali bo parna lokomotiva speljala z mesta in šla na pot, kot je z voznim redom dolo- čeno, ali ne. Velik korak naprej smo zabeležili pri uveljavljanju novih var- nostnih naprav. Da, to de lo še ni končano. Prej, ko takih naprav ni bilo, je moral vlakovni odprav- nik pregledati celotno po- stajno območje, da se je odločil, kam in na kateri tir bo zapeljal vlak. Zdai takih »sprehodov« v meg- li, dežju in snegu, tudi v soncu, ni več. Zdaj o tem govorijo signalne naprave. In dalje, ni bilo zaščitne osreme ao premiJaiče, ni bilo toplih obrokov, mar- več le tisto, kar je prine- sel kdo s seboj v kangli- ci ali aktovki... Ni bilo ugodnosti za letovanja. Pa delovni čas. Da, da ... to so spomini, ki jih poz- namo starejši železničar ji. Mladi o teh nekdanjih delovnih in življenjskih pogojih ne vedo veliko.« Beseda je nanesla tudi na probleme, ki jih nosi s seboj zdajšnji čas. »Od- prtih je še veliko nalog. Tako centralna postavljal niča oziroma varnostna naprava, primernejši de- lovni prostor za promet- ni urad v Cretu. In po- tem dohodi s perona k tiram. To naj bi bili pod- hodi. Problematična je tu- di povezava postaje z me- stom. Tudi tu bi morali imeti podhod za pešce. Nadalje se sprašujem, aM je prav, da do celjske po- staje ni moč priti z oseb- nim avtomobilom in zla- sti tu parkirati. Pa so še druge naloge, ki bi jih morali opraviti. . .« M. BOŽIČ šmiglova zidanica 500 JIH BO! OSREDNJI GOVORNIK FRANC ŠETINC Osrediiji govornik na pro- slavi v počastitev 40-letmce prve konference Komunistič- ne partije Slovenije, ki je bila na šmiglovi zidanici in so se je udeležili med drugim tudi Josip Broz Tito, Edvard in Pepca Kardelj, Prane Le- skošek-Luka in Slavko Slan- der, bo sekretar predsedstva CK ZKS Franc Šetinc. Na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden v Žalcu, so no- vinarje seznanili s potekom priprav na proslavo, ki ne bo le regijskega, pač pa šir- šega republiškega pomena. Pomena prve konference KPS se zavedajo prav vsi delovni ljudje v žalski obči- ni in lahko bi rekli, da so proslavo, ki bo 20. maja, vzeli za svojo. Pri šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo pričakujejo vsaj 5.000 udele- žencev, delovnih ljudi, bor- cev, mladincev, tabornikov, pionirjev . .. Med njimi bo tudi nekaj najvišjih predstav- nikov slovenskega in jugoslo- vanskega dražbenopolitičnega življenja, na šmiglovo zidani- co bodo prišle delegacije iz večine slovenskih občin, tu bodo borci s celjskega ob- močja in Zasavja, ki je bilo pred drago svetovno vojno kar najtesneje povezano z naprednim gibanjem v Sa- vkijski diolini. V bogatem kulturnem pi gramu bodo nastopili zdruJ ni pevski zbori žalske občil recitacijska skupina C ZSMS Prebold ter vse i godbe na pihala iz občine, Vsaj deset dni pred osn njo proslavo bo i2šla tu posebna brošura, v kateri t do opisani sklepi prve kc ference, predstavljeni ude ženci konference, prebrali bomo lahko tudi kakšne bile takratne politične ^ mere na Slovenskem in Evropi. Brošuro pripravi profesor Janko Liška. Priprave na proslavo sO polnem teku. Na šmiglovi danicd se vrste številne del< ne akcije, do Sel bodo ' faltirali cesto, sicer pa orf nizatorji pričakujejo, da bo večina udeležencev na! tila na šmiglovo zidani peš. Občani, med njimi ve na planincev, bodo na pri^ rišče osrednje proslave 1^' nili s treh startnih mest, bodo v Preboldu, Mariji in Tabora. Dan pred P' slavo bodo na številnih vrl vih zagoreli kresovi. Sicer na to, da so priprave v P nem teku, dovolj zgovorno pričuje že dejstvo, da je Izvedbo proslave zadolž^f okrog 700 l.judi. JANEZ VEDEI*' ^7—26. april 1978 novi tednik — stran 3 OF-13 Qh iliuHii UNluiiovitve Osvo- (j,liie fronte slovenskega na- jl3 1)0 občinska konferenca c7DI- * *^'''J" podelila dva- ajst odličij OF zaslužnim J iJ/henopolitičnini delavcem in Jijlelitivno odličje družbeni or- Lšnji svečanosti, ki bo ob ij uri v poročni dvorani v Ctflju. prejeli letošnja srebr- ^ odličja OF naslednji pri- radevni delavci in občani: Dra- „ BRACUN, Andrej DROLE, Ldi URO VAT, Stanko LE- cKOVSEK, Kari SAGADIN, fjajda ŠERUGA, Vili ŠPAD, Marija ŠTORMAN, Jože TAN- i(0. Vera VODEB, Anton 21- gRET in Ljudmila TEKtKK. Kolektivno odličje OF pa bo- do podelili medobčinski orga- nizaciji Zveze slepih in sla- bovidnih za plodno in uspeš- no delo. v celjskih ks IMAJO SKUPŠČINE ZAJETEN KORAK K NOVIM ODNOSOM z včerajšnjim dnem so krajevne skupnosti celjske občine dobile nov samo- upravni organ — skupščine krajevnih skupnosti. V vseh petindvajsetih Krajevnih skupnostih so namreč opra- vili sklad prvih delegatskih skupščin, v katerih so zasto- pani tako delegati iz delega- cij stalnih območij, družbe- nopolitičnih organizacij, druž- benih organizacij m društev, združenega dela in iz delega- cij posebnih, združenih ozi- roma splošnih delegacij za sa- moupravne interesne skupno- sti. Na prvih sejah skupščin so delegati izvolili predsed- nika skupščine in njegovega namestnika, člane sveta kra- jevne skupnosti, izvolili pa so tudi člane posameznih svetov, komisij in odborov, ki se oblikujejo pri skupšči- ni krajevne skupnosti (to so poravnalni sveti, sveti potroš- nikov, sveti za komunalna vprašanja, sveti za varstvo okolja in drugi). Na zaseda- njih so delegati obravnavali tudi programe razvoja posa- meznih krajevnih skupnosti za letošnje leto. Z oblikovanjem in ustanav- ljanjem novega samoupravne- ga organa v krajevni skup- nosti, v celjski občini zanes- ljivo stopajo z zajetnimi ko- raki v novo obdobje uveljav- ljanja samoupravnih sociali- stičnih odnosov v kraje-vnih skupnostih. Delovni ljudje m občani so pripravljeni boriti se za napredek na vseh pod- ročjih ustvarjanja m življe- nja in za učinkovitejšo druž- beno preobrazbo, o čemer ne- dvomno pričajo tudi rezulta- ti udeležbe na neda^.mih vo- litvah in uspešno izvedeni re- ferendumi štirih krajevnih skupnostih celjske občine Skupščine krajevnih skupno- sti pa bodo zagotovo postale mesto, kjer bodo občani vsa svoja snovanja in interese usklajevali in izoblikovali me- tode, s katerimi bodo učin- kovito Fvospešili razvoj kra- jevnih skupnosti na vseh I>odročjih njihovega delova- nja. DS VELENJE: PRIZNANJA OF Danes zvečer bo v Domu kul- ture v Veienju osrecinja proslava ob lebošinjem dnevu OF. Priprav- lja jo Občinska konferenca SZDL, ki bo ob tej prilažnosti tudi po- delila diesetim občanom velenjske občine sirebme zinake OF aa dose- dianje uspešno delo na tem pod- ročju Letošnji nagrajenci so: Erno Rahten iz Velenja, Karel Stropnik ml. iz Konovega, Albin Amon iz Velenja Desni breg, Edo Centrih iz Velenja Šmartno, Ml. lan Podvratnlk iz Velenja Stara vas, Jože Dermol iz Lokovice, Franc Klančnik iz Smartnega ob Paki, Vlado Videmišek iz Gaberk, Anica Šuligoj iz Topol&ce in Mi- lan Štimac iz Velenja Šmartno. T. VRABL celjski sindikati POVEZANI Z DELAVCI ZA NOVEGA PREDSEDNIKA STANE MELE v celjski občini se sindi- [at vse bolj uveljavlja kot lajširša dmžbenopolitična oj- lanizacija ter se odgovorno idjučuje v aktivnost znot- ^j'frontne SZDL. Tako je med drugim pou- laril na zadnji seji plenuma ieljskih sindikatov Venčeslav [alezina, ko je govoril o ures- ličevanju nalog občinskega ;veta ZSS v letu 1977 ter iklepov 8. kongresa ZSS. De- al je, da je bila v zadnjem jbdobju dejavnost sindikatov ismerjena predvsem v ures- aiče vanje zakona o združe- lem delu in s tem v zvezi r spreminjanje družbenoeko- lomskega položaja delavca. )b tem je bilo veliko na- »rov vloženih tudi na pod-i ■očja planiranja, delitve do*' lodka, investicij, odpravlja- ija izgub, delovnega reda in' rarovanja premoženja. Kot kjorp hitrejšega napredka pri delu sindikata pa je potreb- no omeniti nekatere odpore vodilnih struktur, ki le s teža- vo spuščajo iz rok svojo vo- dilno vlogo, je dejal Venče- slav Zalezina. Iz različnih razgovorov je razbrati, da de- lavci jemljejo sindikat res- nično kot svojo najširšo or- ganizacijo, na katero se ob- račajo po odgovore na svoja vprašanja in nemalokrat tu- di p>o zaščito. Uspešnost de- la sindikata pa je še kako pogojena z uspešnostjo dela predsednikov osnovnih orga- nizacij sindikata, katerih iz- obraževanju bo treba v bo- doče nameniti več pozornosti, je poudaril Venčeslav Zale- zina. Na seji občinskega sindi- kalnega sveta so člani raz- pravljali tudi o novih obli kah organiziranosti sindika- tov. Menili so, da bo organi- zacija sindikata veliko bolj učinkovita ob okrepljeni vlo- gi osnovnih organizacij. Izob- likovali pa so tudi stališče, naj se organiziranost sindika- tov poenoti v celotni Jugosla- viji. Člani predsedstva so ob za- J ključku se*je izvolili tudi no- vega predsednika občinskega sindikalnega sveta v Celju. To odgovorno funkcijo so zaupali Stanetu Meletu, do- sedanji predsednik Venčeslav Zalezina pa je odšel na no- vo delovno dolžnost predsed- nika izvršnega sveta skupšči- ne občine Celje. DS ŠENTJUR: PRAZNIČNO Šentjur s svojimi bliž- njimi in daljnimi kraji, vasmi, zaselki in naselji, v prazničnem razpolože- nju pričakuje oba naša prazaaika. Po večjih de- lovnih organizacijah se da- nes vrstijo proslave; pro- čelja hiš, tovarn in ostalih objektov so okrašena z zastavicami in zelenjem. Mladinci iz posameznih osnovnih organizacij ZSMS so postavili visoke mlaje v pozdrav prazniku. Predsednik skufKščine občine Šentjur Stane Les- nika nam je v predpraz- ničnih dneh dejal: »Obča- ni šentjurske občine pri- čakujejo praznične dni z zavestjo, da so bili v pre- teklem obdobju doseženi p>omembni delovni uspehi Ti uspehi so prisotni tako na gospKxlarskem področ- ju kot pri uveljavljanju samoupravnih odnosov v združenem delu, krajevnih skupnostih, interesnih skupnostih in drugje. So veda pa ti uspehi ne mo- rejo zadovoljiti želje in potrebe po hitrejšem raz- voju naše družbenopolitič- ne skupnosti. Potrebno bo še veliko nap>orov, da bi premagali zaostanek v raz- voju, ki je rezultat ix>go- jev v preteklosti. Prepri- čani smo, da bo naša želja z aktivnim prizadevanjem vseh občanov, pa tudi šir- še skupnosti rodila sado- ve. To dokazuje vrsta na- črtovanih investicij, k te- mu pa bodo prispevali tudi brigadirji, ki se bo- do kmalu spet zbrali na Kozjanskem. Vsem delavcem in obča- nom želim prijetno pra- znovanje in veliko delov- nriih uspehov.« MP ;eljski indok NI VEZI Z DELEGATI Vsebinska, pa tudi organi- zacijska izgradnja celjskega INDOK centra pomeni v ob iini eno najvažnejših družbe- no-razvojnih nalog. To je jas- no glede na dejstvo, da je za' razvoj delegatskega sistema ta delegatskih odnosov šef' kako pomembna pravilna in- formiranost delovnih ljudi in občanov, ki lahko le na po- •llagi jasnih informacij spre-; iemajo odgovorne dolgoročne' O(iločitve. Osnovna funkcija i IinX)K centra je, da je v ce-' ^ti usmerjen v delegatsko bazo. Prav tu pa je v dose- ^njem delovanju celjske- ga informacijsko-dokumenta- ^ijskega centra nastala vrzel, ki se kaže v njegovi neprila- gojenosti potrebam delegat- skega sistema in v neizvaja- nju vsebine zakona o združe- '^^ni delu. O tem priča med '^'■ugim dejstvo, da se je do- ^'sj le peščica delegatov ob- [^čala na INDOK center po formacije, ki jih je potre- bovala v fazi oblikovanja svo- odločitev. Po podatkih je Dilo na celjski INDOK center ^slovljenih le okrog petde- delegatskih vprašanj, kar ^^dvomno priča o tem, da de- ^gati še vse premalo ^0 o informacijsko-doku- ^^ntacijskem centru in o nje ^°vih nalogah. Vsekakor bo potrebno v najkrajšem času izdelati jas- nejši program INDOK centra, v katerem bo konkretno in odgovorno opredeljeno vse tisto, kar mora informacij- sko-dokumentacijski center storiti za široko delegatsko bazo v celjski občini. Kajti sleherni delegat, delavec in občan mora vedeti, katere in- formacije bo lahko v INDOKU dobil in katere bo zahteval v primerih, ko se bo odločal o različnih predlogih. V celj- ski občini bo p>otrebno nemu- doma oblikovati tudi celovit sistem družbenega informira- nja, v katerem mora tudi INE>OK center najti svoje me- sto in vlogo. Jasno namreč je, da predstavlja INDOK del celovitega informacijskega si- stema in da je njegovo delo zavrto prav zaradi dejstva, da je celoten informacijski si- stem v občini neopredeljen. INDOK center, oziroma nje- govo celotno dejavnost finan- cirajo delovni ljudje, ki se za- vedajo pomembnosti informa- cij in njihove potrebnosti v procesu odločanja. Zato so tudi brez zadržkov pristopi- li k družbenemu dogovoru o njegovem oblikovanju. Sedaj pa jim ostaja le grenak okus, saj niso dobili vsega tistega, kar so pričakovali in kar so tudi plačevali... DAMJANA STAMEJCIC ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA PRESKRBA MANJŠIH KRAJEV - VASI? Naj uvodoma povem, da je v občini 2alec manjših ali oddaljenejših krajev brez trgovine še več kot jih je navedenih v vprašanju; na primer: Matke, Vrbje, Migojnice, Grajska in Ojstriška vas itd. Približna ali še slabša je situacija glede tega v nekaterih sosednjih ob- činah. Kljub temu ugotavljamo, da se je preskrba v občini v zadnjem času le izboljšala, to predvsem z izgradnjo novih kapacitet. S prehodom na dohodkovne odnose med trgovino in proizvodnjo vedno bolj izstopa v ospredje vprašanje ustvarjanja in porabe dohodka. Vsak prodajni artikel naj bi namreč pokrival iz razlike v ceni svoj strošek prodaje. Temu pa v praksi ni tako. Razlika v ceni večine vsakodnevnih artiklov, kot so; sladkor, kruh, mleko, moka, maščobe, meso itd. ne pokrivajo svojega stroška prodaje in le-ti obremenjujejo druge vrste blaga. Naša delovna organizacija nudi preskrbo občanov poleg ostalega tudi v več obrobnih predelih kot so: Galicija, Ponikva, Andraž, šešče, Letuš itd. Poslovni re- zultati navedenih enot so slabi, to predvsem zato, ker gre v večini primerov za prodajo omenjenih artiklov z neodgovarjajočo razliko v ceni. Tako enote ne ustvar- jajo sredstev za reprodukcijo. Razlika se pokriva iz dohodka drugih enot. Razvoj ponudbe blaga v imenovanih novih krajih, za katere sprašuje pisec v imenu občanov, ni vsebovan v razvojnem programu delovne organizacije, ter tudi ne v srednjeročnem načrtu oz. prostorskem planu Skupščine občine Žalec. V planiranem obdobju je v srednjeročnem programu razvoja predvidena izgradnja blagovnic na Polzeli in v Preboldu. Po prostorskem programu občine Žalec 1977—2000 je predviden razvoj trgovine razen v centrih še v na- slednjih krajih, ki naj bi imeli perspektivno močnejšo nasehtev, to so: Zaplanina, Marija Reka, Podvrh in Za- log pri Šempetru. Kar se tiče kioskov in perspektivnega razvoja po- nudbe blaga v tej obliki temu odločno nasprotujem predvsem, ker bi šlo v danem primeru za prodajo ži- vilskega blaga; saj tak način ne zadovoljuje vsem sani- tamo-tehničnim p>ogojem; poleg tega pa pomeni za prodajalca kot za kupca določene težave. Kioski opravičujejo svojo funkcijo v primeru pro- daje cigaret, časopisov in revij, spominkov itd., dočim jili za prodajo živilskega blaga ne planirajo in ne razvijajo nikjer več. Prodajalci so pri takšnem načinu prodaje izpostav- ljeni težjim delovnim pogojem, nič boljše pa ni kup- cem, predvsem v zimskem č£isu, ko čakajo zimaj na prostem v mrazu in dežju. Za rešitev problematike preskrbe imenovanih krajev bi bilo morda primemo proučiti še možnosti, ki jih daje nov Zakon o blagovnem prometu (Ur. list SRS 21/77) — »opravljanje blagovnega prometa z osebnim delom«, ko občinska skupščina na podlagi mnenja or- ganizacije potrošnikov v občini predpiše na katerih območjih je dovoljeno opravljati blagovni promet pod navedenimi pogoji. TONE PRIVOŠNIK celje: izvršni svet ^^""^"^ ^^^^^^ ^^^'^^f KJE DOBITI DENAR ZA VZDRŽEVANJE? Novi izvršni svet celj.ske občinske skupščine je pod vodstvom Venčeslava Zalezi- ne dobro začel s svojim de- lom. 2e prva seja: polna ude- ležba članov in zvrhan kup aktualnih vprašanj. Poročila o delu organov odkrivanja, pregona, .sojenja in varstva družbene l:)stnine v lanskem letu so oxx)zorila, da gre za organe, ki sc zav- zeto in uspešno vključujejo v splošne napore za uveljav- ljanje družbene sajnozaščite. Priznanje za delo. V razpravi pa so prišla na dan tudi ne- katera vprašanja, med kate- rimi so prostorska in podob na. Sicer pa bo o vsem tem tekla beseda tudi na bližnjih sejah delegatov vseh zborov občinske skupščine. Ocena izvoza in uvoza v minulih dveh letih je ugoto- vila, da položaj ni rožnat, da zaostajamo itd. Zato j-3 iz- vršni svet naročil izvozni- kom, da proučijo stanje, da ocenijo tudi svoje organiza- cijske in kadrovske proble- me na tem področju in o vsem, kar nameravajo ukre- niti, poročajo. Kritične so bile besede na račim izvajanja srediijeročne- ga družbenega načrta občine v lanskem letu. Na prvi po- gled £o rezultati sicer ugod- j Tli, v resnici pa m.arsikateri elementi o;x)zarjajo, da ni vse tako, kot bi lahko bilo. Podatki namreč govorijo o slabšanju ekonomičnosti in rentabilnosti poslovanja, o veliki obrem.enjenosti gospo- darstva. Tudi ali predvsem zaradi anuitet. Kopičijo se neuresničene naloge, kar pre- več delovnih oziroma temelj- nih organizacij posluje na jueji rentabilnosti. Tu pa so še izgube. Struktura novo- za}X)slenih ni ugodna. Vse preveč se število novih de- lavcev veča na račun nekva- lificiranih ali polkvalificira- nih. Izvršni svet je nadalje pod. pri predlog sklepa o osnovah in merilih za zdravljenje bor- cev NOV v naravnih zdravi- liščih. Lani je bilo te druž- bene pozornosti deležnih 192 borcev. Poročilo o stanju plačila posojila za ceste v občini je pokazalo, da se bo do konca leta zbralo za okoli dvanajst milijonov več sredstev, kot je bilo predvideno. To pa je tisti znesek, ki ga lahko ob- činski faktorji namenijo za reševanje cestnih problemov na lastnem območju. Po predlogu bo šlo šest milijo- nov za dokončno izgradnjo zadnjega odseka magistrale vzhod, zatem tri milijone za modernizacijo ceste na Sve- tino in enak znesek (ta je že nakazan) za cesto Slivni- ca—Loka pri žusmu, kot pri- spevek celjske občine za Kozjansko. Izvršni svet je nadalje so- glašal s predlogom, da naj začne jeseni pri Tehniški šo- li z delom elektro odsek za redno izobraževanje, medtem ko tak odsek za tovrstno iz- obraževanje ob delu deluje že šestnajst let. M. BOŽIČ 4. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 26. april 1J RAZVOJNI CENTER CELJE; ZNANJE, NJEGOVA UPORABA RAZGOVOR S TONETOM ZIMŠKOM. DIREKTORJEM RC Celjski Razvojni center, katerega veličastna zgradba je postavljena ob laški vpadnici, je z ustanovitvijo in seveda takoj potem tudi s svojim delom sprožil številne razprave, takšne in drugačne. Kakorkoli je že, center sam kot takšen nedvomno pomeni veliko za nadaljnji razvoj območja, zato smo se odločili center predstaviti nekoliko obširneje, s tem, da smo direktorju Tonetu Zimšku zastavili nekaj vprašanj. Novi tednik: Za boljšo predstavitev Razvojnega centra bralcem bi naj ve- ljalo vprašanje razdelitve dela med vašimi šestimi toadi: Tone Zimšek: To lah- ko naredim v tem obsegu le z naštevanjem. Tozd Planiranje se uk- varja z vsemi tremi vidiki družbenega planiranja: ekonomskim, socialnim in prostorskim (urbanistič- nim). Tozd Ekonomsko in or- ganizacijsko svetovanje: ekonomski del investicij- sko-tehnične dokumentaci- je, dohodkovni odnosi in sistem delitve OD, gradi- teljski In industrijski in- ženiring, šola za gospo- darstvene, organizacija kompjuterizacije poslova- nja, itd. Tozd Projektiva; projek- tiranje visokih in nizkih zgradb vključeno z insta- lacijami. Tozd informacijsko ra- čunalniški center: progra- miiranje, avtomatska obde- lava podatkov in tehnično upravljanje računalnika Družbenega računalniške- ga centra v Celju. Tozd Nadzor: graditelj- ski nadzor visokih in niz- kih gradenj. Tozd Urejanje stavbnih zemljišč: priprava in ure- janje stavbnih zemljišč v občini Celje. Vse temeljne organizacj je pa skupno prevzemajo kompleksne inženiringe iz- gradnje zahteTOih objek- tov — npr.: Hotel Dobr- na, PTT center na Golov- cu, Dijaški domovi v Ce- lju, itd. Novi tednik: Kako je z uresničevanjem srednjero- čnega programa, katerega ste pravzaprav presegli že v dveh letih in boste se- daj sprejeli njegov reba- lans? Kakšen bo nov plan RC? Tone Zimšek: V osnov- nih kazalcih razvoja bomo v tekočem letu do- segli planske cilje načr tovane za leto 1980. To so rezultati velikih delovnih in organizacij- skih naporov delavcev RC, podpore nekaterih druž- benopolitičnih dejavnikov, tesnejše povezave z zdru- ženim delom v neposred- ni družbeni reprodukciji ter odprtosti in usmerit- ve naše organizacije v delovanju s sorodnimi in znanstveno-raziskovalni- m.i organizacijami v Slo- veniji in Jugoslaviji. Nov plan bo predvsem usmerjen v kvalitativne cilje mesta in vloge U£ na področjih pKxiružblJa- nja planiranja, znanstve- no-strokovne pi;iprave in- vesticijsko-tehnične doku- mentacije, uvajanju in re- vitalizaciji proizvodnih programov s poudarkom na prizadevanjih na t. im. manj razvitih območjih in področjih, dohodkovnih odnosov, učinkovitih siste mov samoupravnega na grajevanja višje bivalne kulture preko usmerjene in načrtne stanovanjske izgradnje itd. Pomembno je, da bodo šli vsi strokovni predlog: v bistvu novega srednje- ročnega plana skozd širo- ko in poglobljeno prever- janje in sooblikovanje v delegatskem sistemu pod- pisnikov družbenega do- govora o vlogi RC Novi tednik: Od 175 de- lavcev ima v RC 120 de- lavcev visoko šolsko izo- brazbo. Ali niso bile ob zbiranju tolikšnega um- skega potenciala v eni in- stituciji kadrovsko oško- dovane delovne organiza- cije območja? Tone Zimšek: Pred vsem moram poudariti, da je večina delavcev RC že predhodno združevala de- lo v treh organizacijah, ki so se združile in obli- kovale sedanjo organiza- cijo. Torej ne gre za ne- ko »divje« zbiranje kadrov iz nič. Tako so delavci, ki so prišli v zadnjem času, bol,] »dokompletirali« or- ganizacijo predvsem na srednji strokovni ravni. To poudarjam, ker se tu- di iz postavljenega vpra- šanja vsiljuje zaključek, češ, da prihajajo množič- no strokovni nosilci raz- voja iz drugih OZD. Pa še to: pra-ktično v vseh primerih prihoda strokov- nih delavcev, ki so imeli pomembnejše zadolžitve v OZD, je šlo za sporazum s prizadeto OZD. Seveda pa ^re v na^em primeru tudi za obliko- vanje novih strokovnih možnosti v občini Celje, pa tudi v regiji, za stro- kovne kadre, ki niso pri- merno izkoriščeni oz. so dosegli v posameznih OZD strokovni plafon in so se v preteklosti izseljevali v drage centre, kjer so lah- ko uresničili svoje stro- kovne ambicije. Prepričan sem, da smo vsi zainteresirani, da jih s primemo strokovno an- gažiranostjo obdržimo. Novi tednik: Cene vaših uslug so po mnenju mno- gih zelo visoke, visoki pa so tudi osebni dohodki Kaj menite vi o tem? Tone Zimšek: V pretež ni večini gre za neargu- mentirano, ozko provinci- alno ocenjevanje na pa- met, ne redko slabona- merno. Storitve RC je treba pri- merjati po kvaliteti s po- dobnimi storitvami, pred- vsem pa z rezultati oz. učinki. RC ni nikdar zah- teval zaprtosti in mono polizma pri tovrstnih sto- ritvah. Vedno smo bili za predhodno cenovno pri- merjalno analizo. Dejstvo pa je, da je vsa ko razvojno delo drago, ker je to pretežno živo " delo visoke kvalifikacijske sestave, s poudarjeno »amortizacijo in razširje- no reprodukcijo« znanja. Seveda pa brez učinkovi- tega razvojnega dela ne gre. Prepričan pa sem, da bodo problematiko cen razvojnih storitev razčisti- li novi dohodkovni odnosi na principu svobodne me njave dela. Ti bodo po- stopno nadomestili tržno pogodbene. Tako bo v prihodnje šlo za udeležbo v novo ustvar- jenem dohodku oz. pri- hodku združenega dela in sredstev, kakor tudi za sprejemanje skupnega ri- zika morebitnega neuspe ha. Kar zadeva osebne do- hodke pa želim poudariti, da je treba OD delavcev RC primerjati z OD de- lovno in poslovno učm- kovitih OZD in s sorod- nimi OZD s podobnim kvalifikacijskim sestavom. Podatki kažejo, da smo za spoznanje nad povpre- čjem. In končno: RC izvršuje vse družbeno-ekonomske zahteve resolucije in sa- moupravnih sporazumov na področju delitve do-1 hodka in OD. Novi tednik: Kakšen bol po vašem mnenju — mo-^ ramo nekoliko pogledati v: prihodnost — RC čez de-; set let? Tone Zimšek: Razumlji vo odgovarjam le okvir- no. Prepričan sem, da se RC in sorodnim organi- zacijam obeta lepa raz-, vojna prihodnost. j Menim, da je po vseh administrativnih in libe ralističnih ovinkih, ki jih je prehodila naša družba v pokidričevem obdobju ponoTOO nastopil čas, ko hočemo zares razumeti znanstveno socialistično osnovo in potrebe našega razvoja. V to me prepri- čuje 8. kongres ZKS in priprave na 11. kongres ZKJ. Na tej osnovi so poda- ne resnično velike možno- sti za določeno kvantita tivm, predvsem pa kvali- tativno nadaljnjo rast RC, vse : neposredni poveza- nosti in v »službi« delegat- skega sistema OZD v ne- posredni materialni oz. družbeni reprodukciji, ka- kor tudi SIS, KS in druž- benopolitičnih skupnosti. V tej zvezi niti ni toli- ko pomembno koliko de- lavcev bo v RC. Pomemb- no je, da bomo v takšni vlogi najtesneje povezani v delitvi in specializaciji s stotinami strokovnih de- lavcev urbanistov, ekono- mistov-svetovalcev, znan- stvenikov-razvojnikov. itd., ki bodo vsi v odnosu svo- bodne menjave dela z de- lavci v neposredni proiz- vodni oz. reprodukciji. V taki vlogi bo RC or- ganizacija, ki bo predvsem vzpodbujala, organizirala in zagotavljala prenos zna- nja v neposredno praktič- no uporabo. Takšna je smer, ki -o že sedaj oblikujemo in ta- ka je prihodnia trdna in zavestna odločenost veči- ne delavcev RC. Razumljivo oa bomo morali premostiti še mar- sikateri problem znotraj organizacije, kakor tudi zunanje motnie, ki jih povzročajo ozki empiri- zem, omeieni lokal izmi v naši regiji, uradniški ver- balizem, ki še marsikje tako uspešno nadomešča noglobljeno samoupravlja- nje in poslovno učinkovi- tost; ta je tudi do sedaj uspel izriTOti sistiačnmet uspel izrivati sistematično raz\^>ino delo. Razo-ovor nrinravil: Mn.AN SFNTČ.AR VITANJE: KOVINAR NAPREDUJE Marsikdo, ki ga pot pripelje v Vitanje, se zastrmi v kupe železa ob soteski med razvalinama obeh gra- dov. Tu dela marljivi kolektiv »Kovinar« Vitanje. Podjetje se je razvilo iz majhne obrtne delavnice. Zdaj ima 84 delavcev, ki delajo v treh enotah. Naj- večja med njimi je v Vitanju s 57 zaposlenimi in pre- težno kovaško proizvodnjo. Druga je v Stranicah s kovinsko predelavo, tretja pa v Zg. Polskavi, kjer je livarna barvnih kovin. Vse te enote se v proizvodnji medsebojno dopolnju- jejo. Izdelujejo nadomestne dele za vse vrste traktor- skih priključkov, avtomatske kljuke, hidravlične in mehanične stiskalnice, ročna dvigala s 500 m 1000 kg nosilnosti, odkovke za avtomobilsko in strojno industri- jo itd. Podjetje prevzema proizvodnjo in prodajo pro- gramov za celotno likalno tehniko, opremo in tran- sportne naprave za konfekcijo, naprave za izdelavo kro- jev itd. Kolektiv dobro dela. Tako je lanski celotni prihodek znašal skoraj štiri milijarde dinarjev, skupni dohodek 14 milijonov, a čisti dohodek 11 milijonov dinarjev. Temu primerni so bili tudi osebni dohodki, ki so lani v povprečju znašali 4.531 din. Kljub tesnemu prostoru pod razvalinami Goleževe- ga gradu in Hudinjo, se prostorsko vztrajno širijo. Tako so letos pridobili novo proizvodno halo s povr- šino 140 kv. metrov. Vanjo so namestili stroj za valja- nje, ki bo z eno operacijo oblikoval traktorske lemeže. V načrtu pa imajo še nabavo padalnega kladiva s 1.500 kg težko glavo. Njihov investicijski program za čas od 1976. do 1980. leta znaša milijardo dinarjev. PRANJO MAROŠEK CELJE: ODPRTO DELO »Občinska skupščina je najvišji in najpomembnejši or- gan samoupravljanja in oblasti v občini. Ni pa edini. V na- šem samoupravnem sistemu imamo veliko samoupravnih in drugih organov, ki imajo z ustavo in drugimi predpisi določene pravice in dolžnosti. Odločitve o najpomembnejših vprašanjih so v rokah delovnih ljudi. V takem sistemu pa Je seveda tudi delo občinske skupščine najbolj neposredno odvisno od razvitosti samoupravnih odnosov in uspešnega dela samoupravnega mehanizma. Zato bomo morah še naprej razvijati sistem samo- upravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja ter take oblike in metode dela, ki bodo maksimalno spod- bujale vse samoupravne in druge organe, vse delegate in delegacije, predvsem pa vse delovne ljudi, da bodo vedno in povsod čim bolje uresničevali svoje samoupravne naloge. Delo občinske skupščine bo v prihodnje moralo biti še bolj odprto kot doslej in naslonjeno na široke pobude in sodelovanje vseh samoupravnih organov in občanov. V delu skupščine bodo morale še bolj sodelovati vse samo- upravne interesne skupnosti,« je na prvi seji nove dele,gat- ske občinske