Št. 120. V Ljubljani, petek dne 1. julija 1910. Leto 1 : Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob ‘/»6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18’—, polletno K 9'—, četrtletno K 4'50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’ . Neodvisen političen dnevnik. : Posamezne številke po 4 vinarje. : Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko. Pismo iz Srbije. (Izvirni dopis „Jutru.“) Belgrad, 29. junija. Preteklo je precej časa, odkar sem se zadnjikrat zglasil. V tem času so se vrstili pri nas dogodki, ki prestopajo meje samo notranjega zanimanja, obračajo na sebe pozornost širokega sveta in postajajo predmetom splošnega svetiranja in diskusije. Nimam namena pisati o posetu turškega prestolonaslednika Jusufa Izedina, ker ste sami pisali o tem, in ker postajajo radi težkih dni, ki jih preživlja srbski narod v „mladi“ in „ustavni“ Turški, iluzorne vse nade, ki so se porajale povodom nedavnih medsebojnih posetov predstaviteljev srbske in turške države. Zverinsko preganjanje srbskega elementa v Stari Srbiji in Macedoniji mora navdati z bolestjo vsako srbsko rodoljubno srce in diplomatski deklamaciji o prijateljskih odnošajih med Srbijo in Turško se mora ironično nasmejati vsak, še tako navdušen principijelen pristaš in zagovornik zbližanja srbske in turške države. Da, srbsko - turško zbližanje in tudi prijateljstvo in zveza, pa tudi srbsko-bol-garsko-turška, t. j. balkanska zveza je mogoča, ali od srbske kot od bolgarske strani se stavlja kot prvi in glavni pogoj: prava in resnična ustavnost v mladi Turški, ki bi morala garantirati popolno ravnopravnost kristjanov z muslimani, omogočiti kulturni razvoj srbskega in bolgarskega elementa, obvarovati ga pred arnavtskimi divjaštvi in onemogočiti razna nasilja državnih oblasti, ki so danes ravno take kot za časa sultana Abdul-Hamida. Turška vojska, ki po vdušenju arnaut-skega upora išče po vaseh orožje, na najgroznejše načine muči srbske duhovnike, učitelje, druge inteligente in kmete, ki jih meče na pol mrtve v ječe, odkoder prihajajo potem pred vojna sodišča, potem pa — na vešala in vse to samo za to, ker ne izročajo orožja. Orožja pa Srbi ne izročajo iz enostavnega vzroka, ker ga nimajo. Oni so z največjim navdušenjem pozdravili ustavni režim, od katerega so pričakovali vse najboljše in so pri proglašenju ustave tudi izročili vse orožje v nadi, da jih bo v bodoče varoval pred raznimi nasilji zakon in liberalizem mladoturkov. Te nade in ta pričakovanja se niso izpolnila in danes so Srbi na Turškem bolj zatirani kot prej kedaj. Edinemu srbskemu listu na Turškem, skopljanskemu »Vardarju", je Turška vlada zavila vrat, uredništvo zaplenila, a urednike vrgla v ječo. Vse to se dogaja po onih lepih in svečanih manifestacijah srbsko-turškega prijateljstva povodom turškega prestolonaslednika v Belemgradu! Srbski narod v kraljevini je radi vsega tega zelo razburjen, ker se iz vsega tega jasno vidi, da je vse to početje mlado- turkov samo en fenomen njihove politike splošnega otomaniziranja. Drugače se ne bi moglo razumeti dejstvo, da turška vojska pušča orožje divjim Arnautom, za katere je celo notorično znano, da so orožje v tuji roki in da se spusti ravno ta roka skupaj z Arnauti prej ali slej tudi na mladoturke. Srbska vlada je že dvakrat vložila pri porti protest radi preganjanja Srbov in oba srbska poslanca v turškem parlamentu sta vložila radi tega tudi ostre proteste. Tudi skopljanski srbski metropolit Vičentije in metropolit vaško-prizremski Ničitov sta vložila pri porti, skupno z zastopniki srbskih cerkvenih občin odločen memorandum, v katerem zahtevajo, da bi vlada poslala posebno komisijo, ki naj bi se na licu mesta prepričala o neznosnosti položaja, v katerem se nahaja srbski element na Turškem. A ko turškavlada tudipotem neukrene ničesar v zaščito srbskega prebivalstva, zapreta oba srbska metropolita vse srbske šole in cerkve, a vsi srbski župani odstopijo kot člani m e d žl i s - i d a r e inpotem ne prevzameteh mest nobeden drugi Srb. To bi bil, kot poroča belgrajska »Politika", poslednji legalni protest preganjanih Srbov na Turškem. D. B. Slovenci! Slovenke! Dne 3. julija obhaja »Družba sv. Cir. in Met.“ v Ljubljani 25 letnico plodonosnega delovanja med Slovenci. V proslavo se priredi popoldne v Tivolskem gozdu velika ljudska veselica, pri kateri bodo sodelovale Slovenke vseh slovenskih dežel. Naša narodna čast zahteva, da pokažemo svojo hvaležnost družbi in svojo narodno zavednost napram zunanjemu svetu z ogromno udeležbo. Veselica bo v tako ogromnem obsegu, kakoršne Slovenija še ni videla ter bo nudila vsakemu raznovrstne zabave. — Vsi Slovenci In Slovenke na pobratimstvo v Ljubljano dne 3. julija. Ne pošiljajte brzojavk, temveč nabirajte jubilejne darove za družbo! Iz slovenskih krcpv. Vič. »Ledrarji" in jubilej »Družbe sv. Cirila in Metoda." V sredo je »ledrar" s prižnice agitiral za klerikalno proslavo 10. julija, pri tem pa rekel, naj se ne udeleže Vičani veselice »liberalcev", češ, da je ista pregrešna. Svetujemo agitatorju, naj najprej pomede pred svojim pragom, ker baš o falangi njegovih čukov in Mari- jinih devic bi se dala napisati marsikatera anekdotica. — Z našo podružnico »Družbe sv. Cirila in Metoda" se udeleži nedeljskega jubileja, kakor se čuje, tudi več zavednih Vičanov. Tako je prav, kaj nas brigajo »ledrarji" in njihove pridige. Romanje v Ribnico. »Ledrarji" prirede v nedeljo romanje k Novi Štifti in v Ribnico. Za ta pohod se pripravljajo z vso energijo. Nabobnali bodo skupaj vse čuke in Marijine hčerke z Viča in okolice. Vse bilo jako lepo in želimo jim najboljšo zabavo, samo bojimo se, da se čez tri četrt leta ne rodi »slučajno" kako čudežno pokolenje iz Štifte. Šola. Nova šola je dozidana in seje začelo s tesarskimi deli. No, drugo leto bomo že imeli za našo rodovitno občino novo šolo, treba bi bilo le še novih