Naročnina mesečno 85 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno <J6 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi al. 6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana ŠL 10.b50 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7^63 Zagreb štv. 39.011, Pragu-Dunaj 24.795"
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2998
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996. 2994 in 2050
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Roosevelt - „diktator"
Ni še dolgo tega, ko bi bili morali v Zedi-njenih državah severne Amerike slaviti obletnico, odkar je sedaj že toliko proslavljena in tudi že toliko kritizirana NIRA (National Iteco-very Act — zakon narodne obnove) postala zakon in se začela izvajati pred strmečimi očmi sveta, ki ni verjel, da bi bilo mogoče eksperimentirati s tako ogromnim gospodarskim tele-sotn, kot je Amerika na tako navidezno samovoljen način, kot je delal predsednik Roosevelt. Ameriški kongres je obhajal enoletni jubilej »vesele diktature« na ta način, da je tik pred razhodom na počitnice, ki bodo trajale sedem mesecev, dovolil predsedniku za izvajanje svojega načrta nova, za naše evropske pojme nepojmljiva polnomočja, ki mu dajeio pravico, da dejansko postopa z vrednostjo dolarja — torej s premoženjem Amerikancev, kakor hoče, mu stavil na razpolago dve milijardi dolarjev (čez sto milijard Din) kredita, da po svoji uvidevnosti pomaga bednemu brezposelništvu in od suše prizadetim pokrajinam, ter slednjič predsedniku dovolil neomejeno pravico, da sam rešuje vse socialne spore, ki bi nastali v državi s 120 milijoni prebivalcev.
Nekateri radi primerjajo Rooseveltovo »diktaturo« s podobnimi dogodki v Evropi. Toda si duo faciunt idem, non est idem, če dva isto delata, ni več isto. Osnovna razlika med diktaturami v Evropi, ki je baje zibelka demokracije, in med Rooseveltovo samovlado je ta, a je bistvena, da jo je Roosevelt ustanovil z ustavnimi sredstvi, da jo izvaja z ustavnimi sredstvi in da ima ameriško ljudstvo vsako minuto možnost in tudi moč, jo z ustavnimi sredstvi zaustaviti. Polnomočja, ki jih je dobil Roosevelt od zastopnikov ljudstva, so časovno omejena in mnogo jih bo, ki ne bodo več podaljšana. Za večinoma vse svoje načrte pa potrebuje Roosevelt še vedno naknadne odobritve zakonodajnega kongresa. Toda kljub temu, da je res, da mu sedanji kongres daje svobodne roke, je malo verjetno, da bi mu ne bil metal polen pod noge, kot je ravnal že s marsikaterim nje-ovih prednikov, spomnimo se samo Woodrowa Vilsona, če bi Roosevelt ne smel računati poleg ustavnih pooblastil tudi na menda brezmejno popularnost, ki jo uživa med ameriškim ljudstvom, torej med volivci poslancev kongresa. Marsikateri politik, ki bi sicer rad kritiziral in rad delal težave, se boji obsodbe svojih lastnih volivcev, če bi se drznil resno oporekati predsedniku. Rooseveltova diktatura torej ni niti senca naših evropskih samogoltnih in ošabnih fašizmov. Saj Roosevelt ni nikdar zahteval zase in za svoje reforme nezmotljivosti, saj nikdar ni razvijal dogmatike, ki bi jo zabijal v glave ljudstva s pomočjo bajonetov. On je bil in je ostal oportunist in je pustil ljudstvu svobodo misli in svobodo dejanja. On se kritike ne boji in jo celo sam nalašč izziva ter jo tudi pošteno vpošteva. Tajna njegove »diktature« je morda ravno v njegovem, za naše pojmovanje tudi ne več razumljivem zaupanju v ljudstvu in v njegovem odkritem, in poštenem pozivu na stare demokratične tradicije ameriškega ljudstva.
Pred tremi meseci je Roosevelt sam imenoval poseben odbor, ki naj študira posledice nje-ove gospodarske politike in mu dostavi neza-rinkano kritiko vseh dejstev v zvezi z NIRA. Predsednik odbora Darrow je ravnokar objavil svoje poročilo, ki je brez dvoma najhujša obsodba vsega, kar je predsednik storil. Njegovo poročilo je en sam velik protest proti počasnemu monopoliziranju vse industrije v rokah velikih industrijcev, ki ženejo malo industrijo in obrt v gotovo smrt. On dokazuje s pobijajo-čim dokaznim materijalom, da mala industrija in obrt ne moreta več plačevati zahtevanih davkov in taks, niti delavskih plač po predpisanih ................ah), • ■
V labirintu evropskih paktov
go W
I'
bo ves predsednikov poskus končal s katastrofalnim znižanjem življenjskih pogojev delavskega stanu. Kje v Evropi imate diktatorja, ki
bi imenoval komisijo, da kritizira njegova dejanja, kje imate komisije diktatur, ki bi si drznile obsojati in odklanjati dejanja diktatur, in kje imate diktatorja, ki bi imel toliko modrosti, da bi obsodbo svojega režima dal ljudstvu na razpolago, da jo svobodno bere? No, in kaj se je zgodilo? Darrow je v zaključkih svojega poročila povedal, da stoji danes Amerika pred iz-bero med dvema možnostima, med katerima pa ni povratka nazaj k staremu liberalnemu pojmu svobodnega tekmovanja v gospodarstvu. Možnosti sta pa samo ti-le: predsednikova NIRA, ki ustvarja polagoma monopole v industriji, ki jih podpira in nadzira zvezna vlada, ali pa uvedba pravega načrtnega gospodarstva s pomočjo po-
polne socializacije vseh industrij in vse proiz-edlaga
javnosti se je razvila dolga in resna debata med
vodnje," kar pred
Darrovv. Po vsej ameriški
obema taboroma, ki se je končala čisto odkrito z zmago načel generala Johnsona, ki je vodja Rooseveltovega gospodarskega načrtij, »češ, da je med industrijskim fašizmom in med komunizmom, ki ga priporoča Darrovv, še ena možnost, ki dopušča, da se gospodarsko življenje reformira, ne da bi bilo treba kršiti bitnih ustanov demokracije in ljudske samovlade, kar je numen in cilj Roosevelta in načrta NIRA, ki jo ho treba popraviti, čigar bitno načelo pa ostane pravilno«. Potemtakem je le res, kar se je tudi že pisalo, da je Rooseveltova popularnost bila tista velika opora, ki je njegovim ukrepom dala ono usodepolno moč, s katero je rešil Zedinjene države pred katastrofalno socijalno borbo, ki bi bila morala nastati med fašističnimi poželenji velike, nenormalno obogatele industrije, veletrgovine in veledenarstva, ter meti naravnost komunističnimi načrti, ki so se porajali med obubožanimi ljudskimi masami in ki jih jc osvojilo tudi svobodno razumništvo.
Pariz grozi Varšavi?...
Na Poljskem vlada veliko ogorčenje vsled pritiska, ki ga hoče izvajati Pariz,
da bi tudi Poljska vstopila _ f, , _	g	. ,	v,,
v vzhodnoevropsko zvezo Ali je Foljska res ujetnica Nemčije
Varšava, 17. julija. TO. V tukajšnjih političnih krogih niso prav posebno zadovoljni ne samo z načrtom vzhodnega pakta, ki ga predlagata Francija in Rusija in ki ga podpira tudi Anglija, ampak tudi z nekaterimi diplomatičnimi dogodki, ki so se dogodili v zvezi s tem paktom v Franciji. Časopisje lih omenja le čisto suhoparno, zato pa je odklonilna kritika vzhodnega pakta vsak dan bolj ostra.
V nedeljo je francoski zunanji minister Barthou govoril ob priliki odkritja spomenika padlim poljskim legijonarjem v Bayonneu in je pri tej priložnosti tudi slavil francosko-poljsko prijateljstvo. Kot
da bi hotel opravičiti svoje potovanje v Varšavo, v Prago, Bukarešto in Beigrad, je Barthou dejal: »Dobro mi je znana zvestoba naših prijateljev, toda
včasih pridejo tudi trenutki, ko je treba plamen zopet poživiti«. Ko je nato govoril o vzhodnem paktu, se je zopet obrnil na poljskega veleposlanika in mu dejal: »Ravnokar ste mi potrdili, kako trdna in prekrasna je naša francosko-poljska zveza. Dovolite mi, da vam s tega m;sta zagotavljani, da vzhodni pakt, ki ga mi priporočamo, ne bo nikdar zmanjšal našega prijateljstva, niti bo mogel uničiti duha, pogojev in posledic naše zveze.«
Ta namigavanja, tako trdijo tukaj vplivni politiki, niso nikakor zaželjena, ker Poljska je danes država, ki ve sama odločevati o svoji usodi in o svojih potrebah, če je Franciji na tem, da se duh, predpogoji in posledice njene zveze s Poljsko ne spremenijo, potem je treba voditi računa o željah in
potrebah poljskega naroda, ki jim je pa edini tolmač poljska vlada.