skupščine v Celju med drugim dejal predsed- nik Jože Marolt. MB ŽALEC: ŠTAFETA 4. MAJA Zvezna štafeta se bo v žalski občini mudila četrtega maja. 2alčani jo bodo od mladincev kamniške občine spre- jeli 4. maja ob 10.30 v Motniku, nato pa bo nadaljevala pot preko Vranskega, šmiglove zidanice in Prebolda, kjer bo ob 11.40 osrednja proslava pred tekstilno tovarno. Iz Pre- bolda bodo štafetno pahco odnesli v Griže, Žalec, Šempe- ter in na Polzelo, Velenjčani pa jo bodo sprejeli ob 12.30 v Šentilju. Poleg zvezne štafete bo na območju žalske občine še osem lokalnih, ki bodo obiskale vse krajevne skupnosti v občdni. J. V. ^7 -■ 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran S MOZIRJE DOLINA V MALEM JUTRI OTVORITEV SAVINJSKEGA GAJA jutri, v četrtek, 27. aprila, jQ v Mozirju na slavno- j, način izročili namenu ^^,injski gaj in tako napo- J^ali začetek letošnjih slo- jpskih hortikultumih prire- jt£V. opravljeno je veliko delo, J katerega pobudo so dali jjiači člani turističnega i^jtva. Potem je mozirska fgjevna skupnost ob sode- ,yanju z Ribiško družino, laninskim društvom, Cebe- irskim društvom. Društvom lovenskih vrtnarjev in seve- j člani Hortikultumega dru- i^-a začela akcijo za ure- jtev nekdanje mozirske majne. Začetki zamisli o ureditvi ga več kot pet hektarjev elikega predela v park, ki o ostal trajen spomenik pri- idevanj Mozirjanov za ure- itev okolja, segajo v 1974. sto. Pomembno vlogo v tej feciji je imel tudi kolektiv fivo v Celju. Delo je steklo. Najprej so ribiči uredili lep ribnik in p>ostavili svoj dom. Vse to ob samem vstopu v Savinj- ski gaj. Za osrednji, vrtnarski del v izmeri 180 arov, je načrte izdelal dipl. inž. Miha Ogo- revc, direktor Arboretuma Volčji potok. Tu bo jutri od- prta tudi prva jugoslovanska razstava cvetja v naravi. Pri ureditvi tega predela so so- delovali tudi slovenski vrt- narji — dvajset vrtnarskih delovnih organizacij, 32 za- sebnih vrtnarjev, dvanajst drugih delovnih organizacij iz skoraj vse države in ne sa- mo iz Slovenije, tudi iz po- bratene občine Cajetina v Srbiji, itd. Zahodni del gaja je uredi- lo Gozdno gospodarstvo Na- zarje. V tem predelu sodelu- jeta tudi Lovska družina in Lesna industrija Nazarje. V vrtnarskem delu stoji kmečka kasta, poučni čebel- njak, planinska koča, kmeč- ka hiša, kovačija in mlin. Nekateri od teh objektov še niso povsem zgrajeni. Goz- darji se predstavljajo z mi- niaturno lesno drčo, s skor- jevko — bivakom in sodob- no urejenim prostorom za vikend. Nazarski lesarji se predstavljajo s splavom, lov- ci so postavili krmišča za vi- soko divjad, solnice in viso- ko prežo . .. Savinjski gaj, na desnem bregu Savinje v Mozirju, je torej Gornja Savinjska doli- na v malem, je prikaz življe- nja in dela ijudi, ki živijo ob gornjem toku Savinje, je iz- raz hotenja po urejenem okolju. In vendar ne gre samo za gaj, samo za ta park. V park se spreminja celotna dolina. Zato je skrb za urejevanje okolja zajela vse kraje in v programu velike hortikultur- ne akcije bodo s svojimi pri- reditvami vse do jeseni pri- delovali še ljudje iz Gornje- ga grada. Luč, Ljubnega in drugih krajev. _ ________--^MTTiAN BOŽIČ Ob vstopu v Savinjski gaj so mo/irski ribiči uredili goji- tveno jezero in postavili izredno lep dom. ROGAŠKA SLATINA: NOV HOTEL Medtem, ko se v Atomskih toplicah vneto pripmvljajo na otvoritev hotela, je v Rogaški Slatini čutiti prve utripe nove sezone. Kot je že običaj, pred- aj ači hotel Donat, ki je sko- rajda ves zaseden, le nekoli- ko slabše pa je v drugih ho- telih. V vsem zdravilišču je( na razpolago le še 162 ležišč, ki pa bodo prej ko slej za- sedena. V pivnici je razstava likov- nih del Ljubice Kočice, ki so jo odprli v počastitev obeh Kidričev, dr. Franceta m Bo- risa, ob otvoritvi njune pre- novljene domačije na Knežcu. Po prvih vesteh gostje prid- no obiskujejo izredno kva- litetno urejene razstave, pa tudi sicer je Knežec prijetna izletniška točka. Kot smo pred nedavnim zvedeli v Rogaški Slatini, se že pripravljajo na gradnjo novega hotela visoke B kate- gorije, saj je Donat pa tudi prenovljeni Strossmayerjev dom upravičil vložena sred- stva. Hotel naj bi po pred- videvanjih začeli graditi v letu 1980. MST lA VRSTI SO TREBČE Trebče so majhna vasica v spominskem parkii Kumrovec — Kozjansko, nedaleč od listrice ob Soili. Do nje že zdaj pelje lepa in široka asfaltirana cesta. V vasici je spo- ttinski muzej (na posnetku: hišica levo), v katerem so zbrani dokumenti o posvetovanjih, k« jih je imel v tej hiši predsednik Tito v letih tik pred drugo svetovno vojno. Nekaj ko- lkov vstran pa bo te dni kolektiv celjskega Izletnika odprl novo in več kot lepo ter oko- lju primerno urejeno gostišče. Slavnostna otvoritev novega ob.jekta bo okoli dneva mla- dosti IVIB izletniški kažipot OGLEJMO SI PONIKVO HITRO NAPREDUJOČ KRAJ V ŠENTJURSKI OBČINI če se iz Šentjurja peljemo v osem kilometrov oddaljeno Ponikvo, moramo v križišču na Selah zaviti na desno p>o lepi asfaltirani cesti skozi naselje Primož, mimo velikih sadnih plantaž Kmetijskega kombinata na Hotunjem. Prav pri teh plantažah lahko zavijemo v levo po maka- damski cesti v naselje Hotu- nje, v katerem se je 1821. leta rodil geograf in karto- graf, Blaž Kocen. Na mestu, kjer je stala Kocenova hiša, je spominska piramida. Ko nadaljujemo pot in prečka- mo železniško progo ter ob njej zavijemo na de^no mimo železniške postaje, bomo vi- deU spominsko obeležje, ki nam p>ove, da je bil tod v letih 1941—45 partizanski pre- hod. Pot nadaljuj enx) proti upravnemu poslopju posestva Slom, na katerem je plošča, ki nam pove, da se je v tej hiši rodil leta 1800 Anton Martin Slomšek, ki je kot škof z načrtno narodno vzgo- jo duhovščine, prispevkom k napredku slovenskega šolstva in buditvi narodne zavesti postal med štajerskimi Slo- venci svojega časa zelo spo- štovana osebnost. Verjetno malokdo ve, da je besedilo za pesem »En hribček bom kupil.. .«, ki je ponarodela in ki jo še vedno prav radi pojemo, napisal prav Slom- šek. Isto je z besedilom pe- smi »Glejte, že sonce za- haja . . .« V spKjmtn na narodnega buditelja Slomška sta v na- selju Ponikva še dve spomin- ski plošči in sicer na proče- lju stare šole in na cerkve- nem zidu. Tudi Kocenov spomin je ovekovečen s plo- ščo na stari in novi šoli. Ta je tudi poimenovana po velikem geografu. Pred Zdolškovo hišo je spomenik 28 padlim borcem, na Rižnerjevi hiši pa je plo- šča, ki pove, da je bila v njej leta 1941. ustanovljena OF. Ker je bila v stari osnovni šoli 1936. leta usta- novljena prva celica KP v šentjurski občini, je na pro- čelju stavbe spominska plo- šča, v avli pa je plošča z imeni treh učiteljev, ki so bih žrtve fašističnega nasilja. Na Tičevem imajo pon- kovški lovci lep dom, v na- selju Ponikva pa so lep kul- turni dom, velika Mencova trgovina, dve gostišči, nov gasilski dom in nova šola s telovadnico, ki so jo zgradili s solidarnostnimi sredstvi mesta Ljubljane. E. REONIK območje 65.021 RIB DELO ZVEZE RIBIŠKIH DRUŽIN Ob koncu prejšnjega ted- na je bilo redno zasedanje zbora delegatov Zveze ribi- ških družin Celje, ki se ni ustavilo samo pri več ali manj formalnem ocenjevanju dela Zveze v lanskem letu in sprejemu finančnega poroči- la, marveč je opozorilo na mnoge naloge in probleme, ki čakajo ribiče celjskega ob- močja v tem času. Kot je poročal predsednik Zveze ribiških družin, dipl. inž. Henrik Cmak, povezuje zveza sedem družin, ki imajo 1656 članov. Najmočnejši po številu članov sta celjska in šempetrska družina. Ni naključje, če je pred- sednik že na začetku svojega izvajanja opozoril na uniče- nje vodotokov z odplakami, zastrupitvami in neusmiljeni- mi regulacijami. Vode zara- di tega izgubljajo svojo pri- vlačnost, uničujejo pa se tu- di vodna favna in flora, za- točišča rib... In rezultat: vse manj rib. Spodbudna je ugotovitev, da je lani nastala večja aku- mulacija vode v Slivniškem jezeru in da je v teku grad- nja ribnika na Marofu (uprav- Ijalec RD Laško). Letos pa se bodo povečale vodne po- vršine tudi na račim ribni- kov v Družmirju pri Šošta- nju. Ribiči na celjskem območ- ju so lani ulovili 65.021 rib ali 6.969 več kot leto dni prej. Za več kot 3.600 koma- dov se je zmanjšal odlov po- točne postrvi, zatem podu- sta za 8.961 komadov itd. Po- rasel pa je odlov šarenke, U- pana, soma, platnice, krapa, mrena ter ploščica. Zbor delegatov je opozoril na nujnost večjega sodelova- nja med družinami in prav tako na večje skupno delo strokovnjakov, še posebej pri pomembnejših akcijah. Dosti dela jih čaka v sodelovanju z Območno vodno skupno- stjo in tudi status Ribiške družine khče po rešitvi! M.B. 6. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 26. april J razgovor z ivanom čatrom in viktorjem damjaničem ODLOČAMO, KOLIKOR HOČEMO ODLOČATI! MLADIM MORAMO NALOŽITI BREME RAZVOJA Socialistično samoupravljanje je globoko revolucionarno dejanje. Z novo ustavo in z zakonom o združenem delu smo postavili nove, trajne temelje zanj. Prav samoupravljanje in neposredna delegatska socialistična demokracija, ki zagotavlja resnično oblast dela in de- lavskega razreda, sta pogoj, da bodo nove, mlade sile dela in znanja, ki smo jim po vojni dali vse možnosti za razvoj, resnično ustvarile novo družbo enakopravnih, svobodnih in kulturnih ljudi. Tako je natanko pred dvema letoma dejaJ Mitja Gorjup v svojem govoru na sia\'i40&tni seji Republi- ške koijeienoe SZDL ob obletnici ustanovitve Osvo- bodilne iionte slovenskega naroda, ledaj je pouda- ril, di- OcjTies v naši deže- li "-e veor.ro bijemo velike bilke, ^jf.v kot nekoč. In da so osvobajanje človeka in dela, hunianizacija vseh medčloveških odnceov ti- ste naloge in dilji, ki po svoji pomembnosti in pri- vlačnosti prav nič ne za- ostajajo za smotri prv^ obdobja naše revolucije. Prazniki so vedno prilož- nost, ob kateri se radi za- zremo nazaj, na leta, ko smo gradili, ustvarjali, predvsem pa oblikovali na- šo družbo in odnose v njej. Kajti šele tedaj, ko potegnemo črto pod stor- jeno, navadno m-idimo vse tiste globoke in resnično velike spremembe, ki jih v vsakdanjih dneh nehote prezremo. Ni namreč še tako daleč čas, ko smo ži- veh drugače, ko je bil kruh našim očetom od- mei-jen, ko so odJiajali na delo z grenkim cbčutkom, da so potlačeni v nemoč, da bi ka«"koli spi^emenili. Med nami živi še TOliko, \tliko ljudi, ki so bili pri- či, tistim časom in ki so sami doživljali vse tis^-), kar mi mlajši komajda .a- hko razumemo. Prejemali so mezde kapitalističnih izkoriščevalcev, se s pu- škami borili za svetlejše življenje in sodelovali v vseh povojnih letih v iz- gra^dnji naše družbe in so- cialističnih samoupravnih odnosov v njej. Vsa tista leta so pustila v njih glo- boke brazde, zaradi česar jih pogosto mi mlajši ne moremo razumeti. A ven- darle je res, da so drugač- ni kot mi. Globlje, veliko globlje dojemajo številne spremembe v dinamičnem razvoju naše družbe in mnogo globlje jih tiidi ra- zumejo. Nam mlajšim se zdijo določila ustave in zakotna o združenem delu kot svetle zvezde, ki že od večnosti žarijo na na- šem nebu. Njiim, delavcem, ki so pomagali raz.grinjati oblake, da bi zvezde ža- rele svetlo in jasno, pa po- menijo vsi ti dokumenti predvseni boj za boljše od- nose, za drugačen položaj v tovarnah in za drugačen kos kruha. V dveh naj.bolj izrazitih celjskih delavskih kolekti- vih delata ob mnogih to- variših tudi delavca, ki že desetletja vstopata vsako jutro v tovarni. To sta Ivan čater iz Ema in Vik- tor Domjianič iz Cinkarne, doiIg!oIetna delavca in sta- ra aktivista v obeh tovar- nah. Zeilio dobro se še spo- minjata predlvojnah časov in položaja, ki so ga bi- li deležni delavci pod ka- pitalističnim jarmom. Pri- FKDvedujeta, kako garaško je bilo delo in kako malo je bil vreden delavec te- daj. Potrebna je bila le ra- hla slaba volja mojstra ali lastnika, pa si že bil na cesti, pripovedujeta. De- lavčevo delo ni bilo vre- dno ne denarja in ne be- sed, vsakdo od vodilnih je lahko odločal o njegovem položaju. Jasno je bilo, pravita, da je bil sleher- ni delavec tedaj tudi soci- alno ogrožen, saj iz me- seca v mesec ni vedel, ali bo imel delo in zagotov- ljen zaslužek za preživlja- nje svoje družine. Nemo- goči delovni pogoji in ubi jajoč občutek podjarmlje- nosti pa so naredili s\^o- je, V delavcih so porodili moč, s katero so se v le- tih naše revolucije bori- li za lepši jutri, za boljše odnose, za pravičnejši od- nos do njihovega dela. Zmagali so v teh svojih hotenjih. Iz\'Ojevali so zmago socializma, ki ima za svoje najvišje smotre osvobajanje človeka in de- la ter humanizacijo vseh medčloveških odnosov. »Tudi v letih povojne graditve naše dmžbe, so- cialističnih odnosov in go- spodarstva, položaj nas delavcev ni bil lahek«, pri- poveluie Viktor Domja- nič. »Nujno je bilo, da je država tisti aparat, ki naj vodi izgradnjo porušene domene in ki odloča o vsem, tudi o ljudeh. To je bi! davek, ki smo ga morali piačati za vse to, kar imamo danes. Delavci smo se — lahko bi tako rekel — zavestno odločili, da bo država odločala na- mesto nas, da nam bo po- stavljala plane, ki jih bo- mo morali izvrševati. Te- daj smo delali brez vpra- šanj tisto, kar so nam re- kli, da moramo storiti. Bi- la so tc prva povojna leta, ko smo dobesedno gradi- li našo domovino.« »Dobro se spominjam tistih let«, mi je pripove- doval Ivan Cader, »ko se je vse naše odločanje na- našalo na plan in njego- TO iTO^lnjevanje. Pravza- prav to niti ni bilo naše oa oč.anje, kajti plan so mm: postavili drugi. De- laM^i smo se s svojim de- lom borih le za. to, da smo plan dosegli. In p>o- ViTn vam, da smo bili ze- lo "eseh, če smo ga ures- ničili, kajti v takih pri- merih smo si z rdečo bar- vo narisali grafikon, ki je nekako ponazarjal naše us- pešno delo.« Leta administrativnega socializma, kot pravimo prvemu povojnemu obdob- ju graditve nove Jugosla- vije, so bila presežem s spi-ejet^em zakona o sa- moupravljanju, po kate- rem je državna lastnina nad proiz\'ajalnrmi sredstvi prešla v družbene roke. Vendar je ta pomemben zakon le formalno posta^ vil položaj delavcev v dru- gačno luč, dejansko je prevladovalo v praksi še centralistično, diržavno vo- denje tovarn. »Vsi delavci smo se še kako zavedali, da naš po- ložaj ni tak, kot ga pred- vide\^a sprejet zakon o sa- moupravljanju,« mi je p> vedal Ivan Oater. »Ob t?m pa smo tudi jasno vedeli, da moramo delati čim več in tem bolje, da se bo naš položaj še izbolj- šal, če danes gledam na tiste čase, mi je popolno- ma jasno, da je tako mo- ralo biti in da drugače ne bi mogli doseči vsega tistega, kar imamo. To je prava dialektika,« se na- smehne. Petdeseta in šestdeseta leta graditve samouprav- nih odnosov in socialistič- ne demokracije so izžare- vala v poskusih, da bi de- jansko upravljal in odlo čal o rezultatih ter pogo- jih svojega dela delavec sam in ne kdorkoli drug v njegovem imenu. V tem duhu je bila zapisaga^ tudi ustava iz leta 1963, za katero sta značilna pred- vsem dva izrazita delavska amandmaja, ki govorita o organiziranosti delavcev ter o njihovem uresniče- vanju družbenoekonom- skih in samoupravnih pra- vic. Skratka, vsa samoup- ravna zakonodaja je od leta 1950, ko je bil spre- jet zakon o samoupravlja- nju, je poglabljala nepo- sreden stik med delavcem in pK>goji ter rezultati nje- govega dela. »Vsako prehodno ob- dobje je zelo trd oreh,« je dejal Viktor Domjanič, ko sem ga vprašala po tistih letih. »Delavci smo vedeli, da se nekaj spreminja, ču- tili smo, da nam gre na bolje, želeli smo od up- rave izvedeti, za kaj gre, vendar tudi sami nismo bi- U toliko osveščeni, da bi vse razumeli.« »Iz tistih časov se naj- bolj spominjam mnogih razprav o socialnem raz- likovanju,« pravi Ivan ča- der. »Delavci smo prav zato, ker naš družbenoeko- nomski položaj ni bil ure- jen in ker so vodilni še vedno odločali namesto nas, imeli neurejenih vrsto zadev, ki so slabšale tu- di naš socialni položaj. Po krepki in trdni akciji zve- ze komunistov pa smo tu- di socialno razlikovanje presegli.« Ustava iz leta 1973 je re- volucionarno potrdila vo- dilno vlogo delavskega raz- reda in vsakega delavca kot posameznika, združe- nega z drugimi. Uveljavi- la je načelo, da je de- lavčeva pravica in dolž- nost upravljati z vsemi ustvarjenimi sredstvi. To- rej ne samo s tistimi, ki ostajajo v okvirih tovarn, ampak tudi onimi, ki jih delavci ustvarijo za potre- be širše družbene skupno- sti Logična posledica do- k>čt ustaive je tudi zakon o združenem delu, ki ja- sno in nedvoumno naka- zuje, kakšen družbeno- ekonomski in socialni sta- tus mora dobiti delavec v temeljnih organizacijah združenega dela in kakšna morata biti njegova vlo- ga in položaj pri upravlja- nju s pogoji in rezultati svojega dela. »Mi delavci, ki delamo v neposredni proizvodnji, se težko spuščamo v raz- prave o zakonu o zdru- ženem delu ter o uveljav- ljanju njegov^ih določil. Jasno pa lahko povemo, koliko odločamo, kaikšen je naš vpliv na razpore- janje dohodka, kako ta dohodek obvladujenno m v kolikšni meri vplivamo na sprejemanje vseh odlo- čitev,« mi je dejal Viktor Domjanič. »Poudariti mo- ram, da je naš položaj, naša beseda in naš vpliv neprimerno boljši in več- ji, kot je bil poprej. Tu- di seznanjeni smo z vse- mi bistvenimi stvarmi, ko gre za pomembnejše stva- ri. Kljub temu pa čuti- mo, da še ni vse tako, kot bi moralo biti, da na- ša beseda še ni enakovred- na besedi vodilnih, da ni- mamo še tolikšnega vpU- va, kot bi ga morali ime- ti. Menim, da smo si za takšno stanje v veUki meri tudi sami krivi. Kaj- ti res je, da še nikdar de- lavec ni imel toliko pra- vic, kot jih ima sedaj. Vprašanje je samo, v ko- likšni meri te pravice tudi izkorišča, oziroma se j in poslužuje.« »V vseh povojnih letih sem aktivno sodeloval v mnogih družbenopolitičnih organizacijah in samoup- ravnih organih,« mi je de- jal Ivan čader. »Zato la- hko rečem, da sem imel možnost povedati svoje mnenje, da sem imel mož- nost vplivati na sprejem odločitev. Vprašanje pa je, v kolikšni meri je bilo moje mnenje tudi upošte- vano. Danes lahko z go- tovostjo zatrdim, da je po- ložaj nas delavcev in naš \'P'liv zelo velik. Res pa je tudi, da mnogi opravi- čujejo svojo neaktivnost z izgovorom, da se na strari ne spomajo. To je res samo izgovor, kajti de- lavec ima možnost vpra- šati Po vsem tistem, česar ne lazume in se nato ak- tiTOO vključiti v proces sprejemanja odločitev.« »Naša družba mora bolj zaupati mladim ljudem, ki sedaj aktivno izgraju- jejo tisto, kar smo zapisa- li v ustavo in zakon o združenem delu,« pravi Vi- ktor Domjanič. »Pa ne, da mi starejši ne bi bili več potrebni! &e zdaleč ne! Vendar je res, da je pol- na moči in zagona prav mlada generacija, ki nosi v sebi napredek. Njej mo- ra.mo bolj zaupati in ji naložiti breme celotnega našega nadaljnjega razvo ja.« DAMJANA STAMEJCIČ j7-— 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran T .iGCELJE na 23. STERIJINEM POZORJU UTRDITEV VEUKECA UGLEDA IZREDNA STERUINA NAGRADA REŽIJ, ,N NAGRADA KRITIKE * gostovanjem Narodnega ^lališča iz Prage, ki je v ^gljo zvečer uprizorilo Iježeve Glembajeve v reži- Vaclava Hudečka, so se jale letošnje 23. jugoslo- ^Ice gledališke igre, popu- j^jje pod imenom Sterijino jzorje. V konkurenci za na- ;3de se je tudi letos pred- jvilo 8 predstav, ki jih je j,ral letošnji selektor Vladi- U stametikovič. Med njimi J bili tudi dve slovenski; iengov Večer ženinov v iz- j^bi MG iz Ljubljane in re- Zvoneta Sedlbauerja ter jligova čarovnica iz Zgor- je Davče v režiji Dušana Jo- floviča in izvedbi celjskega edališča. Ijot je znano, se je letos rijavilo za Pozorje kar 41 ledališč z 59 predstavami.- e so najprej izbirali repub- 5W selektorji (za Slovenijo: Igš Berger, Leopold Suho- [)lčan in France Vumik), ki I glavnemu selektorju pred- ižiii 26 predstav. V ta ožji ;l)or je prišlo 12 sodobnih ramskih del in kar 14 pred- av po besedilih jugoslovan- [ih klasikov. Selektor je rogram 8 predstav razde- [ v tri vsebinske sklope: iležine drame (Golgota, lembajevi), izvirne drame kmečkega sveta (Čas pet- i, Kamen za pod glavo) ter rame, ki raziskujejo vpra- mje avtentičnega življenja svetu meščanstva (Naši si- )vi. Noč ženinov, čarovni- Odprto morje). V iite- eljitvi svojega izbora je tamenkovič zapisal o celj- [i predstavi med drugim tu- i tole: »čarovnica iz Zg. avče je globalna scenska letafora o usodi avtentične- 1 človeka v svetu potrošni- ke družbe, v svetu meščan- ke civilizacije.« V predstavi luti nekaj globoko demokra- toega, ko avtorja razmiš- ata o možnosti obstanka pontanega in organskega v fetu grobega materializma, i nas obdaja, »četudi se s ^TO predstavo sveta ne stri- ^amo, avtorjema ne more- jo oporekati, da se ne lo- •vata bistvenga, nečesa, od Kar zavisi naš obstoj.« Po ^amenkovičevem mnenju Jo- ^ovič odkriva na trenutke rav očarujočo obliko za iz- t^vedovanj^ idej, ki so vse- ^vane v besedilu. »To je '•edstava z izjemno gleda- ^•■^0 močjo, v katere dru- delu deluje vse tisto, ločuje gledališče od go- ' literature: scena, kostum, igra, ki ni reducirana na **lo recitiranje dialoga.« Podatki in citati, ki sem ■h navedel zgoraj, iinajo sa- ta cilj, da bi bralcem z 'Jimi vsaj delno predstavil I ^'r, v katerem so nastopi- letos celjski gledališčniki. ^ nad stvaritvami tega ^mbla ne navdušuje le ' kritike, je najlepše doka- I zala predstava v nabito pol- ni veliki dvorani Srbskega narodnega gledališča, ki jo je festivalsko občinstvo spre- jelo z velikim zanimanjem m na koncu pozdravilo an- sambel z dolgotrajnim iskre- nim aplavzom ter skoraj eno- glasnim navdušenjem, čeprav novosadski oder gotovo ni omogočil vsega, kar si je bil zamislil režiser, je bila dovolj izrazita, da so takoj po njej izjavili nekat-e»ri gledalci na- slednje: Zlatibor Vučinid, štu- dent: »Avdio-vizualni učinki so izjemni. To je rešiserska predstava, čeprav tudi tekst sili k razmišljaiTiju.« Slobo- dan Kljajič, študent: »To je najbolj režiserska predstava, kar sem jih videl v zadnjem času.« Jovan Cirilov, imiefcni- ški direktor BITEF: »Zelo kompleksna preds':ava, ki go- vori o osnovnih življenjskih vprašanjih novega časa v ok- viru sodobnega gledališkega izraza. Mislim, da je besedi- lo zelo dobro, ker vsebuje iskreno in avtentično poeti- ko.« Mladen Brabarič, igra- lec: »Mislim, da je predstava genijalno narejena, briljant- no idigrana, njen konec je pi-avi odgovor Okrogli mizi kritike.« Zagorka Radovič. kritičarka: »Edina predstava na Pozorju, ki angažira, ki se daje in sprejema z vsemi čuU.« Ljubiša Georgijevski, režiser: »Mislim, da nam je Jovanovič pripravil sijajno učno uro. Festival se je konč- no začel.« In še nekaj citatov z Okrog- le mize kritikef, ki se je od- vijala naslednje dopoldne po predstavi. Slobodan Kljaj:č: »Dušan Jovanovič nam je po- nudil primer evropskega gle- dališča. Tomislav Ketig: »Be- sedilo in režija sta šla po raz- ličnih poteh, a smo videli kljub temu zares akraktivno stvaritev, totalno gledališče« Nando Roje, operni režiser: »Ideja igre je protest proti potrošniški dnižbi. Miiada Kalezič nam je predstavila ekspresivno igro, v kateii je sodelovala z vsemi svojimi čuti. Moti me hiter prehod iz naturalizma v fantastiko.« Slobodan Miletič: »Topel sprejem pri občinstvu je re- zultat nesporazuma — malo- meščanstvo ploska VVagnerju in Straussu.« Milan Mitič: »šeligovo besedilo je le pred- tekst za predstavo, režiser je na odru izvedel svojo kreaci- jo in izkoristil pri tem vse razpoložljive rekvizite*.« Dra- gan Klaič: »Predstava ni le tehnična atrakcija, paša za oči ali eksperiment, če ne bi bHo soustvarjalne prisot- nosti vseh sodelujočih, pred- stava ne bi bila popolna,... Predstava vsebuje totalno du- hovno agresijo, ki je podana scenslco vznemirljivo, da bi izrazila fašistoidne težnje do- ločene kulture, ki vsebuje notranji razkroj.« Svetozar Piletič: »To je predstava, ki je prodrla do vsc-Si čutov. V trenutku, ko se je oder za- majal v lučeh, smo prodrli od Darinkincga sveta.« Celj- ska predstav-a je dobila na okrogli mizi povprečno oce- no 4,37 in s tem visokim re- zultatom prevzela vodstvo v ocenah kritikov. Poleg festivalskega občin- stva in zbora kritikov iz vse Jugoslavije in tujine je svo- je dobro mnenje o predstavi izrazila tudi uradna žirija (Tvrtko Kulenovič, Muharem Pen/ič, Goran Stefanovski in Rade Serbedžija), ki je pode- lila izredno Sterijino nagrado režiserju Dušanu Jovanoviču. Če smemo verjeti stalnim spremljevalcem SP, je bila le- tošnja bera pred.itav po ka- ko\-osti izjemno dobra, zato je uspeh Celjanov pri občin- stvu, kritiki in žiriji toliko vrednejši in kot tak velika obveznost in spodbuda hkra- ti; kolektivu gledališča in šir- ši družbeni sredini v kateri to gledališče deluje. SLAVKO PEZDIR MLADINSKI PEVSKI ZBORI REVIJA V PREBOLDU PRETEŽNO DOBER PEVSKI PROGRAM Zveza kulturnih organizacij občine Žalec je priredila revi- jo mladinskih pevskih zborov v Preboldu v nedeljo, 16. apri- la. Prireditev, ki jo orgam- zirajo vsaki dve leti, je bila v novi, lepo pripravljeni šol- ski telovadnici. Nastopilo je deset zborov, pet enoglasnih, en dvoglasni in štirje tro- glasni mladinski zbori. Vrsta mladih nadebudnih zborovo- dij je predstavila plod tru- da polnega dela s svežimi, zdravimi glasovi, ki bi jih bilo treba le še oblikovati, da bi bile glasbene misli iz- razitejše na podlagi pravil- nega pevskega dihanja. Zbo- rovodje so izbrali pretežno dober program, ki ga je šte- vilno občinstvo spremljalo s simpatijami. Prvi je zapel mali otroški zbor iz Galicije pod vodstvom L. Horvatiče- ve s čistimi glasovi in prist- nim otroškim izrazom, le preveč je bilo gibanja na od- ru. Sonja Kasesnik se je predstavila z otroškim zbo- rom osnovne šole Šempeter, s troglasnim zborom iste šo- le in zborom iz Griž. Tako po izbiri programa kot v gla- sovno tehničnem smislu so njeni zbori na lepi višini. Ve- ra Zužej vodi enoglasni in dvoglasni zbor osnovne šole Petrovče. Slednji je ritmično dobro uvežban, dovolj enoten in z zadovoljivo dinamiko. Zbor bi se zlahka preobliko- val v troglasje. Tudi troglasni zbor iz Griž je bil na dostoj- ni višini. Valerija Dolar je predstavila za uvod v revijo zbor iz Prebolda, ob koncu pa je dirigirala množični zbor. Dolarjeva ima vse po- goje, da se razvije v dobro zborovodkinjo. Zbori iz Vran- skega z zborovodjem Dragom Cehnerjem in iz Žalca s C7i- rilom Jagričem, so še na za- četni stopnji in intonacijsko negotovi. Zaradi solidne kvalite-te so povabljeni na Mladinski pev ski festival v Celju 1. 1979. dvoglasni zbor iz Petrovč, ter troglasni iz Šempetra in Griž. EGON KUNEJ INFORMATIVNI BILTEN ZKO CELJE Da bi se bolje poznali med seboj, je bil gonilni mo- to pri nastajanju informativnega biltena pri ZKO v Celje. Bilten nosi naslov Eden drug'mu ognja dajmo iz znanega Linhartovega Matička. Zamisel o nastanku biltena se je porodila že lansko leto na eni od sej iz- vršilnega odbora in zdaj je bilten v javnosti. Strokovna služba ZKO ga je razdehla vsem društvom ter družbe- nopolitičnim organizacijam ter sredstvom javnega ob- veščanja. Vsak mesec se zgodi veliko novega v delova- nju ljubiteljev petja, dramskega ustvarjanja, na likov- nem področju in še kje. Društva premalo poznajo med- sebojno delo, premalo neposrednega vpogleda v ustvar- jalna prizadevanja ZKO pa imajo marsikdaj tudi v kra- jevnih skupnostih in v družbenopolitičnih organizacijah in je zato večkrat delo ZKO neustrezno vrednoteno. Rodila se je v Ljubljani kot hči železničarja. Žive- la je na Notranjskem, a se je zgodaj odpravila v svet, da bi se otresla vse- ga, kar jo je utesnjevalo doma in ji grenilo življe- nje: očetova vdanost pija- či in materina zagrizena vera. Njen cilj je bil na- predek, pravica slabih in potlačenih ter svoboda osebnosti. Najprej je de lala v advokatski pisarni klerikalnega politika Iva- na šušteršiča v Ljubljani, nato pa pri časopisih Edi- nost in Slovenka v Trstu, kjer se je družila s socia- listi in z voditeljem takrat- nih socialnih demokratov Etbinom Kristanom. Tudi sama se jc štela za socia- listko. Nekaj časa je po- slušala univerzitetna pre- davanja v Švici. Leta 1900 se ]e naselila v Pragi, kjer se je poročila s hrvatskim modernističnim pesmkom in pozneje zdravnikom Vladimirom Jelovškom. Sama je postala poklicna pisaieijica m lurotuai ku. Leta IMO je izšla knjiga Miscenj žene. To je zoir- ka drobnih črtic, v kate- rih, se prepletajo bolečina m ponižanja kmečkih, de- lavskih in mestnih žensk. V njih opisuje žensko trp- ljenje m njeno usodno na- vezanost na moškega. Mo- tivi kažejo ženo v boju z moškim nasiljem in pijan- stvom. Drama žene izvira iz moške podivjanosti in nepravičnosti ter iz neure- jenih socialnih razmer. Mi- sterij žene so napadli li- beralci in klerikalci, mo- ški in ženske, ker si je drznila »misterij žene« raz- kriti v podrejenem druž- benem in družinskem po- ložaju žensk, zavzeli pa so se ranjo poleg Cankar- ja Š2 nekateri drugi so- cialisti in tudi sama je v Slovenki zapisala: »Ne ..., ni me sram iskati resnico in naj je še tako grda in ostudna. Dokažite mi. da je laž, kar pišem in molčala bom.