učnih moči, ne pa .same Marijine Slomškarice, kakor jih imamo sedaj. Brv v Novi vasi, ki drži čez Glin-šico, je tako razdejana, da se je bati, da se samo enemu pasantu, ki gre čez njo, podere pod nogami, ne pa tedaj, ko hodi tod toliko ljubljanskih izletnikov na izprehod proti Brdu. Apeliramo na županstvo, da to brv v najkrajšem času popravi, da se ne pripeti kaka nezgoda. Gorenjsko. Krajevni napisi v brdskem sodnem okraju. Kdor zaide v kraje občin: Dob, Rafolče, Zlatopolje, Krašnja, Peče itd. ne bode verjel lastnim očem o zanikrnosti teh županstev glede krajevnih napisov. Ponekod se ti blesti v prvi vrsti nasproti blažena nemščina, drugod pa si lahko predstavljaš, da si še v 18. stoletju. Ni čuda, da smo Slovenci teptan narod, ker se niti na lastni zemlji ne upamo pokazati narodnega ponosa. Ako bi navedene in druge občine skupno pustile te stare napise prenoviti, dalo bi se to zgotoviti z malimi stroški. Upamo, da bodo občine vpo-števale ta nasvet in odpravile one spake, kakor so: Sche rr e nb ti c h el, (Češenik), Ternouzhe (Ternovče), Rafoltsche (Rafolče), Bresouza (Brezovica), Pshaj-nouza (Pšajnovica). Kraxen (Krašnja), P e z h e (Peče), Tlazhenza (Tlačenca) itd. s krajevnih tabel. Dol pri Hrastniku. Naša požarna bramba. Vznak, da se je naša požarna bramba rešila počasnega pogina, kateri ji je bil zagrožen od naših odpadnikov nemškutarjev, bo ista razvila dne 10. julija t. 1. svojo zastavo s podobo naših slovanskih bratov apostolov Cirila in Metoda. Kakor je soditi po pripravah, ki se vrše marljivo in vztrajno, bo ta redka slavnost res nekaj veličastnega za tukajšnje Slovence. Zato pa vas vabimo cenjeni tovariši požarnobrambovci in bratje Sokoli, prihitite dne 10. julija k nam, da I vam pokažemo, da nas še niso zatrli sloki naši napadalci in da ostane še Dol nadalje izključno slovenski — zemlja sinov majke Slavije! Strelski in kegljaški klub za Hrastnik-Dol je napravil kakor prejšnja leta, tako tudi letos dne 23. junija svoj društveni izlet, in sicer v Zagorje ob Savi. Udeležba je bila nad vse pričakovanje častna. Pod prijaznim vodstvom brata F. Polšaka, kateremu naj bo na tem mestu izrečena zahvala, smo si ogledali res krasno stavbo »Sokolskega doma". Potem pa smo pohiteli k Medvedovi gostilni, kjer nam je v veseli, odkritosrčni družbi potekel čas odhoda. Akoravno je hitro napočil čas vrnitve, vendar bodo vsakemu udeležencu ostale še dolgo časa v spominu prijetne urice v prijetni družbi klubovcev, kateri so pokazali, da se ne menijo za razprtije kakega ekspo-litika. Mokronog. Kako se ravna z našimi orgijami. V našem trgu smo dobili pred kratkim nove, v resnici dragocene orgije in sicer po zaslugi gospe Hočevarjeve iz Krškega. Toda namesto, da bi si g. župnik preskrbel izvrstnega organista, ki bi znal tudi s takimi orgijami dobro ravnati, si je izbral neko organistinjo, ki nima nobene izobrazbe v tej stroki in razbija noč in dan po orgijah. Seveda naš župnik si gotovo domišljuje, da bode že naše potrpežljivo ljudstvo kupilo druge, če se te pokvarijo. Splošni pregled. Obstrukcija v državnem zboru. Obstrukcija v državnem zboru je v polnem tiru. Pripravljenih je cele kupe resolucij in izpremenjevalnih predlogov. Slovencem stoje na strani tudi češki agrarci in narodni socijalisti in kar je »največjega pomena" celo znani vsenemški poslanec kričač Malik. Češki agrarec Stanjek namerava staviti v odseku sledeče predloge: 1. Pri predlogi o laški pravni fakulteti se mora natančno navesti sedež laškega vseučilišča po štiriletnem provizo-riju na Dunaju. 2. Sestavi naj se iz 13 članov odseka pododsek, ki se bo pečal z vsemi visokošolskimi zahtevami. Nemci so obupali popolnoma, da bi bilo sploh mogoče obstrukcijo streti. Gostinčar sam je govoril celih 11 ur in v kratkem pride na vrsto Malik, ki namerava govoriti nad 15 ur in tako zastaviti vse svoje moči v podporo slovanskih obstrukcijonistov. Res čudna so pota tega moža! Poprej najhujši sovražnik Slovencev, sedaj naenkrat njih najboljši zaveznik. Splošno se pa govori, da misli vlada, kakor zatrjujejo laški poslanci, v slučaju, da bi ne bilo mogoče premagati slovanske obstrukcije, ustanoviti italijansko pravno fakulteto potom cesarske naredbe pod pretvezo, da se gre tu samo za zo LISTEK. M1CHEL ZČVACO: Otroci papeža. Roman iz rimske zgodovine. [23] Vsi pogledi so se namerili na viteza: Ragastensa je izpreletelo. Kajti zdelo se mu je, da je slišal v glasu barona Astorra nekakšen porogljiv povdarek; in v očeh, ki so se obračale proti njemu, se je svetilo zasmehovanje ... Cezar Borgia je bil zares pri papežu, kakor je povedal Ragastensu baron Astorra. Aleksander VI. je bil tiste čase sedemdesetleten starec. Njegov »valujoči in neenaki" obraz je kazal vsa znamenja prekanjenega diplomata. V njegovem črnem očesu, ki se je včasih razplamtelo v presenetljivi živahnosti, je žarel ogenj surove lokavosti. Silne in izmučene poteze so obtoževale druga drugo na tem obrazu, ki ni kazal starčevske bledosti, nego je bil kakor opaljen od solnčne pripeke velikih cest. Aleksandrova rast je bila nekoliko višja od srednje; držal se je ravno, dasi se je včasih delal, kakor da sklanja glavo pod težo napornih misli. Bil je to starec čudovite mladostne moči. Njegovo španjolsko pokolenje se je odkrivalo v trdem, visokomernem pogledu, v loku finih in stisnjenih ust, in v obrvih, ki so bile ostale goste in skorajda črne. V trenotku, ko prihajamo k papežu, se je nahajal v nekakšnem oratorij« s strogo opravo; sedel je v širokem naslanjaču z visokim rezljanim naslanjalom in baržunastimi blazinami. Mlad človek, ki se mu je jedva poznalo dvajset let, je stal pred njim, poln spoštovanja, a tudi dostojanstva, in papež je zaključeval razgovor, ki sta ga bila pričela pol ure poprej. Njegove iskreče oči so motrile sliko, ki so jo bili pravkar obesili na steno. Mladenič je z očividnim nemirom sledil temu pogledu. »Čudovito 1" je