Se nepovoljnejši pa je bil vtis o razgovoru poljskega veleposlanika v Parizu Chlapovvskega z zunanjim ministrom Barthoujem. Poljski diplomat je namreč v soboto zvečer povedal Barthouju, da Poljska za enkrat še nikakor ne namerava pridružiti se varnostnemu paktu, ki ga predlagata Francija in Rusija, niti ga v tem trenutku ne more podpirati. Poljska vlada se še ni odločila in bo rajši čakala na daljnji razvoj dogodkov. Chlapowski je dejal, da je poljska vlada dala enak odgovor angleškemu in italijanskemu poslaniku, ki sta vzhodni pakt v imenu svojih vlad priporočevali. Francoski zunanji minister se je baje nato silno razburil in se nepovoljno izrazil o sodelovanju Poljske s Francijo. Baje je celo zagrozil Poljski, da bo Francija ukinila vso diplomatično, denarno in vojaško pomoč, če bi Poljska še vztrajala pri svojem nerazumljivem ljubimkovanju z Nemčijo. Visoki uradnik je izjavil Vašemu dopisniku, da Poljska ne bo trpela nikakega nadzorstva in da je po tej poti najlažje priti do novega, vsem neljubega razmotrivanja o pomenu zveze s Francijo.
V inozemskim diplomatičnih krogih pa zatrjujejo, da je poljska vlada v nenapadalnem paktu, ki ga je podpisala z Nemčijo, pristala na skupno diplomatično postopanje v vseh vprašanjih, ki se tičejo Baltika in vzhodnoevropske politike. Zato, da v
vprašanju vzhodnega pakta nima svobodnih rok in se mora ravnati po stališču Nemčije. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko rasnice je na teh govoricah.
Sporazum Rim-Pariz
Dunaj, 1. julija. Tukajšnja »Neue Freie Presse« priobčuje na prvi strani dopis iz Rima, da ima francoski poslanik v Riinu grof de Chambrun, ki se nahaja sedaj v Parizu, nalog, da se po povratku takoj začne podajati z italijansko vlado v vseh spornih točkah, ki obstojajo med obema državama, da bo zunanji minister Barthou, kadar pride v Rim, našel že čist položaj in morda celo že dosežen sporazum. Pri tem gre v prvi vrsti za popravek meje med Italijo in Francijo v južni Libiji, nadalje za poseben statut za italijanske prebivalce Tunisa in za vprašanje bojnih mornaric v Sredozemlju. Baje obstoja upanje, da bo Francija vsaj v prvih dveh točkah povsem sprejela italijanske zahteve in da bi bil po tem sporazum med obema državama zalo lahek
Litvinov vabi
Kaunas, 17. julija, b. Zunanji ministri treh baltskih držav so pozvani od sovjetskega zunanjega komisarja Litvinova, da obiščejo Moskvo, pri ka. leri priliki se bodo likvidirala številna seorna vprašanja.
Nevarna napetost v Kaliforniji
Stavka ali vstaja . •.
Trgovine razstreljujejo z bombami - Vojska pripravljena
San Franciseo, 17. jul. b. Davi, ko je prišla v San Francisco nova okrepitev pehotnih in topničar-skih oddelkov, so začeli delavci z vso naglico graditi na ulicah barikade. Splošno se smatra, da je postal položaj v San Franciscu silno resen in je vsak čas pričakovati, da izbruhnejo hudi nemiri, ki znajo imeti nedogledne posledice.
V	teku včerajšnjega, prvega dne generalne stavke je prišlo v mnogih krajih do resnejših spopadov med stavkujočimi ter policijo in vojaštvom. V mestu neprestano patruljirajo močni vojaški oddelki in se računa, da je ameriška vlada poslala v kraje, kjer je generalna stavka, doslej 10.000 do zob oboroženih vojakov z vsemi tehničnimi pripomočki. Stavkujoči so napadli iu razbili trgovine i življenjskimi potrebščinami, pobrali živež ter jih nato zažgali.
Opaža se pa, da med stavkujočimi ni popolnega soglasja. Zaradi tega so pričeli sindikalisti uvi-devati, da znajo izgubiti igro, če izbruhne v mestu lakota, ker bodo v tem primeru oblasti ukrenile proti stavkujočim najostrejše korake in jih z orožjem v roki prisilile, da kapitulirajo. Zaradi tega so sindikalisti za to, da stavkujoči delavci ne ovirajo preskrbe mesta z živili. Nasprotno pa hočejo iti komunisti do skrajnosti in skušajo na vsak način preprečiti vsak dovoz živil v mesto.
V	Oaklandu so stavkujoči x bombami dvignili v zrak več trgovin ter nato pobrali živila. Večino tovornih avtomobilov, ki prevažajo hrano za oskrbo mesta, stavkujoči ustavijo, pobero tovor, nato pa jih zažgo.
»Los Angeles Times« poročajo, da v San Franciscu prav za prav ne gre za generalno stavko, ampak za navadno komunistično vstajo, ki je naperjena proti režimu
Dunajska vremenska napoved: V pretežnem delu Avstrije jasno in topleje, samo na vzhodnem robu Alp mogoče izpremenljiva oblačnost.
Rooseveltova diktatura je torej v pravem pomenu besede diktatura ljudstva, zadnji veliki poskus ljudstva, ki je vsled anarhije kapitalističnega reda v Ameriki zabredlo v položaj, iz katerega skoroda ni izhoda, da se reši, ne s pomočjo fašizmov bogatih, ne s pomočjo komunizma prolctarcev, marveč z orožjem demokracije, ki vsebuje, če jo prav razumemo, ne samo načela o svobodi, marveč tudi socialne zapovedi. Ker so bile slednje preveč ali popolnoma pozabljene, jih hoče Roosevelt v ameriški demokraciji uveljaviti zopet v polnem obsegu. In za to delo je dobil od ljudstva neomejeno zaupanje in diktatorska pooblastila. »Vi ste pravi ljudski voditelj«, ga jc nagovoril rektor vseučilišča v Yale, »ki ste se v nevarnih čusih z. ne-vklonljivim pogumom postavili v službo ljudstva in s tem pridobili milijone in milijone osebnih prijateljev brez razlike strank in verskih prepričanj.« Sedaj pa primerjamo še Roosevelta z evropskimi diktatorji!
in ki zavzema vedno večje izmere ter predstavlja resno vprašanje reda v Združenih državah. List poziva vlado, da ostro nastopi proti stavkujočim elementom, dokler je še čas, ker zna biti sicer prepozno.
Tanki ...
San Francisco, 17. jul. b. Položaj v mestu postaja od ure do ure resnejši. Vse kaže, da bo prišlo do obračuna med stavkujočimi in vladnimi silami. Namesto včerajšnjega zatišja, ko so bile vse ulice mesta skoraj popolnoma mrtve, čeprav je mesto znano kot zelo živahno in eno izmed najvažnejših na Pacifiku, je bil danes na ulicah velikanski ropot, ki so ga povzročali vojaški avtomobili, tanki in peketanje konjenice. V notranjosti mesta, je sicer še precejšen red in mir, toda na periferiji lahko pride vsak trenotek do ostrih spopadov. Stavkovni pokret pa ni ostal samo ob obali Tihega Oceana, ampak se je pričel širiti tudi na področja sosednjih držav.
Znani gospodarski diktator general Johnson je hotel priti v San Francisco, da osebno in-
tervenira pri stavkujočih delavcih, toda policijski oblasti so mu sporočile, naj so ne podaja v nevarnost, ker zaradi razjarjenosti množice ne morejo jamčiti za njegovo življenje. V mestu se vedno bolj čuti pomanjkanje hrane. V vseh ogroženih delih mesta so so pričeli mrzlično ustanavljati odbori za pravično razdelitev hrane.
Nekoliko mirnejše
San Francisco, 17. jul. p. Danes jc nastopilo nekoliko mirnejše presojanje položaja v San Franciscu, čeprav se je stavka razširila na vso obalo Tihega oceana in je prišlo v več krajih do spopadov. Strokovni odbor je na pritisk vlade dovolil, da se odpro vse restavracije ter gostilne v mestu. Izjavil je, da nc bo pustil v mestu nikogar umreti od gladu. Nadalje je izdal stavkovnim stražam nalog, da morajo spustiti v mesto vse tovorne avtomobile, ki dovn-žajo živila. Pošta je danes poslovala normalno. Vkljub pričakovanju izjemno stanje danes ni bilo proglašeno.
Zanimanje v Moskvi
Moskva, 17. jul. b. Vse moskovsko časopisje obširno piše o generalni stavki v San Franciscu ter pravi, da bo imela ta stavka strašen vpliv na gospodarsko življenje vse ameriške Unije. Listi pišejo, da pomeni ta stavka začetek velikih socialnih neredov v Združenih državah, ki pa znajo imeti to dobro stran, da bodo končno uredili delavske rnz-mere.
Nemška vlada se je oprostita zaradi umora
df, KlaUSenerja P°Pena maršal Hindenburg ne sprejme
Monakovo, 17. jul. b. V katoliških krogih sc čuje, da je vladna delegacija obiskala berlinskega škofa dr. Baresa ter inu izrekla sožalje zaradi smrti voditelja katoliške akcije dr. Klausnerja. Pri tej priliki je delegacija tudi izjavila, da je bil dr. Klausner ubit »pomotoma«.