« V času njenega bivanja v Pragi, 1903., je izšla tudi knjiga iz naših krajev. Mo- tive zanjo je vzela iz no- tranjske vasi ter v njej predstavila socialno stisko in spopade konservativne mentalitete s svobodoum- nim nazorskim tokom. Je- dro predstavljajo novele V oblasti teme. Doma in Hrvatarji. V prvih dveh je opisala bridka doživet- jd^ v domači hiši, v tretji pa je predstavila domači- ne, ki jih je revščina gna- la na tuje za delom. Ta- krat so izšli tudi dramski dialocfi in enodejanke, v katerih v glavnem obrav- nava etično-erotične spore v meščanski dntžini. Od 1906. je Kvedrova živela v Zagrebu. Istega leta je izšel roman Njeno življenje, ki je tudi po- gnal iz njenih zgodnjih osebnih bolečin. Ta roman je pomenli novost v me- jafi slovenskega naturali- zma, čeprav se v njem se- kata naturaHlstična deter- minanta in etičen napor. Glavna junakinja, žena in mati Tilda, namreč skuša preprečiti in zaustaviti pi- janstvo moža in sina ter premagati »lahko kri«, nagnjeno k laži, prevari in hudodelstvu, toda vsak na- por je brezuspešen! Ta njena prizadevanja torej niso v skladu z naturali- zmom, saj so izraz moral- no močne osebnosti, torej bolj novoromantičen po- jav. Zofka Kvedrova se je pred vojno poročila dru- gič, s socialnodemokrat- skim politikom in publi- cistom Jurajem Demetro- vičem. Po vojni je bUa razočarana, saj konec voj- ne ni rešil slovenskega nor rodnega vprašanja, bolela pa so JO tudi notranja nas- protja v novi državi Sjbov, Hrvatov in Slovencev. Ne- srečna je bila tudi zato, ker je postala osovražena, saj je bil njen mož, nekda- nji socialni demokrat kra- ljevi namestnik na Hrvat- skem. Politični udari, ki so merili nanj, so padali tudi nanjo, ki ni bila monarhič- no razpološena, a srečna, da imajo južni Slovani svo- jo državo, ker to krepi narodno enotnost. Kvedrova se je ves čas ukvarjala tudi s publici- stiko. Od 1904. do 1914. je urejala Domačega prijate- lja, 1917. pa je začela iz- dajati Ženski svijet, ki ga je kasneje preimenovala v Jugoslovansko ženo in po- segla v boj za združitev jugoslovanskih narodov in v boj za človeško in poli- tično enakopravnost žensk v novi državi in družbi. Umrla je 21. novembra 1926 v Zagrebu po »dela, sreče in trafike polnem življenju«, kot si je mrna zapisala v osmrtnici! Da nes je premalo poznana in cenjena glede na čas, v katerem je živela rn ust- varjala, glede na takratne socialne in politične raz- mere, glede na družbo, ka- teri je 22 let stara zabru sila: »Nikdar me ne bo sram metati resnice naši hinavski publiki v obraz.M Bila je najpogivmnejša za- stopnica uporniškega ro- du slovenskega ženstva, ki je ob prelomu stoletja že- lel prestopiti prag pred- sodkov in začela terjati svoj prostor pod soncem. PROF. IRENA BENEDIČIC 8. stran — NOVI TEDNIK St.17 —26.aprniJ .^NEZAUPLJIVA SEBIČNOST JE KANIBAL ČLOVEČNOSTI'' Z Iko Martonoši sva se srečala že enkrat prej, ne vem natančno kje, niti kdaj. Enkrat prej pač, kot se to v življenju veliko- krat zgodi. Najin zdajšnji pogovor je tekel v pisarni, v upravni zgradbi LIK Savinja, kjer je v službi kot referent za fakturira- nje. Dnevno osem ur vkle- ščena v številčna dejstva, formularje in svet, ki je nekje daleč od tistega, ki ga intimno živi v sebi, to- rej v svoji poeziji. Daleč, predaleč se vijejo tihe, samotne poti, na katerih se razum žlahtni in odpočije. Asfalt ga naraščajoče utesnjuje v oklepe pritajene drveče osamelosti. V miselnost zavijajočega tropa. čePrav je vsaka zavest odgovorna za svojo zavestnost, mamijo pohavednost svetleči okovi kaosa v sebi in zunaj sebe. Nezaupljiva sebičnost je kanibal človečnosti, človek, kdaj boš prerasel sebe v vsej svoji veličini odpovedovanja, posvečen v svoji neomajni dobroti, človek, kdaj boš človek? Iz te pesmi tudi naslov tega pisanja. Nezaupljiva sebičnost je kanibal člo- večnosti. Najbolj jo boli- jo tiste neznatne ponigla- vosti pri ljudeh, ki zra- stejo na plodnih tleh ne- znanja, nerazumevanja, nasilja. Pesmi je pričela pisati že pred dvajsetimi leti, že takorekoč v osnovni šoli, ki jo je končala v Valdol- tri, v bolnišnici, kjer je morala biti celih pet let. 2e takrat je iskala v be- sedah, jeziku, še kakšno možnost več za komunici- ranje s svetom. Kosovel ji je globoko v srcu. Kot mojster lepega jezika, kle- ne besede pa Cankar. In vedno bolj se ogreva za Tagoreja, ker je preprost, pa vendar globok, filozof- ski, intimen. Jo poznajo v Lik Savi- nja kot pesnico? Premalo. Le najožji sodelavci. Saj do nedavnega njenih pe- smi takorekoč nihče ni poznal. V lanski reviji celjske literarne revije Obrazi pa so bile tiskane. Svojska govorica, razode- vanja razsnišljajočega člo- veka, človeka, ki vedno išče del sebe v svojem okolju, ki tudi drugega človeka jemlje za sebi ena- kega. Pravi, da vse pre- malo storimo, da bi kul- tura našla x^treznejše po- ti dO ljudi. Premalo se za- nimamo za delovnega člo- veka, premalo znamo pri- sluhniti njegovim notra- njim potrebam, premalo ga poznamo. Zato je še velik prepad med zapisa- nimi resolucijami o podru- žbljanju kulture in de- jansko vsebino in stvarni- mi rezultati. Veliko je tega, kar ni rada napisala. Tako pravi in ji optimizem preveva vse preveč resnoben obraz. Vidi se, da intenzivno po- tuje skozi svet, v katerem živi. Hoče biti sredi druž- benega dogajanja, kajti po njenem, noben odgovoren človek ne sme pustiti, da gre življenje mimo. Kot človek se pKDčuti kot del vsega sveta. Le težko zdru- žuje svoje službeno mesto s svojim notranjim hote- njem. Krokiji se lovijo na papir, tudi kdaj v hipu dopoldanskega premora, nato sledi miselno in stil- no urejanje. In kateri pe- snik si še ni želel svoje zbirke, čeprav ve, da bo ix>trebnih nekaj potov in psihičnega napora, za ko- molčenje pa nima prav no- benih ambicij. Zato bomo najbrž še nekaj časa mo- rali počakati na njeno zbirko pesmi, ki tli iz vsakdanjega prizadevanja. Ko opravlja svoj poklic v delovni organizaciji, ne more mimo misli o smi- selnosti dela, ustvarjalnem deležu. Morda je ravno v teh, vsak dan na novo za- stavljenih vprašanjih tudi nmogo odgovorov. Te od- govore prebiramo v nje- nih vrsticah, kjer nas po- ziva k notranjemu prever- janju samega sebe, poziva nas, da se zavedajmo svo- je pojavnosti v družbi, ki jo živimo. Ti odgovori ra- stejo iz nasprotij, iz vsak- danjih stisk, ti odgovori so znova in znova nova vprašanja. Ob utrdbah orožarn umira misel na enakost. Kot bolest morda se zgane kdaj v poteptanih čustvih z lakoto mučene, žejne, ponižane, brezčutno, vdane, brezbarvne tretjine statističnih številk. Rojstev brez radosti, smrt brez žalosti. Preživeti — edino obzorje edina misel edini up grotesknih karikatur civilizacije. Obtožba kopičenju, z bedo plačanih dajatev, milijonov oropanih ponosa viličastne divjine je — bolno odmiranje prenasičene odvečnosti. DRAGO MEDVED GRENKI SPOMINI ZAPIS O »ŽIVLJENJU« V TABORIŠČU DACHAU Bilo je na začetku januarja 1943. leta. Mraz je neusmiljeno pritiskal. Z Lojzetom in Jožetom sem ležal v mračnem in vlažnem kotu na golih deskah. Pred dnevi so nam pobrali zimske plašče. Nato celo odeje, tako da je prišla na dva moža zdaj le po ena in še ta tanka in raztrgana. Lojze je nosil pisano srajco in italijansko platneno obleko. Vsi smo trepetali od mraza. Tresla pa nas je še neka posebna mrzlica. Dachau nas bo uničil! »Kaj je to?« smo se spraševali, čutili smo čudne bolečine v glavi, križu, povsod . . . Vsaka hrana je, pa naj smo bili še tako lačni, smrdela. In povrh vsega še nerazumljiva omotica. »Sam ne morem več ven. Omotičen sem in padel bom. Kako bom stal in čakal na ,apel' ves dopoldan,« je tarnal Jože. Okna na baraki so poledenela. Ponekod so bila brez stekel in zastrta z lepenko in časopisi. Zunaj se je komaj pričelo daniti, a mi že moramo iz sobe na dvo- rišče, kjer bomo stali in stali, da nas preštejejo rejeni, odurni esesovci. Smo vendar ljudje. Toda sestradani, izsušeni, one- mogli, zaviti v tanke cunje .Naše noge so polne ozeblin. Na obrazih, golih vratovih in rokah nam stoji kurja koža. Zobje nam šklepetajo. Tristo do štiristo okostnjakov iz bloka XVII, bolnih in bedno oblečenih, mora ven. Na mraz. Zunaj je 25 do 30 stopinj pod ničlo! V svojem brlogu ležimo polni uši, ki lezejo po nas. Mimo prenašamo trpljenje in topo bolečino. Proti vSem smo brez moči. S sosednjega pograda so odnesli Milana. Mirno je zaspal. Več ko štirinajst dni ni jedel. Ni mogel jesti. Silili smo ga, pa vse zaman. Umrl je, kakor da bi sladko zaspal. Videl sem le še bele, goste pene na njegovih brezkrvnih ustnicah. Tako nas odna- šajo, Tako umiramo drug za drugim. Mi pa vse to gledamo otopeli in vdani v usodo, ki je ni mogoče spremeniti Z nami je bil zdravnik, prav tako politični pripornik. Toda Nemec. Bali smo se ga. če mu nisi imel kaj dati, če si bil brez zvez, če nisi spadal k »personalu« barake v najširšem smislu, te gotovo nekoč pošlje v »četrto sobo«. To pa je bila soba trpljenja, groze in smrti. Vsi smo raje skrivali svoje bolezni, da nas ne bi pognali v tisto sobo. Koliko ljudi, ki bi jih bilo mogoče rešiti, je požrla! Nekega zimskega večera se je Jože opogumil in odtaval do njega. Ni iskal zdravil. Samo lepo ga je prosil, da bi ga oprostil jutranjega zbora. To bi lahko storil. Pa ga je nagnal kot psa ter ga pahnil po tleh. Jože se je s težavo zvlekel do pručice in se dvignil. Zdaj sta se srečala s pogledi. »In ti si zdravnik!« mu je v obupu zaklical Jože. Mož je povesil oči Bolezen, ki je mučila nas, je čez teden dni pobrala tudi njega — zdravnika. Vodil sem Jožeta po hodniku k naši sobi. Kuhala me je vročilna. Sirce mi je razbijalo in bolela me je glava. Tudi v grlu me je stiskalo. S težavo sem zadr- ževal solze. Na poti, levo od mene, je ležala na tleh vrsta mrličev. Golih, umazanih in izsušenih, z izrazom neskončne utrujenosti na uvelih licih. Smrt je kosila naprej. Komaj se je soba nekoliko razredčila, že so prišli novi, zdravi obsojenci, sotrpini. Da smrt zamahne tudi po njih. Bilo je jasno jutro v maju 1943. leta. Sonce je božalo strehe taborišča in sijalo skozi zamazana okna barake. Utrujen sem še dremal, ko me je nekdo krepko poteg- nil za noge in odkril. »Živ?« je vprašal prijazni mladenič. Bil je doma s Primorske in je moral vsako jutro poiskati in znositi iz sobe mrtve tovariše. Ta »živ« je več minut odmeval skozi prostorno sobo. Marsikdo se je nad to besedo razjezil, ker ga je iz polsna prebudila v kruto resnič- nost. Vsakokrat pa jih je bilo veliko, ki se ji niso več odzvali Tisto jutro me je zbudila. In ko sem se ozrl po sobi, sem vzdrhtel. Tam na drugi strani je ležal Lojze Tavčar iz Ljub- ljane. Doma ga je čakala mlada žena z detetom. Ni ga več! In vedel je, da bo umrl »Jaz ne bom vzdržal,« je večkrat dejal. Tu spodaj se je zvijal Vinko, stari mož s Krasa, ki nas je vse do zadnjega bodril, čeprav je slutil lastno smrt in je nanjo mimo čakal. »Jas pojdem, vi pa ste mladi, glejte ...,« nas je večkrat opominjal. Zdaj je tako nenadoma ugasnil. In Nacek? Umrl je skoraj stoje na rokah dveh tova- rišev. Pa Djuro Damjanovič, šumadinec! Kako bi mogel pozabiti tega mladega, hrabrega partizana in komunista. Ni ga zadela sovražnikov krogla. In ni ga pokril zeleni partizanski grob. Uničilo in vzelo ga je taborišče smrti Dachau. Včasih je ponoči vstal in njegov glas je mehko odmeval po sobi; »Majko moja zlata, ti si. .. Borili smo se!« Tudi Djuro je umrl in njegove črne, odprte, a že ugasle oči me bodo spremljale do konca... še dalje štejem in gledam na prazna ležišča tovari- šev. Umirali so mirno kot junaki, mnogi s šalo na ustih: »Fantje, pogum, pojdemo skozi dimnik!« Pri tem smo mislili na krematorij, tam pod visokimi smrekami blizu barak. Malo nas je, ki nam je bila usoda tako mila, da smo se rešili iz krempljev te zloglasne fašistične mučil- nice, velegrobnice Dachau imenovane. Tujina nam je vzela zdravje, a vrnilo -nam ga je sonce naše ljube domovine. Toda, v naših srcih sta še danes živa bole čina in srd, ki vzplamtita ob vsakem tako zelo gren- kem spominu na tisočkrat prekleti Dachau. FRAN JO KINCL, ^^7^26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran « V CELICI SAMOUPRAVLJANJA SREČANJE Z MLADIMI DELAVCI ŽELEZARNE ŠTORE Delavci na sestankih samouprav- nih delovnih skupin: — obravnavajo gospodarjenje in uspehe delovne skupnosti in delovne organizacije; — dajejo predloge za statusne spremembe delovne skupnosti; — zahtevajo informacije, ki so jim potrebne za samoupravno odločanje; — obravnavajo predloge razvoj- nih programov, letnega finančnega načrta, periodičnih in zaključnega ra- čuna delovne skupnosti; — razpravljajo o vseh vprašanjih, pomembnih za uspešnost dela njiho- ve sredine in delovne skupnosti kot celote. Predloge, ki se obravnavajo na sestankih samoupravne delovne sku- pine, posredujejo ustrezne strokovne službe, samoupravni organi, sindikal- na organizacija in vodstvo delovne skupnosti. In ne samo to. V statutih temelj- nih organizacij so v poglavju »Odlo- čanje po samoupravnih delovnih sku- pinah« zapisali še, da takšna skupina deluje na sestankih, zatem, kdo jo lahko skliče, kakšno je delo vodje sa- moupravne delovne skupine in podob- no. še dolgo potem, ko smo si ob slovesu stisnili ro- ke in si rekli na svide- nje, sem premišljeval o teh fantih. In še zdaj, ko pri pisanju oživljam nji- hove besede, sem vesel, da sem jih srečal. Pa ne zato, ker sem po njihovi zaslugi opravil nalogo, ki mi jo je naložilo uredni- štvo, marveč zato, ker sem v vseh teh elektri- karjih, kovinarjih in dru- gih spoznal zavzete samo- upravljalce. Srečal sem jih v elek- trodelavnici I v okviru te- meljne organizacije zdru- ženega dela Vzdrževanje v štorski železarni. Sre- čal na delovnem mestu in v p>omenku. Šlo je za pogled v tisto celico samouprave, v de- lo samoupravne delovne skupine, kjer prihajajo do veljave prve samouprav- Ijalske odločitve, stališča, mnenja, pobude ... Kjer steče prva razprava o po- membnih vprašanjih za temeljno ali delovno orga- nizacijo. Pa tudi za skupi- no delavcev samih. Beseda je dala besedo. Preudarno, odločno. No- bene negotovosti. Nič takšnega, da bi lahko re- kel, da se pri obravnavi pomembnih vprašanj lo- vijo in ne vedo, kako in kaj. Daleč od tega. Dobro vedo, kaj hočejo. Teme- ljito poznaio ne samo svo- je pravice, temveč prav tako tudi samoupravljal- ske dolžnosti. Vedo, da držijo svojo usodo v svo- jih rokah. »Približno dvajset nas je v tej naši samoupravni delovni skupini. Smo de- lavci, ki smo sicer vezani na tole delavnico, na te stare delovne prostore, to- da veliko bolj kot tu, smo . v obratih. Smo vzdrževal- ci in zato zdaj tu, zdaj tam. Zaradi takšnega de- la je tudi težko, da smo na sestanku naše samo- upravne delovne skupine vedno vsi skupaj. Zgodi se, da si kdo, zaradi dela, ki ga opravlja, ne more vzeti časa za sestanek ...« je pripovedoval vodja sa- moupravne delovne skupi- ne, Mihael Vizjak, na sli- ki spredaj na desni stra- ni. Samoupravna delovna skupina. Kaj je to? čigav organ? Odgovor je tu. Tudi v statutu temeljne organi- zacije. Takole piše v 31. členu: »Zaradi lažje izrvedbe lahko poteka zbor delav- cev (temeljne organizaci- je združenega dela, opom- ba pisca) p>o samouprav- nih delovnih skupinah. Te skupine so torej se- stavni del zbora delavcev temeljne organizacije in zato v resnici prva stop- nica v fazi samouprav- Ijalskega dela. »Naši sestanki so živah- ni, plodni, sicer pa je nji- hovo delo seveda odvisno od gradiva, ki ga obravna- vamo,« je med drugim ugotovil Franc Maček. Priprave na takšen se- stanek so temeljite. Po navadi gradivo pojasnjuje vodja samoupravne delov- ne skupine, lahko tudi kdo izmed članov koordinacij- skega odbora, tudi iz stro- kovnih in drugih sredin. Na vsak način pa je to poročevalec, ki vprašanja dobro pozna. Največkrat imajo vodje samouprav- nih delovnih skupin pred sestankom svojih skupin sejo, na kateri se sezna- njajo z gradivom. »Na te naše sestanke prihajajo samo pomemb- ne zadeve, ki se tičejo de- la in poslovanja temeljne oziroma delovne organiza- cije. Seveda pa imamo vse možnosti, da takšen sesta- nek skličemo tudi sami in se na njem pogovorimo o vprašanjih, ki tarejo sa- mo našo delovno sredino. Toda, zaenkra^ se ^ takš- no pot nismo odločili. Tu- di ni bilo potrebe,« je do- dal Mihael Vizjak. - Sestanki so po navadi • kratki in ne v času malic, ] marveč po njih. Tedaj je 1 več zavzetosti in tudi več- ' j a udeležba. Nimajo svetle dvorane, zato pa tesno in bolj sla- bo razsvetljeno garderobo. Posedejo okoli mize in se pogovorijo. Dostikrat tu- di kar stoje. Pri strojih, pri delovnih mizah. Nikoli ni mučne tišine. Razpravljalcev ni treba pozivati k besedi. To je tisti krog, kjer teče bese- da sproščeno, brez sramu, četudi ni najbolje postav- ljena. In tudi zato imajo samoupravne delovne sku- pine prednost pred zbori delovnih ljudi. In potem zapisnik. Sklepi so kratki. Jasni. Zapisnik pišejo na poseb- nih in enotnih obrazcih. V treh izvodih. Enega do- bi služba za samouprav- ljanje, drugega vodstvo te- meljne organizacije, med- tem ko tretji ostane v sa- moupravni delovni skupi- ni. V elektrodelavnici I so predvsem mladi ljudje. Njihova povprečna starost je okoU osemindvajset let. »Tudi mladinci smo pri tem delu aktivni. Imamo seveda vse možnosti in jk)- goje, da se prav tu uve- ljavimo kot mladi delavci in samoupravljalci. Tu je naša prva samoupravi j al- ska šola. Tega se večina dobro zaveda,« je opoesoril Raj ko Vengust. Da, prva šola in prva stopnica. Tista, na kateri pride do polne veljave ho- tenje slehernega posam^- nika, kjer ima vsak član samoupravne delovne sku- pine priložnost, da pove svoje mnenje, da vpraša, da sodeluje pri oblikova- nju skupnih stališč ... To tudi dela. »Samoupravne delovne skupine niso nova oblika naše samoupravne prakse. Pred približno desetimi leti smo se v tem zgledo- vali po kolektivu jeseni- ških železarjev. Te skujpi- ne smo uveljavili preden smo se odločili za dele- gatsko pot. V našem ko- lektivu imamo zdaj 156 takšnih samoupravnih de- lovnih skupin. Vežemo jih na enote, kjer je tudi de- lovni proces več ali manj zaključen. To so skupine, ki štejejo od dvanajst do trideset in celo več delav- cev. Zdaj, ko jih imamo in ko so pokazale svoje prednosti, vemo, kaj ima- mo. To pa seveda ne po- meni, da je vse dobro ali odlično. Po delu se razli- kujejo med seboj, kar je povsem razumljivo. Seve- da pa je njihova aktivnost odvisna od gradiva in in- teresa ljudi. Morda smo jih v zadnjem času preveč vezali na razprave pred sprejemom cele vrste sa- moupravnih aktov. Toda, tudi to je bilo potrebno. In še to — z njimi smo razširili krog samouiprav- IjaJcev. Po zaslugi samo- upravnih delovnih skupin smo vključili v neposred- no odločanje prav vse čla- ne kolektiva,« je F>oudaril predsednik delavskega sve- ta železarne, Emil Krajnc. »Seveda pa nas za večjo uveljavitev samoupravnih delovnih skupin čaka še dosti dela. Tu mislim tu- di na i2X)braževanje čla- nov kolektiva in na drugo pomoč, ki jo lahko tem skupinam dajejo ne samo samoupravni in stroko'/ni organi, marveč prav tako družbenopolitične organi- zacije. Dosegli smo lepo stopnjo, toda z njo ne smemo biti zadovoljni. Tudi na tem področju moramo iti še naprej ...« je oipozoril predsednik konference osnovruh orga- nizacij sindikata v železar- ni. Vlado Kaluža. MILAN BC&IC^ priznanje of marici frece PLODNO DELO TUDI DANES NEUMORNA Marica Frece iz Celja sodi v krog tistih prizadevnih in vsestransko aktivnih obča- nov, ki jim bo na predlog ustrezne žirije podelila re- publiška konferenca SZDL Slovenije Priznanje OF slo- venskega naroda v letu 1978. Njeno družbenop>olitično de- lo pozna sleherni Celjan, saj vedno izžareva veliko odgo- vornost in odločnost graditi takšne odnose in družbo, za katero je krvavelo slovensko ljudstvo v narodnoosvobodil- nem boju. Marica Frece se je vklju- čila v ilegalno delo že v začet- ku leta 1941 in kmalu po- stala članica mestnega odbo- ra OF, opravljala je različne politične naloge in kurirske posle. Leta 1941 je bila spre- jeta v članstvo KPS. Po iz- daji je bila aretirana in iz celjskega zapora so jo od- peljali na Bori, od tam pa v mariborske zapore. Tudi tam ni ostala dolgo. Kaj kma- lu so jo nacisti odpeljali v koncentracijsko taborišče Rawensbriick, kjer je ostala do konca vojne. V taborišču je vodila kulturno življenje, prilagojeno tamkajšnjim pri- likam. Po vrnitvi iz taborišča se je v Celju takoj vključila v družbenopolitično delo in bi- la imenovana za načebiico od- delka za ugotavljanje vojnih zločincev, zatem pa je prev- zela referat Ijudsko-prosvet- nega referenta pri prosvet^ nem odseku MLO. Po usta- novitvi mestne ljudske knjiž- nice v Celju se je zaposlila v t€Jm zavodu, kjer je bila upravnica. To dolžnost je opravljala vse do upokojitve. Ves čas od osvoboditve da- lje je opravljala še vrsto ze- lo odgovornih družbenopoli- tičnih funkcij, tako na nivoju krajevnih organizacij, občine, okraja in republike. Bila je več mandatnih obdobij od- bomica občinskega in okraj- nega LO in pozneje tudi skupščin. Najaktivneje je de- lovala na p>odročju kultumo- prosvetne dejavnosti, v orga- nih Zveze komunistov, kjer je bila sekretarka CX)ZK, članica občinskega komiteja ZK, v SZDL je bila več man- datnih obdobij članica ob6iHr ske konference in izvršnega odbora. Z enako zagretostjo je delala v organizaciji ZB NOV, kjer je bila dalj časa predsednica krajevne organi- zacije in članica predsedstva občinskega odbora ZB NOV. Vse do upokojitve je opraivlja- la tudi odgovorne furikcije T AP2 in društvu prijateljev mladine. Tudi po upokojitvi, kljub slabemu zdravstvenemu sta- nju, je z nezmanjšano zav- zetostjo opravljala vrsto od- govornih funkcij, predvseftm v organizaciji ZB NOV. Ta- ko je v republiškem ia zvez- nem odboru ter mednarod- nem komiteju koncentracij- skega taborišča RawensbcrUck. Prav tako opravlja nekatere funkcije na področju kultur- noprosvetne dejavnosti. Je ena izmed prvih sodelavcev in organ'izatorjev OF v Ce- lju in nosilka Spomemice 1941. Ves čas po osvobodit-rf je z velikim čutom odgovor- nosti opravljala številne drui- benopolitične funkcije ia neJdvomno sodi v vrsto naj- vidnejših kulturnih delavcev v občini Celje. Zaradi svoje skromnosti, poštenosti, tova- rištva in delavnosti uživa Marica Frece med občani (3elja in vsemi tistimi, ki jo poznajo, veMk ugled. Čestitamo ob prejemu pri- znanja OF slovenskega na- roda! žalec ^^^^ v n MNOGO NOVEGA V OBČINI Investicijski načrti za le- tošnje leto so bili v žalski občini izredno smelo priprav- ljeni, saj v občini načrtuje- jo več kot milijardo 600 mih- jonov dinarjev naložb v go- sjKKiarstvo občine. Najvdč investicij škili zah- tevkov je pripravljeno na področju kmetijstva, med najbolj pomembne pa sodi- jo izgradnja mešalnice krmil, silosov za žitarice, izgradnja mlekarne ter farma prašičev. Prvi dve sta že v teku, med- tem ko za slednji pripravlja- jo ustrezno dokumentacijo. Precej novega bo na področ ju trgovine in gostinstva. Po- zabiti ne gre za blagovnico pohištva Lesnine v Levcu, blagovnico na Polzeli, izgrad- njo skladiščne poslovni skup- nosti NAJJA Ljubljana, v tem č-asu že grade trgovino z od- padnim materialom Surovi- ne. V teku je priprava doku- mentacije za graditev žalske- ga hotela, prav tako za mo- tel na Vranskem, spisek pa bi bil predolg, če bi hoteli omeniti vse investicije na področju mdrusliiije. Omeni- mo le novo toplarno nekstilne tovarne Prebold, ki že po- skusno obratuje, v€?ljaia pa je 114 milijonov, danes v IJ- bojah odpirajo nov obrait za proizvodnjo grafitnih loncev, ki je veljal 17 milijonov di- narjev, približno toliko pa je veljalo tudi nekaj novih in- vesticij, mislimo predvsem na modelamo, žalskega Fer- ralita. Je pa res, da so verjetno v Žalcu načrtovali preveč inve- sticij. Podatki po zaključnem računu 1977 za celotno go- spodarstvo iK>vedo, da so rep- rodukcijska sredstva gospo- darstva močno upadla, ban- ke pa tudi nimajo na voljo toliko denarja, kot je bilo planirano. Vse to pa pove, da bo tudi letošnjo leto in- vesticijsko skromno. Kljub optimističnim napovedim. Ob tem pa bo \'prašljiva realiza- cija žalske osnovne srednje- ročno sprejete naloge, 10,2 odstotne realne rasti družbe- nega proizvoda. Hkrati pa je ogrožen tudi ves ostali del načrta razvoja občine do le- , ta 1980. JANEZ VEDENIK 10. stran — NOV! TEDNIK St. 17 — 26. aprijiaJ anica HALU2AN, delegatka xi. kongresa zkj KOMUNIST MORA DELATI POVSOD Zakon o združenem de- lu je treba oplemenititd z našim lastnim misel- nim snovanjem, vdihniti mu je treba duha! Anica Halužan, predsed- nica družbeno-poldtičnega zbora Skupščine občine Šmarje pri Jelšah, je na moč živahna, energična in odločna ženska, toda ves njen razimiski svet preveva treznost in spo- sobnost postaviti stvari na pravo mesto. Takšna je na sejah skupščine: z ne- omajno odločnostjo se, skorajda nekoliko zagrize- no, zavzema za odločitve, ki jj*i je temeljito premi- sHla doma. Najbrž veli- ko govorim, pravi In naj- brž me imajo tu in tam že čez glavo, se prikiipno nasmeje, a bolje je te- meljito spregovoriti o ne- Cean, kot, zadevo prijeti te za rep. Težko najdeva prostor 7,& naiin poeovor. telefo- na v ni eni pisarni v Zdra- viMšču Rogaška Slatina kar naprej vznemirjajo. Kolegi ja »posodijo« so- bo, kamor se zapreva. »Izvolitev za delegatko za 11. kongJtiS ZKJ rm po- mean nagrado za moje dinižbeno pohtično delo. Prva gradiva za kongres šele prihajajo, vendar spremljam to, kar je bilo dosedaj že objavljenega v Komunistu. Ivlislim, da rad bo nekoliko pomagalo tudi bo, ker sem inten- zivno spremljala sloven- ski kongres,« govori v kar nekoliko nenavadni tiši- ni »spKJSOJene« pisarne. Rodila se je 1939. leta v Preboldu. Tri leta poz- neje je ostala brez očeta. Odpel j aH so ga v Stari pisker in ga kmalu tudi ustrelili. Mati se je znova poročila in odšli so v no- vo okolje. Vpisala se je v srednjo ekonomsko šo- lo m potem se je začelo: težko delo doma, učenje v nočnih urah, prevažanje z vlakom, vstajanje zgo- daj zjutraj. »Šolanje v tistih letih do 1957. leta je bilo zah- tevno. Predstavljalo je zvrhano mero napora, po- magala nam je zagnanost, želja po znanju, hlepenje po poklicu, misel, da pri- spevam družbi svoj ust- varjalni delež. Tako je šlo,« se spominja tistih težkih dni Anica Hali^an, ko preskakuje steze in po- ta njenega nemirnega in ustvarjalnega življenja. Bržkone je bila že pro- lesorioa Stiftarjerva tisti človek, ki jo je usmeril na današnjo pot. Sogovor- nica zatrjuje, da je prav pni predmetu te profeso- rice, pri politični ekono- miji, dobila precej spod- bud za družbeno pohtič- no delo. Profesorica šttf- tarjeva je znala na mlade izredno ugodno vplivati in vzpodbujati zanimanje za samoupravljanje, Id se je v tistih letih nezadržno rasavijaao. Nista mini h dve leti in Anica Halužanova se je znašla na odgovornem de- lovnem mestu račimovod- kinje v gostinskem podjet- ju v Rogaški Slatini. Raz- meroma mlada se je kaj kmalu morala soočiti s problemi delavcev, teori- ja se je soočila 8 -prsk- so, pr^Esa pa >o je pri- peljala do •vstopa T ZK v letu 1960. Potlej je šlo strmo naprej. Od tega le- ta najdemo Anico HaJuža- novo na premnogih od- govornih družbeno poli- tičnih funkcijah v občin- ski skupščini, v različnih organdzacijali. »Pravza- prav«, zbdra mi^A' — in teh m maiO, /.-je prišio vse skupaj kar saano od sebe. Najprej sem se vne- to zavzemala za svoj ko- lektiv, potem pa sem uvi- dela, da smo le del neke velike ustvarjalne sile in sem šla naprej. Tako se- veda nisem mogla mimo problemov občine, zlasti mimo problemov gospo- darstva, predvsen? pa mi- mo 2xiruževanja naših sredstev za splošno in skupHio porabo. Morda je prav sedaj čas, ko lahko rečemo, da smo veliko na- redili, da ocenimo, kakš- na bo naša nadaljna pot, da spregovorimo nalož- bah, predvsem o takšnih naložbah, ki ne bodo za- gotavljale le zaposlitev ljudem, občanom, temveč bodo tudi ekonomsko upravičene in kot takšne tvorno prispevaj e k na- daljnjemu razvoju obči- ne!