govoril papež. »Čudovito!" Rafael, sin moj, ti boš velik slikar... Kaj govorim ? Saj že zdaj spoznavam v tvojih slikah znamenje genija..." »Torej... Vaša Svetost ni nezadovoljna s to madono?" »Čudovito, Sanzio! Drugega ti ne morem reči... Nežna je... in tako sladka, tako preprosta na tem navadnem stolu... in tako materinska v ljubečem objemu svojih roki In dete Jezusi Ali si more kdo zasanjati otroka, ki je v svojem detinstvu plemenitejši in svetejši. Daj, Rafael, oglasi se pri mojem zakladniku z nakaznico, ki sem ti jo izročil... Toda ves denar mojih blagajnic ne bo nikdar odplačal tvojega genija ... Kajti revež sem, peccato 1 Idi, ti boš slava naše Italije, dobri moj Rafael!..." Mladi človek, mladenič vedrega čela in sanjavih oči, ki so se zapirale pod težo kdovekakšne velike misli ali kdovekakšnega neznanega zla — je poslušal vso to hvalo s plemenito preprostostjo. Hotel je oditi, toda papež ga je pridržal iznova. »Pa .Vnebohod*, je dejal, kako napreduje?" Rafaelovo lice se je pokrilo s skrbjo; iz prsi se mu je dvignil vzdihljaj. »To delo mi jemlje ves pogum", je dejal zamolklo. »Kdo ve, če se bo moji roki kdaj posrečilo izraziti mojo misel? Kdo ve, če ne bo čopič izdajalec mojih sanj?" »Beži, beži! Pogum, per bacco! Idi, sin moj, ne zadržujem te več ... Ah, saj res, še eno besedo, mili moj Rafael. Kje jemlješ svoje modele? Kje nahajaš te dovršene krasotice, ki jih slikaš?... Kdo ti je sedel za to madono?... Gotovo je bila kakšna visoka dama ... Kajti v vsej zunanjosti te madone se razodeva presenetljiva plemenitost. »Naj mi vaša Svetost odpusti", je odgovoril Rafael. »Med visokimi damami ne bi bil mogel najti te milobe črt, te čiste harmonije obrisov in teh odsekov globokonotranje plemenitosti, kakršna prihaja z resnično čistih duš ...“ »Kje pa potemtakem, per bacco? ..." »Med narodom!... Med ljudstvom, ki zna ljubiti... ki zna trpeti in ki zna misliti..." »Tvoja madona je torej..." »Hči preprostega naroda, navadna fornarina". *) Papež je za minuto zamišljeno zaprl oči. Nato je dodal kratko: _ ♦ »Dobro, Rafael, hočem jo poznati!... Idi zdaj". Mladi mož je odšel, začuden, skoraj preplašen. Papež pa je upiral oči v Madonno della Sedia**) ter mrmral: »Da ... poznati tega čistega otroka!... Obuditi morda še nekaj isker v že shlajenem pepelu mojega starega srca I... Ljubiti še enkrat!... Živeti... Ah, če bi bil« tudi le eno uro, še enkrat, eno uro ljubezni in naslade!. .. Ako mi že slika povzroča občutke, ki sem mislil, da so izgubljeni na vekomaj, kaj bo storil šele živi model I... Fornarina ? Naj bo 1 Pa napravim zanjo vojvodstvo in kne-ževski naslov — potem pač ne bo nevredna leči v postelj* papeža Aleksandra Borgia!..." (Dalj«.) *) Pekarica. **) Madona na stolu. petno ustanovitev že obstoječega vseučilišča. Za poznejše privoljenje bi se pa že lahko dobila vladna večina. Toda vse to so samo vladni glasovi, zato, da bi ustrašili poslance večine, ki se boje razpusta. Gosposka zbornica. Celo gosposka zbornica ni več z Bie-nerthom zadovoljna. Dr. Grabmayer, ki je dosedaj vedno oboževal Bienerthovo politiko in ves njegov sistem, je danes odločno povedal, da nima g. predsednik pokazati nobenega pozitivnega uspeha. Samo dobra volja vlade pa nikakor ne zadostuje. Dr. Grabmayer zahteva, da mora vlada najti modus vivendi med različnimi narodnostmi in sicer najprej med Nemci in Cehi. Knez Karol Schwarzenberg se je dotaknil finan-cijelnega vprašanja in je z velikim hu-morom kritikoval famozne načrte finančnega ministra in je povdarjal, da bo gosposka zbornica njegove načrte preje natančno pregledala in preštudirala, predno bodo sprejeti. Bilinski se je trudil zastonj, da bi izbrisal kolosalni vtis Schwarzenbergovega govora. Grof Thun je odločno odklonil Bie-nerthove pomirjevalne predloge in zastopal Kramarevo stališče, namreč, da se morajo narodnostne razmere različnih okrajev popolnoma kriti z gospodarskimi. Baron Bie-nerth, ki ima že zaradi ljudskega parlamenta prevelike skrbi je po Thunovem govoru v hudi zadregi iz zbornice izginil. Bolgarski kralj In vseslovanski kongres v Sofiji. Kakor so poročali nekateri listi je bolgarski kralj zato odpotoval v inozemstvo, da ne bi bil za časa vseslovanskega kongresa v Sofiji. Sedaj je pa izjavil bolgarski minister za notranje zadeve, da se car v kratkem vrne in bo vse udeležnike kongresa sprejel v slavnostni avdijenci. Bolgarski princ Boris se bo skupno z srbskim princem Aleksandrom in nekim ruskim velikim knezom udeležil otvoritvene seje. Bolgarski kralj in kraljica sta sklenila pri-"* sostvovati tudi javni sokolski telovadbi. Položaj v Španiji. Položaj v Španiji je postal zelo resen, kajti liberalci in republikanci pripravljajo zoper klerikalce velike protestne shode. Ministrski predsednik je izdal ukaz, da se mora razpustiti okoli 250 samostanov, ki se niso hoteli pokoriti novim odredbam. Tako se počasi modernizira ena najbolj klerikalnih držav. Dnevne vesti. Naša napoved se je hitro uresničila. Pred nekaj dnevi smo sporočali v vesti, da namerava deželni šolski svet premestiti nadučitelja Antona Germeka iz Komende. Zgodilo se je točno tako, samo da sedaj vemo kam pojde isti. Sedaj so na vrsti: Blagajna v Vačah, Petrič v Rudniku, Štupica v Dražgošah itd. Tudi Potokarja v Banjaloki bi prestavili radi, če bi ga mogli še kam v — slabši kraj. Tako gre naprej preganjanje in strahovlada klerikalcev. V slučaju Germek je pa še nekaj hujšega, kakor pri doslejšnih slučajih. G. Germeka so prestavili pred 2 leti in sedaj zopet. Takrat so prestavili z njim tudi njegovo gospo, učiteljico, a v Krašnjo so njega prestavili samega, soprogo pa pustili v Komendi. Na ta način so zakon ločili. Krutejše ni mogel napraviti deželni šolski svet, kakor v tem slučaju. Tako krščansko postopanje kriči do neba po maščevanju. Ali ni nikogar nikjer, ki bi to razbojniško početje ustavil ? Slovenska javnost ima tudi pravico