Pariz, 17. jul. b.»Pariser Tagblatt« poroča iz
Monakova iz zanesljivega vira, da se med onimi, ki so našli smrt 30. junija, nahaja tudi bivši bavarski ministrski predsednik dr. Heldt.
Berlin, 17. jul. b. Položaj von Papena še vedno ni jasen. Iz policijskih krogov se čuje, da je že petkrat prosil za avdienco pri Hindenburgu, vendar pa doslej še ni dobil odgovora.
V Avstriji oddajajo razstrelila
Dunaj, 17. jul. b. Današnja »Rcichspost« poroča, da je poziv vlade za izročitev eksploziva iu orožja imel uspeh in so že bile izročene večje množine prvega in drugega. Po določenem roku bo objavljeno uradno poročilo o izročenih predmetih.
Innsbruck, 17. jul. b. Kakor znano, je prišlo preteklo leto na tirolski meji do spopada med heimwehrovci in narodnimi socialisti, pri čemer je bil ubit neki nemški vojak na nemškem ozemlju od heinnvehrovca Streela. Streel je bil zaradi tega obsojen na tri mesece zaj>ora, sedaj pa je stanoval v Innsbrucku, kjer je bil tudi uslužben. Ko se je vrnil iz službe in legel v posteljo, je zaslišal pod seboj tik-takanje ure. Hitro je skočil s postelje ter odstranil izpod nje peklenski stroj, ki je vseboval dve kili amonita. 0 nameravanem atentatu je takoj obvestil policijo. Preiskava je dognala, da sta bili pri ženi Streela dve deklici, ki sta jo nagovorili, da gredo na sprehod. V tem času so atentatorja prinesli pod posteljo omenjenega heimweh-rovca peklenski stroj. Če bi peklenski stroj eks-
plodiral, bi bilo ob življenje več ljudi, predvsem otroci in žena Streela in pa stanovalci sosednjih stanovanj. Policija je atentatorja, ki se imenujeta Wild in Neubauer, že aretirala.
Innsbruck, 17. jul. b. V Unterkirchenu so snoči vrgli neznanci v župnišče bombo. Eksplozija jc uničila vso opremo.
Turško-angleški incident
London. 17. julija, b. Turško-britanski s|>or pri Samosu, kjer so turške straže ustrelile nekega angleškega mornariškega častnika, je v londonskih krogih jx>vzročil velikansko vznemirjen je. Britanski I>oslanik je dobil nalog, da protestira pri turški vladi zaradi umora angleškega mornariškega čast-1 nika. Admiraliteta je izdala povelje, da na Samos odpluje angleška križarka. Turško jioslaiistvo je izrazilo svoje obžalovanje zaradi nesreče in se opravičilo, da so turški stražarji mislili, da gre za tihotapce.
Zobni kamen 2I0 je in gorje	._pnv
s Kalodontom le ohraniš si zobe! SARGDV
Jamis - ali bog z dvema obrazoma
Mednarodna organizacija Pro Deo je priredila v Ljubljani protibrezbožniško razstavo kakor jo .ie bila drugod in jo bo še po drugih mestih. Njen namen je čisto jasen: da bi ljudje, ki imajo evropsko krščansko kulturo, spoznali brezboštvo ruskega komunizma, ki ga sovjeti uradno laje, in se, kakor je pravilno povedalo Jutro od 12. julija,, >■ upravičeno zgražali nad dokumenti boljševiskega fanatizma«. Zakaj, kakor »Jutro« v svojem liozdruvneiu članku ob tej priliki nadaljuje: Tudi najbolj vroče sanje iiujnestrpiiejsega kiilturobojneža, kar jih je kdaj bilo med Slovenci, niso nikdar bile. tako sovrazue krščanstvu, kakor je resničnost, ki ju vidimo na tej raz-tnvi. Vsi ljudje torej, ki še krščansko mislijo in čutijo, nit j .hi se spričo teh doku- , n,eiitov najstrašnejšega biezbostva zavetih, I I na nevarnost preti od lega naši kulturi j in na j bi se /.ato združili v obrambo njenih | m« ; k i 11 in moralnih vrednot. Ker je torej namen razstave tako važen in plemenit in ker interesna vse dobre državljane brez razlike, zato nam je bilo takoj umevno, da v odboru te razstave sedita tudi dve odlični osebnosti i/. Jugoslovanske nacionalne stranke. ko e glasilo je protibrozbožniško razstavo poli valilo in ob.sodilo »divjanje rdečih ateistov, ki krščansko vero, največjo svetinjo tudi našega naroda iu države, označujejo kot
materialistični podlagi. Mi mislimo, da bi inoral list, ki mu je dragocen razvoj krščanskega človeštva iz barbarstva v krščansko kulturno demokracijo, ki torej obsoja teror, in ki mu religija velja za osnovo te kulture, vedeti, kje je njegovo mesto v tej borbi, in zalo ne razumemo »Slovenskega^ naroda«, če iz srednjeveške ropotarnice vlači na solnce star franiasonski antiklerikalni materijal, da smeši razstavo »Pro Deo«. Ali jc danes in ob taki priliki to aktualno? In še posebno za list, ki slovesno zagotavlja, da ni protiverski in se ogorčuje, če se mu to očita!
Ali pa na primer kapela Iverske Matere božje. Če .ie boljševiški režim ni podrl iz sovraštva do vere, ampak iz prometnih ozirov. zakaj je uničil podobo, ki so jo častile generacija za generacijo, in /.a k a.i je tako preprečil. da se svetiš« ni moglo postaviti
K poglavju o javni korupciji
Politično odvetništvo
Velike javne korupcijske afere, ki vznemirjajo zlasti zadnje, čase narode in ki navdajajo z more-čitni skrbmi nepokvarjene, poštene in resnične domoljube, so pokazale s prstom na nekatere pereče probleme, ki bi jih bilo potrebno čini prej rešili. Ljudska prislovica: »male tatove obešajo, velike slavijo«, je "eno od onih, ki jih je preprosta ljudska duša izžela iz resničnih doživetij in trpkih spoznanj. Stara je ta resnična prislovica, stara morda prav toliko kolikor organizacija človeške družbe in je zato še posebno boleča. Narodi gledajo dan za dnem, kako se znajo največji cgangateri* (lopovi) moderne pokvarjene družbe izmotavati od obtožb najtežjega zločina, ki ga današnji svet smatra za največji greli nad človeštvom, ropa nad mi-
drugje! Ali ima »Slovenski narod«, ki je še ! «*>»*. in »«i»i®ni 'judi in kak« znajo ti zločinci
" ' ftJvl *■_._„	,	.,	otipa i avmo ima ni>n< lavnnu wi m n <i utimn to
nedavno slikal lepoto pravoslavnih svetišč in monastirov ter slavil iu slavi verske in narodne tradicije naših krščanskih bratov
na jugu, res tako malo pijetete do takih dokumentov slovanske narodne in krščanske tradicije kakor je tverska Mati božja oziroma njeno svetišče, naj je bilo še tako »male umetniške vrednosti«? Če pa ima. čemu skuša opravičevati režim, ki mu ie to staročastito narodno svetišče bilo trn v očesu? Kar se tiče pravoslavne katedrale v Varšavi, ki so jo katoliški Pollaki pognali v zrak, tega razliti Poljakov nihče na svetu ni odo
upi j iu hočejo uničiti vse njene naprave
Za čuda pa .k1 Jutrov kolega, častita starina	i
»Slovenski narod., ki z njim biva pod isto	i M>8U ra/_____
streho in izpoveduje isti politični in kulturni	j	i,rnva| čeprav ie nekoliko razumljivo, da so
program, zavzel drugačno stališče. Najprej	i	^jjjj gust'va sovraštva do spomenika, ki so
je protilirezbožno razstavo skušal v svoji ste-	i	■ slna(rtl]i zn simbol carske despoti i« nad
vilki 12. julija pod svojim sitom m resetom	. se,M)j _ i^ijs,, i,j10. da so jo pustili stati
osmešiti na lak način, da je inor»il cenzor	| _ j.0(jfl primerjflfj ^ f0 7j uničevanjem kr-
čez najznačilnejša mesta potegniti debelo	gf.anskjl, svetišč v
črto. dne 14. julija pa je objavil kritiko, ki nima niti najrahlejše besedice priznanja vsaj za odličen verski, Riilluriii in nacionalni namen in pomen razstave, kakor je to sto; rilo »Jutro . ampak išče samo resnične ali dozdevne pomanjkljivosti na njej in jo skuša devati popolnoma v nič. Sedaj pa s<> Narod« še huduje na nas, ker smo to enostavno pribiti ter ugotovili, da mora vsak. ki čuti krščansko in ki razstavo mednarodnega odbora Pro Deo razume in mora razumeti kot obrambo osnovnih resnic krščanstva, občutiti njegovo kritiko kot sovražen ali recimo vsaj neprijazen napad - zaka.i v nasprotnem slučaju bi kritika Naroda morala biti vsaj blagohotna. Tako pa mora iz zlobnega m malenkostnega tona pa iz odsotnosti vsake priznava hie besede vsak sklepati, da se za dozdevno stvarnostjo kritika skriva resnično le precej močna antipatija do razstave in njenega namena.	. ,., ...