« Sestankov Anice Haluža- nove ni malo, včasih se jih na teden nabere kar po pet, šest pa še več. In takrat se, kot že mnogo- kje in mnogokdaj, postava vprašanje: kje delati, ah v krajevni skupnosti ali v organizaciii 2druženega dela? ' Za odgovor ni v zadregii. »To je vprašanje, ki vsebuje odgovor že v no- vem vprašanju. Zakaj si komunist? Krajevna skup- nost, v kateri živiš, ni sa- mo tvoja ah moja, to je del neke velike skupno- sti. In delovna organiza- cija, v katecri delaš, m le tvoja ah moja, temveč nas vseh in od dobrega deda v njej je odvisen tu- di napredek tvoje, moje, njegove krajevne skupno- sti. Občana je skupnost, kjer smo vsi trdno in ne- raadružljivo povezani, kjer ima vsaka napaka povrat- no delovanje, zato zame dileme, kje delati, ni. Ko- munist mora delati pov- sod. Morda je problem le v razporeditvi časa, v dobrem urniku, še enkrat: vsklajevanje in poznava- nje dela, potreb, želja in zahtev je nujno, kot je nujno delovanje komuni- stov v vseh sredinah.« Zdaj govoriva o zaikxD(nu o adruženem delu in so- govornica je spet vsa v ognju. Natanko takSna, kakršiio jo pojoiamo s sej »Zakon, pravi, je nekaj izredno f>ozitivnega. Od več bi bilo trditi, da smo z uresničitvijo nekaterih temeljnih določil v OZD naredili že vse, kar od nas zahteva. Ponekod t^- ko mislijo. Da le ugode črki, ne pa tudi duhu za- kona. To je zame dolgo- ročen cilj, h kateremu mo- ramo usmeriti svoje bodo če delovanje. Zakon je ži- va stvarnost, ki bo še dolgo zahtevala angažira- nje vseh delovnih ljudi, predvsem pa nas, komu nistov. A je tako: ne- katera določila se pone- kod izrodijo, zvodenijo pre\'eč radi še imamo uhojene poti. Biti mora- mo pozorni, strogi, na- tančni!« In sva spet pri kongre- su. Anica Halužan ve, da bo kongres deloval po- dobno kot republiški, v po- sameznih komisijah. Četu- di bo delo v teh komisi- jah obsežnejše, zahtevnej- še, upa, da bo dobila pri- liko, da se v razprave tvorno vključi, da sprego- vori o svojih, o pogledih domače občine na prob leme manj raavitih občin, gosF>odarstva pa tudi o enakomernejšem razvoju. Na to se spozna, to je njena stroka. V najin klepet kar ta- ko, brez kakršnega po- sebnega vzroka, zaide mi- sel o dobri ali slabi in- formiranosti v organiza- cijah združenega dela, mi- sel o nemalokrat kar hu- do vročem problemu, ki je sploh v zadnjem času nenehno v ospredju. »Pri nas, v Zdravilišču, je z informiranostjo de- lavcev pravzaprav kar v redu, iz izkušenj pa vem, da se tistega, kar je na- pisano, ljudje premalo poslužujejo Nezadovolj- nost nad nekaterimi od ločitvami čestokrat ni na mestu. Tega nismo vedeh, (» ne poznamo — ti iz^- vori so nemalokrat privle- čeni za lase in neodgo- vorni, prav gotovo pa hu- do posledični. Zavedamo se pravic, ne poznamo pa dolžnosti. Boljša obvešče nost, primernejša oblika bi te nevšečnosti gotovo odpravila. Cas teče, da ga niti ne opaziva. Nekaj podobnega se sogovornici dogaja vsak dan, vsa leta. Družbeno- politična aktivnost zahte- va celega človeka, to je žrtev, to pomeni fti-fanje gradiv pa tudi knjig fsaj brez tega človek ne mo- re), čitanje tudi med vrsti- cami, pronicljiv pogled v \ dogajanja v občini. Od i prijetnega spanja je tre-' ba nemalokrat odvzeti uri- co, dve, n^aivečkrat pa kar, polnoči. Kotpreišinjo noč, ko sva se pogovarjala. Pi'sala je članek za doma- če Vrelce. Pozno v noč. »Ničkaj nisem sveža. Ne zamerite. Pisarija se je zavlf^kla jx>zno v noč.« In je še dodala: »Pravzaprav pa biti na teden, pisa.ti sesta.nkih na teden, pisati pozno v noč in vse. kar še spada zraven, ni prav nič nenavadnega!« Najpomembnej.še le se- veda, da trezne mn.sli Ani- ce Haltižanove, delegatike za XI. kongres ZKJ, ro- jevalo sadove. MTLENTCO .)ga- to dinamično paleto. Diugo doživetje je bil klavir-iki kon- cert. Ponovno smo občudova- li našo dobro znanko Dub ravko Tomšič v njeni tehni- ki, s katero je zanesljivo ob vladala vse stavke, izvabljala iz instrumenta nežne melodi- je in virtuozne pasaže. Čudo- vit je bil drugi stavek, Andan- te, kjer je učinkoval Klavii kot operni pevec, ki ga sub- tihio spremljajo godala. Brl- Ijanca in lahkotnost je bila v zadnjem stavku, Allegro, izvedena vrhunsko. Po nav- dušenih aplavzih je dodala pianistka Scarlattijevo Sona- to v G-duro ter izzvala viha- ren aplavz. Tudi solisti so bili radodar- ni: za dodatek so izvajali od- lomek iz baleta «Le petit rien« in Allegro molto iz Di- vertimenta v B-duru. Zares je bil krasen večer in niij se ni dolgočasil ob zvokih zartovega genija. Ponovno moramo zapij^ da je koncertni klavir za i ko lepo glasbo še komaj uj raben. Toni so neizenačej nekateri ostri, nekateri br( barvni, zlasti višji regig rezki. Pravo čudo je, kako znala Dubravka iz takega strumenta izvabiti toliko pe, očarljive muzike. Mar Celje res ne more ogreti, da glasbi tisto mesto in sr( stva, ki ji pripadajo? Ali še dolgo vladal mačehovi odnos do najlepše umetj sti? Nov koncertni tclavir nujno potreben in z nei dobre volje bi se dalo zbj sredstva za nabavo, saj \ mo, da se marsikdaj t: šijo velika sredstva za ma pomembne stvari. Sliši]! da so nabavili nove konce ne klavirje v Velenju, K nju in v Ajdovščini. Kje ostalo Celje? EGON KUN liboje NOVO PRI GRAFITNIH POLNILNIH LONCIH Današnji dan pomeni po- membno delovno zmago za 550 članski kolektiv Keramič- ne industrije v Libojah, kjer otvarjajo novo halo za TOZD Grafit, kjer bodo proizvajah grafitne topline lonce in gra- fitni Uvarski pribor. Vred- nost celotne investicije je okoli 1,5 milijarde starih din. Keramična industrija Liboje je vložila 61 odstotkov, Teh- no-union iz Ljubljane 13,6 odstotka in tovarna Augusta Gundlacha iz ZR Nemčije 25,4 odstotka. V imenu sled- nje je vod'l dela v Libojah Wolfgang Batz, ki je med dni- gim v pozdra-^Tiem nagovoru tudi zapisa.1: »S Keramično v Libojah sodelujemo že celih deset let, današnji trenutek pa je za naše sodelovanje največja skupna zmaga. Tovarna Au- gusta Gundlacha deluje že od leta 1470 v kraju GrossaJme- rode pri Kasselu v srcu ZR Nemčije. Najprej se je dru- žina Gundlach ukvarjala s steklarstvom, potem pa z lon- čarstvom in talilnimi lonci, od leta 1621 dalje pa s talil- niki. Po starem zakonu, ki je veljal v naši deželi, se Je smela samo ena rodbina uk- varjati z izdelovanjem talil- nih loncev. Zdaj že šestnajsta generacija izdehije talilne lon- ce, ki so že od nekdaj velja- li kot prava skrivnost, ki me pogosto spominja na ča- rovništvo. Z današnjim dnem dobiva- jo jugoslovanske livarne naj- boljšo možno RTe<:]?5tvo za vli- vanje kovin.« Direktor Keramične indu- st.rije v Libojah Franjo Tilin- ger pa ie ob tem povedal: »Z gradnjo hale smo začeli lani jeseni. Pričakujemo bru- to produkt 3.5 milijarde sta- rih din v tem objektti. Po 1. maju bomo začeli z redno proizvodnjo. Ko bo vse sikti- paj steklo tako. kot je treba, bomo proizvodnjo še poveča- li, saj je Po talilnih loncih v Jugoslaviji veliko povpra- ševanje. V naslednjih letih se naj bi proizvodnja pove- čala na 1000 ton.« Kaj pa §e drugega novega pri nravi jate v tovarni? »že v maju bomo montira- li novo linijo za proizvodnjo skodelic, katere bomo pove- čali za štirikrat. Ravno pri tem izdelku smo najbolj de- ficitarni. Urejamo »strugamo 2«, pripravljamo novo maso, da bodo naše »črepinje« čvr- ste j še, radi bi zgradili novo trgovino za prodajo naših iz- delkov . . . Samo v prvih treh mesecih letošnjega leta smo povečali izvoz za trikrat v primerjavi z lanskim letod istem obdobju. Vedno nei delamo, saj moramo naprej Na današnji slovesnosti l otvoritvi nove proizvodne 1 le v Keramični industriji I boje bo slavnostni govor: član lO predsedstva Reput ške konference SZDL Fra šifkovič. ' TONE VRAl ZANIIVSIVA RAZSTAVA IN DEJAVNOST OSREDNJE KNJIŽNICE CELJE Do 5. maja bo še odprta v prostorih Osrednje knjižnice, oddelka za študij na Muzejskem trgu izredno zanimiva razstava, ki govori na svojstven način o Celju. Osrednja knjižnica v sodelovanju z Indok cen- trom ureja dokumentacijo o pisanju o Celju. Za to nfr posredno skrbi višja knjižničarka Vera Kolar. Iz različnih časnikov izrezuje vse, kar je bilo ob- javljeno o Celju (pa tudi o regiji) in spravlja v po- sebne mape, vsaka mapa ima zase kartico. Gradivo iščemo posebej za gospodarstvo, kulturo, zdravstvo, itd. Večje delovne organizacije imajo svojo mapo. Ce kdo žeh kaj zvedeti posebej o EMO, lahko dobi celo mapo samo o tej delovni organizaciji. Skratka, gre za izredno skrbno, strokovno in pregledno urejen arhiv, za katere- ga nam je lahko samo žal, da ga nimamo že dlje časa. Letos poleti bo minilo dve leti, kar poteka to delo. Samo v lanskem letu se je nabralo preko 8.000 član- kov o Celju. Skoda je le, ker ta dejavnost Osrednje knjižnice še ni povsem prodrla v našo zavest. Poraba teh podatkov je še premajhna, premalo se še zavedamo uporabnosti sploh in seveda njene koristnosti. 2e novinarji naj; demo na razstavi izredno zanimiv podatek, ki govori o tem, da 18 odst. vsega pisanja velja gospKKiarstvu, 16 odst. kulturi!, da pa smo namenili samo za 2 odst. pozornosti zdravstvu in še manj sociali. Glede na pro- blematiko območja, kjer živimo in delamo, je ta po- kazatelj vreden temeljitega premisleka. Na vsak način bo treba v prihodnje oživiti interes za to netradicionahio knjižničarsko dejavnost, saj rav- no iz tega netradicionalizma izvira tudi brezskrben odnos nevednosti, ki se ga moramo čimprej znebiti. D. MEDVEO VELIKA RAZSTAVA MEDNARODNE LIKOVNE GRUPE LUNIJ V mesecu juliju bo v Modemi galeriji v Ljubljani razstava mednarodne likovne grupe Junij, ki je pričelf svojo pot prav v Celju. Takrat so razstavljali trije sli' kar j i in en kipar, na letošnji razstavi pa bo sodeloval" okoU 150 likovnih umetnikov s celega sveta, od Avstra- lije do Kanade in od Južne Amerike do Japonske. T" največjo likovno gmpo v Jugoslaviji vodi celjski roja" akademski slikar Stane Jagodic. Naj povemo še tOi da bodo liko-vniki v času razstave zasedli vse prostoi* Modeme galerije. D. ^ 17 — 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 11 ŠTIRI MEDVOJNA LETA PRVEGA MAJA VSEMU NAVKLJUB 1941 — 1945. Vojna, najstrašnejša vojna doslej. In vendar so po vaseh in mestih na predvečer de- iavskega praznika zagoreli kresovi, zaplapolale za- stave s prekrižanima srpom in kladivom.__ Vsa povojna praznovanja Prvega maja, medna- rodnega praznika dela, so bila nekakšen sinonim za delovne zmage, za obračun prehojene poti, za srečo in zadovoljstvo, za vse, kar je bilo z krvjo in žrtvami pridobljeno. Bila pa so tudi sinonim za nekajdnevno praznovanje, za odmor vseh, od ne- nehnega drvenja modernega 5asa vročih in prena- petih glav. Sinonim zmagoslavja dela torej. Težka je bila pfot, ki je privedla do vsega tega. Pot, ki se je vila od Zaloške ceste, preko šestoja- nuarske diktature, Glavnjače, Lepoglave, Sremske Mitrovice, Bileče, mimo vseh, takšnih ali drugačnih oblik zatiranja delavskega razreda. Pot, ki se je nadaljevala skozi vsa štiri leta druge svetovne vojne. Kljub temu, da je okupator budno F>azil na sle- herne znake, ki so napovedovali praznovanje delav- skega praznika, so po vrhovih vendarle zagoreli kresovi, ali pa so zavedni ljudje na kakršen koli drugačen način hoteli opozoriti na delavski praznik. Ni slučaj, da se je v vsej vojni zvrstila vrsta par- tizanskih akcij pa tudi akcij aktivistov prav v dneh okoli Prvega maja. Prva sabotaža, ki so jo zabeležili Nemci v svo- jih uradnih poročilih, je bila akcija v Mariboru, v noči na 29. april 1941, ko so mladinci, člani SKOJ in drugi, zažgali v Volkmerjevem prehodu dva nemška avtomobila. Policija je aretirala nekaj deseti mladincev in jih hudo pretepla, zvedela pa ni ni- česar. Leto pozneje je Prva partizanska brigada 26. ap- rila zvečer napadla pri Radohovi vasi vlak in ubila dva ter ranila štiri vojake. Dva dni pozneje so Ita- lijani v povračilo ustrelili prvih šest talcev, prvega maja pa še dva. Represalije niso zastrašile ljudi. Na sam Prvi maj so na primer na Krasu, v okolici Ilirske Bistrice pa še kje drugje, tudi na Tolminskem in v dolini Soče zagoreli kresovi, zaplapolale so zastave z rde- čo zvezdo, raztrosili so na desettisoče listkov z re- volucionarnimi gesli. Leto pozneje so na prvem zboru aktivistov OF, ob drugi obletnici ustanovitve OF, na Pogledu sre- čanje zaključili s prvomajsko proslavo. Razumljivo je bilo, da so bila kakšna množič- nejša praznovanja mednarodnega delavskega praz- nika nemogoča, saj je okupator budno pazil na sle- herni premik partizanskih enot. in vendar so brigade z akcijami proslavljale praznik na svoj način. V noči na 28. april 1943 so Gubčeva brigada, XIII. brigada Rade Končar in Can- karjeva brigada družno napadle skupaj s Primorsko goranskim odredom ozemlje med Krko in Mirno. Ker se je okupator zavedal, da se mu obeta tudi kaj hujšega, je na primer komandant redarstve-,, ne policije Alpenland zapovedal, naj bo nared po-l seben oklepni vojaški vlak na Jesenicah. j Toplo je bilo tiste dni tudi na območju kamniške-i ga bataljona, z Nemci pa se je spoprijel tudi Savinj-; ski bataljon, ki je 27. aprila napadel rudniško poslopje^ v Hrastniku. Z Nemci so se grizle tudi druge enote i na območju vse Slovenije. Duh Prvega maja so ^ Nemci krepko občutili kljub vsem varnostnim uk-^ repom, saj jim je težave povzročal tudi takrat še^ razmeroma majhen Kozjanski bataljon, ki Je 29. ap>-^ rila vdrl v Pišece. ; Partizanske akcije so se še zlasti razmahnile v: letu 1944. Natanko 1. maja je Gubčeva brigada vdrla ^ v 2užemberk, Šercerjeva in Bračičeva brigada pal sta v noči na 27. april napadli Šoštanj in Velenje, i Bračičeva brigada pa je v noči na 1. maj napadla i rudnik Velenje. 26. aprila je 11. SNOB Miloša Zidan-i ška uničila tovarno orodja v Zrečah, Šlandrova pa i 27. aprila sovražnikov tank, 12 tovornjakov, na sam ^ 1. maj pa v samem Nazarju zažgala manjšo tovarno zabojev. Nemogoče je našteti vse partizanske akcije, ki i so se odvijale v dneh okoli 1. maja, še manj akcije, ki so jih izvedli aktivisti. Odpor je preraščal vse: meje. ' Maj leta 1945 je bil mesec svobode pa tudi me-j sec zaključnih bojev, mesec, ko so se z vseh stra-i ni zgrinjale v mesta brigade in bataljoni, odredi in ; navdušeno prebivalstvo, tu in tam tudi že tisti, ki ^ se jim je posrečilo priti iz uničevalnih taborišč. Di-; vizije so silile proti Trstu, Celovcu, Beljaku, Gorici,^ razlezle so se na vse strani, ogorčene bitke s^ sovražnikom, ki je poskušal še zadnje — čimprej; se prebiti do zahodnih zaveznikov — so bile po-,^ zdrav mednarodnemu delavskemu prazniku, ki se, je ves pomladil in odel v zastave, rože in petje. ^ Rekli smo mednarodni. Res, mednarodni. In ven-; dar, koliko je še delavstva, ki svojega praznika ne ■ more praznovati tako, kot ga lahko mi: s trdno za-^ vestjo, da praznujemo iz leta v leto srečnejši, bo-; gatejši, bogatejši tudi za spoznanje, da je naša poti edina pot, ki jo lahko in smemo ubirati. Zato je i danes 1. maj sinonim za nekaj lepega, vzvišenega, sredi tega našega samoupravnega življenja. MI LENKO STRAŠEk! TAM ZA HRAMOM, ČUDNIM HRAMOM JABLANA JE ZACVETELA. LE ZAKAJ? NA TEJ JABLANI CVETOČI DROBNA PTICA JE ZAPELA — MAJ JE, MAJi MAJ 1946. VOJNA VIHRA JE PUSTILA PO DOMOVINI RAZDEJANJE, A VENDARLE 80 SE LJUDJE OBJEMALI IN V SREČI JOKALI. BILA JE SVOBODA Mnogi od vas se prav gotovo živo spominjate praznovanje prvega maja v prvem svobodnem letu. Spomin nanj je živ in topel. Rojenim v svobodi so pripovedi starejših dragocena zakladni- ca, izročilo, ki ga bodo čuvali še pozni rodovi. Tudi časopisi, ki so izhajali v tistem letu, prinašajo na svojih prvih straneh in uvodnikih vse polno vzpodbudnih misli, ki bodrijo še danes, ko smo za vas prebrali časnike izpred let. Leta 1946, 13. aprila je v Celju iz- šla prva številka okrožnega časopisa NA DELO. Le-ta je obveščal prebival- stvo celjskega okrožja o vseh proble- mih, nastalih v okrožju, klical je k ob- novi porušene domovine, k skupnim de- lovnim akcijam in spremljal kulturne, politične in športne dogodke na na- šem območju. Glasilo Okrožnega odbora OF je pri- čelo izhajati sredi prvomajskega tek- movanja, ki je zajelo široke množice delavcev, kmetov, delovne inteligence in mladine. Tedaj, ko se je na stotine marljivih rok delovnega ljudstva od- zvalo novoletni poslanici tovariša Tita, se nesebično oprijela dela za uresniče- vanje boljšega in srečnejšega življe- nja. Glasilo NA DELO je leta 1946 izšlo tudi na sam praznik OF, 27. aprila. Pre- berimo nekaj misli iz uvodnika, naslov- ljenega 27. aprilu in 1. maju. »Že v času NOB je slovensko ljud- stvo z velikimi slovesnostmi obhajalo obletnice ustanovitve OF. Letos pa praznujemo peto obletnico tega zgodo- vinskega dne prvič v svobodi in sreči. Naši narodni nasprotniki so nam očitali, da smo narod brez volje in od- pornosti, obsojeni, da izginemo v moč- nejših sredinah. 27. aprila 1941 je dejal Hitler v Mariboru: »Naredite mi Spod- njo Štajersko zopet nemško. »Isti dan mu je slovensko ljudstvo dalo svoj najodločnejši odgovor z ustanovitvijo OF. Proti ogromni fašistični sili je po- stavilo svojo voljo, da se upre okupa- torju in mu napove borbo do kraja po Prešernovem geslu: »Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnovi.« Težke so bile žrtve majhnega naro- da. Slovensko partizanstvo Je ustvarilo povsem nov lik junaškega Slovenca, ki ostane legendaren v vsej naši bodoč- nosti. Naj živi OF, ki je usodo slovenske- ga ljudstva krepko povezala z usodo ljudskih množic Jugoslavije. Naj živi 1. maj, praznik novih ljudi, kovačev sreče in blagostanja našega ljudstva.« NA DELO, ki je izšlo 4. maja, opi- suje veliko manifestacijo enotnosti in poleta delovnega ljudstva. »2e v zgodnjih jutranjih urah so godbe z budnicami oznanjale pričetek svečanosti Prvega maja. Že pred sed- mo uro so posamezne skupine udele- žencev povorke s pesmijo in godbo odhajale na zbirno mesto, od koder se je ob osmih jela viti povorka, kakršne Celje še ni videlo. Vsa ta ogromna po- vorka, v kateri je sodelovalo 4000 lju- di, pet godb, konjeniki, oprema vozov in avtomobilov, je krenila proti Domu ljudske prosvete, se razvrstila pred go- vorniški oder in daleč tja po Ljubljan- ski cesti. Pred okrašenim odrom se je pričel miting. Z vzklikanjem tovarišu Titu in mladi republiki so se jele mno- žice razhajati, vendar se je preko ce- lega dneva razlegala po mestu vesela pesem.. In listamo naprej. Uspehi delavcev v tovarnah so iz dneva v dan večji. Volje ne manjka. "... v tovarni Emajlirane posode so delavci znižali delovni čas, potreben za izdelavo posode ... V tovarni sadnih sokov in marmelade na Hudinji so de- lavci zvišali produkcijo za 80 odstot- kov . ..« NA DELO kliče? -> ... za obnovo do- movine, za dvig produkcije v tovarnah in na njivah. Na delo za utrjevanje ljud- ske oblasti in pridobitev NOB.« In do- daja: »Danes je vse naše ljudstvo trdno združeno v OF.« Tudi drugi časniki, ki so izhajali v tistem letu nosijo na prvih straneh po- dobna sporočila delovnim množicam. V SLOVENSKEM POROČEVALCU beremo besede Edvarda Kardelja: »OF je vedno težila za tem, da se v svo- jih ukrepih in v svoji politiki nikdar ne oddalji od ljudskih množic« Prvomajska številka poročevalca: »Tisoč in tisoč mlajev se je te dni dvi- gnilo sirom naše domovine v proslavo 5. obletnice OF in v proslavo prvega svobodnega maja.« LJUDSKA PRAVICA ob 1. maju: »Današnji 1. maj praznujemo skoraj vsi narodi v miru, praznujemo ga na nov, drugačen način.« Glasilo ZSMS MLADINA: »Po šti- rih letih borb in enem letu obnovitve- nega dela, izgrajujemo našo ljudsko re- publiko. Mesto mladine v rvovi državi je bistveno drugačno. Mladino združu- je enotna mladinska organizacija.« Še in še bi lahko pisali o prvem letu svobode, o prvem svobodnem 1. maju, o pridobitvah revolucije, ki jo čuvamo na vsakem koraku. Vsakdo izmed nas pa je doživel svoj prvi 1. maj. Tudi spomin nanj je lep. mateja podjed 12 stran — NOVI TEDNIK St. 16 — 20. april iS), z gorenjem v letušu VSI SMO BILI ZADOVOLJNI Alfi Nipič ob odhodu iz Letuša: »Kadarkoli me boste potrebovali za takšne radijske oddaje, me samo pokličite in rad bom prišel, kajti to je nekaj, kar je škoda zamuditi!« Letošnjo četrto javno radijsko oddajo smo to- krat pripravili v kraju, ki leži na meji treh občin. Uradno sicer spada v žal- sko občino, meji pa na mozirsko in velenjsko. Bi- li smo v Letušu, idiUčnem kraju ob Savinji in ob v2aiožju partizanskih Do- brovelj. Letuš je kraj, ki nima industrije, ima pa zato svež in čist zrak, kar pa je v današnjem času še posebej cenjeno. Kraj je zlasti dobro obiskan poleti, ko ob Savinji za- gori jo roštilji in se naj- bolj pogumni namočijo v čisti reki. Mateja Brinovec, učen- ka podružnične šole v Le- tušu, je takole opisala svoj kraj: Moj kraj ima mnogo prebivalcev in to samih pridnih de- lavcev. Le malo je lenuhov, zanikrnih poležuhov. Naš kraj ima šolo, trgovino in cesto, ima kamnit most in tudi zlato prostotst.« In ob koncu: »Moj kraj je lep kot pomladni cvet, zapustila ga nikoli ne bom, ker je tukaj moj dom.« Nadja Cizej pa v svoji pesmici takole vidi Letuš: »Moj kraj je lep, diši p>o p>omladi ko češ- njev cvet. Drevje je že zacvetelo, vsepovsod bo kmalu vse belo ... Svoj kraj imam rada, kot svojega ata, saj mi nudi vse, kar si želi moje srce.« O Letušu sta v obliki spisa spregovorili tudi Branka Laznik in Renata Puncer: »Naš kraj Letuš je majhna vas. Obsega tudi zaselka Podgorje in Gmaj- no ter del Slatin. Leži v severovziiodnem delu občine 2alec, na prehodu Zgornje v Spodnjo Savinj- sko dolino, na vznožju gozdnatih, nekoč partizan- skih Dobrovelj. Meji na občini Velenje in Mozirje, šteje okoli 526 prebival- cev, ki so nekdaj živeli od kmetijstva in gozda. Da- nes pa je pravih kmetov čedalje manj. Mladi Letu- šani se vse bolj zaposluje- jo v tovarnah, kjer je de- lo lažje in zaslužek bolj- ši. Na delo se vozijo v tovarno Gorenje v Vele- nje, v Nazarje, v Lastov- ko na Polzelo, v Žalec in Celje. Letušani so pridni m napredni, nove hiše ra- stejo kot gobe po dežju, v njih so lepa stanovanja, opremljena z novimi go- spodinjskimi aparati, sko- raj vsaka hiša pa ima tu- di osebni avto . .. Ime za Letuš se je pojavilo že pred 731. leti. V teh časih sta nastala tudi gradiča Trebinjski grad nad Pod- gorjem in Loženperk tik nad letuškim mostom. Pri- povedka pripoveduje, da je podzemeljski hodnik, ki je E>otekal pod Savinjo in povezoval oba gradiča, služil grajski gospodi za skrivališče pred Turki . . .« XXX Predsednik Krajevne skupnosti Miha Teržan je v razgovoru med drugim tudi povedal: »V kraju smo res dobili novo in lepo dvorano, ki pa ima »lepotno« napako. Arhi- tekti so ji pKDzabili dozi- dati dimnik in smo tako vedno na hladnem.« XXX Prvi so se v Letušu poja- vili že pred osmo uro zjutraj člani ansambla Iva Umeka iz Ljubljane, ki so prejšnjo noč pridno igrali na obrtniškem ple- su v Šempetru, se potem samo malce osvežili in za- igrali še na naši javni ra- dijski oddaji. Mimo lahko rečemo, da tako kvalitet- ne glasbene skupine še nismo imeli na naših to- vrstnih oddajah. Pravi glasbeni mački, ki do po- drobnosti poznajo svoj posel, so obljubili, da bo- do vedno radi prišli na naše oddaje. XXX Letušani so v »živo« vi- deli tudi veselega Štajer- ca, člana priznanega Avse- nikovega ansambla, Alfija Nipiča. Tudi ta je pel v šempetm, prišel pravo- časno v Letuš, profesio- nalno opravil svoj nastop in ko se je odpeljal proti domu, je iskreno rekel: »Takšne oddaje so ne- kaj posebnega in če me boste še kdaj p>otrebovali, bom vedno rad prišel. V teh oddajah ni nič nare- jenega, vse je pristno in prijetno.« XXX o Gorenju, ki letos sla- vi pomemben jubilej, 25. Prva zvezda letuške javne radijske oddaje je bil brez dvoma Alfi Nipič, ki je znova dokazal, da je resnično pevec izjemnih kvalitet. Zlasti pa je presenetil s svojo skromnostjo! obletnico obstoja (Gore- nje je tudi bilo pokrovi- telj letuške oddaje!), sta govorila p>omočnik direk- torja TGO Gk>renje Har®ld Kamer in direktor Tozd Gorenje v Nazarju Jože Kuder. XXX Za ljubitelje narodne glasbe so poskrbeli fantje ansambla Francija Zemeta iz Vojnika z vokalnim kvartetom »Fantje iz Ce- lja«. Tudi njihov nastop je bil izredno prijeten. Vsi pa se pospešeno pri- pravljajo na jubilejni koncert, ki ga bodo pri- pravili sredi maja ob 10- letnici obstoja njihovega ansambla. XXX Letuško javno radijsko oddajo je začela nova zvezda na slovenskem po- pevkarskem nebu Ksenija Tacer, ki je lani zmagala na slovanski jesenski ka- ravani. Začetek je spod- buden! XXX Za ljubitelje gledališke umetnosti je poskrbel Matjaž Arsenjuk, član SLG Celje, ki je tudi vo- dil celotno oddajo. XXX Nad prijaznostjo gosti- teljev v Letušu smo bih tako prijetno presenečeni, da smo se odločili, da bo- mo tudi naslednjo javno radijsko oddajo pripravi- li v Savinjski dohni in si- cer predvidoma 21. maja v mozirski občini, recimo v Na25arju. XXX Letuško radijsko odda- jo so s strani organiza- torja Novega tednika in Radia Celje izpeljali Bran- ko Stamejčič, Dušan Pe- tek, Tone Tavčar (fotogra- fije), Meta Pokleka, Bo- jan Batistič in TONE VRABL Spis »Moj kraj« sta prebrali učenki letuške osnovne šole Branka Laznik iii Renata Puncer. O Gorenju in njegovi 25-letnici sta govorila Harold Kamer (levo) ln Jože Kuder. okzsms šentjur SKUPNA POT TINE VODUŠEK PREDSEDNIK Na sobotni volilni konfe- renci OK ZSMS Šentjur je bil za njenega predsednika iz voljen Tine Vodušek iz Ura melj. Čestitamo. S kakšnimi občutki spreje- maš zaupanje mladih iz šent- jurske občine? »Predvsem z občutkom od- govornosti do številnih nalog, ki so pred nami.« Tri mesece si pri OK ZSMS opravljal funkcijo v. d. se- kretarja konference, prej pa si bil 2 leti zaposlen v Žele- zarni štore kot ekonomski tehnik. Si v tem času dovolj spoznal delo in dolžnosti, ki jih boš odslej opravljal? »Zaenkrat dovolj dobro, si- cer pa pri tukajšnji OK de- lam in aktivno delujem že od leta 1972, ko sem postal član predsedstva. V tem obdobju sem tudi opravljal funkcijo predsednika OO ZSMS Dram- Ije in se aktivno vključeval v delo samoupravnih organov v domači krajevni skupnosti in se bom tudi v prihodnje. Sicer pa bom v pretežni ve- čini delala s svojimi vrdstniki in mislim, da je to tudi ena izmed prednosti mojega bo- dočega dela.« Potem se raje pogovarjajva o delu mladih nasploh. O na- logah in akcijah, ki so pred vami. O vaši usmeritvi. »Naša aktivnost v tem ob- dobju je usmerjena predvsem v priprave praznovanja mese- ca mladosti. S predsedniki in sekretarji osnovnih organiza- cij smo se na seminarju, ki smo ga imeli pred dnevi, do menili o osnutku programa za aktivnost v bližnjih praznič- nih dneh in o ostalih kultur- nih in športnih dogodkih v mesecu maju. Pri tem smo dali poudarek množičnosti. Želimo, da bi k našemu delu pritegnili čim več mladih in z različnimi akcijami vzpod- budih zanimanje za večjo ak- tivnost. Tako smo se dogovorili, da bodo v nedeljo, 30. aprila povsod, kjer dela mladina, za- goreli kresovi, že prej pa bomo poskrbeli za postavitev mlajev. Seveda bo v mesecu maji največja manifestacija mladi ob prihodu zvezne štafetn palice v naš kraj. štafeti prejmemo letos 7. n^Li.u in sj cer od vrstnikov iz sevnišl šole. Zvezni štafetni palici i bo s svojimi najlepšimi želj mi tovarišu Titu za 86-rojsi dan priključila še lokalna št feta. Lokalno štafetno palii bomo ponesli v vsako osno no organizacijo v naši občia Prav v tem času pri Ci evidentiramo mladince, ki i bodo 25. maja udeležili d rednje slovesnosti ob roji nem dnevu našega predsedil ka. O našem pospešenem del v tem obdobju bi še laha govoril, saj pripravljanji vrsto različnih tekmovali kvizov in drugih srečanj mi dih. Moja želja je le, da na bi vsa po vrsti dobro uspel in da bi se v naše delo vklji čilo čimveč mladih iz vse čine. Le tako bodo uspehi 9 res skupni, kar je pravzaprl namen našega delovanja.