izvedeti zakaj so nadučitelja Germeka tekom 2 let dvakrat prestavili. Kaj je zagrešil? Kaj pa stranka, katere mučeniki so ti možje? Ali nima nobene moralne sile, spraviti to početje potom shodov in interpelacije v drž. zboru. Ali se bode pustilo izkrvaveti naj- Mali listek. Književnost, gledaliSče, umetnost. Slovenski Jug. Vsebina 24. številke: Slučaj Bogdana Žerajiča. Politični pregled, dopisi iz Srbije, Hrvatske, Bolgarske, Crne gore, Slovenske, Bosne, Stare Srbije, Banata in Bačke. Ekonomski pregled: Trgovske zveze med Srbijo in Bosno; Društveni pregled: Obilič v Sofiji. Listek :* Beševič-Petrov, Zagreb: Materi. Razstava v mestnem liceju. V sredo in četrtek je bila v mestnem liceju razstava risarskih in slikarskih del gojenk višje dekliške šole in mestnega dekliškega liceja. Razstava, ki je privabila mnogo in odličnih obiskovalcev je v vsakem oziru uspela. Zastopane so vse vrste: akvareli, olje, pasteli, gonache, kreda, slike s svinčnikom in peresom. Gdč. Anica Zupančeva stopa pred nas že kot umetnica s celo vrsto oljev. Razstavila je portrete, študije in pokrajine. Za njo je treba že višjega merila in le tedaj moremo reči, da v njenih portretih ne najdemo še vso potrebno do- boljše moči med učitelji? Poklicani činitelji storite kaj v obrambo, sicer niti kmalu ne bode nikogar, ki bi pokladal vence na grobe mučenikov. Naše narodne gospodične. Nikakor ne mislimo žaliti večino naših narodnih dam in gospodičen, ki se v resnici držijo gesla „Svoji k svojim“, vendar pa ne moremo zamolčati dejstva, da je v Ljubljani še veliko frajlic iz boljših krogov, ki navadno igrajo na narodnih veselicah veliko vlogo, dočim imajo narodnost le na jeziku. Na Franca Jožefa trgu imamo odločno narodno slaščičarno Bogoslav Kalaš, ki je le par korakov oddaljena od neke druge slaščičarne, ki gotovo ni narodna, ali je vendar veliko bolje obiskana. Vprašamo Vas cenjene gospodične, ali imajo tu mogoče bolje šlaščice, kakor v sosednji slovenski slaščičarni. Slovenskim trgovcem In obrtnikom v album. Pred par leti se je naselil v Ljubljani neki židovski trgovec, ki je v začetku odprl neznatno kramarijo. Danes ima ta trgovec eno največjih manufakturnih prodajalen v Ljubljani in konkurira z velikim uspehom z vsemi domačimi obrtniki in trgovci. In zakaj! Ali bi v resnici ne mogle domače tvrdke, ki so vendar veliko starejše in gmotno že precej dobro situirane, za isto ceno prodajati svoje blago, kakor ta Žid. Posebno dijaštvo je zaradi svojih slabih gmotnih razmer naravnost primoramo, kupiti svoje potrebščine tam, kjer jih dobi ceneje. Torej slovenski trgovci in obrtniki vzdramite se in ne pustite, da bi se med nami Nemci tako šopirili in konečno še norčevali iz nas, kakor ta žid, ki bi moral takoj zapreti svoje prodajalne, ako bi ga ne bili podpirali Slovenci sami. — Tako nam piše prijatelj lista, mi pa pripo- minjamo, da ta Žid že ve kaj dela: slabo blago prodaja po nizki ceni, občinstvo pa gleda v prvi vrsti na ceno in ne na kakovost blaga. To pa ni — pametno. »Mizerija* na veselici v „Rokodel-skem domu“ je bila po zatrdilu obrtniških krogov taka, da se je vsem zdehalo. Nazadnje je še godba sodelovanje odpovedala, ker so se baje godci zbali, da ne bodo denarja dobili. S klerikalnimi kričači ven! »Slovenčevo1* uredništvo bo poslalo na Ciril-Meto-dovo veselico — kot smo izvedeli iz zanesljivega vira — izzivat par svojih ogleduhov — hlapcev in dijakov. Kdor bi katerega teh dobil brez vstopnice se okolu veseličnega prostora plaziti, naj ga primerno pouči. Sodrga ne sme onečaščati bojnega prostora narodovega 1 Poročil se je g. dr. Fr. Derganc, ki rurgični ordinarij v deželni bolnici z gdč. Hedo Tauberjevo. Čestitamo. Umrl je dne 29. junija ob 1. uri po polnoči gosp. Matija Peterlin, učitelj v Dobrepolju, vsled učiteljske bolezni »jetike*. Pogreb bo danes 1. julija ob 10. uri dopoldne na pokopališče pri Sv. Tomažu na Vel. Poljanah. N. v m. p. Ljubljanska klavnica. Zadnje dni smo dobili od več mesarjev v Ljubljani obširne dopise in pritožbe o razmerah v klavnici. Predno priobčimo kaj detajlov, prosimo slavni mestni magistrat, kaj je s pojasnilom, ki se ga je pred časom obljubilo na vlogo ljubljanskih mesarjev, ki ga isti še do danes niso sprejeli? Zatvornice v Gruberjevem kanalu so zopet zaprte. Voda, koje se je mnogo nabralo, se bode morala s sesalkami odpraviti. Delo v strugi se je večinoma že pričelo, toda veliki stroj »bager* stoji še nepremično v vodi. Novi železobetonasti most na Poljanah se prične prihodnji teden graditi. V ta namen se pripravlja sedaj materijah Za Ciril-Metodovo jubilejno veselico se je pričelo okrog nove Švicarije s pripravami. Veselični prostor bo ves v za- vršenost in svojskih potez. Časoma bo rutina prekoračila vse dosedanje neizglaje-nosti. Dobra, razmeroma zelo izvrstna pa sta pejsažna slikica »Kmetska koča" in »Perica*, ki obeša perilo. Slikanje je tu krepko, dobro so opazovani refleksi in z veseljem smo opazili uporabo živahnih tonov. V pokrajini stoji gospodična že visoko, upamo, da bo kmalu tako tudi v figuralni kompoziciji in portretu. Imenitna tekmovalka gdč. Zupančevi, dasi ne v olju je gdč. Ela Kosmačeva (III. v. d. k.). Odlikuje se zlasti v finih in subtilno izdelanih perorisbah in portretnih kopijah. V perorisbah je dobra tudi gdč. Staša Bežkova. Akvarelno slikanje je močno zastopano. Tu smo zasledili samozavestno in tehnično aelo uspelo »Soro* gdč. Maicnove (III. 1. v. d. š.). Vseh uspelih del, oziroma gojenk nam je pa nemogoče našteti. Posebno pozornost zaslužijo cvetice slikane na svilo. Zelo dekorativna in fina, ravno tako v kompoziciji, kakor v izpeljavi so dela gdč. Nite Josinove. Tudi gdč. Vida Lahova je poslikala belo svileno blazinico z rdečimi vrtnicami, a njeno delo se nam stavah in lampijonih. Razsvetljava (električna) bo pomnožena. Slavnostni sprejem tržaških Slovencev, ki pridejo na C. M. skupščino, bo v nedeljo