Mod kritiko in kriliko je velik razloček. Če na primer »Slovenski narod« vleče na dan Hnsa. Albingence. šentjeniejsko noč in podobne dogodke minulih vekov strastnih Verskih in drugih borb. ni mogel imeti drugega namena, kakor da ublaži čustva zgražanja m <lhsodbe nad terorističnimi dejanji boljše viške antireligiozne uradne politike nasproti veri in cerkve, ki se dvigajo v vsakem količkaj kulturnem gledavcu. Zakaj •• »A a rod« mora vedeti, da se v tistih vekovih 01 šlo za boj med vero in nevero, ampak zrt boj med univerzalno krščansko vero, na kateri je takrat slonela vsa družabna stavba, in meci verskimi ločinami, ki bi bili krščansko držav« razgnali z dinainitom svojih niliilistic-uih in anarhističnih naukov v zra"k (pat^rem, valdenzi. bogonijli). ker so bili ti nauki religiozno utemeljeni in zato tem bolj nevarni. Ako so sc pri tem vabita od strani ogrožene države kruta sredstva, jc to bilo v iluhu tistega časa, saj seklirarj, niso delali nič drugače, kjer so dobili oblast. Danes pa je položaj čisto drug; ne samo da smo presti že celo vrsto stoletij napredka in pozlaht-nenja nravov ler dospeli do stopnje demokracije, kjer se duhovne borbe poravnavajo duhovnim i. kulturnimi sredstvi, ne pa s terorjem. kakor to dela boljševiški rezini — ampak gre 1 (i oiienein za borbo religije, t« tam n i" osnovnih načel krščanske morale in kulture proti absolulueniu brezverstvu na
Ru«i ii na noben način nc more. ker so motivi čisto drugačni in ker gre tam za osamljen slučaj iz nacionalnega nc na verskega sovraštva, tu pa za sistem. Tudi sc ie t veha čuditi, kako more »Narodov« krifik trditi oziruinn kako da «c ;e mogel začuditi nad toni, kako malo bol iševiki prav z n nrav producirajo nrotiverskih publikacij in kako, u iihova protiverslpi lsarikatnri^tika oelo zaosta -a za zapadno. ''do še za predvojno zapadno franiasonsko! »Narodov« kritik mora biti zete nepoučen a'i pa ;c bil slep. zakai mi mislimo dn še nikoli v teku čete moderne zgodovine nihče ni prekosil tistega sovjetske.*-) karikaturista, ki je narisal Kristusa, kako ga verniki živega ra*.-kosava.io in noži rajo njegovo me=o ter pijejo njegovo kri kol p^avj bogožrei. s čemer V hot^f o?meš'*i sv. Evharisti.io! (>. pa Je »Narodov kritik to videl, gotovo hi razumel, /akni rni si ne moremo misliti, da bi se mu mogoče celo io ne bi zdelo kaj nosebnega. Sicer pa zpnadna nre^vo.ina antikloriknlna karikaturistika niti oddale? ne dosega strti -
oprati svoje ime pred javnostjo,, in ne, samo to, marveč tudi doseči, da narodi pozabijo na vse njihove zločine in da se ob njihovi smrti spominjajo samo le še njihovih «dobrot», ki so jih izkazovali človeštvu.
Nam se zdi ta pojav sam po sebi razumljiv in vsakdanji. Mii vsi živimo tako naglo, vse življenje te,če mimo nas s tako filmsko brzino, da ni čudo, ako zabrišejo senzacijonalne pestrosti vsakega no-/vega dne vtise prejšnjih dni in da z nastopom novih senzacij pozabljamo zločine, povzročene človeški družbi. Morda pa je vzrok temu ona usedlina v človeški duši, ki ji pravimo dobrota in ki tako značilno loči človeka od — živali. Ko tako razmišljamo, ne sinemo pozabiti, da naš inozeg ni več mlad, da je naša glava polna dnevnih brig in vsakovrstnih predstav in da naši možgani mnogo lažje prebavljajo odkritja težkih senzacionalnih družabnih zločincev, kakor pa zmorejo to nežne duše mladine, ki gleda na Ia odkritja popolnoma drugače nego mi starejši. Mladino ne razočarajo ti zločini, njej so ta odkritja zla nova. schžaeijohalna. Mnogo hujše zlo obstoji v tem, dn jc mladina razočarana nad nami. ki te lopove kujemo v deveta nebesa. V tem obstoji problem ogromne pedagoške in moralne važnosti.
Saj je n. pr. na VValdeck-Kousaeau-a, ki je dokonča val svoje študije v Parizu — v tem času vrlo idealen mladenič — eno samo tako odkritje vplivalo lako, <la je napisal svoji materi: Včeraj je bil pogreb Troplonga; nočem Vam pisati o pompu in ceremonijah, s katerimi so ga spremili na zadnjo pot, saj pomenijo le-te slavuosti mrhovino, ki jo vržemo gladniinzverinam v žrelo in pa — ljudstvu. Celo uro sem bil deležen glasov številnih godb, ki so korakale mimo mojega okna. Trop-longu so izkazali zadnjo čast. da bi mu bil tudi Bog milostljivl Naj bo že kakorkoli: največji goljuf je. bil: za težke milijone je ogoljufal državo, ogromno je število njegovih žrtev, ki jih je spravil na beraško palico. Njegov konec je bil veličasten in o njegovem pogrebu je pisalo vse pariško časo-
jev«, ki iint pom. .
sam v lastiii o«ebi blagoslavlja	morimo orožje in uči - zatiranje kakor to dola sov Wska propaganda. '
Zaradi tega izgubiio ostale »Narodove kritične opazke k protibrezbožniški. razstayu o katerih bi sc dalo govoriti — sa i ni nič lažjega ko na iti nedostatke pri takih, in podobnih prireditvah — tisto pozitivno vrednost. ki bi jo biliko imele, čc bi »Slovenskemu narodu« no bile samo krinka, za katero «c skriva niesrovo a-loboko neraznoloženje do razstave kot take. Ce že ni liotcl sekundirati »Jutru«, ki :o vse snretneiž zatajilo svojo svobodomiselno nreteklost iu se /adovol iiln s hudommno aluzi jo na slovenske klerikalce. j ki da so še meni verni nego naprednimi, i kateri da «o »imeli vedno spore samo s Ta- j rovži«. nikdar na s katoliško vero in Filozofijo — n a.i bi bil vsa i molčal. Veru 'eni p. da . je »Narodu« bilo težko pritegniti »Jutrovi« . vsekakor za slovensko napredno misel prccei j kom p rom i tu j oči ugotovitvi, da w ni nikoli j povznenjala de1 i nogn do »borbe, s farovzi.«
toda krkšon idVng izhod bi bi' tnko ki"i«ierj list kot je »Narod«, vendarle lahko našel...
Te vrstice, nam mnogo povedo, saj so v njih : izražena čiivsrtva ogromne množice današnje mla-
dine, ki doživlja dan za dnem slična razočaranja. Razočaranja nad tistimi, ki hi morali čuvati javno moralo, nad tistimi, ki ne samo, da molčijo in trpe javne zločine, marveč celo jemljejo zločince v zaščito s svojo «dobroto» in jih proglušajo za največje domoljube in državnike. Stavijskijev proces je ponovno odkril vso pokvarjenost današnje moderne družbe, ki se je mogla razgaliti samo še v demokratični Franciji! To je en problemi
Drugi problem stoji v tesni zvezi s prvim. I>a morejo uspevati moderni lopovi, najbolj pokvarjeni tipi te družbo, ki kvari vso javno morftlo, je kriva okolnost, da imajo ti tipi v tako zvanih «poli!ičnih advokatih» svojo zaščito, da zanje ne obstojajo sodišču. ampak, da ti ljudje pridejo po zaslugi apolitičnih advokatov» do največje časti in slave in da uživajo sloves uzoruih patrijotov in največjih državnikov.
O tem vprašanju se, je francosko časopisje zlasti zadnje čase mnogo razpisalo. Največji francoski domoljubi so zastavili svoja peresa, da rešijo čast in ponos svojega plemenitega naroda. Mnoge znanstvene revije so prinesle temeljite razprave o problemu, ki je ponazorjen v sledečem primeru: Aktivni minister odda v zakup državno gospodarsko podjetje, ki ni rentabilno, privatni delniški družbi, katera je oproščena vseh carin in katera uživa največje državne ugodnosti. Zato pa je država udeležena na dobičku, ali mora tudi kriti eventuelne izgube te družbe iz svojega proračuna. Ljudje, ki predstavljajo zakupno družbo, takoj ustanovijo drugo delniško družbo, ki slopi v direktne stike s |»rvo. Zalcupojeinalna družba dobavlja novo ustanovljeni družbi vse blago, ki je ue-zacarinjeno prišlo iz inozemstva; in Ia nova družba dela milijonske dobičke. Zakupojemalna družba izkazuje koncem leta izgubo in to izgubo pokrije država. Aktivni minister je delničar nove družbe. Delničarji nove družbe so poslanci lin mnogi senatorji. Zadeva pride pred parlament in interpelant je ožigosan kot največji protidržavni element, kajti nastopilo jc vse polno «strokovnjakov» — cpolilifc-nih advokatov», ki so z najrazličnejših stališč do« kazovali koristnost pogodb ministra. Nihče pa ito ve, da so vsi ti politični advokatje «delničarji» podjetja gospoda ministra. Časopisje cele skupine tepa političnega režima nastopi proti klevetam v imenu narodu in poveličava te «velikc» in sposobne «dr-žavnike». — Ljudstvo prav dobro ve, da ni tako. Ono instinktivno čuti težo tega zla in zato je ta prepad med zdravim jedrom naroda in med pokvarjenostjo, ki se roga vsem svetinjam naroda, dvakrat večji. Popolnoma razumljiva je Zahteva znanega francoskega znanstvenika Maurice Levenn, ki jo je izrekel v ugledni «Revue Politique et Partementaire:> v 471. številki letos, v razpravi pod gornjim naslovom, da politik ne sme biti niti posredno niti neposredno udeležen pri kateremkoli privatnem gospodarskem podjetju in da mora biti samo politik in ničesar drugega.