« MATEJA PODJia celje NA SPREHODU KRITIČNO SKOZI CELJE Na Partizanski cesti pod Anskim vrhom je izvir odlič- ne pitne vode. Tu zajemajo občani pitno vodo in mimo- idoči si pogasijo žejo. Izvir je še posebno dobrodošel, če zmanjka v domačem vodo- vodu vode. To je znani Me- škov studenec. Nad studencem je velik, dobro viden napis: Tu je prepovedano prati avtomobi- le. Kljub temu so brezbriž- ni in brezobzirni avtomobi- listi, ki jih ta prepoved ne zanima in nemoteno perejo svoja vozila. Okrog studenca je veliko starih cunj in pa- pirja ter drugih odpadkov. Kot kaže, občinski oziro- ma komunalni stražarji ma- lokdaj zaidejo na ta predel. Lukenj na cestah in v različnih predelih mesta je precej. Nastale so po razko- pavanju asfalta in zato, ker nihče po njihovem zasut ju ne obnavlja asfaltne prevle- ke. Stanovanjska stiska v Ce- lju je še vedno pereča in boleča. Toda, v Zidanškovi ulici, je še vedno enonad- stropna hiša, ki je v razpa- dajočem stanju. Ce bi jo ure- dili, bi v njej lahko našle svoj prostor najmanj di< če ne več strank. Zakaj s za to hišo nihče ne zmeD in zakaj se dovoljuje, i ostaja v takšnem stanju? V naših veleblagovnici' še vedno nimajo stolov i klopi v nadstropjih, na W tere bi lahko sedli lju' je, ki prihajajo nakupov« iz drugih krajev, pa stareji ljudje in invalidi, ki težK stojijo, medtem ko njihoi svojci izbirajo blago za o' kup. Ali je res težko pos« viti takšne stole? Kolektiv hotela Evrope ^ dlje časa ne popravlja lu* njičastih žlebov, iz katerf se voda ob deževnem vrero' nu naravnost vliva na ^ moidoče in to na viiod^ strani ter ob Cuprijski uli^ To ni v čast hotelu pa tt* mestu ne! V Celju imamo MaistroV ulico, ki poteka od gostiš* Poženel proti vrhu Mikiaj škega hriba. Na napisal^ tablicah za to ulico pa f napaka. Piše Majster naP^ sto Maister. Vsaj na glaVl" ulični tabli na začetku ulif bi lahko bil pravilen nap*^ D. ERVIN MEJ^ jj 17 — 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 13 g pOTl PO SLAVONIJI IN BARANJI (3) DEŽELA KRUHA, SLADKORJA RAZVEJANA DEJAVNOST KOMBINATOV — NA TUJI TRG! Y loombinatih, ki smo jih vjsItaH, to je na ozemlju trinajstih občin, je okroglo jjOOO zaposlenih. Za svoje ^elke imajo kombinati ši- ^0 razvejano prodajno ^ežo: kombinata Vinkovci J, Vukovar imata 50 velebla- jovnic in trgovin, namerava- ta pa investirati še precej š- jljg vsote v lastno malopro- ^jo, problemi neizkoriščenih U,p3.citet pa bodo slej ko jyej še ostaU. Pri vsem tem pg velja poudariti, da jugo- jlovanski potrošniški centri jjso zainteresirani, da bi fjagali v blagovno proizvod- njo, kar je seveda posledica ^ličnih dvojnih gledanj, re- jinio špekulacij, še nekaj jesed o zaprtosti ali odprto- iti trga. Direktor industrijsko kme- tijskega kombinata Osijek IB primer meni, da je po- krivanje potreb pa tudi za- menjava blaga med republi- kami in regijami še kar do- bro, da pa ne bi smeli do- voliti, da bi pri blagovnih listah prepuščali blago a niz- ko produktivnostjo pa viso- ko ceno. Vsekakor to ni zaprto trži- šče, meni isti direktor, če PIŠE: MILENKO STRAŠEK nekdo ne mara kupiti naših sadnih sokov, ker so pač dražji od drugih. Tukaj bi bilo potrebno predvsem uskla- jevanje med republikami, pokrajinama, regijami, bolj enotne cene in podobno, v praksi pa gredo zadeve rav- no obratno pot: najprej bi radi uskladili odnose mnenja- ve, potem pa skozi tako ure- jeno celoto zrinili tiidi bla- go s slabšo kakovostjo. Kombinati s svojimi izdel- ki nikakor ne morejo kon- kurirati na evropskem trgu, saj so še vedno obramenje- ni z raznimi težavami, kar seveda močno zmanjšuje konkurenčnost, je pa kljub temu treba izvažati za devi- ze, ki jih potrebujejo, pred- vsem za opremo. Pri tem bi izdelki pa tudi pšenica, ko- ruza, sladkor in meso lahko bili cenejši, če bi se otre- sli nekaterih slabosti in po- iskali notranje rezerve in se znebili neracionalnih stro- škov. Vsemu navkljub je treba dodati, da so kombi- nati že tako napredovali, da danes z uspehom prodajajo svojo tehnologijo in izkuš- nje pri razvijanju novih, boljših vrst pšenice in koru- ze ne le nerazvitim pač pa tudi v razviti svet. Pri tem procesu zlasti mnogo dosega agrorkomska fakulteta v Osijeku, ki na- črtno izobražuje kader in opravlja številne raziskave na področju genetike. Fa- kulteta je povezana z mno- gimi tovrstnimi institucijami v svetu, za domače kombi- nate pa izdeluje številne raz- vojne programe, pri čemer velja vendarle poudariti, da je slavonsko baranjsko kme- tijstvo še vedno vse preveč nerazgledano z dosežki kme- tijstva v svetu. Takšno ugo- tovitev je bilo moč slišati v enem razgovorov. (se nadaljuje) L , '•^"'^o jiofcka škropljenje jablanovih nasadov na posestvu Slom pri Ponikvi. Te dni so lu škropili j)roti škrlupu in proti jajčecem rdečega pajka ter proti plesni, in sicer z 0,2-od- stotnim ditanom, 0,1-odstotnini karatanom in 0,1-odstotnim tedeonioni. Ob tem je treba povedati, da na Slomu že drugo leto uporabljajo škropilnice domače proizvodnje —• Morava, ki so kar trikrat cenejše od uvoženih in so enako učinkovite. Od kmetijskili strokovnjakov na Porukvi smo izvedeli tudi o škodljivosti n<'katerih ikropiv za človečki organizem in o tem, kako prav v času, ko so nasadi škropljeni z endrin ol.jem proti voluharju, marsikatera domačinka Ponikve nabira po nasadu regrat, Iti ga je tudi v i/obilju in ga odnese na celjsko tržnico. Kupci seveda niti ne slutijo, da je talf resiv.Tt h'^•^^^ strupen in škodljiv predvsem za jetra in ledvice. Foto: M. PODJED PRIZNANJA NAJBOLJŠIM Celjski želt^-ucarji vsako l^to s športnimi prireditvami j Počaste praznik slovenskih \ železničarjev. Sef prometnega »ozlišča Celje Jože Rajtma- jer je pred dnevi ob zaključ- ku šahovskega brzotumirja ! priredil spre:'em za predstav- i ■like sodelujočih ekip v kolo- dvorski restavraciji, kjer je lied drugim izrekel prizna- za organizacijo množič- nih športno-rekreacijskih pri- reditev, ker je ta aktivnost ^Ua vselej prisotna v življe- nju železničarjev ter postala "jihov sestavni del udejstvo- *anja. šah je dosegel izred- ^ dimenzije in medrepub- '^ki turnirji z nastopom naj- ^Ijših šahistov železničarjev ^ vseh republik služi utrje- ^^ju bratstva in enotnosti "^ed železničarji in drugimi ^histi saj so turnirji od- P^tega tipa tudi za nastope j J'"Ugih delavcev in občanov. | Najboljšim šahistom je po- ^'il pokale in priznanja. Po- ^la in priznanja pa sta pre- l^^a tudi kegljač, vsestranski . športnik Tomašič, ki je bil j ^'^agovalec med 24 udele- ^enci ter Franc ReberSak ^ je organiziral tekmovanje ^ iiogometu z nastopom 11- ^ ekip, med katerimi jef .'lagala železnica. Množičen je tako prisoten tudi c-eljskimi železničarji! K. JUG PREBOLD: Podelitve Kajuhovn ora!- nih 2!načk, ki je bila prejš- nji teden na osnovni šoli Slavka Slandra v Preboldu, so se udeležili tudi ^nani li- terarni ustvarjalci Tone Pav- ček, Meta Rainer ter karika- turist Božo Kos. Ob koncu slovesnosti ^e sledil še obisk razstave Vphv knjige na oblikovanje otroko- j ve osebnosti, ki jo je Zveza I prijateljev mladine Slovenije ' pripravila v večnamenskejn prostoru tekstilne rova me Prebold. J. V. MOZIRJE: SREBRNI ZNAKI V počastitev obletnice J-ita- novitve OF in delavskega praznika prvega maja bo jut- ri, v četrtek, 27. t. m. v Mo- zirju skupna slavnostna seja članov predsedstva občinske konference SZDL in oDčin- skega sveta Zveze sindikatov. Na njej bodo podelili pri- znanja in srebrne znake OF ter srebrne znake sindikatov Slovenije. Vrh tega bodo po- delili še nekaj odlikovanj predsednika Tita. Srebrni znak sindikatov Slovenije prejmejo: Janez Ceplak (GLIN, žaga), Franc Remic (GLIN, stavbno po- hištvo). Jelka Rojtir (El- kroj), Bogomir Strašek (Ko- vinarstvo, Ljubno) in Marija Stiglic (sindikat družbenopo- litičnih organizacij in SIS). Srebrme zaiake OF pa dobi- jo: Stanko Bric (Šmartno ob Dreti), Peiter Podbrežnik (Sol- čava), Alojz Sehšnik (Luče), Ernest Speh (Mozirje), Vika Venišnik (Gornji grad). Ga- silsko društvo Pobrežje in Krajevna skupnost Nova Štif- ta. MB PROSLAVA Osrednja proslava ob ju- trišnjem dnevu OF in Prvern maju bo v Šentjurju danes zvečer v prosvetni dvorani. Slavnostni govornik bo Edi Dolar, predsednik Občinske konference ZSS Šentjur. V kulturnem delu se bodo zvr- stili: moški pevski zbor iz Po- nikve, ženski pevski zbor iz Šentjurja, recitatorji osnovne šole Šentjur, gojenci glasbene šole in folkloristi. Podelili bodo tudi srebrni znak zveze sindikatov Slove- nije. Prejeli ga bodo: upoko- jeni miličnik STANE ROMIH, VINKO LJUBEJ iz Bohorja, KAREL MIRNIK iz tozd Ing- rad STANE KOREN iz tozd Ingrad in ANTON KUKOVIO iz Alposa ter FRANC KNEZ iz KK Šentjur. Občinska konferenca SZDL Šentjur pa bo pKKlelila pri- znanja OF. Prejeli jih bodo: ALOJZ OPREŠ NIK iz Prevor- ja, VLADO GORJU P iz Po- nikve, MILAN KOKOŠAR iz Gorice pri Slivnici, MIRKO ŠČUREK iz Šentjurja. IVAN ČEDE iz Dramelj, FRIDERIK RADEJ iz Planine, ALOJZ ARZENŠEK iz Šentjurja, IVAN PENIC iz Loke pri 2us- mu in LOVSKA DRUŽINA HONDUL iz Dobja. MP ribištvo NE DIVJI RIBOLOV! VISOKE KAZNI ZA UNIČEVALCE RIB Na sestanku lO RD Šempe- ter, 13. aprila 1978, je čuvaj Ribiške družine povedal, da je voda naplavila sulčjo sa- mico. Ošitno jo je divji lo- vec smrtno poškodoval z vi- licami, ni pa je uspel poteg- niti iz vode. Samica je bila polna iker (varstvena doba sulca je od 15. februarja do 30. septembra v vseh vodah SRS). Tehtala je približno 7 kg in je bila dolga 85 cm. Ze veliko sogovornikov nas je ob podobnem razmišlja- nju pHDizkušalo prepričati, da je število talco ubitih živali v primerjavi s tistimi, ki jih po- morijo nečistoče različnih iz- vorov, majhno. Točnih podat- kov ni, oboje pa vodi k iste- mu cilju — h koncu vsega živega. Morda bo kdo očital, saj tudi vi ribiči ubijate. Od- govor je lahko samo v maj- hni men pritrdilen: ribič namreč ubije le sorazmerno majhno število rib in še to največkrat le trofejne ribe. Mnogokrat pa tudi take i2?>u- sti. Ribič nikdar ne lovi v času lovopusta, niti si pri- svaja podmerske ribe in sicer spoštuje pravila oziroma pred.pise glede ribolova. Ti- sti, sorazmerno majhni del rib, ki si jih vendarle pri- svoji, pa nadome^sti z vlaga- nji umetno vzrejenega zaro- da mladic, F-a tudi plemen- skih rib, .saj sta že po Zako- j nu o sladlcovodnem ribištvu j gojitev in varstvo rib pred I pravico ribolova. Znano je j tudi, da je športni ribolov i mnogo dražji in na ta način ujete ribe mnogo dražje, ka- kor kupljene v ribarnici. Or- ganiziran ribič tako očitno ne lovi zaradi mesa, ampak zaradi športnih užitkov pri tem lovu, ki omogoča spro- stitev v naravi in krepitev duha in telesa ljudem vseh starosti do poznih let. Kdor je bral Homingwayevo novelo St::rec in morje bo najbrž razumel odnos med ribičem in ribo. Prav zato smo pa ribiči še posebej prizadeti kadarkoli so ogrožene vode ali pa ribe. Prav zato je na podlagi zakonskega poobla- stila cenik, ki določa zelo hude kazni za protipravno odvzete ali uničene ribe, ra- ke, školjke in žabe, ne gle- de na spol, dolžino in kako- vost. Da ne bi bil kdaj kdo pre- senečen, če bi zaradi obje- stnofiti« požre6ix)st!i ali dru- gih nelepih lastnosti morai plačati predpisane odškodni- ne, seznanjamo javnost s tem cenikom: — sulec 1.500.— — jezerska postrv 900.— — soška postrv 900.— — lipan 200.— — smuč 200.— — som 200.— — ščuka 200.— — potočna postrv 150.— — jezerska zlatovščica 150.— — p>otočna zlatovščica 150.— — I>ostrvi križanke 150.— — šarenka 120.— — rak jelSevec 100.— — krap 40.— — linj 40.— — ploščic 40.- — mrena 40.— — podust 40.— — platnica 40.— — klen 40.— — bolen 40.— — ognca 40.— — menek 40.— — jez 40.— — ostale vrste rib 20.— — rak koščak 20.— ostale vrste rakov 20.— — školjka 20.— — žabe vseh vrst 10.— Ce sedaj uporabimo ta ce- nik za zgornji primer, dobi- mo naslednje: za sulca je cena 1.500.— din, ker je bil ubit v lovopustu, se prišteje še 750.— din (50 odst. cene) in še 5-kra.tna kazen za vred- nost dnevne karte. Za ceno dnevne karte 100.— din bi bi- la poleg stroškov postopka odškodnina 2.750.— din in to za 100 cm sulca, ali pa za 10 cm sulčka. Za RD Šempeter B. DebiČ, F. Smukavec 14. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 26. april Igj gt. 15 — 13. april 1978 NOVI TEDNIK — stran tS MERX - TOZD GROSIST - MLIN IN SILOS S.* Za to skrbijo v Merxovem tozdu Grosist, kamor sodita tudi velik silos za žitarice in seveda mlin, ki je s silosom povezan kar s cevjo. Dva velika betonska orjaka stojita v Tmovljah in vsakdo, ki se pelje mimo, se je najbrž že vprašal, kaj vse se dogaja za visokimi betonskimi stenami. A pojdimo lepo p>o vrsti. Minil je čas romantičnih mlinov ob rekah m poto- kih, ko so s svojim značilnim ritmičnim topotanjem dajali občutek varnosti in določenega blagostanja. Fur- mani so prihajah z vozovi in razkladah vreče z moko. In vse je šlo počasi, dolge večere so po mlinih pre- sedeli ob delu, tudi ob kaitah in tako so tekla leta in desetletja. Danes je drugače. V mestu se je mlin spre- menil v pravcato tovarno, ki je na zunaj sicer vehka, zaposluje pa zelo malo delavcev. Vse je mehanizirano, vse je pripravljeno tako, da je čimmanj rok potrebnih za vsa opravila. Merxov veliki silos za žitarice so zgradili i'M9. leta in odprU 10. aprila, ah bolje rečeno, takrat so pričeli v njem s proizvodnjo. Silos ima 21 celic, večje imajo po 500 ton kapacitete, manjše pa »samo« po 100 ton. Silosu bi lahko rekli regijski pšenični trebuh, saj gre vanj letno 23.000 ton žitaric, v pretežm večini pšenice, nekaj manj koruze in drugih. Na pšenico je treba se- veda paziti, kajti tako velike količine ni preprosto »vzdrževati«. V zadnjem času so precej posodobih pre- voz po želez,nici, kjer so pripravili posebne vagone in tu so Merxovi delavci pohvaiih našo železnico. Ko va- gon pripelje pšenico, ga spraznijo v vsipni jašek, po- tem pa pšenica p>otuje po sistemu elevatorjev na vrh silosa, od tam pa Jo razporejajo naprej po cehcah. Njena temperatura ne sme preseči 22 stopinj, alarm pa se prične" pri 28 stopinjah. Od tu naprej se namreč začnejo v pšenici razvijati škodljivi elementi, ki jo močno kvarijo. Pri Merxu pravijo, da siioi, kakršen je zdaj po ka- pacitetah ne zadostuje več potrebam. Veliko pšenice imajo še vskladiščene v talioimenovanih podnih skla- diščih, zgradili pa so še en silos v Zrenjaninu, kjer so dohodkovno sodelovali z znanim prehrambenim velika- nom »Servo Mihail« in tako skladiščijo v Zrenjaninu 4.500 ton pšenice in ko jo raljijo, jo prepeljejo v Celje. V načrtu imajo gradnjo še enega silosa v Celju za 12.000 ton pšenice, gotov pa naj bi bil prihodnje leto. Prav tu je mesto, da onienmio pomembnost te grad- nje, saj je zajeta tudi v razvojno resolucijo in najbrž ni treba posebej poudarjati, kakšnega pomena je ta dejavnost za vsakdanjo preskrbo, rezerve in drugo, tako da vse to sedi v širši družbeni interes in ne samo Merxa. Delo v silosu je avtomatično in orjak, ki letno požre 23.000 ton pšenice, zaposluje samo 7 ljudi. V njegovi neposredni biizim je »prisesan« mlin. l'udi v njem je malo delavcev, komaj deset z vodjem mlina skupaj. Po posebm cevi priteka pšenica v mlin, kjer teče proces najsodobnejšega mletja. Stroji so češki, v mlinu i>a za dobro kakovost dela skitiijo kvalificirani in visokokvalificirani mlinarji, ki imajo svojo šolo v Zagrebu. V mlinu je zaposlen teiinolog z visoko solo. Vsaka izmena traja 12 ur, v vsaki pa so trije delavci. V 24 urah mlin zmelje 70 ton pšenice, od tega je se- veda največ moke, manj pšeničnega zdroba in še otrobi. Mlin je sestavljen iz dveh delov. V prvem pše- nico prečistijo in jo pripravijo za mletje, v drugem delu pa jo meljejo. Proizvajajo tip moke 400 — to je bela moka ostra in mehka, zatem tip 1000, to je moka za črn kruh in tip SOOzapolbeh kruh. Imajo tudi lasten laboratorij za preverjanje kakovosti izdelkov. Labora- torij izdaja tudi ateste za uporabo pekom. V mlinu na- črtujejo nekaj sprememb. Najpomembnejša je ta, da bodo v 24 urah namesto 70.000 ton pšenice zmleli 95.000 ton, zato pa bodo imeli proste sobote, s tem pa se se- veda proizvodnja ne bo povečala. Marsikaj še načrtujejo. Radi bi imeli vehke silose, pa ne samo za pšenico, ampak tudi za moko. Da bi poznejši transport tudi lažje prilagajah potrebam. Ne smemo namreč pozabiti, da Merx skrbi za potrošnika na celotni relaciji — od žitnega klasa na polju, preko mletja do gotovoih izdelkov v pekami v obliki kruha ali peciva ah pa vrečk moke na poUcah sodobruli mar- ketov, ker ima Merx tudi svojo embahrnico za moko. S sodobnimi silosi za moko bi s posebnimi transport- nimi vozUi (samo za primer — tudi cement tako pre- važajo) prevažali moko do svojih pekam, ki nas oskrbujejo s kruhom in pecivom. Tozd Grosist, MLIN in SILOS je pripravljen odku- piti tržne viške pšenice. Doslej so največ pšenice na- bavljali v Vojvodini in Slavoniji, v zadnjem času tudi nekaj iz Stune Slovenije. Miinarska tehnologija je danes dognana mdustrija in Celje ima z Merxom v njej pomembno mesto, saj so ravno celjski mhnarji dosegli marsikaj na ixxiročju urejanja odnosov v mlinarski zvezi. Vsa vemo, kako pomembna je preskrba celotnega območja s kruhom, moko, najosnovnejšimi živili torej. Ce zmanjka kruha, se dmžbeni barometer najhitreje in najbolj boleče vznemiri. Ali če kruh ni dober. Vse to narekuje Merxo- vim delavcem v salosu in mhnu odgovorno nalogo, ki jo vestno in zavzeto izpolnjujejo. Vse sobote žrtvujejo za to, da bi Celje in njegovo območje ne bilo lačno kruha, tega simbola socialne in ekonomske varnosti. EP OD RINKE DO SOTLE - OD R!NKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTIE - OD RINKE DO SOTLE - OD Rim ODMEV NA ODDAJO V ZIVO Rada bd povedala svoje mnenje na izjavo tiste proda- jalke, ki je v oddaji v živo, 13. aprila letos »Kaj me je najbolj jeteilo« dejala, da bi Imela rada prosto že ob pet- kih popoldan. Kot je rekla, ima dva majhna otroka. Prav, toda, ali je pomisli- la na tisto ženo ali mater, ki je bila pri njej ob njenih po- rodnih bolečinah? Ali je po- mislila, kdaj si naj ta žen- ska nakupi najnujnejše reči za nedeljo? Sama je videla, da te in mnoge druge ženske delajo vse dneve in noči, ne- delje in praznike, da so zapo- slelne tudi na sdlvestrsko noč, da imajo torej težave z na- kupi, ona pa misli samo nase, na svoj prosti čas in na po- kUc. Ali je pomislila kdaj na ti- sto žensko in mater, ki je v službi in je sredi noči mora- la prinesti v ambulanto svo- jega otroka z visoko vročino, ali na tisto, ki je v soboto popoldne komaj ujela čas, da je pred sedemnajsto uro sko- 6ila v trgovino in kupila kruh? Nimajo vse ženske to- liko časa, da pridejo v trgo- vino prej. Ce se je že odlo- čila za trgovski poklic, mora tudi vedeti, kaj takšno delo zahteva od prodajalca! Sicer pa, Celje je veliko me- sto in najbrž bi bilo nujno, da bi bile vsaj nekatere trgo- vine ob sobotah odprte dlje, morda do osmih zvečer. Sli- šala sem besede, da bodo ne- katere trgovine odprte tudi ob nedeljah doiX)ldne. To celo vefleblagovnica T!? Ce bd bili vsi ljudje takš- ni, kot je trgovka, ki je so- delovala v oddaji, bi ljudje ne smeli vmiirati ob nedeljah, se ne poškodovati in matere bi ne smele roditi. SVETLANA RANDL, Nova vas, n. hiSa Šentjur UREDNIŠTVO: Po našem mnenju gre za malce preost- ro reakcijo na mnenje trgiov- ke, ki si je zaželela imeti pro- sto že ob petkih popoldne. Težko je namreč reči, če je hotela s tem povedati, da naj bi bile tudi trgovine zaprte že ob petkih popoldne. Naj- brž tega ni mislila, ker takš- na želja v resnici ni realna. Zato gre po vsej verjetnosti za majhen nesporazum. PRITOŽBA v zadnjem času objavljate na zadnji strani Novega ted- nika v ustrezni povečavi se- rijo drobnih živalic, ki si si- cer že odkar obstajajo pri- zadevajo biti človeku čim bliže, vendar jih človek pre- ganja. Te živalice, ki jih p>oime- nujemo z mračnim imenom mrčes niso zaščitene, čeprav jim menda spričo neštetih reklamiranih insekticidov gro- zi izumrtje. Vendar, ne glede na ume- stnost preganjanja, ste pri objavi vsaj dvema predstavm- koma teh »pošasti« štorih krivico, namreč bolhi in ste- nici. Bolha je namreč močno de- gradirana glede svojih šport- nih dosežkov, ker bi po vaši navedbi, da skoči tridesetkrat više, kot je sama velika, sko- čila komaj šest centimetrov, medtem ko navajate, da je stenica na fotografiji prika- zana tisočkrat povečana. Obe živalici sem nazadnje ix>bliže spoznal v nemškem vojnem ujetništvu. Tiste bol- he na daljneim severu so do- segle pri skoku v višino (brez palice) tudi do txičetrt metra. Bolhe ne nastopajo v bojni formaciji in zato dvo- mim, da bi mimodobska ime- la toliko manjši skok. Stenice so navadno nasto- pale kot eskadrilje, napadale pa so strmoglavo. Takšen eksemplar, tisočkrat povečan, prav gotovo ne bi spravili na celo zadnjo stran časopisa. Ali pa me morda moti pro- storna perspektiva fotografi- je? Upam, da moji dobrona- merni kritiki ne zamerit^. Gre mi z^olj za točnost po- datkov, ki jih bomo slej ko prej morali iskati le še v li- teraturi. Le»p pozdrav FRIDERIK JERNEJŠEK. UREDNIŠTVO. Hvala za pismo. O zameri ni govora. Podatki ao bili po »tujih vi- rih« in smo jih »prodali«, kot smo jih »kupili«. Ker uteg- nete imeti prav, je to seve- da še bolj grozno. SE»TUDI CEMENT POTREBUJEM« Čeprav nam je Ivan Cavž že v Pismih dne 13. aprila letos odgavoTil na prispevek poslovodje poslovalnice KK šentjioT Vinski vrh, se je zdaj vnovič oglasil in posre- doval novo pismo. Takole med drugim piše: »Poslovodja poslovalnice KK Šentjur Vinski vrh navaja v pismu, objavljenem v NT 6. aprila letos, da sem pomanj- kljivo ocaroma da zadeve ni- sem resnično pojasnil. Toda, ker razpolagam z vso doku- mentacijo, dajem novo poja- snilo ...« V nadaljevanju posreduje vse podatke v zvezi z naro- čilnico za cement in salonitne plošče, posreduje cene, koli- čino materiala, navaja zatem ix>godbo za posojilo pri LJuib- Ijan&ki banki v Šentjurju itd. Svoja iZArajanja pa zaklju- čuje: »Ker pa je poslovodja tako navijal ceno, da o cementu ni hotel ničesar slišati, sem dobn samo 184 salonitnih plošč, ne pa 190, ki so tudi plačane. Poslovodja navaja, da me je večkrat ustno opozoril na dvig materiala v omenjenem zne- sku. Ni pa pK>vedal, kakšen material naj bi bil za 34.20 din in tudi ni hotel slišati in dati na vpogled dostavni list (dospetje) z dne 16. no- vembra 1974. Dal mi je račun za skupno vsoto za salonitne plošče in za plačilo zavarovalne premi- je: 184 kosov skupaj 9.965,80 din. Plačal pa sem 10.776 din. Dne 10. decembra 1976 sem sprejel bolj točen račun z navedbo cene plošč 53.45 din po kosu ...« IVAN CAV2 UREDNIŠTVO: Toliko o tem. Za nas je zadeva kon- čana. V kolikor Ivan Cavž meni, da je bil oškodovan, priporočamo, da sproži posto- pek najprej pri domačem po- ravnalnem svetu. HVALA VAM Četudi pozno, sem se odlo- čila, da se vam zahvalim, ker sem bila udeleženka letošnje- ga izleta sto kmečkih žensk na morje. Nisem imela nobe- nega upanja, da bom videla morje. Pa sem ga! Bil je prijeten izlet. Smeha in glasbe je bilo dovolj. Pri- jazni in potrpežljivi ste bili z nami. Veliko ste nam pove- dali o krajih, skozi katere smo potovali. Imam lep spo- min od izleta na morje. Zame, za kmečko žensko, ki nimam drugega za razvedrilo kot delo na polju in dosti drugih skrbi, je bil izlet veliko vese- lje. Zahvaljujem se ansamblu Vikija Ašiča, vsem novinar- jem Novega tednika in radia ter ostalim organizatorjem iz- leta ter seveda šoferjema za srečno vožnjo. Lepo vas pozdravlja ANICA VIDEMSEK, Sv. Jurij 6, Rogatec LETUS: KURIR IVAN MED NAMI Na dan kurirčkove pošte nas je obiskal čisto pravi ku- rir, ki je težko nalogo oprav- ljal kot partizan med vojno. Pripovedoval je, kako je ne- koč, ko mu je bil sovraž- nik za petami, stlačil poroči- lo v usta in tekel na vso moč dalje proti svojemu ci- lju. Ko je prišel v partizan- sko enoto, je komandantu povedal, da je sovražnik bli- zu tabora. Tddaj je koman- dant sklical zbor. Pričela se je bitka. Kurirja Ivana so pohvaUh. Tedaj je imel še- stnajst let. 2e takrat je ho- dil in prenašal pošto po vsej Sloveniji. Nekoč so se na Kumro- vem kozolcu skrivali Ivan, Atena in 2uti. Kiunrova ma- ti jim je prinesla južino in nekaj svežega perila, toda, vsega tega jim ni mogla dati, ker se je kozolcu že bližala sovražnikova četa. Spet stre- ljanje. Ivana je zadefla nem- ška krogla v kolk. ' še danes pravi, da je bilo hudo. Kolk ima še vedno po- škodovan. Zato težko hodi. Tako je pripovedoval nek- danji kurir Ivan Mogu. RENATA PUNCER 4. r. os. šole Letuš »PREŠEREN« v ROMUNIJI Člani mešanega pevskega zbora in folklorne skupine železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren« iz Celja so včeraj odpotovali na nekajdnevno gostovanje v Romunijo, oziroma na pov- račilni obisk tamošnjim pev- cem, ki so v mestu ob Sa- vinji nastopih oktobra lani. Celjani bodo imeli štiri kon- certe v Brašovu in Bukare- šti, poleg tega pa bodo pevci ix>sneli poseben program še za bukareštansko radijsko postajo. M. B. polzela ZAPOJTE ZA 14 PEVSKIH ZBOROV celj9 Tako je bilo zapisano na odru nedeljskega srečanja pevskih zborov na Polzeli. To so besede O. Zupančiča, ki pa so rabile za moto števil- nim pevcem, ki so se ta dan srečali. Na Polzeli se je srebalo šti- rinajst pevskih zborov iz mo- zirske, velenjske, laške, ce- ljske, šmarske, konjiške m žalske občine. Nastopilo je več kot 300 pevcev, spored pa je trajal dobri dve uri. Vsak zbor je zapel tri pesmi (mo- ški zbori po eno obvezno) tako, da je bilo zavoljo ome- jenega števila pesmi težko se- staviti primereSn repert* prikazati prave zmd pevskih zborov. Kljub pa so čland komisije ' Egon Kunej, prof. Čiri tačnik in prof. Slavko' čič) označili nastop uspešnega, saj je bil ' toami premik, pri neH pa tudi izvajalski, Svoje prve vtise so ti kovni sodelavci tudi ! dovali na strokovnem 1 tu, ki je bil takoj po k" reviji, dokončno oceno I I do dali po ogledu vseH I srečanj (14. maja v G"! I Gradu in 4. junija v Z| SPORED OD 27.4. DO 10.5.1978 ČETRTEK, 27.4.: NI ODDAJIi. PETEK. 28.4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 ZakljuCek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poro- aila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kro- nika, 17.15 Čestitke za praznik dela, 17.30 Turistična oddaja, 17.46 Domači ansambli, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 29.4.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Za- bavni globus, 17.30 Film.ski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij. 18.00 Zaključek sporeda. NEDKLJA. 30.4.: NI ODDAJE. PONEDELJEK. 1.5.: NI ODDA.IE. TOREK, 2. 5.: NI ODDAJE. SREDA, 3. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poro- čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. ČETRTEK, 4. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska -srečanja, 9.00 Zaključek dopoldan.=kega sporeda, 15.15 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.30 V ŽIVO — PROMET. NA VARNOST — vmes ob 17.00 Kronika, 17.45 Zabavni globus, 18.00 Zaključek sporeda. PETEK, 5. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — ŠMIGLOVA ZIDANICA, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obve- stila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 1'J.30 Turistična oddaja, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek spo- reda. SOBOTA, 6. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poro- čila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Zabavni globus, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Cocktail melodij, 18.00 Zaključek sporeda. NEDEUA, 7. 5.: 10.05 Poročila, 10.15 Obvestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Za vsak okus, 11.00 Med prijatelji, 11.30 Pred- stavljamo vam, 11.45 Zabavni globus, 12.00 Čestitke in pozdravi, 13.00 Literarna oddaja, 13.15 Feljton, 13.30 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 8. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO, 9.00 Za- ključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Nove plošče, 17.30 športni pregled, J8.00 Zaključek sporeda. TOTIEK, 9. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska srečanja, 9.00 Zaključek dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila, 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica narodno-zabavnih melodij, 17.30 Reportaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA. 10. 5.: 8.10 Poročila, 8.15 V ŽIVO — STROKOV- NJAKI GORENJA SVETUJEJO — II. — Hladilniki, 9.00 Zaklju- ček dopoldanskega sporeda, 15.45 Obvestila, 16.00 Poročila. 