dopoldne ; ob kateri uri, poročamo jutri. Tržaške goste bo sprejel na južnem kolodvoru družbeni odbor, nakar odidejo v sprevodu z godbo na čelu v „Narodni dom\ Upamo, da se sprejema udeleže vsi ljubljanski Slovenci, predvsem pa naše dijaštvo. Korošci v Ljubljani. Koroški gojenci iz šole družbe sv. Cirila in Metoda v Št. Rupertu pridejo s svojim učiteljem Peskom v nedeljo ob četrt na 8. uro v Ljubljano in se udeleže jubilejnih slovesnostij. Nova lumparija. Iz Prestraneka na Notranjskem se nam poroča, da so na praznik z lece, z imenom Ciril-Metodove družbe reklamo delali za »Stražo*, ter pozivali navzoče, da pristopijo z letnino 48 v k družbi, katera je že na tisoče in tisoče slovenskih otrok rešila potujčevanja. Football tekma. Naši neumorni foot-ballisti so v sredo zopet nastopili v re-vanche-tekmi prvega moštva II. drž. gimnazije proti prvemu moštvu I. gimnazije. Pri prvi tekmi so rdeči odnesli zmago, a tudi včeraj so se izkazali kot močnejši. Vče-rajšen rezultat je bil 18:6 za rdeče, skupni rezultat pa je za obe tekme 15 goalov II. gimnazije proti 32 goalom rdečih. Najmočnejše moštvo ima torej I. gimnazija in posebno včeraj je pokazal g. Betetto odlično igro in izurjenost. V splošnem je igra lepo uspela in mnogobrojno občinstvo je zlasti z veseljem opažalo, da ni onega surovega »remplanja*, kadar igrajo Slovenci med seboj. — V včerajšnjem poročilu o torkovi tekmi naj se bere »goalkeeper* in razmerje goalov 7:13 za rdeče (drugo moštvo I. drž. gimnazije). V kratkem bomo priobčili na splošno željo kratek opis football-igre. M. Ogenj na Viču. Včeraj popoldne okolu druge ure se je nenadoma vžgal kozolec posestnika Josipa Beliča na Viču, kake dve minute od viške cerkve, na levi strani glavne ceste. Gosp. Belič in njegova žena sta bila ravno v službi v tobačni tovarni in so ju ljudje hitro poklicali. Med tem, ko je gorel kozolec so sosedje hitro rešili živino iz hleva in vse pohištvo iznesli iz hiše na prosto. Ko je prišla požarna bramba z Viča na lice mesta, je zgorel že ves kozolec. Iskre so padale tudi na bližnji pod, ki je bil poln mrve in mahoma sta bila tudi pod in hlev v ognju. Nastala je velika nevarnost za vsa sosedna poslopja, posebno ker je pričel pihati tudi veter in se je bilo bati, do se vžgo tudi drevesa, ki se nahajajo okrog hiš. Po dolgem trudapolnem naporu se je viški požarni brambi posrečilo ogenj tako omejiti, da so bila sosedna poslopja izven vsake nevarnosti. Ko je prišel naš poročevalec na lice mesta sta pogorela tudi že pod in streha hleva, dočim je bilo posestnikovo poslopje samo še nadotak-njeno. Končno so ognjegasci, katerim so pomagali pri delu tudi drugi ljudje, ogenj okolu pol petih popolnoma pogasili. Posestnik Josip Belič ima precejšno škodo, posebno, ker sta bila pod in hlev zidana in šele pred dvemi leti zgrajena. Kako je na stal ogenj, ne ve nikdo, najbrže so pa zažgali otroci. Predsednik bosanskega deželnega zbora na smrtni postelji. Ali beg Firdus, predsednik bosanskega deželnega zbora se nahaja v zadnjih vzdihljajih. Zdravniki pravijo, da ne bo preživel današnje noči. Mo hamedanska stranka se nepretrgoma posvetuje, kdo naj bi bil naslednik. V prvi vrsti pride v poštev poslanec Amavtovič, s katerim pa gotovo vlada ne bo zadovoljna. Prodaja zagrebškega parnega mlina Iz Zagreba se poroča: Tukajšnji parni in umetni mlin je kupil slovenski veleobrtnik g. Vinko Majdič iz Celja za 850.000 K- Vandalizem. Na novih zelenih klopeh v tivolskem parku, ki jih je izdelala tvrdka zdi premasivno, tako slikanje ne ljubi pa- stoznega sloga. ............ Risarski izdelki liceja se nam kažejo v genetskem sistemu. V poligonskih okvirjih se prično najprej geometrijski in nato rastlinski ornamenti. Barve se rabijo že iz po-četka. Risanje po predlogah je skoro izključeno in gojenke se v prvem začetku navajajo na prosto slikanje po naravi. Zelo srčkane so estetsko fino komponovane ori-ginelne koncepcije gojenk. Ornamentalno izvedene slikice se prikupijo z okusnostjo in moderno, kakor tudi praktično izvrše-nostjo. V slikanju po naravi se najbolj odlikujete gdč. Vera in Slava Kesslerjevi, dva mlada talenta. Zelo zanimivi so tudi originelni osnutki za vezenine, deloma v narodni ornamentiki deloma v odličnem modernem vzorcu. Ta dela gojenk višje dekliške šole vise na steni vis-ži-vis risarske table. Vsa razstava nam kaže fino kultiviran okus in talentiranost gojenk. Največjo zaslugo pri tem ima pa neumorni profesor risanja gospod Sič, ki je dvignil to lepo umetnost na zavodu na tako visoko stopinjo, kakor nam jo ravno kaže razstava. Žabkar, so nemški pobalini povsod potrgali samoslovenske reklamne tablice Žabkarjeve tovarne. Dobro bi bilo, da bi se policija, ki aretira vsakega pijančka, malo bolj pobrigala za sinove „Kulturvolka“, ki se na noben način ne morejo privaditi samoslo-venskim napisom. Tudi nekatere »narodne" gospodične, katerih imena za danes zamolčimo, menda od dolgega časa nimajo drugega dela, kakor da čečkajo po klopeh imena različnih oseb in jih tako izpostavljajo javnemu zasmehovanju. Pustite mestne naprave pri miru! Ponesrečen sprevodnik. Včeraj pop. je našel 301etni sprevodnik Borovnica pri izpolnjevanju svoje službe prezgodnjo smrt. Ko je vozil tovorni vlak št. 1785 med postajama Kranjska gora-Dovje, je začul neko sumljivo šuštenje. Da bi zapazil, kaj je, se je močno nagnil iz voza; med tem je privozil vlak do mosta in Borovnica je zato z vso silo zadel ob most in padel iz voza. Pri tem ga je še vlak povozil. Bil je na mestu mrtev. Z vlakom št. 1715 ga pripeljejo danes v Ljubljano, kjer ga pokopljejo. NezgodaLloydovega parnika ,Trieste‘. Lloydovega parnika „Trieste“ vkljub raznim poročilom še vendar niso videli in tudi ni še nobenega poročila o njem. Danes je že osem dni, odkar bi moral redno priti v Bombay. „Piccolo“ je v svoji posebni izdaji prinesel poročilo, da so na obrežju Maskat zapazili parnik, ki