Kako sta ta dva problema pereča šele v državah, kjer vlada fašistični režim, si lahko mislimo, ako že v demokratični Franciji zadejeta toliko upravičenih skrbi in povzročata toliko rfrwi$lW-nja. Kdo jih bo v stanju rešiti?	h-KJl|!n
Trst - avstrijsko pristanišče
Vsebina pogodbe med Italijo in Avstrijo
Komunisti na Bolgarskem
Sofija. 17. jul. m. Bolgarski komunisti, ki jih zadnje čase zelo preganja policija, so razvili veliko aktivnosl po vseli bolgarskih ineelili. Komunisti so ne sedaj vrgli ne samo na visokošolsko mladino, ampak tudi celo na srednješolsko. Komunisti so prikrivali svoje delovanje na ta način, da so prirejali razne izlete kot čisto navadni izletniki, kjer so pa imeti na .skrivnih in osamljenih krajah svoje sestanke in zborovanja, na katerih so se 'lajala navodila za nadaljnje delovanje. Za en lak sestanek, ki so ga priredili ti izletniki preteklo nedeljo v kraju Iskar. je zvedela tudi sofijska policija ter je takoj odšla na lice mesta. Med policijo in komunisti je prišlo do streljanja. En komunist je bil ubit, enega pa je policija aretirala, ostali pa so se razbežali na vse »strani. Policija je tudi na več nie--tih zaplenila ogromno količino propagandnega ma-terijala in letakov, ki so se zadnji čas trosili ponoči tudi |k) Sofiji in ostalih bolgarskih mestih. •
Nova nslatta v Braziliji
Buenos Aires, 17. julija b. Senal je odo-nril dane? novo brazilsko ustavo. Po te.j ustavi mora bili v vseli podjetjih v določenem odslotku udeležen domači kapital. Istotako ne smejo biti v vodstVu tujci. Nove določbe veljajo tudi za liste, kjer so ravnatelji in glavni uredniki lahko samo domačini."Vršijo -e žc priprave za volitve novega predsednika Brazilije po novi Ustavi.
Rio de Janeiro, 17. jul. p. V zadnjem trenutku pred sprejetjem nove ustave je policija .ireprečila več pripravi jenih atentatov. Vdrla je v lokal l egije ">. junija ter tu naredila hišno preiskavo. \ lokalih je našla skritih več bomb n-r ročnih granat in vsr skupaj zaplenila. A rotirala je mnogo članov te organizacije.
Brazilska diplomatična služba
Uio de Janeiro, 17. julija A A. Vlada je Izdala odlok o preureditvi dosedanjega brazilskega diplomatskega zastopstva v Evropi. Po novem ho braziljsko zastopstvo za Avstrijo iti Madžarsko imelo svoj sedež na Dunaju, za Romunijo in Turčijo pa v Bukarešti ter bo hkratu zastopalo braziljske interese tudi v Bolgariji. Poslaništvo v Atenah bo zastopajo braziljske interese na Grškem, v Jugoslaviji in Egiptu, konzulat v Atenah se pa prenese v Budimpešto.
Požar starega samostana
Atene, 17. julija AA. V grški javnosti in v vseh slojih prebivalstva je vzbudilo pravo potrtost poročilo, da je nastal katastrofalen požar v samostanu Megafileonu na Pelopo-nezu. v največjem in v vseh ozirih najznamenitejšem starem grškem samostanu iz srednjega veka.
Neurja v Karpatih
Varšava, 17. julija, p. Zaradi zadnjih neurij v Karpatih in Tatri so vse vode, ki se odtekajo proti severu uu Poljsko, silno narasle in začele odnašati s seboj hiše, dele cest itd. Več vasi je ■ skoro popolnoma,,uničenih. Posebno v bližini mestu Novi Sonc/ so vode napravile velikanske škode ler so prekinile vse zveze z ostalim svetom. Vlada je takoj organizirala pomožno akcijo ter je poslala dve eskadrilji letal, da pri-neseta odrezanim krajem živila in zdravila. Zaplenila je tudi živila v bližini teh krajev, da jih odpošlje ponesrečencem. Dane« ie bila prekinjena tudi /ve/.H med Krnkmotn in I vovom, ker je voda zalila in močno poškodovala nekatere mostove na tej progi. Tudi iz ostalih sa-li.škili krajev prihajajo vesti o milijonskih škodah. ki jih jc napravila poplava.
100 letnica odprave suženjstva v angleških kolonijah
l.ondoii. 17. jul. AA. Predsednik spodnje zbornice je dane« predsedoval parlamentarnemu kosilu, ki no ga priredili v proslavo stoletnice odprave suženjstva v britanskem imperiju; stoletnico lega dogodka lxxlo proslavili ta mesec. — Odprava suženjstva v britanskem imperiju je imela blagodejen učinek tudi v severni in južni Ameriki ter v drugih deželah, kjer so dotlej Se vzdrževali suženjstvo. Sužeujski akt je takrat vrnil svobodo okoli 700.0IH) sužnjem v britanskem imperiju. V zadnjih slo letih je britanska vlada aktivno sodelovala ali pa posredovala pri skoraj (iOO mednarodnih konvencijah in dogovorih za odpravo trgovanja s sužnji. V/Jic temu pa »odijo. da je na vsem svetu Se zmeraj okoli pet milijonov sužnjev, in sieer na Daljnem vziio.in in v Afriki, in brita".-' e iadje morajo pogosto zasledovati Irgovslvo s človeškim blagom
Trsi, 17. julija.
»Agenzia dTtalia d'oggi« je objavila besedilo sporazuma, ki je bil dosežen med Avstrijo in Italijo glede avstrijske svobodne cone v tržaškem pristanišču in glede ngod-nostnih tarifov za avstrijsko blago, ki potuje čez Italijo. Poglavitne točke sporazuma so sledeče:
1.	Avstrijsko blago, ki potuje skozi tržaško pristanisče, vživa v pogledu javnih dajatev in trgovskih olajšav iste ugodnosti, kot domače italijansko blago, naj potuje pod italijansko, ali avstrijsko zastavo.
2.	Avstrijska vlada pristane na to, da. postane Trst gradbeno in odpravno pristanišče za avstrijsko trgovinsko mornarico. V ta namen prevzame Avstrija v Trstu poseben del pristaniške obale. V ostalem bodo avstrijske trgovske ladje podvržene Istim pristaniškim obveznostim kot domače italijanske.
3.	Avstrijska vlada dobi na razpolago del pristanišča Filibcrt knez od Aoste, kjer
Poljska-Jugoslavija
Belgrad, 17. jul. AA. Centralna uprava polj-sko-jugoslovanske lige v Jugoslaviji sklicuje sporazumno z upravo Zveze pnljsko-jugoajovanskiih lig na Poljskem letos v Jugoslaviji drugi kongres delegatov lig iz Poljske in Jugoslavije. Prvi kongres je bil na Poljskem leta ,1932. Prosvetni minister dr. Sumenkovič je prevzel pokroviteljstvo tega kongresa, ki bo velika manifestacija poljsko-jugo-slovanskega bratstva in prijateljstva. Kongres bo začel zasedati 4. septembra v Bolgradu. Delegati kongresa si bodo potem ogledali Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in naš Jadran.
Čigave so ribe?
Oslo, 17. jul p. Med Anglijo in Norveško se je razvil hud spor zaradi ribolova nu norveški obali. Angleške ladje namreč večkrat lovijo v bližini norveške obale ter ne spoštujejo meje štirih milj, ki so meja za pripadnost. Mednarodno je ugotovljeno, da segajo teritorijalne vode samo tri milje daleč od obale v morje. Norvežani pa pravijo, da pri njih velja meja štirih milj. Angleški poslanik je rlal norveški vladi ostro noto, ker preganja norveška policija angleške ribiče. Anglija bo j>oslala kri-žarko v norveške vode.
★
London. 17. julija. Trgovski sporazum med Anglijo in Letonsko je bil podpisan danes popoldne v Foreign Office-u.