16.05 Čestitke in pozdravi, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Zgodovina jazza, 17.30 Aktualno, 17.45 Ia arhiva resne glasbo, 18.00 Zaključek sporeda. O OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD rl SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD R1K?KE DO P.OTLE - OD RIMKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE lEKOJ i OBMOČJA v tem zapisu je potrebno Posetoej pohvaliti izredno or- žanizacijo (glavni organiza- tor je bila polzelska »Svobo. '^«), saj ni tako enotavno organizirati nemoten potek ^vilnih pevcev in v splošno zadovoljstvo. To je bil tudi primer dobrega medobčinske- 8a sodelovanja, kar večkrat pogrešamo. Področno zdru- ženje pevskih zborov je s: prvim krogom letošnjih sre- ^j realiziralo del svojega programa, nadaljevali pa mo- ''a svoje organizacijske zami- sli še v mozirski in konjiški Občini ŠTEFAN 2VI2EJ tlet -1978 ^LUičNSKE KONJICE: MLADI V PROMETNEM TEKMOVANJU Pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta ter v organizaciji komisije za preventivo in varnost v cestnem prometu, je bilo pri drugi osnovni šoli občinsko šolsko promet- no tekmovanje. Udeležilo se ga je 40 učencev iz osnovnih šol Vitanje, Zre- če, Loče in Konjice. Tekmovanje je sicer oviralo slabo vreme, toda navzhc temu so mladi pKxkazali veliko znanja in zato dosegli lepe rezultate. Zaradi izenačenosti v znanju, saj je kar sedem učencev opravilo svojo tekmovalno nalogo brez napake, so I>rišla na vrsto dodatna vprašanja. Zdaj se je najbolj izkazal Marko Ka- čičnik iz os. šole »Dušan Jereb« v Slov. Konjicah, ki je občino zastopal tudi na repubUškem tekmovanju. V nižji skupini, med učenci petega in šestega razreda, je ekipno zmagala os. šola »Dušan Jereb«, v višji (učen- ci sedmega in osmega razreda) pa vrsta osnovne šole Vitanje. J02E ONIC SELJE: PRIJETNO SREČANJE Na aprilskem rednem srečanju upo- kojenih prosvetnih delavcev na območ- ju Olja smo imeli lep program. Upo- kojeni ravnate^lj celjskega učiteljišča prof. Anton Aškerc, je govoril o Oto- nu Župančiču. Prikazal nam je slo- vensko moderno, tedanjo dobo in smernice dela našega mojstra sloven- ske besede. Dotaknil se je tudi nje- govih ožjih sodelavcev, kot Dragotina Ketteja in Josipa Murna, ki bo slav- Ijen prihodnje leto. CSovoril je tudi o realizmu in se spomnil pisatelja in dramatika Frana Finžgarja in Lojzeta Kraigherja. Sam sem govoril o dveh starejših primorskih učitefljih, ki sta živela in delovala na celjskem območju, in si- cer Jožetu Rakuščku, doma iz Koba- rida ter Mirku Kazimiru Saunigu, ki je vrsto let služboval v bližnjih Libo- jah ter živi v Vrtojbi pri Gorici. Na prihodnjem sestanku bomo obravnavali nekaj odlomkov iz jubilej- ne knjige ob 500 letnici Krškega. Sicer pa je udeležba na srečanju — bilo nas je 24 — potrdila, da je za te sestanke vse več zanimanja. STANKO SKOCIR PODČETRTEK: ŠOLSKI VRT TUDI PARK Da, v pravem pomenu besede. Odprt za vse in ob vsakem času. Zanimive so lesene skulpture dedka in babice, pa »cicibanovo« z mnogimi zanimivi- mi objekti itd. Veliko pozornosti vzbu- ja mali šolski živalski vrt, nekateri zgodovinski in drugi značilni ekspona- ti, ki govorijo, da je Lzvenšolska ak- tivnost v tej osnovni šoli pestra, za- nimiva, življenjsko aktualna. Foto: MB iSlSTRICA OB SOTLI: DELAVNI PIONIRJI V sredo, 12. aprila, je bilo v naši šoli kot v mravljišču. Člani likovnega in literarnega krožka smo izbirali in razvrščali prispevke za Jugoslovanske pionirske igre, člani prometnega krož- ka so imeli praktične izpite za kolo, hkrati so izvedli šolsko tekmovanje v spretnostni vožnji. Ta dan pa so nas obiskali tudi trij^ udeleženci partij- ske šole v Kumrovcu. ki so nam go- vorili na temo: pionir-kurir-borec. BERNARDA BABJC ROOASKA SLATIMii: TABORNIKI NE POČIVAJO Ob otvoritvi spominskega doma nz Knežcu nad Rogaško Slatino — v spo min na prof. dr. Franceta in Borisa Kidriča — smo sodelovali tudi tabor- niki. Bilo nas je okoli 150 in to iz Konjic, Rogaške Slatine ter iz Rogat- ca, Kozja in Šmarja. Prodajali smo raz- glednice, spominske znake, knjižice o spominskem domu itd. Dan prej pa smo organizirali od- redov mnogoboj v orientaciji za TT, prav tako v spomin na Borisa Kidriča. Sodelovalo je pet ekip. Cilj proge je bil na Knežcu, kjer smo zvečer zakurili vehk kres. SANJA TESKERA LJUBECNA: SEJEM GRADBENIŠTVA Kot vrsto let nazaj, bo kolektiv In- dustrije keramičnih, opečnih in kislino- odpomih izdelkov iz Ljubečne tudi le- tos sodeloval na zagrebškem sejmu gradbeništva. Vse kaže, da bo ta kolektiv pred- stavil obiskovalcem nov izdelek za gor- nje plasti teniških in drugih igrišč. Imenujejo ga tenisit. Pokazali pa bodo še nove vrste klinker keramičnih plo- ščic in kislinoodpornih samotnih iz- delkov M. BRECL ZiZiOALNI NADRT v gasilskem domu v Ljubečni bo do 8. maja razgrnjen predlog zazidal- nega načrta Ljubečne. Vsak dan med 18. in 20. uro so v domu tudi predstav- niki družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti, ki krajane sproti seznanjajo s posameznimi rešitvami, Po predlogu bo v Ljubečni zgraje- nih več deset vrstnih in individualnih hiš. Prostor bo tudi za manjše blokov- ne enote in za objekte splošnega po- mena. Tako načrtujejo otroško varstve- no ustanovo po programu drugega sa- ■■ moprispevka. Na vrsto pride prihod- nje leto. V načrtu pa so še: šola, pre- skrbovalni center, družbeni center in seveda otroško igrišče. Vsi, ki so si že ogledah razgrnjen zazidalni načrt, se o njem pohvalno izražajo. Seveda pa si ljudje želijo, da bi bil tudi čimprej uresničen. M. BRECL GASILCI SO BREZ AVTA Gasilci v Ljubečni so v teh dneh dobesedno na nogah. Trinajst let stari avto Zastava jih je dokončno zapustil. UgotoviU so, da se ga ne splača ^po- pravljati. V Ljubečni so tmeU nakup novega avtomobila že v programu. Zanj že nekaj časa zbirajo d^ar. Toda, nav- zhc temu, jih je dejstvo s starim av- tomobilom presenetilo. Vse kaže, da bodo brez avtomobila še vsaj pol leta. Lahko pa tudi dlje. Tako bodo gasilci v Ljubečni lep čas brez prepotrebnega pripomočka- Upajmo, da jim v tem času ne bc treba posredovati v kakšni nesreči. M. BRECI SLIVNICA: GASILCI ZA 1. MAJ Slivmški gasilci se bodo za prvi maj predstavili v novih uniformah pa tudi z novim orodjem. Vse to so do- bili od matičnega društva. Za prvi maj bodo postavili visok mlaj. Vse kaže, da bo pod njim in okoli njega tudi ljudsko rajanje. Sicer pa so ob cesti Tumo-Slivnica očistiH jarke in bankino, v kraju pa pKJskrbeli za njegovo čistočo. STANE KURNIK CELJE: KAJ VES O PROMETU Pred dnevi je bilo na šolskem cen- tru Borisa Kidriča v Celju občinsko prvenstvo srednjih šol »Kaj veš o pro- metu«. Nastopilo je šest ekip iz Pe- dagoškega šolskega centra. Tehniške- ga šolskega centra in šolskega centra Borisa Kidriča. Mladi tekmovalci so najprej izpol- njevali testne pole, se zatem preizku- sili v spretnostni vožnji na pohgonu, nazadnje pa so ocenjevali še vožnjo po mestu. Zmagala je tretja ekipa šolskega centra. Med posamezniki pa je bil najboljši Tone Polatnik iz Pedago škega šolskega centra, ki bo celjsko območje zastopal na republiškem tek movanju. Organizatorji tega tekmovanja s« se vprašali, zakaj so manjkale ekip« iz drugih srednjih šol? Mar nimajo prometne vzgoje? JANEZ ARLIfi MALA ANKETA Na podlagi dokumenta, ki opredeljuje sistem idej- nopohtičnega izobraževanja in usposabljanja članov Zveze komunistov Slovenije, se je konec februarja pričel v Velenju in Laškem trimesečni seminar za proizvodne delavce — člane ZK. Oba oddelka vodi Stu- dijski center pri medobčinskem svetu ZK za celjsko območje. V velenjskem oddelku je 21 članov iz mozir- ske, žalske in velenjske občine, v laškem pa 26 ude- ležencev iz celjske, šentjurske in laške občine. V treh mesecih se bodo slušatelji seznanili s celo vrsto najrazUčnejših tematskih področij, v katerih se odražajo temeljna vprašanja teorije in prakse marksiz- ma, posebnosti naše socialne revolucije, .socialistične samoupravne ureditve, njene družbene funkcije itd. O delu oddelka v Velenju govori naslednjih pet slušateljev: MILAN FERENC — Go- renje Velenje: že doslej sem obiskoval nekaj izo- braževalnih oblik za komu- niste, zato vem, da mi bo ta seminar dal največ zna- nja za nadaljnje delo tn prav tako za usposablja- nje. Nujno pa je za nas komuniste, da vse to zna- nje dopolnimo v vsakda- nji praksi, kajti le tako bomo dosegli zaželeni re- zultat. Dosedanje delo ka- že, da PTTT^ nq dobri noti HEDVIKA ZUPANC — Tovarna nogavic Polzela: Na ta seminar sem prišla na predlog osnovne organi, zacije ZK v TOZD ženske nogavice. In ker sem v tej temeljni organizaciji tudi sekretarka osnovne orga- nizacije sindikata, mi bo pridobljeno znanje veliko koristilo pri mojem na- daljnjem delu. Seminar je na izredno visoki kvalitet- ni ravni. To tudi zaradi tega, ker aktualiziramo uč- no snov. MIODRAG BORJANIČ - Vegrad Velenje: Kot sekre- tarju aktiva ZK v sektor- ju v Ljubljani, mi bo to usposabljanje veliko pri- pomoglo pri mojem bolj uspešnem delu v delovni sredini. Prav gotovo bo tu- di ta seminar pripomogel, da bomo komunisti priteg- nili za seboj množice. Na vsak način sem s tem de- lom zelo zadovoljen in po- skušal bom <^ «emi-n:qr'a odnesti čim ve'^ znanin IVAN JELEN — Rudnik lignita Velenje: Seminar je za nas komuniste velikega pomena. Pridobljeno zna- nje mi bo veliko koristilo tudi kot sekretarju Zveze komunistov v temeljni or- ganizaciji Jama Skale. To še posebej, ker združuje- mo teoretično delo s prak- so. Iztušnje bogatimo z obiski v delovnih organiza- cijah, od koder izhajamo. Tako se tudi seznanjamo z mnogimi vprašanji. DANICA ŽERJAV - Ke- ramična industrija Liboje: CUji Zveze komunistov so delavski cUji, so cilji so- cialistične samoupravne družbe, ki daje delavcu pravo mesto v družbi. Za- to menim, da je takšno usposabljanje članov ZK zelo pomembno za nadalj- njo krepitev socialističnih samoupravnih odnosov. Kajti le s konkretno akci- jo se bomo lahko borili proti vsem slabostim, na- pakam. Priznanje seminarju. Zato njegovi udeleženci upra- vičeno pričakujejo, da se bo Zveza komunistov, osnov- ne organizacije, kjer delajo, tudi p>o tem močno okre- pile. Tako napovedujejo tudi kvalitetnejše delo posa- meznih osnovnih organizacij. Tekst in foto: ^0 SOTLI: — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RiNKE DO SOTLfc — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 1«. stran — NOVI TEDNIK §t. 17 — 26. april 1978 mm POLIELA Tovarna nogavic Polze- la, ki danes zaposluje čez 1000 delavcev, sodi po strukturi proizvodnje med tovarne z najzahtevnejšim asortimanom v državi. La- ni 80 delavci Tovarnde no- gavic Polzela praznovali 5(J-letnico obstoja in ob tej priložnosti je kolektiv oaiikoval za velike uspe- he predsednik republike tovariš Tito z Redom dela z Zlatim vencem, kar je delavcem v čast in ponos, v zadoščenje in vzpodbu- do, da bi dosegali še več- je in boljše rezultate. Pot tega kolektiva ni bila lah- ka in gladka, a vztrajno in z velikimi napori so po- večali proizvodnjo, zbolj- ševali njeno kakovost, iz- popolnjevali tehnološki proces in se kadrovsko ter tehnično krepili. Tja Tovarno nogavic Pol- zela je značilno, da vsa iet& po osvoboditvi ni ži- veis le zase in se ukvar- jala samo s seboj, ampak se je aktivno vključevala tudi v življenje kraja. SAMOUPRAVLJANJE Fo sprejetju zakona o delavskem samoupravla- r.ju so v Polzeli 1950, iz- volili prvi delavski svet iri dobili statut delovne or- qrfnizaciie. Organi samo- upravljanja so si kmalu pridobili zaupanje in pod- poro delavcev, saj druga- če tudi ne bi uspeli s ta- ko revolucionarnimi in perspektivnimi programi. 22. novembra 1976 je kolektiv uveljavil novo sa- moupravno organiziranost in oblikoval 3 TOZD ter delovno skupnost skupnih služb. — lOZD ženske noga- vice, k; izdeluje vse vrste ženskih, otroških nogavic in drobne konfekcije — TOZD moške noga- vice, ki izdeluje vse vrste moških, otroških in delo- ma ženskih nogavic ter drobne konfekcije — TOZD pomožne de- javnosti, ki opravlja pro- dajo lastnih nogavic in de- loma tujih izdelkov za do- polnitev asortimana, vzdr- ževanje, pripravlja pa tudi tople obroke hrane. Sem sodijo tudi trgovske po- slovalnice na Polzeli, v Celju, Skopju, Nišu, Za- grebu in Kopru. Načrtuje- jo pa jih tudi v Sarajevu, Zrenjaninu in Kragujevcu. — v sklopu DSSS pa je razvojno-tehnični, zunanje- trgovinski, splošno kad- rovski, ekonomsko-račun- ski in prodajni sektor, plansko analitska in nabav- na služba ter avtomatska obdelava podatkov. DRUŽBENI STANDARD V investicijski in proiz- vodni zagnanosti povojnih let so v Tovarni nogavic Polzela ustrezno skrb na- menjali tudi delovnemu človeku, njegovim boljšim pogojem, organizirani dru- žbeni prehrani, izobraže- vanju, zdravstvenemu var- stvu in kulturnemu osve- ščanju. Počitniška rekrea- cija delavcev se je pri- čela 1957., ko so kupili počitniški dom v Piranu, kasneje pa še v Bohinju. Imajo tudi 3 kamp priko- lice, ki so v Biogradu in Novigradu. Delovna organizacija za- posluje pretežno ženske, zato so posebno skrb po- svetili prevozu delavcev na delo in z dela ter vzgoji malčkov in pred- šolskih otrok, saj le ob organizirani vzgoji v vzgoj- novarstveni ustanovi na Polzeli, pretežno ženski delovni kolektiv lahko us- pešno opravlja svoje delo. V prizadevanja za druž- beni standard pa sodi tu- di ureaitev sodobnega ob- rata družbene prehrane (1962.), ki nudi toplo ma- lico delavcem vseh izmen že vrsto let. ZGODOVINSKA POT 2e leta 1900 je Avgust Prym, katerega matično podjetje v VVeissenbachu se je ukvarjalo z industrij- skim izdelovanjem plete- nin, to stroko uvedel tudi na Polzeli in tam izdeloval merila in pletenine. 1919. je deželna vlada za Slo- venijo stavila pod poseb- no nadzorstvo tekstilni ob- rat in ga 1926. po sod- nem nalogu izbrisala iz registra. 1919. je deželna vlada stavila pod nadzor- stvo tudi obrat meril. To- varna meril je s tem za mrla, tekstilna tovarna pa je znova zaživela. Z de- lom je pričela 1927. leta pod imenom »Polzela, to- varna navadnih in tkanih pletenin, družba z o. z. v. v Polzeli.- Do leta 1934 so v to- varni izdelovali le navad- ne nogavice, na tako ime- novanih standard strojih, v tem letu pa je podjetje razširilo asortiman z na- bavo Cotton strojev in za- čelo izdelovati nogavice vseh vrst iz umetne in naravne svile za otroke, ženske in moške. Med vojno so nemški uslužbenci, ki so delali v podjetju, skušali delovati ponemčevalno in se zelo slabo izkazali. Pred polo- mom so odšli. A podjetje je delalo dalje. 7. julija 1947 ga je vlada ljudske republike Slovenije prav- no obnovila s tem, da ga je proglasila za državno podjetje in ga 22. avgusta 1947 tudi registrirala. IN DANES Danes ima Tovarna no- gavic pomembno vlogo v gospodarskem potencialu občine, kakor tudi širše družbene skupnosti. Dose- danji razvoj nudi čvrsto podlago za nadaljnji na- predek delovne orcjanizaci- je, kajti če ne bi živeli za prihodnost in razvoj, bi nujno zaostali, stagni- rali. Zahteve razvoja in cilji so jasno zastavljeni v pro- gramih nadaljnjega razvo- ja delovne organizacije. Dosegli jih bodo s pove- čevanjem proizvodnje in produktivnosti, s kadrov- skim izpopolnjevanjem in izobraževanjem, združeva- njem sredstev z drugimi kolektivi itd. Na letošnjem ljubljan- skem sejmu mode je To- varna nogavic Polzela pre- jela priznanje »Zlati zmaj« za dva proizvoda eksklu- zivnih hlačnih nogavic Lea in Barby (slednje imajo bombažne hlačke — torej naravna vlakna, za kate- rimi je na trgu največje povpraševanje) in za no- ve designe moških pro- izvodov. Od teh naj ome- nimo bombažne nogavice: Marko, Derby, Clasic i-n Jur ter mešanice Runo, Rdeči as, Jan, Kaval in Pagat. Imen vseh artiklov žen- skih hlačnih nogavic pa ne bi naštevali, saj so než- nejšemu spolu dovolj zna- na. Ob koncu želi kolektiv Tovarne nogavic Polzela izreči vsem delovnim lju- dem in drugim delovnim kolektivom čestitko ob prazniku dela — 1. maju. —ep §t. 17 —26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 19 ZARJA PETROVČE ŠESTLETmHOV 1972, LETA SE JE PRIČELO NOVO OBDOBJE Za začetek je prav, če zapišemo nekaj besed o Zarji iz Petrovč, nekaj splošnih podatkov, morda malce suhoparnih tako na prvi pogled, so pa nujno potrebni za predstavitev te organizacije združene- ga dela. 255 ljudi bo po planu ustvarilo letos 95 milijonov dinarjev — sku- pnega prihodka. Zarjo se- stavljajo štiri temeljne or- ganizacije združenega de- la: TOZD Modna konfek- cija, TOZD Ključavničar- stvo, TOZD Pleskarstvo in TOZD Lesna industrija ter seveda še delovna skup- nost skupnih služb. Če- prav smo pred leti govori- li še o Zarji iz Žalca, pa danes ni več tako. V Pe- trovčah, kjer so novi pro- izvodni prostori, je danes zaposleno že 200 ljudi, in kdor ve za razmere pred letom 1972, ko celo naj- večji optimisti niso priča- kovali, da se Zarji obeta- jo še lepi časi, bo ob po- gledu na tovarno v Pet- rovčah začuden. Več komunistov bo O tem in še o čem je tekel pogovor v ponede- ljek zjutraj, ko smo se v Petrovčah zbrali Milan Podbregar, sekretar 00 ZK Zarja, Franc Jordan, delavec v TOZD Ključav- ničarstvo, Anton Gojznik, predsednik delavske kon- trole, sicer pa zaposlen v tozdu Lesna industrija, Stanko Grobelnik iz tozda Modna konfekcija, pred- sednik osnovne organiza- cije ZSS, Ivan Vidrih, vod- ja tozda Pleskarstvo ter direktor petrovške Zarje Viktor Drama. Prvi je povzel besedo Milan Podbregar ter po- vedal, da je v Zarji danes le štirinajst članov Zveze komunistov, v naslednjih dneh pa bodo sprejeli dva nova. Po tem bi soJiii, di partijska organizacija ni preveč delovna, lo pa ne drži. Še zlasti aktivni so bili komunisti v času pred osmim kongresom ZKS, zaključki, ki jih je kongres prinesel, pa bodo orien- tacija nadaljnjemu delu. Že so se pričele intenziv- ne priprave za sprejem no- vih članov. Vsak dan se vrstijo razgovori s kandi- dati in najkasneje v pol leta se bo število članov precej okrepilo. Sicer pa je zadnje čase tudi delo osnovne organizacije pre- cej lažje, saj je večina komunistov doma iz Pet- rovč. Mislimo seveda na organizacijsko plat. Delo je lažje kot prej, ko je bi- la Zarja dobesedno »raz- metana« po Žalcu, ljudje Da \z r.TrllčnIh krajev. Sami morajo misliti na prihodnost Franc Jordan je v Zarji zaposlen že od leta 1960. Spominja se še časov, ko je vsaka enota živela pravzaprav po svoje in de- lavci niso niti vedeli, kak- šno je življenje tovarišev v drugih delovnih enotah. Mnogokrat je bil prisoten pesimizem, saj delavci ni- so vedeli, kaj jih čaka. Vzrokov za optimizem ni bilo. Povedal je tudi to, da mnogokrat razmišlja, kako so se spremenili ča- si, potem pa je priznal, da si nikdar ni mogel predstavljati, da bodo Zar- jini delavci kdajkoli žive- li in delali v takšnih pogo- jih kot danes. »Če sem čisto odkrit«, pravi Franc Jordan, »potem moram re- či, da je prav osebni doho- dek tisto, kar delavce danes še najbolj zanima. Čeprav včasih tega noče- mo priznati, pa je vendar- le res. So se pa tudi na tem področju razmere ze- lo spremenile. Danes ve- mo, da je osebni doho- dek odvisen izključno od našega dela. Če pa je ta- ko, potem nas morajo nuj- no zanimati tudi druge stvari. In dejstvo je. da danes ne more ničesar več mimo delavca. Ni ta- ko samo pri nas v Zar- ji! Če se vrnem k oseb- nim dohodkom, potem naj povem, da niso niti vi- soki niti nizki, so nekje v povprečju naše stro- re. Da. lahko bi bili viš- ji ampak vemo, da je treba misliti na bodoč- nost. Čakajo nas nove in- vesticije. Nihče nam ne bo ničesar podaril. Sami s! bomo moraH ustvariti novo, to pa je porok za n.i-j jutri.« Delavska kontrola v TOZD »Ko smo že pri tem, da ničesar ne gre mimo de- lavca, potem moram po- vedati«, je nadaljeval An- ton Gojznik, »da se je pri nas v Zarji lepo uveljavila delavska kontrola. V za- četku je bilo seveda pre- cej težav, danes pa je de- lo steklo, seveda pa vse skupaj še ni idealno. Mar- sikaj bo treba še storiti«. Anton Gojznik potem pri- poveduje, da je bila delav- ska kontrola tista, ki si je še prizadevala, da stro- ški na primer za repre- zentanco ne bi presegali normalnih mej. Povpra- šamo ga za konkreten pri- mer in pove nam, da so jo omejili, tako da na enega člana ne sme pre- segati 200 dinarjev. Sicer pa člani delavske kontro- le redno mesečno nadzo- rujejo tudi izplačevanje dnevnic, kilometrin ... Malce težav je še vedno zaradi tega, ker dve te- meljni organizaciji zdru- ženega dela nista locira- ni v Petrovčah, zato si bo treba prizadevati, da bo delavska kontrola zaživela tudi v tozdih. Stanko Grobelnik že dvanajst let dela v Zarji- ni konfekciji. Torej je tam pričel z delom še takrat, ko je bilo zaposlenih le nekaj šivilj in so v glav- nem izdelovali po naroči- lu posameznih strank. Ši- vali pa so tako hlače, kri- la, obleke ... Skratka šlo je bolj za obrt in niti po- mislil ni nihče, da bo Zarja nekoč še simbol za modo, in da bodo starej- ši predvsem pa mladi, za- menjali italijanske kavboj- ke na primer z Zarjinimi. Zarjina Modna konfekcija izdeluje danes moške, ženske in otroške hlače. Še zlasti mladi so navdu- šeni nad kroji jeans kav- bojk, ki v nobenem po- gledu ne zaostajajo za znamenitimi italijanskimi. V konfekciji je zaposleno že več kot osemdeset lju- di. Delajo v novi sodobni hali, ki pa že postaja pre- majhna, kljub temu, da se je proces dela precej spremenil. Razvojni pro- gram obrodil sadove Preporod Zarje se je pričel leta 1972, je pove- dal vodja TOZD Pleskar- stvo Ivan Vidrih, ki je med tistimi z najdaljšim stažem v tej organizaciji združenega dela. »Takrat smo spoznali, da nas lah- ko reši le kvalitetno za- stavljeni razvojni program. Odločili smo se za po- stopno sanacijo posamez- nih delovnih enot, saj smo vedeli, da z razcep- ljeno ekonomsko močjo ne moremo nikamor več. Naš dinar je bilo treba oplemenititi z bančnim. Posamezna enota bi temu ne bila kos. Treba je bi- lo startati z združenimi močmi. Porok za to pa je bila solidarnost med de- lavci iz posameznih de- lovnih enot. Precej težav je bilo. Treba je bilo spre- meniti mentaliteto naših ljudi. Danes vidimo, da smo ravnali prav. V Pet- rovčah je zrasla nova Zar- ja, nove hale so tu, po- trebni infrastrukturni ob- iekti. Prav solidarnost je rodila vse to. V nasled- njih letih se bomo v Pet- rovče preselili še pleskar- ji in ključavničarji. Pove- dati moram, da ima mno- ge zaslug za takšen raz- ve) sedanji direktor Vik- tor Drama, ki je pred še- stimi leti napel vse sile za to, da je Zarja to, kar danes je. Pred njim se je pri nas zvrstilo sedem di- reKlcrjev. Tudi ta podatek lahko precej pove.« Dobro sodelo- vanje s KS Ob koncu je beseda te- kla se o sodelovanju Zar- je s petrovško krajevno skupnostjo, ki se je zače- lo že leta 1972, ko je ta krajevno skupnost dala vso moralno podporo raz- vojnemu programu. Sode- lovanje se je vedno bolj poglabljalo tudi po zaslu- gi spoznanja, da je eko- nomska bazc še vedno po goj za razvoj določenega kraja. Viktor Drama pri- poveduje, da je sodelova- nje s krajem na zavidlji- vem nivoju, saj sodeluje- jo skoraj pri vseh akcijah v Petrovčah. vse bolj pa si bodo prizadevali, da bo v tej organizaciji združe- nega dela iz leta v leto več Petrovčanov. Ljudem bodo tako olajšali življe- nje, saj je danes dobrih 80 odstotkov delavcev za- posleno izven kraja oziro- ma v drugih občinah, še bolj kot doslej pa se Zar- ja želi vključevati v kra- jevno samoupravo ter ta- ko poskušati reševati probleme na vseh področ- jih z enim samim ciljem — doseči, da bi ljudje v Petrovčah sprejeli Zarjo za svojo. Pa še nekaj je treba za- pisati. Prav v teh dneh so odprli novo jedilnico z 200 sedeži, kar je spet do- kaz, da je skrb za delov- nega človeka na prven mestu. Prav ta skrb p-a je tudi eden izmed pogo- jev za to, da ne bo pj'0.> lemov s pomanjkanjem delavcev. In prav miadi lahko na Zarjo še kako računajo! EP Franc Jordan Milan Podbregar Ivan Vidrih Stanko Grobelnik Anton Gojznik 20. stran — NOVI TEDNIK št. 17 —26. april 1978 tekstilna tovarna prebold /msr/c/jfz/i mm SAMO NOVA TOPLARNA BO VELJALA 150 MILIJONOV čeprav se je tu in tam slišalo negodovanje, češ da bo življenje prebold- skih tekstilcev zaradi in- vesticij, kakršne so tre- nutno v fazi izgradnje ozi- roma dokončanja, slabše kot bi lahko bilo sicer, je danes večini popolnoma ■ jasno, da so bile potreb- ne. V mislih imamo pred- vsem novo toplarno. Do- ' sedanja, stara, že zdavnaj ; ni več zadoščala potrebam te naše najstarejše tek- stilne tovarne, ki je lani slavila 135 let svojega ob- stoja. Pomanjkanje ener- gije, kvalitetno ne dovolj dobra para in še kaj, vse to je bilo tisto, zaradi če- sar je mnogokrat prišlo do izpada proizvodnje. Vprašanje je, kaj bi bilo, čez nekaj let, če v Pre- boldu ne bi dobili novega elektroenergetskega ob- iekta. Morda dve, tri leta lepega življenja, potem pa . . . No, na to vpraša- nje nihče noče dati toč- nega odgovora, pa čeprav qa vsi vemo. Energetska lepotica rrouiai..ull Zd tOpiamO ^e znašal okrog 114 mili- jonov dinarjev. Danes je vsem jasno, da bo novi objekt veljal vsaj 140 mi- lijonov dinarjev. Precej opreme so namreč kupili v Nemčiji in ko so sestav- ljali predračun je nemška marka veljala okrog se- dem dinarjev. Danes že devet. Je pa toplarna, ki je pred dnevi že pričela poskusno obratovati tre- nutno najbolj moderna pri nas. Eden izmed strokov- njakov, ki je bil ves čas navzoč pri gradnji, je pred dnevi dejal, da bi točno takšen objekt, ki ga ima- jo sedaj preboldski tek- stilci, veljal danes vsaj trikrat toliko kot prebold- ski. Seveda, če bi se za qradnjo odločali danes. Marsikdo se bo seveda vprašal, koliko let bo zmogljivost nove toplarne v Preboldu zadoščala po- trebam te največje orga- nizacije združenega dela v žalski občini. Strokovnjaki so izračunali, da mora pri sedanjem porastu porabe energije zadoščati petnajst let. Celotno toplarno sestav- lja, laično povedano, več. delov. Gre za posebni si- stem prečiščevanja tehno- loške vode, skladišče go- riva, pripravo napajalne vode, parni kotel zmoglji- vosti 32 ton tehnološke pare na uro ter parno tur- bino z generatorjem 5000 kilovatov. Večini seveda ti podatki ne povedo mno- go. Prvotni sistem za predčiščenje tehnološke vode ni bil predviden. Zanj pa so se odločili, ker se je mnogokrat do- gajalo, še posebno v de- ževnih dneh, da voda iz Bolske ni bila čista. Če pa je bila kalna, jo je bilo nemogoče uporabiti v pro- izvodnji in je tako priha- jalo do zastojev. Teh pro- blemov odslej ne bo več,- Za ilustracijo, kaj pomeni 32 ton tehnološke pare na uro, naj zapišemo, da je trideset kilogramov pare na uro dovolj za ogreva- nje srednjevelike enodru- žinske hiše. Izvajalec del pri toplar- ni je bil Ingrad Celje TOZD Žalec, strojno mon- tažo so prevzeli v svoje roke delavci EM Hidro- montaža iz Maribora, do- bavitelja opreme pa sta bila EMO Celje, Kovino- tehna-Tehnomercator Ce- lje, seveda pa ne smemo pozabiti tudi mariborske Hidromontaže. Toplarno tekstilne tovarne Prebold so zgradili po projektih IB Elektroprojekt iz Ljub- ljane. Tekstilna tovarna je pri, lahko bi rekli energetski lepotici Slovenije, udele- žena s 35 milijoni dinar- jev lastnih sredstev, kre- dit je prispevala Ljubljan- ska banka, nekaj pa tudi dobavitelji opreme. Za čistejše okolje v projtiKt novogradnje je bilo vključeno tudi ogre- vanje preboldskega kopa- lišča. Z dograditvijo to- varniške toplarne obsto- jajo realne možnosti, da se bodo lahko vsi tisti, ki poleti hodijo na kopa- lišče v kraj pod Žvajgo, kopali v ogrevani vodi. Čeprav kopalcev tudi do- slej ni manjkalo, pa jih bo z uresničitvijo tega na- črta lahko še več. Lahko bomo torej govorili o še večji množičnosti na pod- ročju rekreacije. Te pa je prav gotovo vse bolj po- treben delovni človek. Če bo vse po sreči, bo ta del načrta uresničen vsaj čez dve leti. Ob vsem tem na- števanju zanimivih podat- kov pa ne smemo mimo izgradnje vodočistilne na- prave za odpadne vode. Tudi ta sodi v sklop no- vega objekta. S pričetkom delovanja te naprave Bol- ska ne bo več onesnaže- na, tako kot je bila doslej. Kaj to pomeni, vemo. Še sploh, če pomislimo, da bo prav ob rokavu Bolske, ki teče od tekstilne tovar- ne do mostu v Dolenji vasi v naslednjih letih zra- slo novo naselje, sestav- ljeno predvsem iz vrstnih hišic. Tam pa bodo svoje nove domove našli tudi številni delavci tekstilne tovarne. Nespametno bi torej bilo, če se ne bi od- ločili za napravo, ki bo pravzaprav reševala prav tiste, ki bi lahko sicer uničevali svoje okolje. V Preboldu izdelani stroji Toplarna ni edina na- ložba, ki so se je trenutno lotili delavci iz Prebolda. Okrog 40 milijonov dinar- jev bodo veljali prostori za pripravo tkalnice in skladišče, kar že grade. Seveda v to ceno ni za- jeta oprema. Stroji za no- ve prostore že delajo s polno paro v starih, nepri- mernih in zastarelih zgrad- bah. Nekaj časa so sicer v Preboldu razmišljali, da bi te zgradbe obnovili, kaj kmalu pa so prišli do spoznanja, da to nima smisla in da bo samo ob- nova stala toliko kot no- vogradnja. Z dograditvijo novih prostorov se bodo izboljšali delovni pogoji, ki so sedaj, milo rečeno, obupni. Nezadostna svet- loba, ropot, prah ... vse to je tisto, kar uničuje delovnega človeka. Že predvidoma jeseni, bo bo- lje. Sredi julija bodo v novih halah pričeli mon- tirati stroje. Inženir Vla- do Skok pa nam je zaupal še izredno zanimiv poda- tek. V novih prostorih bo- mo lahko videli tudi stro- je, za katere so pripravili načrte in jih tudi zmonti- rali kar sami delavci iz tekstilne tovarne Prebold. Če k vsem tem investi- cijam, ki so odraz samo- odpovedovanja delovnih ljudi tekstilne tovarne Prebold, izraz njihove za- vesti, želja po napredku in njihova vera v lepši in brezskrbni jutri, dodamo še večnamensko halo, kjer imajo organizirano toplo prehrano, služi pa tudi sestankom in prire- ditvam, potem smo si lah- ko enotni v mislih in pre- pričanju, da je to edina prava pot, ki so si jo lah- ko zastavili. Še sploh, če pomislimo na razmere v naši tekstilni industriji. Vsi pa živijo v prepri- čanju, da bodo njihovi žu- lji obrodili še lepe rezul- tate. Žal, marsikje na to pozabljajo. EP Vodočistilni sistem bo olajšal proizvodnjo, tako da ne bo več problemov ob deževnih dneh, ko je Boiska postala kalna. Dimnik pri toplarni je tako visok, da ga na našem posnetku ne vidimo v celoti. Bo pa vsekakor prispeval tudi, da bo zrak v Preboldu boljši. ft. 17 —26. april 1978 NOVI TEDNIK stran 21 DELO IN USPEHI Ateljejske fotografije — Razglednice — Komercialne fotografije — Amaterske storitve — Barvne fotografije — Reprodukcije — Repor- taže — Reklamni diapozitivi — Fotografski material — Potrebščine in fotoaparati — Grafična dejavnost Trideset Let. Pot, ki se je začela tako, kot pri mnogih drugih, ki so se rodili v prvih letih po vojni, v letih veUkega za- nosa, želje, da hitro sto- pijo na svojo pot, se osa- mosvojijo in dokažejo, da so vredni novega življe- nja. Skroanni začetka. Težko jdh je primerjati z današ- njim časom, tempom raz- voja in možnostmi, ki od- pirajo nova pota. Toda, nanralic temu žavijo v spo- minih, živijo kot zrcalo prizadevanj delovnih lju- di, ki so tedaj združevali svoje delo in hotenja v okviru majhne obrtne de- lovne organizacije. Fotolik Celje. Znano in ugledno ime. Zaradi dela, kakovosti, zaradi mnogih drugih od- ]M, ki se uveljavljajo na vsakem koraku. Ne šamo znotraj kolektiva, tudi zu- naj, v okviru krajevne skupnosti, občine, širšega območja. Te dni bo kolektiv tudi na slavnostnem zboru po- častil svojo tridesetletno pot. In ne samo to. Ob tej priložnosti bo oceni! svojo rast, možnosti na- daljjnjega razvoja in rekel besedo hvaležnosti tistim, ki so v njegovi sredini najdlje in ki tudi danes prispevajo svoj delež. Be- seda hvala bo veljala se- veda tudi vsem drugim. Kajti vse, kar imajo, so dosegli z združenimi moč- mi. PotoUk v Celju je bil ustanovljen kot podjetje 1. jimija 194S. leta. Usta- novitelj je bil Glavni od- bor Zveze vojaških vojnih invahdov v Ljubljani. V istem času je bdlo tudi v Celju ustanovljenih še ne- kaj drugih invalidskih podjetij. Toda, že po dobrih šti- rih letih je bilo to repu- bliško podjetje razformi- rano. V Celju je nastal 1954. leta novi Fotolik. Toda bistvo je ostalo. In že naslednjje leto po tej odločitvi je na čelo ko lektiva prišel kot direk- tor Zdravko Vidmar. Na tem mestu je še difnes. Sicer pa je v tej delovni sredini že od vsega za četka, od 1948. leta. Osnovna dejiavnost je bila fotografska. Tako je tudi danes, čeprav je do- bila nekatere pomembne spremljevalce, kot tiskar- stvo, izdajanje razglednic itd. Leto 1954 je tudi tisto, ko je kolektiv kupil se- danje prostore na Tomši- čevem trgu in v njih ure- dili manjši atelje in trgo- vino. Pozneje so atelje na Tomšičevem trgu opustili, ziadržali pa trgovino. No ve piTOstore za amatersko dejavnost pa so na tem mestu urediU pred dese- timi leti. Sicer pa se je Fotoli- kova osnovna dejavnost razvijala in naglo širila ia prostorov na Slomško- vem trgu, kjer je sedež ateljeja. Začetki so bih skromni v vsakem pogledu. Osem zaposlenih, malo primer- nih aparatov, pomanjka- nje kvalitetnega materi- ala ... Zato pa veliko do- bre volje. 