je dajal znamenja po pomoči. V Trstu je pa vsled tega nastalo velikansko razburjenje. Sorodniki posadke na ladiji so hiteli v Lloydovo palačo, da bi zvedeli kaj več o nezgodi svojih sorodnikov. Velikanska množica ljudi je ves dan oblegala Lloydovo poslopje in nestrpno pričakovala nadaljnih pojasnil. Nesreča. Včeraj dopoldne ob polde-setih je peljal neki Posavec voz sena proti domu. Na Valvazorjevem trgu pa se je seno, ki je bilo slabo naloženo, sesulo in voznik je padel na tla. Zadobil je nevarne poškodbe na glavi. Ponesrečenca so takoj odpeljali z rešilnim vozom na rešilno postajo in mu dali prvo pomoč. Društvene vesti. Izlet N. D. O. v Kamnik. Narodna delavska organizacija priredi dne 17. julija izlet v Kamnik; priprave so že v največjem tiru, izleta se udeleži dramatični odsek N. D. O. in tamburaški zbor. Izlet bo jako zanimiv, udeleženci si lahko ogledajo Kamnik in krasno okolico; zvečer bo pa v društvenem domu velika veselica, uprizori se velika Meškova drama iz koroškega življenja: »Na smrt obsojeni*, dalje je na vsporedu ples in tamburanje. O izletu in informacijah poročamo še pravočasno. Slov. pevsko društvo „Ljubljanskl Zvon“ vljudno naznanja tem potom vsem bratom pevcem, da se vrši danes točno ob pol 9. uri zvečer v dvorani »Mestnega doma* glavna pevska vaja za izlet v Belgrad. Korupcija na vseh koncih in krajih. Da tudi pri novi »Ljudovladi Cirilme-todarije* ni vse tako idealno kakor bi kdo sodil na prvi pogled, kažejo imenovanja v začasno vodstvo iste. Bivši blagajnik neke mlekarne postal je finančni minister, neki občinski tajnik je imenovan »ad personam* vladnim tajnikom, a neki neznatni branjevec je postal glavni urednik uradnega glasila »Ljudovlade* „Republikan“, kateri izide na veliki veselici »Cirilmetodarije* dne 24. julija t. 1. v »Strašnem dola* pri Matenji vasi. Odprla so se torej nova kotita, pri katerih bodo nekateri žrli in žrli, ne glede na njihove duševne zmožnosti. Pričakujemo nadaljnih takih imenovanj, katere bodemo pa ožigosali javno in brezobzirno. Potni list v »Ljudovlado Cirilmetodarije* dne 24. julija velja s kolekom vred le 50 vinarjev, a marsikateri priseljenec bode srečen, ker bode na številki potnih listov izžrebanih nebroj krasnih dobitkov. S srečolovom in tombolo se ne bode nadlegovalo p. n. državljanov. Potni listi se izdajajo že zdaj, pa le ljudem, kateri obljubijo biti dobre volje — čmernežev ne marajo v republiko. Prošnje za potne liste, kolekovane e najmanj enim narodnim kolkom je vlagati na predsedstvo Cirilmetodarije — Prestranek na Notranjskem. Obrambni glasnik. Obramben! tečaj se vrši danes i« jutri v mali dvorani »Narodnega doma*, ker je obrambeni tečaj prav tako važefli kakor poučen, naj se vsi ki se interesirajo za naše narodno-obrambeno delo pngl*se še pred začetkom danes ob 9. uri dopoldne. Vstop na glavno skupščino Ciril-Metodove družbe imajo po § družbenih pravil s posvetovalnim glasom in glasovalno pravico delegati podružnic, častni člani, člani družbenega vodstva, nad-zorništva. Drugi Slovenci pa smejo priti k skupščini le kot poslušalci. Vendar mora*o pripomniti, naj poslušalci ne zasedejo že itak pretesnega prostora, da ga ne bodo opravičenci imeli premalo. Skupščina se vrši dne 3. julija ob 10. dopoldne v veliki dvorani »Narodnega doma“. Družbi sv. Cirila in Metoda je nakazala včeraj tvrdka I. Perdan v Ljubljani kot prispevek od društvenih vžigalic znesek 2985 K 60 h. Ker je družba dobila od Perdana za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 že v štirih obrokih a 1500 K, skupaj 6000 K, ima družba od vžigalic za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 dohodkov skupaj 8985 K 60 h. Za čas od 1. julija 1908 do 1. julija 1909 je dobila družba 7142 K 40 h, torej za čas od 1. julija 1909 do 1. julija 1910 za 1843 K 20 h več. Živio! Razne vesti. Kralj republikanec. Po letu 1871., ko so Nemci premagali Francoze, je povabil italijanski kralj Viktor Emanuel I. v Florenci na kosilo nekega francoskega diplomata, ki je zavzemal v času cesarstva zelo visok položaj. Kralj je z velikim zanimanjem izpraševal diplomate o tem, kako se godi bivšemu cesarju Napoleonu in bivši cesarici. »Reveža!" je rekel kralj. »Obžalujem ju od srca. Radi njune nesreče sem resnično žalosten, ker ne morem pozabiti onega, kar mi je cesar dobrega storil". Po teh besedah je kralj nekaj časa molčal, potem je pa rekel: „V ostalem, tako se bo godilo slej ali prej vsem nam. Meni je to sicer popolnoma vseeno, ker sem že zdavnaj republikanec, ali drugim to ne bo ravno prijetno I" N^jnovejša telefonska in brzojavna poročila. Slovenska obstrukcija v proračunskem odseku. Dunaj, 30. junija. V današnji seji proračunskega odseka se je nadaljevala slovenska obstrukcija. Slovenci so v zvezi s Čehi takoj v začetku seje pričeli s formel-nimi razpravami in se pri svojem računu, da radi tega pride v odseku do burnih prizorov, niso motili. Kot prvi govori poslanec dr. Korošec, čigar predlog pa večina zavrne. Takoj nato stavi drug predlog, naj se kon-štatira, ali je zapisnik o zadnji seji pravilno sestavljen, ali je njegova vsebina pravilna; izraža sploh dvom, da bi se bil vodil kak zapisnik, da bi bil od predsednika in zapisnikarja podpisan. Zato predlaga, naj se seja prekine v ta namen, da se ti dvomi doženejo. Na koncu svojega govora prične govoriti slovensko. Predsednik baron Chiari pravi radi tega, da ako hoče staviti kake predloge, jih mora staviti v nemškem jeziku, ker v slovenskem jeziku jih ne pripusti, kajti ti bi bili neveljavni. Dr. Korošec začne radi tega razbijati in drugi mu pomagajo. Dr. Korošec izjavi: „Mi imamo enako pravico kakor Nemci, mi smo v enakopravni državi!" in nadaljuje s svojim govorom v slovenskem jeziku. Presednik Chiari mu radi tega odvzame besedo in jo podeli poslancu Gostinčarju. Kljub temu dr. Korošec še nadalje govori, obenem pa tudi Gostinčar. Tudi ta se poslužuje