Posvetovanja o znižanih vožnjah
Belgrad, 17. jul. ni. Danes dopoldne sc jc vršila v prometnem ministrstvu pod predsedstvom prometnega ministrstvu kiizinanoviča konferenca, mi kaicii se je med drugim razpravljalo tudi o zadnjem pravilniku r.a znižane vožnje za prometno osebje. Konferenci so prisostvovali pomočnik prometnega ministra (•ju-, ričič. gener. rs»r -I j llič. |> iVm nač ' >k Vltt-drinlč in načelnik, koincivhil. oddelku dr. VI u r kov ič.
bo lahko pod istimi pogoji kot domače tvrd-kc, zgradila nepokrita skladišča za premog, ki bi ga rabile avstrijske trgovinske ladje, avstrijske zvezne železnice, ali avstrijski odjemalci, katerih imena pa morajo biti jav-Ijena. Nadalje dobi Avstrija za svoje blago, bodisi uvozno ali izvozno, na razpolago potrebna pokrita skladišča, za katera bo plačevala znatno znižano najemnino.
4. Pristaniške tarife za avstrijsko uvozno In izvozno blago se znatno znižajo, in sicer za prekladanje avstrijskega premoga, za najemnino skladišč, za prekladanje blaga, za prekladanje žita. Znižanje znaša od 10 do 20% za množine od 20. tlo 100.(100 ton pri premogu. (Italija pričakuje, da se bo znižanih tarif za premog posebno posluževala angleška premogovna industrija za prodajo svojega premoga v Avstriji in za prevoz na italijanskih ladjah.) Italijanska vlada bo pristala še na razna druga /.nižanja, a to na podlagi posebnih pogajanj.
■r). Avstrija ustanovi v Trstu svoj lasten carinski urad. 1'ogtjdba velja za dobo 2 let
Osebne vesti
Belgrad, 17. jul. ni. S kraljevim ukazom so postavljeni: za davčnega inšpektorja 6. p. s. na davčni upravi v Ormožu Alojzij Štrekelj, inšpektor pri davčni upravi v Laškem, po potrebi službe; za davčnega inšpektorja (5. p. e. pri davčni upravi v Laškem Franc Adamič, davčni inšpektor pri davčni uprav| v Školji Loki, po potreba službe; za višjega davčnega kontrolorja 0. p. s. pri davčni upravi Ljubljana-mesto Slavko Devetak, višji davčni kontrolor pri davčni upravi v Gornjem gradu, po prošnji; za višjega davčnega kontrolorja 6. p s. pri davčni upravi v Maniboru-okolica Frane Uril, davčni inšpektor pri davčni upravi v Slovenski Bi-j strici, po prošnji; za višjega davčnega kontrolorja (i. p. s. pri davčni upravi v Kranju Karel Žabkar, davčni kontrolor pni davčni upravi v Ormožu, po prošnji; za davčnega kontrolorja 7. p. s. pri davčni upravi v škof,ji Loki Ludovik AvSič, davčni kontrolor pri davčni upravi v Prevaljah, in za davčnega kontrolorja 7. p. s. pri davčni upravi v Slovenski Bistrici Dragotiin Čeplak, davčni kontrolor pri davčni upravi v Dolenji Lendavi, po potrebi službe.
Drobne vesti
Riidimpešta, 17. jul. p. Notranje ministrstvo je danes razpustilo vse organizacije madjarskih narodnih sorijalistov, ki temelje na vojaški osnovi. Ta ukrep madjarske vlade je izzval veliko zadovoljstvo v javnosli.
Kaunas, 17. jul. p. V zvezi s pure ni Voldetna-rasa so bili danes obsojeni ua smrt Irije visoki Častniki, katerim pa je predsednik republike spremenil kazen v dosmrtno ječo. Med njimi je tudi bivši šef litvanskega generalnega štaba icr namestnik šefa letalstva v Litvi.
Praga, 17. jul. p. V Košieali je čc.šku policija odkrila med srednješolci močno komunistično in protimilitaristleno organizacijo. Zaprla je 13 srednješolcev in tudi več visoko.
šolcev.
Monopolizacija sadne trgovine
Slovenska jabolka bo izvažala Privilegirana izvozna družba v Belgradu
Maribor, 17. julija.
Cisto na zaključku mariborskega kongresa sadnih eksporterjev, trgovcev in pridelovalcev je udarila vest o sadnem monopolu, prav za prav o mo-nopolizaciji letošnjega izvoza jabolk v Nemčijo. Izvozni kontingent za 1300 vagonov jabolk je dobila Privilegirana izvozna družba v Belgradu ter ga bo izvršila ali sama, ali preko posredovalcev, ki jih bo poverila z nakupom in izvozom. Vest je vzbudila v krogih tukajšnjih sadnih trgovcev, ki so sedaj sredi najživahnejših priprav za izvozno sezono, pa tudi v krogih pridelovalcev upravičeno zanimanje in veliko razburjenje. Monopolizacija sadnega izvoza je dokaz o fKisebnih klavzulah v trgovinski p>ogodbi z Nemčijo, ki so se do zadnjega držale v največji tajnosti ter ni bilo o njih obveščeno niti Društvo izvozničarjev v Belgradu, čigar preddavrike je na mariborskem kongresu vest prav tako presenetila.
Stališče „Prizada"
Vaš poročevalec je imel priliko razgovarjati se s predstavniki Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in trgovinskega ministrstva, ki so bili na mariborskem kongresu. Obrazložili so stališče me-rcdajnih krogov. Naglašajo, da je zahtevala mono-pctlizacijo sadnega izvoza Nemčija sama, ki da je istotako ustanovila svcjo centralo za prevzem jugoslovanskega sadnega kontingenta. Država je jx>ve-rila z izvozom Prfiv. izv. družbo. Ni še določeno, ali bo družba sama izvršila nakup, ali se bo jx>-služila zastopstev. Od celokupnega kontingenta 1300 vagonov bi jx> razdelitvi, ki jo je izvedlo trgovinsko ministrstvo, odpadlo na Slovenijo 900 vagonov, ostalih 400 vagonov pa na druge banovine. Sadna trgovina se bo na ta način poenostavila, cene dvignile in producenti, kakor tudi posredovalna trgovina pridejo do gotovega denarja. PRIZAD bo določil fiksne nakupne cene, ki bodo višje od sedaj običajnih. Za nakujjovalca bo odpadel vsak riziko, ker se bo jxileg nakupne cene določil tudi odstotek za embalažo in fiksni odstotek dobička, oziroma pro-
vizije. S tein načinom ureditve sadne trgovine je hotela država pred vsem pomagati producentom ter jih zaščititi pred izkoriščanjem.
Stališče sadne trgovine
Sadna izvozna trgovina, ki je edino v dravski banovini čvrsto organizirana, je seveda s tem hudo prizadeta. Izkoriščanje nemškega sadnega kontingenta je obetalo letos sanacijo sadni trgovini, ki je lansko leto zaključila svojo bilanco z znatnimi izgubami. Izvoz v druge inozemske države letos skoro ne pride v poštev. ker bo Nemčija sama prevzela celokupno našo sadno produkcijo. Radi carinskih, prevoznih, predvsem pa plačilnih ugodnosti, ki jih Nemčija jx> novi jx>godbi nudi, se druge države na našem trgu ne bodo mogle udejstvovati kot kupec. Sadna trgovina je gojila z Nemčijo najtesnejše stike ter ima tam že stare solidne odjemalce, k. bi jih na ta način morda za vedno izgubila, zlasti če se letos akcija PRIZADA jx>nesreči. Produkcija izvoznih jabolk bo dosegla letos v Sloveniji k večjemu 800 vagonov, tako da bi niti celotnega kontingenta ne izrabili. Trgovci opozarjajo predvsem na riziko, ki je v zvezi s sadno trgovino ter je n. pr. mnogo večji kakor pri žitni trgovini, ki se kot PRIZAD-ov monopol tudi ni obnesla. Centralizacijo sadne trgovine si je nemogoče zamisliti pri sedanjem stanju naših transportnih sredstev, ki zahtevajo največjo naglico v odpremi in eksp>editivnost v poslovanju; birokracija, ki je zvezana s poslovanjem Pri v. iz. družbe, bi sadni trgovini prinesla nedvomno polom. — Po najnovejših .podatkih, ki jih ima naša sadna trgovina iz Nemčije, je tamoš-njim največjim uvoznim tvrdkam popolnoma neznano, da bi bila Nemčija stavila pri sklepanju pogodbe kot pogoj inonojx)lizacijo sadne trgovine. Res pa je, da Nemčija še vedno nudi našim izvoz-ničarjem možnost 50% poviška nad kontingent. Izvoz se je faktično že pričel ter se je doslej nekaj vagonov prodalo brez vsakih ovir v Nemčijo. Posebno konsternira trgovske kroge nejasnost radi namer PRIZAD-a. Izvoz je sedaj pred durmi in preti
nam nevarnost, da nam naše zgodnje sadje, za katerega vlada v Nemčiji trenutno največja konjunktura, ostane na ijrevju.