2e 1954. leta se število zaposlenih povečuje na 12. Reahzacija je v tem letu znašala nekaj nad pec mi. li Jonov starih dinarjev. Za osebne dohodke so v tem letu namenili 1,2 milijo- na dinarjev. Leto 1956 je za kolek- tiv več kot pomembno. Prineslo je začetke barv- ne fotografije. Dve leti pozneje je kolektiv name- nil prva sredstva za na- kup prvega stanovanja. Spet pomembna zmaga. V letu 1961 je imel celj. ski Fotolik že 18 članov. Celotni promet se je po- vzpel na dobrih 60 mili- jonov dinarjev. V letu 1963 se začne uveljavljati tako imenova. na proizvodna obrt. Ko- lektiv dobi avtomatski stroj za razmnoževanje razglednic. In tako dobi- vajo razglednice, ki sprem. Ijajo Fotohkovo dejavnost vse od 1954. leta, novo razsežnost, število iadela- nih razglednic se veča. Zdaj dosega že okoU šest milijonov kosov na leto! Toda, tudi razglednice so doživljale svoje vzpo- ne in spremembe. Odlo. čilno je bilo 1967. leto, ki je pomenilo konec za črno belo in napovedova- lo začetek za barvno raz- gl<>dnico. To je tudi čas povezovanja kolektiva Fo. tolika s tiskarnami v Lju- bljani tn celo v Italiji, ix>t na tem področju pa se je ustavila v celjski Cinkarni, pri njeni gra- fiki, kjer je F\>tolik našel veliko pomoč in razume- vanje in razvil dobro so- delovanje. Ob dvajsetletnici je miel kolektiv 27 članov in do- segel približno 290 milijo- nov starih dinarjev reoh- zacije. Vzporedno s širjenjem fotografske dejavnosti se je pod FotoUkovo streho rajzvijaia tudi tiskarna tn to januarja 1969. leta. Več kot uspešno. Saj že od vsega začetka zajema ti- sta drobna naročila, ki jih večji tiskarski kolek- tivi odklanjajo. Zato je Fotolikova tiskai-na zama- šila vrzel, ki je biila glo- boka. Mnogi so si oddah- nih. Pomemben delež v ce- lotni dejavnosti ima tr- govina na Tomšičevem trgu št. 2, ki nudi vehko izbiro fotografskih potreb, ščin za amaterje in po- klicne fotografe. Gre za kompletno ponudbo z vse. mi aparati, pripomočki, materialom in podobno, tudi za del akustike. Iz majimega kolaktiva fotografske smeri se je razvila delovna organiza- cija, ki si je priborila lep prostor ne samo na šir- šem celjskem in sloven- skem tržišču, nmrveč tu- di v sosednji republiki. Fotolik je danes pojem fotografskega dela. Matič- na enota — atelje — je bil in je še dasies jedro podjetja. To je tudi tista enota, ki je zaradi svo- jega dela osvojila prene- fcatera odličja na razsta- vah in podobnih priredit- vah. To je kolektiv. Iti je - zrasel iz ceUce, ki je ob ' rojstvu štela osem čla- nov in jih ima danes že : 54. To je kolektiv, ki je ob nastanku dosegel tri | milijone realizacije, danes pa že krepko presega dve milijardi starih dinarjev. To je kolektiv, ki je do- segel korak naprej / mo- dernimi aj>arati, ki je ves čas stiskal pas, se odpo- vedoval, da je lahko da- nes na pragu novega vzpo- na, novih vlaganj. Zato je zavest dobrega gi>spo- darjenja toliko večja, ve selejša Pot bodočega razvoja Fotolika je znana. In po njej že hodijo, saj sred- njeročni načrt zajema ob- dobje od 1976. do 1980. To je i>ot, ki govori o na- daljnjem razvoju tiskar- ske dejavnosti, toda ne toliko po obsegu kot kva- liteti, razhčnosti del. Zla- sti na tem področju bodo tTidi v naprej ostali pri izvrševanju manjših naro. čil. Tiskarna se bo že ob koncu leta ah na začetku prihodnjega leta preselila v nove prostore ob Te- harski cesti. Preureditve- na dela v kupljeni hiši že tečejo. Naložba bo za- htevala okoli trimilijonski izdatek novih dinarjev. Pri razglednicah bo let- ni obseg proizvodnje ostal več ali manj nespreme- njen — približno šest do sedem milijonov kosov. Sicer ima kolektiv že zdaj na voljo okoU 3500 različnih razglednic kra- jev v Sloveniji in na Hr- vaškem, samo arhiv za mesto Celje zajema okoh sedemdeset primerkov. V fotografski službi so nakazane spremembe v barvnih ateJjejskih storit- vah. Tu se nameravajo osamosvojiti. Glede na takšno smer razvoja predvidevajo, da bo imel kolektiv 1980. leta že 66 članov. Tak je kolektiv Fotoh- ka in takšna so njegova hotenja Tudi ob prazni- ku, ob slavju, na katerem bodo 13. maja pKsčastili s plaketami tudi štiri čla ne, ki so v njem trideset oziroma dva.jset let. ZDRAVKO VIDMAR, direktor de- lovne organizacije: Trideset let dela je za nami. Velikega, uspešnega. O tem govori razvoj naše delovne orga- nizacije. To je potrdilo, ne besede. To je uspeh, na katerega sem pono- sen. Na te rezultate je ponosen ves kolektiv. V tem je veliko dela, priza- devanja in dosti odrekanja. — In ne samo prehojena pot. Tudi tista, ki je pred nami, govori o možnostih lepe- ga razvoja. Imamo veliko perspektivo. O tem ni dvoma. Mislim pa, da bi se pri tem morali vselej zavedati, da smo del malega gospodarstva in da je naša osnovna naloga v zadovoljeva- nju potreb tako imenovanih malih oziroma manjših naročnikov. Pot bi nas tudi v prihodnje ne smela vodi- ti v velikoserijsko proizvodnjo, zlasti ne v tiskarstvu. MINKA KRASEK, blagajničarka: Da, od začetka sem v tej delovni orga- nizaciji. Tu sem se in se še zdaj do- bro počutim, kot doma. Prva leta sem delala po cele dneve, in ko smo pozneje uveljavili izmenično delo, sem se doma težko vživela. Manjkal mi je ta delovni prostor, okolje, manjkali so mi ljud.je. — Začeli smo kot maj- hen kolektiv. Zato je bilo tudi mo.ie delo kot blagajničarke še marsikaj drugega. Sprejemala sem stranke, vo- dila vso dokumentacijo, razporejala delo, vodila blagajno in še in še. Pri- manjkovalo je fotografskega materia- la. Zato smo prva leta na primer pri porokah napravili le po en posnetek. Nikoli več. Zdaj je to drugače. Pred petimi leti sem se upokojila. Navzlic temu še vedno delam. Kaj bi brez tega? BERNI TRATNIK, vodja enote Atelje: Trideset let sem v tem kolek- tivu. To veliko pove. Ta podatek go- vori tudi o tem, da bi že zdavnaj odšel iz te sredine, če bi se v njej ne počutil dobro. Sem torej fotograf. In rad imam ta poklic. — Prvi ko- raki so bili težki. In kje niso bili. ko so začeli vse na novo? Toda, bili so lepi. Spremljale so nas zlasti teža- ve materialnega značaja. Materiala ni bilo, oziroma ga je bilo premalo, da ne rečem kaj več. Manjkalo je tudi fotografskih apratov. In zlasti za re- portaže na terenu, sem sam in mno- gi drugi z menoj, uporabljal svojega. Drugače ni šlo. In potem prevozna sredstva. Kdo ve koliko kilometrov sem premagal s kolesom. Po celotnem celjskem območju. Po slabih cestah. Toda, z veliko in močno voljo, z iz- redno zavzetostjo. TONICA JIJRCEC, fotolaborant: Dvajset let dela. V njih pa veliko lepih spominov. Moram priznati In povedati na glas, da sem bila v tem kolektivu vedno srečna, zadovoljna. Vselej smo se dobro razumeli. Zato je bilo delo prijetno pa naj sem ga opravljala v Ateljeju, zatem pri foto- grafiranju otrok, pri razglednicah . . V tem času so se močno spremenili ali da sem bolj konkretna izboljšali delovni pogoji. Nekoč smo imeli majh- no delavnico. Pred desetimi leti smo dobili nove prostore za delo. Veliko so nam prinesli, zlasti pa olajšali de- lo. In vendar v vsem tem času ni šlo samo za poklicno delo. Aktivna sem bila v sindikatu pa v delavskem svetu, v minulem mandatnem obdob- ju tudi kot delegatka za zbor zdru- ženega dela ... 22. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 26. april 1978 ^t. 17 — 26. april 1978 NOVI TtDNIK stran 23 24. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 26. april 1978 mKiZA SVOBOOO 1 VSE O ROČNEM T OPU PIŠE JANEZ HARTMAN Da bi dosegli ali ubranili največji in najzlahtnejši vseh človekovih idealov — cvobo- do, je treba nemalokrat seči po smrtnosnem orožju — pu- ški. O tem nas prepričljivo pouči že bežen pogled v zgo- dovino; misel pa, da v da- našnji dobi puškina govorica nima več prave »teže« je na- ivna in nam jo kaj hitro raz- blinijo dnevne vesti z Afri- škega roga. Bližnjega Vzho- da, Indokitajske ... Da, člo- vek se vsemu navkljub še vencmoeT iz teh aU onih vzrokov zateka k orožju — včasih je bila to gorjača, su- lica, lok, sedaj so jih zame- njale puške, tanki, rakete. Naš koncept splošnega ljud- skega odpora, za katerega smo se kot našim pogojem najprimernejšega zavestno odločili, nas uči, da je za obrambo domovine in prido- bitev revolucije ter sociali- stičnega samoupravljanja obo- rožen odpor tetoieljnega po- mena. To je vsakomur jasno. Nosilec oboroženega odpora je oboroženo delovno ljudst- vo, ki mora — med drugim — razpolagati z zadostnimi količinami čimbolj šega orož- ja in ga znati tudi učinkovi- to uporabljati. Najosnovnej- še orožje, že več kot pol ti- sočletja »stara puška«, je za- to vredna, da ji posvetimo ne- kaj vrstic. Deloma zatega- delj, ker smo si z njeno po- močjo priborili to, kar se- daj imamo, predvsem pa za- to, da nam v primeru, če bo- mo spet primorani zagrabiti zanjo, ne bo — tujka. Začnimo kar pri samem za- četku, torej pri nastanku pu- ške. Pogoj za njen nastanek, ali če hočete, iznajdbo, je vsekakor smodnik. Le-ta se je v Evropi pojavil v 13. sto- letju in kaj kmalu so ga je- li uporabljati v vojaške na- mene. Prve puške, nekakšni »ročni topovi«, so se pojavile stoletje kasneije; za najsta- rejše ohranjeno ročno ognje- no orožje velja tannenberška puška, izkopana leta 1849 iz- pod ruševin trdnjave. Tan- nenberg na Nemškem, ki so jo kot zatočišče roparjev zravnali z zemljo 1399. le- ta. Tannenberška in druge prvotne puške so bile .današ- njim kaj malo podobne: na dolg lesen držaj je bila nasa- jena zadaj zaprta medonina- sta, bronasta ali železna cev, ki se je polnila s smodni- škim prahom, lesenim čepom in kovinsko kroglo ali pušči- co. O kakšnem posebnem vžigalnem mehanizmu nj bi- lo govora, saj so smodniško polnjenje skozi netilno luknji- co prižgali kar z zunanjim toplotnim virom: razbeljenim železom ali ognjem. Takšno streljanje je bilo sila počas- no, poglavitni učinek pa — zvočni. Ker pa je človek iz- nadljivo bitje, na izbojšave ni bilo treba dolgo čakati... Vojščak z ročnim topom (sMca iz 15. stoletja) TEDNIKOVI POGOVORI S POTROŠNIKI POŠKODBE S PROIZVODI Vse prepogosto se do- gaja, da se uporabnik po- škoduje s proizvodom za- radi tega, ker z njim ni 23nal ravnati, ali pa zato, ker je imel proizvod neko nevarno napako. Naj na- vedemo v ilustracijo ne- kaj primerov: — hrana je okužena ali so v njej 2xiravju škodlji- vi delci — steklenica s sodo (ali drugimi pijačami, polnje- niinii pod pritiskom) eks- plodira v rokah uporab- nika — krmilni mehanizem na vozilu je nepravilno montiran in pride do pro- metne nesreče — navodila za uporabo nekaterih proizvodov so tako pomanjkljiva, da so noJzobraženi, neizkušeni ali raztreseni uporabniki z lahkoto i>oškodujajo — konstrukcija nelcate- rih prodizjvodov je taka, da povzroča nesreče (pre- nizke ograje na otroških posteljicah, strUjpene bar- ve na igračah, hitro vnet- ljiva oblačna, nezavarova- ne ostrine na proizvo- dih...) Proiizvodii imajio torej lahko tri vrste nevarnih napak: 1. individuaikie napake na posamičnih proizvodih (tovarniške napake) 2. konstrukcijske nai)a- ke (pri tem imajo napake vsi proiavodi iz serJje) 3. napake zaradii po- manjkljivih » nanrodU in opravil za uporaibo proiz- voda. V takih primerih ima oškodovanec načelno pra- vico zahtevati odškodnino od proizvajalca, ki je na- pako povzročil. Naša sod- na praksa je nekatere ta- ke primere že obravnava- la ter zavzela stališče, da je proiavajialec odgovoren za telesne poškodbe upo- rabnika, četudi riastale nevarne naipake ni zakri- vil. Tožbe na sodiščih in objava odločb v časopi- sih so zaeaikrat edino učinkovito sredstvo, da proizvajailce prisilimo, da si bodo bolj kot doslej prizadevala za varnost svo- jih proizvodov in ob tem posvetili večjo skrb nji- hovi kakovosti. VLOOA SVETOV POTROSNIlCOV Ko sveti potrošnikov menijo, da so interesi po- trošnikov kršeni, se mo- rajo v prvi vrsti obračati na tržno inšpekcijo, ki je dolžna nadzorovati zakoni- tost v blagovnem prome- tu. Potrošniški svet se lahko obrne tudi na Ok- rožno javno tožilstvo, ki bo ocenilo, aU dejanje OZD predstavlja gospio- darski prestopek. Prav bi bilo, da bi sveti ix>troš- nikov bolj pogosto kot doslej prijavljali nepravil- na in nelojalna ravnanja organizacij združenega de- la častnemu razsodišču pri Gospodarski zbornici Slovenije. To sodišče lah- ko izreka moralne ukre- pe, ki pa so se v praksi pokazali kot izredno učin- koviti. Predvsem v prime- rih, če dejanje organiza- cije združenega dela ne predstavlja gospodarskega prestopka ali drugače for- malno nezakonitega deja- nja, temveč je le v na- sprotju z načeli naše so- cialistične morale in obi- čaji v blagovnem prome- tu. Potrošniški sveti morajo ukrepati tudi v primerih monopolnih sporazumov. Če namreč ugotovijo, da so določene organizacije združenega dela sklenile sp>orazum (pa čeprav us- ten!) o zapiranju trga, ali drugačen monopolni spo razum (nezakonito dogo varjanje o najnižjih ce nah, o izključenih naba vah pri določenih dobavi teljih) lahko potrošniški sveti s tožbo zahtevajo ugotovitev, ali je spora- zum kot monopolen neve- ljaven ter da se nadaljnje izkoriščanje monopolnega položaja preix)ve. ^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^j^^J^ KBIVDA 16 Zdaj se je tudi njej omehčalo. »Tudi meni si najljubša misel ti,« je rekla, »toda rajši bi te imela takšnega, kakršen si bil prej.« »Za tebe sem tak kakor prej.« »Zakaj ne tudi nasproti drugim ljudem?« »Jaz se nisem spredelal; razmere so se spreme- nile.« »Razmere? Kakšne? Ali te kako dolgovi tarejo?« »Dolgovi? Dolgovi?« se je ustrašil. »Ne, res ne, Toda urediti moram še to in ono. Ko bo vse v redu, se vzameva.« »Zaradi mene ti ni treba ničesar urediti; saj je pri vas itak tako lepo.« »Ne. še marsičesa je treba, zunaj in notri. Posli tudi niso zanesljivi. Smilila bi se mi, če bi morala s takimi neposlušnimi posli delati.« »S temu bom že prišla na kraj, tega se ne stra- šilu.« »»Da, da ti že. Dobra si... Mislim pa, da bi s te- boj vred trpel. Ko se vseh skrbi iznebim, šele tedaj moreva biti srečna.« »AU te kaj skrbi, Tevž? Povej mi! Obema nama bo lažje kakor tebi samemu.« »Ne. Preveč te imam rad, da bi ti kaj hudega mogel naložiti, ko ni treba. Pusti me, da opravim sam — vse bo še prav. Le zaupaj mi!« »Prav tako bi lahko jaz rekla. Ali misliš, da te imam jaz kaj manj rada kalcor ti mene? Ti pa meni ne zaupaš.« »Ne zameri mi, Marta! So stvari, ki jih le moški amore.u »Kaj naj pa očetu rečem, če me vprašajo?« »A tako, očetu? Da, očetu. Povej jim, da moram podne nove napraviti. Ko jih napravim, pridem in jih poprosim zate« »Kdaj bo to?« Zatrepetal je, nekoliko pomislil in rekel: »Jeseni — morda kak mesec pozneje... Nikar ne glej tako resno, bodi zopet moja dobra, modra Marta! Ostani mi zvesta!« »Jaz ti bom že ostala; saj sem ti dala besedo. — Ali ti...« »Ali moji besedi ne verjameš? Tedaj ti prisegam, da ti ostanem zvest do groba.« Toplo jo je pogledal, nežno ji je stisnil roko, po- tem pa sta šla vsak po svoji poti: oba otožna in s težkim srcem. Naslednje tedne je bil Dvornik večkrat zdoma v mestu ali kej; večkrat je prišel k njemu neki tujec, Za katerega je Dvornik dejal, da sta skupaj služila vojake. V. Bilo je na neko nedeljo sredi avgusta. Skozi Pod- kraj je korakal kapucinar, prijazno pozdravljal na levo in desno, nagovoril zdaj tega, zdaj onega, tu pa tam obstal in otrokom, ki so mu hiteli roko poljub- ljati, delil podobice, moškim ponujal tobačnico, da malo ponosljajo. Zaradi dolge brade, ki je bila še bolj rjava kakor njegova meniška halja, je bil videti starejši, kakor je bil v resnici; bilo mu je namreč le nekaj več kot trideset let in iz oči mu je žarel mla- dosten ogenj. Vse na njem je bilo prikupno, v po- gledu in smehljaju pa mu je bilo nekaj porednega. Ko je prišel na kraj vasi, je srečal mojstra Kri- štofa. Že od daleč ga je ta pozdravil: »Hehe, saj to so pater Valerijan! Jaz sem že mi- slil, da so vas že davno medvedi in krokodili v Afriki požrli.« »Ne, takih tresk kakor sem jaz se zverine ne lo- tijo,« se je zasmejal pater. »Medvedi in krokodili ho- čejo že bolj kaj mastnega, kaj takega na primer, ka- kor je mojster Krištof.« »No, no, zahvalim se lepo na vabilo. Sem pa že rajši doma ko v Afriki komu za južino. Za vas, pater, sem dejal, da ste že kje pri misijonarjih na Turškem, ali na Abesinskem kje.« »žal, pa me nočejo ije poslati,.. No!« Ponudil mu je tobačnico in ko je krojač zajel nekaj prahu med palec in kazalec, jo je sunil kvišku, da so se Krištofovi tolsti vrsti s^mrni unreznili v tobak. »Hoho, gosnocl pa^e*-, kam pa ga bom. dejal!« »Nikar se ne branite! Vaš nos ga prenesda »Hvala! — Toda odkod vas prinaša pot? Ali ste spet pri Sv. Petrti? Potem boste k nam tudi kaj prišli!« »Ne. Zdaj sem na Kranjskem — že dve leti. Dor nes sem obiskal bratranca, šentjanškega gospoda.« »Kam pa jo zdaj namer jate?« »Na postajo. Pa se mi še ne mudi.« »O, to imate še časa. Pojdiva k Pošti! Na kupico vina.« »Ne. Ljubši mi je skleda kiselega mleka in kos črnega kruha.« »To pa dobite pri meni. Sicer ni nikogar doma, toda...« »Kaj, nikogar ni doma? Danes na nedeljo?« je de- jah kapucinar radovedno, oči so se mu pa nenavadno zasvetile. »Rezka, moja hči, je šla k Svetemu Križu. Janeza, mojega pomočnika, pa ob nedeljah z dvema paroma ne bi spravil iz gostilne, dokler ni noč. Le pojdite, bom že jaz tudi še kaj našel« Tako sta šla proti mojstrovi hišici, ki je prijazno čepela sredi zelenega drevja. V čedni sobi je bilo po stolih vse polno prikrojenega sukna in napol izvr- šenih oblek. »Sedite, gospod pater! Najprej bi vam prinesel požirek črničevca, prav domačega, kaj? je vprašal krojač. »Nak, žganja ne maram. Sicer pa se moram naj- prej iznebiti naročila,« je dejal pater pomenljivo. »Za- prite duri in zakrite okna!« Pri teh besedah je kar sam zapahnil vrata in za- strt okna. Mojster je strmel v meniha, usta je na ši- roko odprl, tedajci pa se je zakrohotal: »Hohohoho! Kaj pa to, gospod pater? Ali me ho- čete spovedati? Ni sile. Šele za porcijunkule sem bil in na kvaterno nedeljo grem zopet.« »Ne,« se je pošalil pater, »danes nisem prišel kot misijonar, ampak kot Miklavž.« »Hehe! Miklavž pa mora kaj lepega prinesti.« »Da, praznih rok Miklavž nikoli ne pride.« »Tja — saj ni otrok pri hiši.« »Boste pa vi dobili... Sedite, mojster, in pazite, kaj bo! Toda glejte, da mi ne omedlite!« Z desnico je segel menih v levi rokav in iz skri- tega žepa privlekel veliko, debelo listnico, jo razgrnil in izpraznil na mizo. To je bilo pravo bogastvo, ta velik kun samJh debelih bankovcev. Krojač si je sko- raj oči iztaknil. tako je zijal hip v denar, hip v patra. Potlej je zakričal: 1^ n —26. aprf! 1978 NOVI TEDNIK — stran 2S 26. stran — NOVI TEDNIK Št. 17 — 26. april 1978 OR. MILAN BEKČIČ NOSEOI^OST m mMMM Nosečnost je najsrečnejši dogodek v življenju žene, žal pa mnoge pri tem pozabijo na kajenje. To je pogosto tako škodljivo, da je vzrok nepravil- nostim in nevšečnostim v nosečnosti. Vedno več je znanstvenih ugotovitev, da nikotin in druge škodljive snovi, kot p>osledica kajenja, škodujejo prav vsakemu človeku, posebno pa tistim ženskam, ki jemljejo kontracepcijske tablete in nosečnicam Statistika opozarja na strjevanje kr- vi, na raka na dojkah in rodilih ter tu- di na nepojasnjene vaginalne krvavit- ve. Kontracepcijska tableta sama po- dvoji možnosti za srčni napad pri vseh ženskah, pri tistih, ki kadijo, pa so te možnosti trikrat večje. Kajenje pri nosečnicah je vzrok za prezgodnji po- rod, novoroienčki ?!n posrosto slabše Danes je zuaiia, ua je v tobaku in tobačnem dimu več kot 1500 kemičnih substanc, nekatere pa še niso popol- noma raziskane. Cigareta ima v gorilni coni najvišjo temperaturo 980° C, z razdaljo pa temperatura cigarete hitro pada, na 100" C. Pri inhalaciji cigaret- nega dima se absorbira 90 odstotkov snovi najbolj toksičnih, možno pa je tudi, da ti elementi delujejo kot inici- atorji tumorja, čeprav je njihova kon- centracija nizka. Cigaretni dim je aero- sol, ki je sestavljen iz suspenzi je maj- hnih delcev v zmesi par in plina. Po- sebno mesto v njem imajo ogljikov monoksid, žveplovodik, cianovodik in drugi. Mehanizem delovanja nikotina se zdi popolnoma pojasnjen. Deluje na kardiovaskularni aparat in povzroča nespečnost, glavobol, otežkočeno diha- nje in druge težave in slabosti so ka- rakteristika za kajenje. Delavke v to- varnah tobaka imajo pogosto izostanek redne menstruacije in nevšečnosti s spontanimi splavi in steriliteto. Ta je znamenje ne samo pri delavkah v to- varnah tobaka, ampa.k tudi pri strast- nih kadilkah. V nosečnosti kajenje zmanjšuje pre- tok krvi skozi maternico in posteljico, zaradi tega je nosečnost krajša in se konča s prezgodnjim porodom. Ogljikov monoksid deluje na encim- ski sistem nosečnice, zmanjšuje prenos kisika, hemoglobina, cian, katran, ar- sen in drugi elementi pa skupaj pre- hajajo IZ materinega telesa na plod in kot posreden negativen učinek kajenja je, da so otroci z nizko težo in slabo razviti. Obrambne moči organizma pri ka- dilkah so pogosto na meji normalnega in patološkega. Pri nosečnicah, ki v povprečju pokadijo 10 cigaret na dan, dobuno 0,5 do 2 mg nikotina v urinu. Pri ženskah, ki kadijo 10 do 20 cigaret na dan, dobimo 2 do 5 mg nikotina v urinu, zaradi tega je največje šte vilo prezgodnjih porodov in novoro- jenčkov z nizko težo. Prehod nikotina v mleko pomeni zastrupitev novorojenčka, je bilo ugo- tovljeno! 2^to je naloga matere, da v tem najnevarnejšem obdobju obva- ruje otroka pred strupenimi snovmi nikotina. Strokovnjaki po vsem svetu opozar- jajo na škodljive učinke nikotina na zdrav organizem, posebno pa na nev- šečnosti med nosečnostjo in porodom, zaradi tega bo treba kajenje opustiti v nosečnosti. Dosedanje raziskave so pokazale, da obstaja zveza med obole- nji ženske, potekom nosečnosti tn po rodom ter tudi v slabšem zdravstvenem stanju otroka, ker kajenje zapušča trajne posledice na obeh. CELJE: POgVkMEK ZA OKROGLO IVIIZO Uredniški odbor šolskega glasila »Utrip« na Pedago- škem šolskem centru je vse bolj aktiven in domiseln, število izvodov glasila vse bolj narašča, hkrati pa se po- večuje tudi kakovost objav- ljenih prispevkov. Letos bo- mo izdali štiri številke gla- sila. Ob delu pa smo ugoto- vili, da se ustvarjalci med sabo slabo poznamo. Zato smo na razgovor za okroglo mizo povabili mlade literar- ne ustvarjalce na Tehniškem, Zdravstvenem in Ekonom- skem šolskem ce'ntru ter na Gimnaziji. Na pomenek smo povabili tudi tri člane odbo- ra za literarno ustvarjalnost pri ZKO Slovenije. Razprava je bila živahna in bogata. Seveda pa je ostalo več vprašanj nedorečenih. Za- to smo sklenili, da mora bi- ::i takšnih srečanj več. MARJAN,\ KNEZ ZA IZRAZNI PLES Na Pedagoškem šolskem centru v Celju že tri leta uspešno deluje krožek za iz- razni ples. Ustanovljen je bil na pobudo dijakinj in men- torice Ane Vovk. Dijakinje se seznanjamo z različnimi tehnikami plesa, sodelujemo na proslavah in prireditvah. Letos je v krožek vključe- nih dvajset dijakinj. Razde- ljene smo v dve skupini. Obe sta letos sodelovali na »Naši beisedi« v Celju. Prva se je predstavila z delom »Akt«, ki obravnava problem agre- sivnosti pri živalih in ljudeh, druga pa je pripravila »Fab- rikat«. Ideja za ta ples je nastala po ogledu tovarne Unior v Zrečah. Ples kaže delovni proces, delavčevo za- vest in odnos med obero.a. Oba plesa sta občinstvo in kritika dobro sprejela. MONIKA SAVINEK TOVARNA OBUTVE »PEKO« TRŽIČ, n. sol. o. TOZD MREŽA objavlja za svojo prodajalno v Brežicah, C. prvih borcev 43, prosta dela in naloge POSLOVODJA Pogoji za sprejem: — trgovski poslovodja z enim letom delovnih izku- šenj, — da ima smisel za organizacijo dela in smisel za delo z ljudmi, — p>oskusno delo tri mesece Prijave z d(jkazili sprejema Tovarna obutve PEKO Tržič, Ste Marie aux Mineš 4, v roku 15 dni po objavi. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v roku 30 dni po preteku razgiasnega roka. Prometno, gostinsko in turistično podjetje »IZLETNIK« Celje, komisija za kadre DS Skupne službe, TOZD Potniški promet in TOZD Delavnice objavlja naslednja prosta dela in naloge: PRAVNIKA — — za nedoločen čas Pogoji: visoka šola in 3 leta delovnih izkušenj TAJNIKA ORGANOV UPRAVLJANJA — — za nedoločen čas Pogoji: višja šola in eno leto delovrah izkušenj STROJEPISKO — — za nedoločen čas Pogoji: nepopolna srednja šola in eno leto delovnih izkušenj REFERENTA ZA TAHOGRAFE v TOZD Potniški promet — — za nedoločen čas Pogoji: srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj ADMINISTRATORJA—STROJEPISKO v TOZD Potniški promet — — za določen čas do 14. 6. 