slovenskega jezika. Med tem se začujejo besede: »Tako smel duhovnik!" Konštatira se, da jih je izpregovoril Nemec Kasper, ki ni niti član odseka. Radi tega nastane ropot; Slovenci in Čehi se vržejo na Kasperja in ga hočejo iztirati iz zborovalnice. Nemška krščanska socijalista baron Morsey in renegat Prohaska hitita Kasperju na pomoč. Nato govori poslanec dr. Ploj, ki protestira proti temu, da se je odvzela dr. Korošcu beseda radi tega, ker je slovensko govoril in zahteva, da se ta protest natančno zabeleži v zapisniku. Za njim govori češki poslanec Šramek, ki predlaga konec debate. Pred glasovanjem se odstranijo poslanci »Slovanske Enote", da bi s tem onemogočili sklepčnost; predsednik kljub temu odredi glasovanje, ne da bi obenem tudi konšta-tiral število navzočih poslancev. Predlog propade z vsemi glasovi proti dvema. Za tem govori naučni minister Stiirgkh. Za njim govore nemški nacijonalci, ki precizirajo svoje stališče glede italijanske pravne fakultete s sedežem na Dunaju. Seja je trajala pozno v noč. Dunaj, 30. junija. V političnih krogih se močno nastopa proti slovenski opoziciji. Skoraj vsi dunajski listi radi tega strahovito napadajo slovenske poslance, na čelu pa jim je »Neue Freie Presse", ki imenuje to obstrukcijo »eine Niedertrachtig-keit*. Po sedanjem političnem položaju sodeč se zasedanje državnega zbora že jutri zaključi. Predsedstvo »Poljskega kluba« pri ministrskem predsedniku. Dunaj, 30. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je imel danes ob navzočnosti finančnega ministra Bilinskega konferenco s predsedstvom »Poljskega kluba", v kateri so se najprvo razpravljale deželne potrebe in končno tudi vprašanje glede vodnih cest. Ministrski predsednik je prečital Poljakom tozadevno izjavo tr- govskega minsitra dr. Weisskirchnerja. Predsedstvo »Poljskega kluba" je to izjavo vzelo na znanje. Iz ogrskega državnega zbora. Budimpešta, 30. junija. V današnji seji ogrskega državnega zbora, ki se je pričela ob četrt 11. uri, se je volilo predsednika. Izvoljen je bil Berzeviczy in sicer z 221 glasovi. Opozicija je združila svoje glasove na grofa Apponyja, kije dobil 78 glasov. Nato se je seja zaključila. Rusko-japonskl dogovor. Petrograd, 30. junija. Vesti o podpisu rusko - japonske pogodbe se ne potrjujejo. Dunaj, 30. junija. Vaš poročevac je izvedel v dobro poučenih diplomatičnih krogih, da se je rusko-japonska pogodba danes popoldne podpisala. Pogodba zadeva samo madžarsko železnico, političnih vprašanj pa se ne dotika. Zatrjuje se, da Rusija nima nič proti temu, ako Japonska anektira Korejo. Japonska pa radi splošno sovražnega mišljenja sedaj še ne mara izvršiti aneksije, ker noče odstaviti vladajoče rodbine, pač pa hoče izvesti nekako suve-reniteto nad Korejo. „Trleste“ — še vedno ni najden. Dunaj, 30. junija. Do danes zvečer do 6. ure še ni nobenih pravih vesti o zgubljeni ladiji »Trieste". Dunaj, 30. junija. List »Indepen-dente" je sicer poročal, da je angleška ladja naletela na »Trieste", te vesti se pa ofici-jelno še vedno ne potrjujejo. Srbsko-angleški spor. Bel gr a d, 30. junija. Med Srbijo in Angleško je prišlo do resnega spora. Da je med Angleško in Srbijo napeto razmerje se sklepa že iz tega, da je zapustil angleški poslanik Belgrad in da se še vedno ni imenovalo njegovega naslednika. Opozici-jonelno časopisje naglaša, da se je nasproti Angleški vodila napačna politika. Na Angleškem Srbiji zamerijo zlasti radi tega, ker Je Srt>ija kljub temu, da je Angleška stala Srbiji vedno na strani, zlasti pa za časa aneksije Bosne, pri naročevanju vojnih potrebščin dala prednost Franciji. K aretaciji barona Ungern-Sternberga. Petrograd, 30. junija. Poizkusi sodnikov barona Ungern-Sternberga, da bi se ga proti visoki kavciji pustilo na prostih nogah, se niso obnesli. Obtožnica se glasi radi veleizdaje. Grško-rumunskl spor. Atene, 30. junija. Grško-rumunski spor še vedno ni uravnan. Turški veliki vezir na potovanju po Evropi. Carigrad, 30. junija. Veliki vezir nastopi začetkom prihodnjega meseca daljše potovanje po Evropi. Nov angleški poslanik v Carigradu. London, 30. junija. Poroča se, da bo dosedanji angleški poslanik v Carigradu premeščen v Petrograd, in da pride na njegovo mesto Eldon Gorst iz Kaire. S tem se napravi tudi mesto Lord Kitschinerja za mesto v Kairi. Zanimiva obravnava preložena. A11 e n s t e i n, 30. junija. Današnja obravnava se je radi bolezni obtoženke odložila za 4 dni. Najbrže se potem prične razprava popolnoma iznova. Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut. Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. Mali oglasi. Beseda 5 vin. — Za one, ki iščejo službe 4 tIb. — Najmanjši znesek 50 tIb. — Za informacije se plača 10 tIb. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko. — Pri malih oglasih ni nič popusta. — Zaključek malih oglasov ob 0. url zvečer. Cea 1000 komadov aeflr la de laim blna za dame v vseh barvah najnovejšega vzorca in kroja samo K 2 60 komad. Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5. 98/5—4 Zanesljivega delavca k strojem za obdelovanje lesa sprejme takoj Ferdo Primožič, mizar, Rimska cesta št. 16, Ljubljana 104/3—3 Prsda se htla s sadnim vrtom v Ljubljani Cena K 3400. Poizvedbe na upravniitvo »Jutra*. 109/1—1 Gospodična abaolventlnja 8 razrede išče primerne službe. Vprašanja na upravništvo »Jutra* pod A. H. ________________________________ 110/4-1 Proda se nova kompletna ledena omara s aparatom oglenčeve kisline. Fran Tomšič, Valvazorjev trg it. 4. 108/1—1 Odda se dve meblovanl sobi na Valvazorjevem trga št. 4. 1. nad.___________________ 107/2—1 Sprejema se perilo in obleke vsake vrste v likanje in svetlolikanje. Sprejemajo se tudi učenke, honorar po dogovoru. Fani Kranjc, Poljska cesta 20, Novi Vodmat Valgonijeva hiša. 105/1—1 Spreten stavbni risar oziroma polir išče službe. Ponudbe na upravništvo »Jutra*. 