Radi tega je odposlalo danes Združenje sadnih izvozničarjev in trgovcev dravske banovine v Belgrad tričlansko de|>utacijo, ki naj bi posredovala: 1. da so dodeli na dravsko banovino odpadajoči del nemškega kontingenta v eksploatacijo Združenju izvozničarjev, ki ga bo razdelilo na posamezne člane po posebnem ključu; 2. da bi PRIZAD, ki je dobil za financiranje letošnje jabolčne kampanje v Sloveniji od Narodne banke 25,000.000 Din, na primeren način dodelil ta kredit dravski banovini v svrho lombardiranja računov proti predložitvi izvoznih dokumentov; 3. da se omogoči Združenju sad. izvozničarjev radi kontrole zastopstvo pri PRIZAD-u; 4. da se izvede kreditiranje voznine do namembne postaje.
Kaj pravijo producenti
Sadni producenti odklanjajo vsako monopoli-zacijo sadne trgovine, kar so izrazili že v svoji resoluciji, sprejeti na nedeljskem zborovanju, odklanjajo pa tudi svobodno trgovino. Kontingent naj se poveri stanovski organizaciji proizvajalcev, to je: obema zadružnima zvezama: Kmetijski družbi in Sadjarskemu društvu. Te organizacije obsegajo Ogromno večino proizvodnikov. Po svojih številnih podružnicah bi te organizacije tudi tehnično lahko izvedle ves izvoz, zlasti če se jih px)dpre z izvoznimi krediti Proizvajalci dvomijo, da bi zamogel PRIZAD sam tehnično brezhibno in brez velike škode izvršiti nalogo.
Položaj
je še silno nejasen in negotov. PRIZAD bo gotovo obdržal svoje monojx>Ino stališče, ker pa sam ne bo mogel izvršiti izvoza, bo poveril zastopstvo ali trgovcem ali produkcijskim organizacijam. Na vsak način pa je nujna potreba, da se vprašanje čim prej razjasni in reši tako, da bodo v prvi vrsti upoštevani interesi sadnih proizvajalcev!
01 a| S anj e
po vsakdanjem del
nudi
čokolada
80 let svetotrojiškega samostana
Sv. Trojica v Slov gor., 10. jul. Prihodnji ponedeljek, dne 23. julija poteče 80 let, odkar so prišli med nas skrbni dušni pastirji, redovniki, duhovni sinovi sv. Frančiška Asiškega. Zelo zapuščeni smo bili tedaj Trojičani. Od I. 1828. do 1. 1853. so farani, zlasti tržani, pošiljali prošnje sekovskemu škofu, naj jim pošlje vendar le duhovnikov, ki bi oskrbljevali romarsko župnijsko cerkev, popravili razjiadajoče svetišče sv. Trojice in vodili farane k večnemu zveličanju. Leta 1854 je bila njih zadnja prošnja uslišana. Prišli so frančiškani: p. Bruno Jesih, p. Celestin Fošner, p. Be-nigen Andrenšek, p. Tomaž Žunič in dva fratra. S svetim spoštovanjem so verniki gledali prihajajoče menihe, častitljive, postave, kakršnih v teli krajih ljudje še nikdar niso videli. Z nepopisnim veseljem, slovesnim zvonenjem, z godbo in streljanjem, so jih farani sprejeli. V cerkvi zbrani farani so enoglasno slovesno jonovno obljubili svojemu prvemu župniku p. Brunonu Jesiliu, da bodo, kjerkoli bo mogoče na vso moč pomagali in podpirali ubožne redovnike, svoje dušne pastirje. In svojo besedo so držali, pomagali so. Z božjo in dobrih faranov pomočjo se je zunaj in znotraj zanemarjena cerkev od leta do leta popravljala in lepšala, tako da smemo sedaj po 80 letih ponosni reči, da je danes cerkev sv. Trojice kratica in kras vseh Slovenskih goric. Koliko duhovnih dobrot in milosti, koliko božjega blagoslova smo mi Trojičani in premnogi romarji prejeli v tej cerkvi po skrbnih dušnih pastirjih, sinovih sv. Frančiška, to se ne da dopovedati. Leta 1904 smo nad vse slovesno praznovali 50 letnico, katere se še prav mnogi spominjajo. Letos pa bomo, če tudi bolj skromno, praznovali 80 letnico, namesto v ponedeljek 23. julija, že v nedeljo 22. julija. Bogu in njegovim namestnikom, našim dušnim pastirjem, se hočemo hvaležne skazati za božji blagoslov, katerega so nam s svojo molitvijo vsa leta na nas klicali z nebes. V ta namen bo v soboto zvečer eno uro slovesno zvonilo. V nedeljo ob pol tO bo imel g. dekan, kn. šk. duh. svetnik Franc Gomil-šek slavnostni govor, nato pa slovesno sv. mašo v «zahvalo» sedanji župnik p. Ernest Jenko. K sklepu bomo zapeli iz vsega srca zahvalno pesem: »Tebe Boga hvalimo!:. Vabite se vse družbe in društva k tej zahvalni slavnosti.
f Lojze Jereb
Sp. Brnik, 16. julija. V petek popoldne, ko jc nevihta z bliski in gromi razkazovala silno moč in neomejeni, oblast Stvarniku in S'» težki curki divje bitni polno pšenično klarjq» se je za zvonovi, k' so opominjali soseščdne, naj molijo, da bi jih Bog obvaroval tres-oi in toče in hude ure milo oglasil mali zvi/n in jjrosil vse, ki sn pred neukrotljivimi silami narave jmbežali v vas, in vse, ki so veririli pod drevjem in kozolci okrog vasi, naj molijo »za to dušo, ki se je sedaj s tega svetu ločila«, Lojzetu ni bilo več! Mlado življenje, ki je brez najmanjše tožbe na suhih ustnicah molče in za čuda vdano ob go-stolenju ptičev in cvetju travnikov že mesece in mesece usihalo, je prav tako molče, skoro neslišno usahnilo. Pšenica zori!
Ljubil je domačo zemljo! Ne samo Trdino, kjer je srkal v svoja slabotna pljuča vonj jio smrekah, ne samo polje okrog domače vasi, ki ga je tolikokrat premeril s počasnim korakom, za vso slovensko zemljo, od Brd pod goriškim solncem pa do zadnjih slovenskih vasi tam nekje ob vhodu v ogrsko ravan, je imel odprto srce. In ko je njegov glas že po.jamal in postal le še slaboten šepet človeka, ki se poslavlja, se je še vedno živo zanimal, kako se tej zemlji godi in kako bo v bodoče z njo. Pa čeprav se iz nje, kakor je močna in zdrava, ni mogel nasrkati telesnega zdravja, ni hil nevo-ljen na njo, le žalosten, ker ji ni mogel posvetiti svojega ostrega razuma in jeklene volje.
V	vse njegove študije na gimnaziji, še bolj pa na univerzi, je od časa do časa brezobzirno posegla za vratna bolezen in prekinjala njegovo delo. On pa se je z isto voljo kakor študija oklenil življenja in živel — do absolutorija! In sedaj, tik jired moškim korakom v večji svet, pred težkim delom na širokem polju naših narodnih potreb ga je Bog nežno vzdignil v svojo prostrano dlan in varno prenesel v večno življenje samo! Končal je življenje slovenskega študenta, katoliškega akademika (bil jc člnn »Danice«), ki ga jc zadnje mesece jilačevnl vsak trenutek s silnim trpljenjem, konča! študije in se v tihih bolečinah pripravljal na k,oncc vsega zemeljskega, o katerem je vedel, da mora priti. Mlad po letih je v bolezni zrastel v moža, ki se je — večkrat okrepčan s sveto Popotnico — prikopal do največje skrivnosti krščanstvu: tihega trpljenja. O tem jc zajiustil prav tako tiho pričo, svojo sestro, ki jo delila z njim bridkosti dolgega slovesa s tako požrtvovalnostjo, kakršne je zmožno samo dekle, ki se zaveda, da nadomestuje mater!
Sedaj Lojze počiva! Z muko je poslednji? segel no sapo, zaprl oči in se umiril. Kakšen mir! Bel kakor sneg je ležal na mrtvaškem odru z rožnim vencem in križem v rokah edinim orodjem, s katerim si kmet utira pot do Boga — v luči sveč in vonja rož, ki klijcjo i/ jirsti domače zemlje, nn kateri on ni mogel uspevati, pn je bil kljub temu ves poln njenega duha.
V	nedeljo popoldne so ga polo/ili v jamo. materi v objem in k bratoma, in navalili nanj prsti in zemlja bo počasi, obzirno, v skrivnostnem snovanju použila njegovo telo, ker ga on ne potrebuje več.
Lojze, naj bo lahka Tvojemu telesu brni ška zemlja, katero si tako neizrečeno ljubil, • Tvoji duši pa — PAX et BONUMI
Trgovski nastavljenci v stiski
Ljubljana, 17. julija 1934.