1978 VRATARJA — ČUVAJA v TOZD Delavnice — — za nedoločen čas Pogoji: končana osnovna šola, izpolnjevati mora po- goje, določene z Zakonom o družbeni samozaščiti in varnosti 3 ČISTILKE AVTOBUSOV v TOZD Delavnice — — za nedoločen čas K sodelovanju vabimo vse kandidate, ki izpolnjuje- jo pogoje in želijo združiti delo v OZD »Izletnik« Celje za nedoločen čas oz. določen čas. Vloge sprejema splošno-kadrovski sektor OZD »IZ- LETNIK« Celje v roku 15 dni. V veleblagovnici T, točneje v I. nad.; stropju na oddelku Vse za otroka, vam je na voljo lepa izbira opreme za dojenčka, j Toliko je vsega potrebno za male nado>j budneže, da bi bilo zaman tukajle z bese.; dami vse naštevati. Ali ni preprosteje, da: kar sami pogledate na omenjenem oddati ku in si izberete vse, kar pcircbujete z«; vašega najmlajšega člana družine? i §t. 17 — 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 27 1. MAJ NA SNEGU IN V ZELENJU Znano je, da so med delovnimi ljudmi slavili praznik dela skozi vsa obdobja tudi športnild. Spomin mi seže nazaj v prva leta po osvoboditvi, ko so bile rane zadnjega partizanskega boja še sveže, vendar je pri- borjena svoboda dala pečat sreče in zado- voljstva sleiiernemu človeku. Ta občutek je preveval vsakogar na vsakem koraku, ki ga je izražal z različnimi manifestacijami. Smučarski delavci Celja smo se odločili že leta 1946, da bomo vsako leto počastili praznik dela s srečanjein najboljšili jugo- slovanskih smučarjev na Okrešlju v naj- lepši krnici naših Alp s spominsko prire- ditvijo — veleslalomom v spomin na Fran- cija Herleta, Solčavana, odličnega predvoj- nega alpinista in smučarja, ki je prav v tem lepem gorskem svetu padel kot partizan. Leta 1946 je bil obmejni pas še zelo širok, segal je od avstrijske meje do Solčave. Kljub temu smo v tisti zimi napravili svo- jevrsten podvig v prvomajskih praznikih Od prehrane in ostalih tehničnih sredstev, ki Jih terja velika smučarska prireditev, smo znosiU v nahrbtnikih na Okrešelj, teptali progo na klasičen način od Savinjskega sedla, stičišča treh dežel — Koroške, Kranj- ske in Štajerske — do višine planinske koče in priredili veličastno in kvalitetno smu- čarsko tekmovanje. V poznejših letih, ko so sindikati prevzeli pobudo za množično pra- znovanje 1. maja v Logarski dolini, je tudi Herletov veleslalom, ki je prešel v med- narodno prireditev, pridobil na svoji ve- ljavi. Na Okrešelj se je zgrnilo veliko de- lavcev in občanov, ljubiteljev narave, ki so uživali v naravnih krasotah tega našega pla- ninskega kotila in v mojstrskem vijuganju in premagovanju vratic najboljših mojstrov alpskega smučanja. Med temi mojstri smo tik pred olimpijskimi igrami v Cortini d'Am- pezzo srečali tudi tedaj avstrijskega mladin- skega prvaka Tonija Sailerja, ki je na OI 1. 1956 pobral v Italiji kar 3 zlate kolajne v vseh alpskih disciplinah. Kontrasti alpske- ga sveta v snežni odeji mogočnega ostenja Rink, Mrzle gore. Brane, Planjave, Ojstrice s svežim zelenjem macesnov in bukovja v Logarski dolini, je dajalo tisočem, ki so 1. maj preživljali v tem svetu, novih moči za lažje premagovanje poklicnih nalog na različnih deloviščih. K. JUG xiv. frenkov memorial 200 NASTOPAJOČIH PRIZNANJA PRIZADEVNIM DELAVCEM Tradicionalna namiznoteni- ška prireditev, ki jo Partizan Gaberje vsako leto prireja v počastitev na dr. Francija Rebevška, odličnega športni- ka in športnega zdravnika, je bila letos nadvse veličast- na. Udeležba 255 igralcev in igralk iz vse Slovenije je manifestirala željo ljubiteljev male bele žogice po športni rekreaciji in tekmovalnem športu. Uvodoma je bila še svečanost, ko je predsednik NTZS podelil zaslužnim celj- skim delavcem na tem pod- ročju zvezna priznanja ob 50- lefcnici NTZJ Milanu in Pavlu Božiču, Jožetu oohu, Rebev- šek-Rihter Boži, Paviša-Meško Adi in Konhajzler-Sevšek Bog- dani, še poklonitev izbrane delegacije na grobu dr. Fran- cija Rebevška in že so se v dvorani Golovec na 16 mizah pričeli zanimivi boji. Med ig- ralci smo srečali 8-letne pio- nirje pa 70 letnega veterana Koserja iz Maribora. Pod tak- tirko Pavla Božiča in štaba marljivih funkcionarjev Par- tizana Gaberje se je odvijal 7-umi turnir, kjer smo bili priča tudi nekaterim prese- nenčenjem. Celjani smo ye prav dobro odrezali, kar slu- ži v dokaz, da je bila pred leti ta igra v Celju na vrhun- ski ravni. še rezultati: veterani — 1. Nunčič (Ce), 2. Dular (Lj), 3. Koser (Bb) in 4. Dudek (Lj); st. člani — 1. Podobnik (Lj), 2. Rajšp (Bb), 3. Zagorc in 4. štem QA}i); ml. člani — 1. Vitanc, 2. Turk (oba Ce), 3. Jamšek, 4. švarc (oba Mb); st. članice — 1. Poga- čar, 2. Pavlin (obe Lj), 3. Turner (Mb), 4. Lebar (Ce); članice — 1. Kajba (Lj), 2. Kolenc (Ce), 3. Pristovnik (Mb) in 4. Cijan (Ce). Izredno zanimivi pa so bi- li boji za prvenstvo ŠŠD na osnovnih in srednjih šolah. Zastopstvo ŠŠD SI. šlander je pobralo dvojno zniago in poskrbelo s tem z izredno mladima ekipama za največje presenečenje. Zato veljajo vse čestitke članom ekip: Nataliji Jurše, Staši Mlakar, Mateji Ramšak, Nevenki Do- lenc, Matjažu Zupancu, Saši Leskovšku in Matjažu Bre- garju. Še vrstni red ŠŠD na osnovnih šolah: pionirji — 1. SI. šlander, 2. ZIU, 3. I. OS, 4. Frankolovo; pionirke — 1. SI. šlander, 2. V. Vlahovič, 3. Dobrna in 4. ZIU. Pri sred- njih šolah pa je bil vrstni red ŠŠD naslednji: mladinke — 1. EŠC, 2. ginmazija, 3. ŠCBP in 4. EŠC; mladinci — 1. TŠC, 2. gimnazija, 3. PŠC in 4. ESC. V zmagovalnih ekipah so nastopali — Habe in Brečko (EŠC) in Zupanec ter Arzenšek (TŠC). K. JUG ZAHVALA KLUBU Kojektiv karate kluba »Slavko šlander« se naj- lepse zahvaljuje .judo klu- bu »Ivo Reja« za iskreno in nesebično pomoč pri usia) ;iv;janju našega klu- ba. Obenem mu želimo ve. l''Kf> športne sreče in obi- lifo dobrih rezultatov pri niihovtm delu. Upravni odbor Karate kluba »Slavko šlander«, Celje OOiOJiCA Oilbo.jkarji v republiški moški In ženslii ligi so zalvljučili prven- stvo. Igralei Šempetra so v zad- njem kolu Uidi zapravili izredno priložnost, da si pribori,jo pravi- co do sodelovanja v drugi zvezni ligi. Srečanje proti Bovcu so namreč kljub dobri igri izgubili z rezultatom 2:.3. S tem pa so ostali na drugem mestu. Toda prvenstvo niso izgubili v zadnji tekmi. Ze prej so namreč po ne- potrebnem izgubili doma dve to- čki in to .je bilo tudi usodno za njihov skok med drugoligašc. Celjani so ponovno potrdili, da bi lahko bili mnogo boljši. Že v tretje zapored so zmagali. Po za- ostali tekmi proti Železarju iz Žirovnice in zmagi 3:2 so tudi v zadnjem srečanju zmagali v No- vem mestu 3:2. To ,je lep uspeh. Dekleta Golovca proti prvaku Merkurju iz Nove Gorice niso mogle doseči več kot poraz 1:3, kar je tudi realno za mlado moš- tvo Celjskih deklet. Njihov čas Šele priha.ia. Potrebno jia bo še vaditi in biti strpen. J. KV/MA NOGOMET Nogometno igrišče ob jezeru v Velenju je v nedeljo zabelf";ilo rekord. Lojze Ojsteršek poroča, cia si je srečanje med domačim Rudarjem in vodečo ekipo Želez- ničarja iz Sarajeva ogledalo pre- ko t^503 gledalcev. Mnogi od njih So prišli tudi iz Celja, zlasti oni, ki želijo videti dober nogomet. In tega je bilo tokrat dovolj. Domačini pa so z zadetkom Ki- tica v 19. minuti osvojili drago- ceni točki, ki jim trenutno za- gotavljajo 12. mesto. Zbir vseh točk — 2,5, pa daje Velenjča- nom m.ožnosti za še boljšo uvr- stitev. Danes bodo igralci Rudar- ja gostovali v Bugojnem proti Iskii, ki je trenutno tretja, v nedeljo pa bo v Velenju nov derbi proti Proleterju. V republiški ligi ni nič nove- ga. Šmartno je zmagalo v Celju z 1:0. Strelec je bil Hren v 46. minuti. Feri Bencik, Šmartno: »Imamo mlado moštvo, ki je Se precej neizkušeno, kajti drugače ne bi zapravili toliko priložnosti. V po- Ijusnio še bili dobri, pred kazen- skim prostorom domačinov pa smo odpovedali. Kljub temu smo zadovoljni z zmago.« Nedeljko Vukoje, Kladivar: »Iz- gubili smo nezaslužcno, kajti po vodstvu šniartncga smo im.eli štciilne priložnosti, katere pa Hrkič in Bencina nista izkoristi- la. Ko bi le imeli vsaj enoF.a »gol« igralca, bi bili boljši.« Sama igra je bila resda tokrat nekoliko boljša. Toda samo v po- lju. Zato nas ne preseneča i?:java Ivana Hribernika, nekdanjega ig- ralca Kladivarja in šmarfnega, ki je ocenil srečanje takole: »Mladi igralci so neizkušeni in Se dolg-) bomo čakali, da bomo videli boljši nogomet. Selekcije še niso prav zaživele.« Na lestvici je Šmartno tretje, Kladivar deseti, Unior pa dva- najsti. Prihodnje kolo bodo igra- li v četrtek. Celjani bodo tokrat prosti. V malem nogometu je voisča ekipa A.škerčeve ulice povečala prednost na tri točke. Toda obe ostali moštvi Gaberje in Grofija še nista vrgli »puške v koruzo«! Rezultati 14. kola: ASkerčeva — Zelezar 8:4, Ga- berje 50 — Celeia 5:1, Faraoni — Skavti 0:119, Gaberje 39 — Grcrfija 3:3, Privatni;« — Podgor- je 0:5 m šmtjuc — PIgal 5:1. Lestvica: Aškerčeva 24, Gaborie 50 21, Gaberje 39 21, Grofija 19, Pigal 17, Skavti 16, Zolezar 11, Celeia 9, Privatniki in Pod';ovje 8, Faraoni 7 in Šentjur 5. KEGLJANJE Športno društvo Ingrad je pri- pravilo ob otvoritvi novih pias- ■ tičnih stez na kegljišču turnir, ' na katerem so sodelovali keglja- 1 či iz skoraj vse Slovenije. v dvodnevnih borbah so pre- senetljivo zmagali domačini, ki so nastopili z močno, vendar pomla jeno ekipo. Podrli so 5360 keg- ljev ali 91 kegljev več kot drugo uvrščena ekipa Konstruktorja iz Maribora. Tretji je bil Kmezad, četrti pa Ingrad. Sledijo: Cemen- tarna Trbovlje, Pionir Novo me- sto, Aero in Stavbar iz Kopra. Med posamezniki je bil naj- boljši Nareks iz Celja, ki je podrl 935 kegljev. Sledijo: Greš- nik in Ahtik (oba Ingrad) 920, Miklavčič (Konstruktor) 311, Ti- sovcc, Vanovšek. Gobec m Ceho- vin iz Žalca, itd. J. KUZMA ŠPORT V ZAf.SKI OBČINI V 2. kolu občinske rokometne lige za članice so bili doseženi naslednji rezultati: Gotovije — Prebold 5:15, Polzela — Letuš 6:5, Vransko — Andraž 8:15 in Pe- trovče — Braslovče 112:9. Vodita Prebold in Andraž s po 4 točka- mi. Obč.inska konferenca ZSMS 2alec in TKS sta pripravila tek- movanje v košarki za člane. Na- stopilo je 12 ekip. Rezultati fi- nala: Prebold — Polzela 37:35, Polzela — Žalec 30:50 in Žalec — Prebold 47:32. Vrstni red: 1. Ža- lec, 2. Prebold, 3. Polzela, 4. KS 2alec, 5. Leveč itd. V mladinski nogometni ligi so bila v 2. kolu odigrana samo tri srečanja. Rezultati: Prebold — Vrbje 0:16, Tabor — Gradnja 2:2 in Ponkva — Cmi ga.'.eb 0:3. Po nepopolnem 2. kolu vodita Grad- nja in TaT>or s po tnemi točkamii. Nogometaši Polzele so v unal- ni nogometni tekmi za pokal pre- magali Olimp iz CeOja s 3:1. (jostje so nastopali samo z devetimi ig- ralci. Streleca za domače sta bila Kugle 2 in Vogrin, za goste pa je bil uspešen z 11-metrovko Faš- nik. Sodil je dobro pred 150 gledalci Sitar iz Velenja. Zbral; T. TAVC.\R BILO JE LEPO! Vili Cater. predvojni in povojni odličen nogometaš in športnik Olimpa ter Gabcrja, se spominja prvomajskih srečanj pri Barakah Prvič sem Vilija, vedno zagorelega od sonca, videl leta 1947 na športnem igrišču Olimpa v Čretu. Bil sem še kratkohlačnik in nogomet me niti ni toliko privab- ljal, kot kasneje. V čretu se je takrat zbralo preko 1300 gledalcev, ki so si prišli ogledat odločilno tekmo med novoustanovljenim klubom Kladivar m Enotnostjo iz Ljubljane. Bila je to tekma, ko so se celjski nogo- metaši, zbrani iz vseh predvojnih klubov, po vojni prvič potegovali za II. zvezno ligo. Z zadetkom Zum- berja so Celjani zmagali 1:0. In takrat je Vih čater skupaj z Ratkom Dobrajcem, Posinekom, čohom, Pav- licem in drugimi prikazal najboljši nogomet pri nas. V istem letu so Celjani premagali vse po vrsti in to Nafto, Maribor, Enotnost in Rudarja iz Trbovelj. Bila je to ekipa, ki je imela »okostje« športnikov Gaberja. Delavskega Gaberja, ki pred vojno ni klonil pred nobe- nim pritiskom. In ravno o tem sem se sedaj, ko je Vili Cater upokojenec, star preko 00 let, pono\'no po- govarjal. Ne pogovarjal, temveč beležil spomine na ti- ste »lepe dni«, ko so fantje Gaberja, zbrani ob pred- sedniku Olimpa Andreju Svetku, živeli na svojem igri- šču pri Barakah, tam, kjer je danes LIK Savinja. »Bilo je lepo. Sam sem prišel v vrste Olimpa nekje okrog 1930. leta. Kot mule, ki bi rad igral nogomet. Seveda je bil moj prvi stik s športom v telovadnici Gaberja,« je pričel s svojimi spomini vitalen in še ved- no živahen Vili Cater. »Takrat smo imeh v Celju štiri nogometne klube. SK Celje je bil na Glaziji, Atletika na Skalni kleti, Ju- goslavija (v njenem moštvu so igrali klerikalci) je imela igrišče na Pertinačevem travniku, mi Gaberčani pa Igrišče na Barakah. Tako smo imenovali mesto se- verno cxi tovarne posode. Imeh smo svoje igrišče, ka- terega smo pred vsakim treningom morali po nalogu predsednika Svetka ravnati in očistiti. To je bil prvi del treninga m šele pozneje smo lahko igrali. Še dobro se spominjam, da smo si morali sami pri- skrbeti opremo. Sam nisem imel denarja in bilo je precej težav, da je bila plačana članarina. Pred vsako tekmo pa sem moral prodati pet vstopnic, da sem potem lahko igral. Toda bila nas je lep>a »klapa« igral- cev. Igrali smo v regiji. Enkrat z večjim, drugič z manjšim uspehom. Toda naši fantje so bili dobri no- gometaši. To so potrdih tudi potem, ko je prišla vojna. Ključar — Kožuh in Franc Stanič sta dala življenje za domovino. Mnogo njih pa še danes žiTi. Se dobro pa se spominjam, da smo vsako leto praznovali 1. maj. Vedno smo imeli športna srečanja z ostalimi delavski- mi moštvi in to na Jesenicah, v Trbovljah in največ- krat v Mariboru proti Svobodi. Živeli smo z delavci, kajti celotno moštvo je bilo iz delavske četrti in zato smo tudi praznovali svoj praznik. In to organizirano.« Kako pa je danes s športom v Gaberju? »Ni več tistega življenja pri Olimpu. Mladine je si- cer dovolj. Potrebno pa bi bilo mladino zbrati skupaj in ji dati možnosti za razvoj, kajti Gaberčani smo bili vedno med vodilnimi športniki Celja. Veterani nogo- meta pn Olimpu pa pogrešamo »tisto pravo« razgibano športno življenje v tem delu Celja.« J. KUZMA SEDAJ SESTI Rokometaši Aera so osvojili dve novi točki. Sedaj so z 22 točka- mi šesti. Zelo solidno mtslo p« številnih zapletih, ki so zvrstili v zadnjih dveh mesecih. Tudi zailnji nasprotnik .\evo, Hetido- plaslika iz Šabra, ni mo^ia (Ce- ljanom do živeg:i. Gostjt, ki so predstavnik ostre igre, ki meji že na grobost, niti enkrat niso ogrozili sigurno vodstvo Celjupov, ki so po začetnih 3:1, 5:3, 7:4 in 11:7 celo vodili v 33 minuti z 18:12. Vse do tega rezultata smo videli v celjskem moštvu tekočo in aktivno ter povezano igro ce- lotne šesterke. Ko pa ,je trener gostov .lazdimir Stankovič, eden od kandidatov za novega zvezne- ga trenerja, prilepil »obliž« na Viikoja, so Celjani obstali. Igra je postala statična, nepovezana in nezanimiva. Namesto, da bi v teh minutah mladi Toplak. Bo- jovič in Anderluh razširili igro in s hitrimi prenosi zmedli goste ter tako dali priložnost tudi iz- rednima strelcema Vukoju in .\n- derluhu za čist in prost udarec na gol, so vse preveč komplici- ran in zadrževali žogo. Brez pra- vega cilja in uspeha. Toda vse to le ni bilo usodno. Celjani so obdržali vodstvo in kljub Metaloplastikinim petim minutam, ko so gostje zmanjšali rezultat z 24:18 na 24:22, zmagali. Rezultat 26:23 (15:12) pa potrju- je premoč domačinov. v celjskem moštvu so tokrat ponovno zaigrali zelo dobro Mro- vlje. Toplak in Bojovič. Strelca Vukoje in Anderluh sta ponov- no imela vsak svoj polčas, Vu- ko je prvega, ko je dosegel pet zadetkov, Anderluh pa drugega s šestimi zadetki. V golu ,ie do- bro branil Tomič, čeravno smo pogrešali hitrih žog v protinapa- de, kajti tako je ostal Ivezič brez priložnosti, da izkoristi svo- jo hitrost. Strelci: Vukoje 9. Andciliih in Bojovič 6, Mro-vlje in Ivezič 2 > ter Toplak 1. V prihodn.jem kolu j bodo igrali Celjani v petek v Skopju proti Vardarju. fte prej pa danes popoldne v Cetinju pro- ti I.ovčcnu četrtfinalno pokalno tekmo proti zmagovalcu f;rne gore. Torej Celjani imajo ob današnji zmagi velike možnosti, da se oh nekoliko srečnem žrebu lahko uvrstijo v finale in morda še dlje. 7aka1 pa ne! SAH Celjski šahisti Železničarja so tudi letos ob dnevu železničarjev priredili tradicionalni medrepub- liški brzopotezni turnir. Na njem so sodelovali najboljši šahisti že- lezničarjev iz Bosne in Hercego- vine, Hrvatske in Slovenije, lan- skoletni zmagovalec, mednarodni mojster Meštrovič. letos ni po- novil lanskoletnega uspeha. Nje- gov klubski kolega, sicer mojster, Šil:>arwič, je med 16 šahisti zma- gal in zbral 13 'očk. Meštrovič in Bervar iz Celja sta bila druga z 12 točkami. Franc Pešec je bil četrti z 10 in pol, Zorman iz Domžal peti z desetimi točka- mi, šesto mesto je presenetljivo osvojil Janez Peše'^ Zbral ie de- vet in pol ročke Sledijo Cogler, Bašič iz Zagreba. Jazbec in Šli- bar iz Ljubljane. J. KUZMA atletika VEUKO ZANIMiViH bojev — TUDI MIhu. ' Na reviji mladih atletov in atletinj SRS je v Celju nastopilo iz 6 klubov 175 mladincev in mladink. Tek- movanje je štelo tudi za kva- lifikacije za ekipno prvenstvo SFRJ. Kladivar je pri mla- dincih zbral rekordno število točk — 18.870, mladinke pa 13.381. S tem zbirom lahko zanesljivo računamo na nji- hov nastop v finalu SFRJ. Tudi tokrat smo bili priče zanimivim bojem, mnoštvu osebnih rekorciov in dobrim rezultatom. Oglejmo si le ne- katere podrobnosti. Rok Ko- pitar je bil trojni zmagova- lec — na 110 m ovire, na 400 m (48,4!) in v štafeti 4 x 100 m (kljub slabim preda- jam 43,4). Puser Srečko iz Šentjurja je poskrbel za naj- večje presenečenje v skoku v višino. Prvič v življenju \ je preskočil 2 m in izboljšal j svoj prejšnji rezultat kar za 15 cm. Ob zmagi je dejal: »Presrečen sem ob tem us- pehu, saj doslej sploh nisem | treniral. Doslej sem bil ko- šarkar, sedaj pa bom pričel trenirati tudi atletiko!« Brez dvoma je takšnih izjemnih talentov malo v naši atletiki. Žirovec je s 400 cm zmagal v skoku ob palici, Rozman z 8:39,3 na 3.000 m, Arzenšek s 6:06,2 na 2.0UU m zapreiie in mladi Robert Gaber, še pio- nir, na 100 m z osebnim re- kordom 11,3! Pri mladincih je bilo več zmagovalk — Ko- pitar Marjana na 100 m ovire (15,2), Cetina Mojca na 100 m z osebnim rekordom 12,3, Erjavec Alenka v metu kro- gle (11,31) in v metu diska (33,86), Regnar Andreja v da- ljavo s 5.20 m, Bunderla Ida na 800 m (2:14,7), Poteko Ta- nja na 400 m (58,3) in štafeta 4 X 100 m z odličnim rezul- tatom 48,3! Lepe uvrstitve so dosegli tudi mladi iz Velenja, kjer so v ekipni uvrstitvi bi- le mladinke tretje, za las so bile za Novim mestom, zbra- le pa so 11.941 točk. V Novem mestu pa je bilo povratno srečanje pionirskih reprezentanc ADK in AK No- vo mesto. Tudi tokrat so zmagali domačini. Razlika iz obeh kol pa je minimalna — Novo mesto : Kladivar 127 : 124. Srečanje so odloči- li prav tekmovalci štev. 2 v ekipah, saj so Novomeščani segli po boljših uvrstitvah. Pri pionirjih so zmagali Ga- ber na 60 m, Strašek na 1.000 m, Udovč v skoku v višino, pri pionirkah pa Cetina na 60 m, Zuntar na 80 m ovire, Rengnerjeva v daljino in šta- feta 4 X 100 m; K. JUG PRVI? Klub Slavko šlander iz Ce- lja je pred kratkim priredil v Celju zanimivo karate tek- movanje v kontaktnih bor- bah. Na sporedu je bilo tret- je kolo medrepubliške lige. Same borbe, bilo jih je de- set, niso navdušile. Videli smo več boksa in rokoborbe, kot čistega karateja. Vse ka- že, da je tovrstni šport šele v povojih pri nas. Zadovolj- ni smo lahko samo zaradi te- ga, ker imata dva celjska borca Toni špiljak in Jože I Zorko možnosti, da osvojita naslov zmagovalca v svojih skupinah. Špiljak je prema- gal Mladenoviča iz Varaždina, Zorko pa Mikiča iz Varaž- dina. Tretji celjski predstav- nik Edo Detiček pa je izgu- bil proti Stupalu. 28. stran — NOVI TEDNIK št. 17 — 26. april 1978 17 — 26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 29 30. stran — NOVI TEDNIK St. 17 — 26. april 1978 jt. 17 —26. april 1978 NOVI TEDNIK — stran 31 španske razglednice (4) PIŠE ERNEST REČNIK Naša osemdnevna tura od Granade na jugu dio Barce- lone na severu se je počasi približevala koncu. Nad 600 kilometrov dolga pot od Madrida do Zaragoze v Ara- goniji tn naprej v Kataloni- jo, kjer ob obalah Sredo- zemskega morja leži Barce- lona, je trajala ves dan. Prečkali smo veliko reko Ebro, ki je bila zelo narasla in kalna, ker je v Kantabrij- skem gorovju, kjer izvira, močno deževalo. Sever Špa- nije je industrijsko mnogo bolj razvit, kot kmetijski jug, zato je sever tudi bolj revolucionaren. Barcelona, ki ima nekaj manj kot 2 mi- Ijiona prebivalcev, je eno največjih pristanišč v Sredo- zemlju. Iz tega pristanišča je leta 1492 izplul na pot Krištof Kolumb, ki so mu na trgu ob pristanšču posta- vili mogočen 60 m visok spomenik, čisto blizu ob po- molu je zasidrana jadrnica Santa Marija, ki je veren posnetek ladje, s katero je Kolumb preplul Atlantik — kot turistično atrakcijo smo si jadrnico seveda ogledali. Zdi se mi, da bi ne bil v Španiji, če bi si poleg plesa flamenco ne ogledal tudi oorride de torro ali po na- še bikoborbe. Človek kar ne more verjeti, da je v vsej Španiji okoli 300 aren za bi- koborbo, od katerih sta naj- večji v Madridu in Barcelo- ni s po 30.000 sedeži. Biko- borbe potekajo od pomladi do jeseni ob praznikih in nedeljah popoldan in so ze- lo dobro obiskane — dobr- šen del gledalcev predstav- ljajo seveda turisti. Arena, ki je osrednji, s peskom posuti okrogli pro- stor, je obdana z ograjo iz desk. Začetek koride je ze- lo pompozen, saj se publiki predstavijo vsi sodelujoči v izredno bogatih in živopisa- nih oblekah ter zanimivih pokrivalih, delno peš, delno na konjih. V areni napravijo takoimenovaini »častni krog« ter se ob tem graciozno pri- klanjajo in pozdravljajo gle- dalce. Ko je godba na piha- la zaigrala uverturo iz Bize- tove opere Carmen, ^mo kar vsi podzavestno pritegnili v vseh mogočih jezikih: »Tore- ador, na boj pripravi se!« .. . S tem je bilo razpoloženje že ustvarjeno. Sodelujoči so odšli in v izpraznjeno areno je skozi velika vrata dobesedno »pri- bezljal« črn bik, ki je divje in nič kaj prijazno motril novo okolje. Takoj aato prič- ne bika dražiti z mahanjem rdečih plaščev capedori, ka- terim sledi pikador na ko- nju. Oba, prikador m konj, sta z bandažo zaščitena pred bikovimi rogovi, konj pa ima poleg tega še zavezane oči. Pikador s sulico dreza bika v križ in ga s tem dra- ži, slede mu banderilosi, ki zabadajo dobro usmerjene puščice v bikov križ. Bik besni in se peni, med tem ga pa glavni nastopajoči to- reador draži z rdečim plat- nom. To počenja z neverjet- no spretnostjo in graciozno- stjo. Razdalja med napada- jočim bikom in toreadorjem je dostikrat samo centime- trska, čim drznejši in spret- nejši je toreador, več pri- znanja in aplavza mu privo- šči publika, ki je tudi »raz- dražena« in huronsko vpije ole, ole ... Bik od razdraže- nosti in bolečin divja ter napada levo in desno in na- zadnje ga toreador z mečem, ki ga ima skritega v rde- čem platnu, z izredno spret- nostjo zabode med rebri v srce. Bikoborba ni pravzaprav nič drugega kot borba med močjo bika in spretnostjo človeka, kjer po pravilu zma- ga človek. Zgodi se pa tu- di, da bik natakne predrzne- ga toreador j a na i-ogove in ga zabriše^v_zrak^.._________ KRVAV IN PRAZNIČEN Prvi maj pričakamo jsa- ko leto z željo, da bi hilo lepo vreme, da hi hilo na svetu vse v redu in da bi bili posamezniki z druž- bo vred vse bogatejši, ko praznujemo samo delo. L,e. tos se je še posebno raz- vnelo dogovarjanje, kako dolgo naj bi bili »doma«, seveda z željo, da bi bilo to čim dlje. Potem smo planirali izlete, doma in Tca tuje, ali lezanje doma m obilnejšo hrano. Seve- da pa smo pozorni na 1- maj tudi na tujem, poseb- no v Sovjetski zvezi, kjer vsako leto objavljajo pr- vomajske parole, pa pra- znovanje delavcev v kapi- talističnih državah in vse več tudi v deželah v raz- voju. Ponekod pa je pra- znovanje še zdaj prepove- dano. Naše veselo in na vi- dez brezskrbno praznova- nje je sad tistega, kar smo prehodili in naredili aoslej. Zato bi lahko rekli^ da pravzaprav praznujemo sadove. Vselej pa ni oilo tako, niti pri nas niti v svetu. Kako je prišlo do praznovanja tega delavske, ga dne? Začelo se je v Združe- nih državah Amerike v prejšnjem stoletju. Takrat sO veliki štrajki pretmsli to deželo, delavci so pe povezali in postavljali svoje zahteve. Višek je to gibanje doseglo 1. maja le- ta 1886 v Chicagu, ko je demonstriralo 40M0 de- lavcev, zahtevali so takrat znane tri osmice, in si- cer: 8 ur dela na dan, 8 ur počitka in 8 ur kultur- nega usposabljanja. Pn iz- kazovanju teh zahtev, da naj človek dela, se počije m uči, je prišlo do nasilja nad delavci. Policaji so ubili 6 delavcev v Chicagu, ranili so jih okoli 50, za- prli pa nič koliko. Vodje tega zgodovinskega štraj- ka so postavili pred sodiš- če. m v zloglasnem Proce- su jih je hilo 5 obsojenih na smrt, 3 pa na dolgo robijo. Takšen je torej bil, krvav, prvi i.maj v zgodo. vini. To nasilje je seveda od- mevalo v takratnem delav. skem gibanju po svetu. Na več kongresih druge internacionale (1889 — 1914) je bilo govora o pra- znovanju 1. maja, o tem so se tudi ostro lomila kopja. Na 1. kongresu v Parizu 1889. leta so udele- ženci in predstavniki de- lavstva odločili, da naj se 1. maja — v spomin na žrtve v Chicagu — od ta- krat naprej praznuje. Od- ločitev pravi, da naj se na ta dan v vseh deželah in mestih izvedejo medna- rodne demonstracije in da naj delavci zahtevajo 8-ur- ni delovni dan. S tem je bila dana organizirana os- nova za praznik oziroma za solidarnostno nastopa- nje, za postavljanje skup- nih zahtev in združevanje delavcev. Toda že 1890. leta delav- ci ne demonstrirajo sajno za 8 -urni delovni dan, nji- hove zahteve so širše. V Parizu se je tega leta zbra- lo 100.000 delavcev, v Mar- seilleu .50.000. na Dunaju je bilo na 16 zborovanjih kar 40.000 delavcev, prav tako pa še v Budimpešti, Pragi, Brnu, v Zilrichu in v Angliji okoli 200.000 lju- di že to leto, posebno pa naslednje, pomenijo pro- slave 1. maja v Italiji Bel- giji, Madžarski, Španiji, Nizozemski in Nemčiji že nekaj več: postanejo poli- tična zborovanja, ki dobi- vajo vse večji pomen za delavsko gibanje, hkrati pa seveda vzbujajo odpor pri oblasteh in tudi med nekaterimi gibanji samih delavcev. Na kongresu druge in- ternacionale v Bruslju 1891. leta se vžge razpra- va o tem, kakšen značaj naj ima to mednarodno delavsko praznovanje. To se ponovi še na kongresu v Ziirichu. Gre za dve vprašanji: prvo, ali naj ima 1. maj politični značaj ali ne, in drugo, ali naj se na ta dan organizira štrajk, ali naj bo praznik dela prost dan, pa seveda ne bo mogoče štrajkati, kot je predložil Bebel. Ne glede na te prepire pa si je 1. maj utiral svojo pot kot politični praznik de- lavcev. Novo obdobje v prazno- vanju prvega maja je na- stalo po zmagoviti oktobr- ski revoluciji, ko postane to uradni vseljudski praz- nik. Celo v nekaterih ka- pitalističnih deželah mu priznajo uradni značaj, in to pod pritiski delavcev, hkrati pa tudi zato, da bi delno ugodili delavcem in bi jim laže odrekli pri dru- gih zahtevah. Posebno ve- like demonstracije so oHe 1. maja 1923. leta v Berli- nu, saj se je zbralo okoli 500.000 delavcev, prav ta- ko pa tudi na Kitajskem, v Indiji in Indoneziji, kjer zahtevajo poleg uresniče- vanja delavskih pravic še konec kolonialnega izko- riščanja. Tako Se je L maj obogatil po svoji vsebini tn širil iz dežele v deželo po vsem svetu. V deželah današnje Ju- goslavije se je praznova- nje 1. maja začelo že 1890. leta, in sicer v Ljubljani, Zagrebu in Novem Sadu. Delavci so zahtevali ure- sničenje treh osmič. Po- tem so bile proslave 1893. leta v Beogradu, 1906 v Bosni in 1909 v Makedo- niji. V Srbiji so n. pr. le- ta 1911 praznovali že v 40 mestih, v Sloveniji pa le- ta 1913 kar v 19 mestih. Takrat in pozneje je bilo praznovanje v stari Jugo- slaviji zelo nevarno. Poli- cija je streljala v delavce in njihove zastave, prete- pali so jih in zapirali. Med narodnoosvobodil- no V0J710 je 1. maj spet do- bil novo obliko in nove načine praznovanja. Na praznik dela so bili mno- gi ogorčeni in krvavi par- tizanski boji. Praznovanje je bilo pripravljeno na skoraj vseh osvobodilnih ozemljih med vojno. Pa tudi na zasedenih^ kot re- cimo prvomajske demon- stracije v Ljubljani leta 1943. Praznovali so 1. maj tudi delavci — naši in tu- ji—v koncetracijskih ta- boriščih. Prvi maj torej ni le dan za izlet, dela prost dan 2li proslava s kulturnim programom. To je bil in JC še ostal bojni dan lju- di, ki delajo in hočejo tu- di odločati o tem svojem delu, s tem pa tudi o svo- jem življenju. To velja za vSe delavce na svetu. Prav hi bilo, da ga tako praznu- jemo tudi pri nas — z za- konom o združenem delu v roki in v pameti. IVAN SENIČAR SOVI TEDNIK - Giasuc DtJčuiskU) jigirazacij SocmUstiCne žveze delovnega ljudstva Celje L^ško Slovenske Konjice j Šentjur Šmarje pn Jelšah in Zaiec - Uredmštvo: Celje Jregorčičeva o poštni predaj 161 Naročnina ui >giasi; irg! V. Kongresa 10 - Glavni in odgovorni arelnrK; Milan Seničar. tehnični urednik: Drage Medvea - Redakcija. Milani Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal. Brane Stamejčič (odg ui Radia Celje) Damjana Stamejčič. Zden : ka Stopai Milenko Strašek, Janez Vedenik r>ne Vrabl - Izhaja vsak četrtek - Izdaja ga CGF »Delo« Ljubljana - : Rokopisov ne vračamo - Cena posamezne štavilke 4 din - Celoletna naročmna 180 din polletna m din Z-i inozemstvo; je cena Ivr-jna. Tekoči račun .50102-601',^0012 CGF »Delo« Ljubljana - Telefon 22 369 23-105 oolasi r.-ir-cnina 22 800^