3—1 Mlad Srb iz Belgrada, 26 let star časnikar in državni uradnik, ki bi hotel absol-virati v Berlinu žurnalistovsko visoko šolo, išče za ženo Slovenko, gospodično ali mlado vdovo, ki bi ga hotela podpirati. Po dovršenih študijah ugleden položaj in dobra plača. Ponudbe naj se pošljejo do 17. julija na naslov: Novinar, Beograd, poste re-stante. Diskrecija zajamčena. Ponudbam naj se prilože fotografije, ki se povrnejo. Christofov učni zavod se nahaja v hiši g. župana Sodna ulica 2. Vpisovanje od 1. do 15. Juli vsak dan od 12. do 3. ure. Edini zasebni slovenski zavod te vrste je I. slov. zasebni trgovski tečaj v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4. Ravnateljstvo preskrbuje gojenkam službe. Iz letošnjega letnika je prostih še samo 10 zelo spretnih gojenk. Vpisovanje dne 2. in 3. JulUal Ti prihranite denar! Automatični namizni pri- žigalnik (poraben tudi kot žepni prižigalnik) oblastveno zavarovan, izvršen iz krogel avstrijskih Maunlicherjevih pušk. M 3*80 JOSIP SCHUNDER irKSilSK?«"’ preprodajalci dobijo velik popust I — Pošilja se samo po Poštnem povzetju. — P. n. restavraterji in kavarnarji izjemne cene. Lepo darilo! IVAN BAJŽELJ, Ljubljana, Marije Terezije cesta 11, (Kolizej) priporoča cenjenim gostilničarjem najboljšo vrsto »Gramofon-automatov«, kateri se po gostilnah jako dobro izplačujejo. Cene ao glede na kakovost automatov jako nizke. Plošče vaakovrstne na izbero. Postrežba točna. Ceniki na zahtevo franko. K 0 0 Edina zaloga za celo Kranjsko d K 31*70 prosto postaja Ribnica. Jos. Arko - inštalater za acetllen in vodovode. - Pozor kolesarji I Zaloga Puch-koles in drugih specialnih znamk ter vseh posameznih delov. Nova kolesa od K 120*— naprej. Izposojevanje koles. Rabljena kolesa imam vedno v zalogi. Točna in solidna postrežba. — Vsako kolo se lahko preje preizkusi. — Za vsako kolo jamčim eno do dve leti. ANA GOREČ Ljubljana, Dunajska cesta 16. Dvorišče Schnelder & Verovšek. Zaloga najfinejših pneumatik. Ivan Soklič v Ljubljani Pod Trančo štev. 2 priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo i*—7 klobukof, slamnikov, čepic, peres iti vse po nanižih cenah. ewr m # TEODOR KOM poprej HENRIK KORN pokrivalec streli in klepar, vpeljalec strelovodov ter inštalater vodovodov LJUBLJANA, Slomškove ul. 3 in 10 Podružnica: Stari trg 9. Priporoča ae p. n. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streli z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem, c aabest- cementnim škriljem (Eternit) patent Hatsehek, z izbočeno in ploščnato opeko, lekno - cementno In strešno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska, kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Poprave točno In ceno. Proračuni brezplačno ia poštnine prosto. Franjo Parkelj lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in oken j. Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah. (( Fran Krapeš. Dr. Ed. Šlajmer odpotuje dne 1. julija za štiri tedne. JULIJA ŠTOR Ljubljana, Prešernova ul. 5. Naj večja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih goisserskih gorskih čevljev. Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah. Velikansko izber pomladnih in letnih oblatil priporoča tvrdka A. KUNC, Ljubljana Dvorni trg štev. 3. Najnižje stalne cene. iiiitiHiiHimiiminiiitMiiiMi • ■ 111III IM ■ • 111111 • 1111 • 111 M 111 ■ 11 Največja zaloga najflnejših barv in potrebščin za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Eusseldorfske oljnate barve v pušicah za umetnike in študijsko slikanje. Horodamove patentovane akvarelne barve za šolo in v pušicah za študije. Pastelne barve (stogle) pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah. Tempera barve 14/87 za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti. Fimeži, olja in retuše za slikarstvo Slikarsko platno Zahtevajte cenik. * oljnatim in krednim temeljem. Zahtevajte cenik. Vzorci za sobne Slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča A A ni -f TTo n -n+m o n n Prva kranjska tovarna oljnatih barv, ACL01I JlaUpiindlllLj fimežev, lakov in steklarskega kleja. Agro-Merkur v Ljubljani Uradni prostori Janez Trdinova ulica 8 Podružnica Trst, ul. Stadion 3. Skladišče in kleti v Ljubljani in Trstu AGRO-MERKUR je zadrugam, trgovcem, gostilničarjem, društvom i. t. d. i. t. d. najboljši vir pri nakupovanju blaga. | ‘Cmetna g-nojila, gralica, žveplo- — knrdla, semena, stroji in ©rod-ja. — T7T1VT A zajamčeno pristna štajerska, istrska, QT"P TUT A QT O f V 11N ii dolenjska, goriška in vipavska. - - " MAoLiU . AGRO-MERKUR kupuje vse pridelke in izdelke. Cene ngodne1 Postrežba točna! Zahtevajte pravila ln cenike! Ponujajte svoje pridelke! Zahvala. Podpisani vljudno naznanjam slav. občinstvu in cenj. gosp. gostilničarjem, da sem svojo večletno, dobro vpeljano tovarno sodavice t Kamnika oddal gospodoma Bergantu in Škofu. Za vse izkazane mi usluge tekom mojega poslovanja se najlepše zahvaljujem in prosim, da bi bili p. n. odjemalci enako naklonjeni mojim naslednikom. — Z odličnim spoštovanjem Jožef Hožek. Naznanilo. Slav. občinstvu in cenj. gosp. gostilničarjem naznanjava, da sva s 1. julijem t. 1. prevzela tovarno sodavice gospoda Jožefa Možeka v Kamniku. Priporočamo se tem potom, da nama p. n odjemalci ohranijo isto naklonjenost kakor najinemu predniku. — V zalogi imava naJboljBo sodavico, pokalice iu vse druge brezalkoholne ln hladilne pijače. — Z odličnim spoštovanjem Bergant in Škof. Dr. EMIL STARE naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodna ulica štev. 3. Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in — panama klobuke = 60°|o ceneje v »Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovič v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5 Učiteljska tiskarna v Ljubljani, Gradišče št. 4 * ..iiiitiiiiiiiiiiMiiMMiiiiMiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHMiMiMiiiiiiii t* Am čir a v a trn 7Anriicr