Letos so trgovski nastavljenci zopet prosili svoje delodajalce, naj se opoldanski odmor podaljša v vročih dneh do 3. Nekateri — vsekakor manjšina — so tej opravičeni in utemeljeni želji trgovskih nastavljencev ugodili, drugi pa so jo odklonili, seveda brez pametne motivacije, nekateri celo zelo osor-no. Nam je dalo to pobudo, da smo p>oizve-dovali o položaju trgovskih nastavljencev in zvedeli smo prav neugodne stvari o stanju teh ljudi, ki so sedaj že pravi proletarci. Moremo govoriti celo o pravi stiski trgovskih nastavljencev, ki v mnogih primerih ni nič manjša na pr. od stiske rudarjev ali industrijskega delavstva. Stan trgovskih nastavljencev, zlasti pomočnikov, je bil nekoč ugleden stan in gmotno dobro oskrbljen, tako, da je tvoril poleg državnih nastavljencev glavni kader srednjega sloja v našem mestu. Vedno bolj naraščajoče obubožan je in prole-tari^acija širokih množic ni prizanesla tudi temu stanu in ga je pahnila zelo globoko. Padec tega stanu je še zaradi tega tako tragičen, ker je razlika med prejšnjim in sedanjim položajem ogromna.
Govorili smo o njihovem i>oložaju z raznimi trgovskimi nastavljenci raznih strok in so nam pripovedovali tako-le:
»Poglejte samo trgovske potnike, kako so padli. Koliko je bilo na slovenskem ozemlju pred vojno trgovskih potnikov? Kvečjemu kakšnih šestdeset! Vsi so dobro zaslužili in kamor je prišel trgovski potnik, povsod so ga dobro sprejeli. Ako je prišel zastopnik kakšne veletvrdke s svojimi vzorci v kakšen kraj, je bil vsak trgovec njegove branže užaljen, ako se ni zgiasil pri njem. Bili pa so tudi taki zastopniki, ki so obiskovali samo izbrane trgovce, vsakomur niti niso hoteli oddati svojega blaga, tudi, če je bil zanesljiv plačnik. Lepa provizija, stalne plače, dobre dnevnine, vse to je lajšalo delo trgovskim potnikom in marsikateri od njih si je prihranil celo malo premoženje in se osamosvojil.
In danes? Po deželi se je razlila cela armada raznih zastopnikov. Komur spodleti v drugem ooklicu, kdor postane brezposeln, kdor je ob drugo službo, vsakdo hoče in tudi podane zastopnik te ali one tvrdke. Trgov-«M potniki, kolikor je še starih in dobro vpe-l;anih, so se sicer združili in se proti »inflaciji« v svojem stanu krepko bore, toda močno so prizadeti. Na tisoče in tisoče je v Sloveniji takih »zastopnikov«, ki ne hodijo samo od trgovca do trgovca, temveč tudi od stranke do stranke. Kdaj se je pred vojno zcrodilo. da ie obiskoval stranke človek, ki se io predstavljal za zastopnika ali trgovskega potnika in ponujal na prodaj posamič^ milo, kavo, cikorijo. razna čistilna sredstva, čevlje, nmnufakturo itd.? To je bilo pred vojno trgovskemu potniku pod častjo. Dandanes pa se mora potnik celo tako daleč ponižati. Ne seveda vsi, toda koliko jih je, ki hodijo s kovčki no deželi in ponujajo lilago za obleke kar na licu mesta l.iudem? Posebno nekateri hrvatski zastopniki iz Zagreba so vsiljivi, zlasti taki s krivim nosom.
Poleg gmotne strani trpi potniški stan tnrli na padcu svojega ugleda. Ako ni potnik res dobro vpeljan, ga trgovec že nerad sprejme. Beden odgovor iz ust trgovca je sedaj: »Ne potrebujem nič. Pridite morda čez mesec dni!« Huda konkurenca je povzročila, da so padle provizije na nižji odstotek, padle so dnevnice, o stalnih plačah pa je možno govoriti samo le še pri nekaterih večjih tvrd-kah. Mnogo škode so potniškemu stanu i>o-vzročili tudi razni nereelni zastopniki, ki so prav sleparili stranke, zlasti taki, ki so ponujali srečke, razne papirje na obroke, dalje razne izdaje tujih knjig in tako dalje. Posledice se močno poznajo in trgovski potniki hodo imeli mnogo dela, preden bo njihov stan okreval od posledic.
Še slabše pa je z drugimi trgovskimi nastavljenci. Ali si predstavljate, kaj je bil pred kakšnimi petdesetimi leti »komi«? I a beseda se dandanes uporablja skoraj v prepirljivem pomenu, toda tedaj je bil »komi«,
to je trgovski ptimočnik, velik gospiod. Vsak trgovski pomočnik je imel dobro plačo, pri trgovcu še razne ugodnosti in vsak je imel tudi upanje, da se prej ali slej osamosvoji. Posamezne tvrdke so dajale svojim nastav-ljencem dopuste, ki niso zaostajali za dopusti državnih nameščencev. Službe so bile stalne, saj je vsak gospodar le gledal, da obdrži pridnega in vestnega uslužbenca čim dalje. Čim dalj pa je bil nastavljenec pri gospodarju, tem večjo plačo je imel, kar je naravno. Tako je bilo še pred vojno.
Ip danes? Trgovski po«nočnik je večji revež kakor katerikoli drugi. Ne samo, da mora opravljati težje delo, tudi tako, ki se ga pred vojno nihče od izučenega osebja ni dotaknil, so njegovi dohodki padli na minimalno višino. Koliko je v Ljubljani tvrdk, ki plačujejo svoje nastavljence pošteno in primerno njihovemu delu? Morda jih ni niti toliko, kolikor je prstov na obeh rokah. Vsa druga ogromna večina pa je pahnjena v strasno bedo, ki je tem strašnejša, ker mora ostati — skrita. So nekateri gospodarji seveda ne vsi, ki skrajno slabo plačujejo svoje nastavljence, poleg tega pa jih še izrabljajo. Nekateri trgovci plačujejo na pr. trgovske pomočnike jx> 300 Din mesečno, to je kovača na dan. Tak pomočnik živi navadno pri starših, ker ne zasluži niti za hrano, komaj sebi za obleko. Ni pa v trgovini samo od 8 zjutraj do poldne in od 2 do 6, njegov delavni čas se prične redno pol ure preje, po 6 zvečer pa mora še delati zavoje, urejati trgovino,
skrbeti za ekspedit in pogosto opravljati celo razna zanj poniževalna dela, kakor pometati itd. Davno je trgovski pomočnik prenehal biti gospod, zdaj ni dosti boljši od sužnja, je le še hlapec. Še bolj izrabljane pa so ženske, ki prejemajo še nižje plače, morajo delati še več, pogosto pa so tudi izpostavljene samovolji gospodarjev.
Kričeče je vprašanje vajencev. Nešteto trgovin je, ki najamejo samo vajenca ali vajenko. Ta revež mora delati dolga leta zastonj in sicer najtežja dela, ko pa prejme spričevalo, sledi skoraj redno odpust, na njegovo mesto pa pride zopet drugi vajenec. Tako se ustvarja resnični trgovski proleta-rijat tn sicer v masah.
Obrtni zakon se izvaja, kakor ga ne bi bilo. Kadar pride čas, ko bi trgovski pomočnik zahteval zboljšanje, recimo glede dopustov, sledi redno odpoved. Določbe o odpovednem roku se pogosto ne izvajajo, prav tako ne o dopustih, o delovnem času in tako dalje in tako dalje. Trgovski nastavljenci smo sedaj prav na koncu. Slabše nam ne more iti, kakor nam gre. Ako ne bodo gospodarji sprevideli, da moramo kljub krizi in slabšemu zaslužku tudi mi živeti in da smo tudi mi ljudje, ki imamo tudi svoje dostojanstvo, potem bomo počasi shirali kot celoten stan, kot velik del naroda.«
Tako trgovski nastavljenci o svojem bridkem položaju. Nedvomno je dolžnost javnosti, da obrne temu težkemu socialnemu vprašanju vso pozornost ter da s simpatijami in s svojim vplivom pomaga temu stanu pri vsakem poskusu, da si zboljša vsaj za troho svoje stanje.
Zagonetna smrt v vodnjaku
Ljubljana, 17. julija.
Ko so davi okoli 5 pri hiši št. 10 v Podgo-rici hoteli zajeti vodo iz vodnjaka, so naleteli na trd predmet. Gospodinja je pogledala v vodnjak, vsa prestrašena je odskočila, kajti v vodnjaku je zazrla moško trindo. Takoj je bila vsa Podgorica alarmirana. Poklicani so bili tudi orožniki iz Dola. Truplo so potegnili na suho in kmalu so dognali identiteto utopljenčcvo. Bil je to vaščan, 51-letni Vinko Majdič, ki je zadnji čas stanoval na Ježi pri Črnučah.
Orožniki so natančno pregledali utopljencu. Dognali so, da ima v zatilniku 2 rani, dolgi 3 do 4 cm. Odredili so, da je bilo truplo prepeljano v mrtvašnico. Takoj so o tem obvestili tudi državno pravdništvo. Nato so že dopoldne
uvedli prve poizvedbe, kako je Majdič tako tragično mogel končati svoje življenje, kajti bil je drugače miren in soliden mož. Dognali so, da je imel snoči pri sebi še precej denarja, a pri njem sedaj niso našli niti dinarja. Tudi računskega listka, s katerim je bil včeraj nakupil moko, ni bilo pri njem. Ta okolnost, da niso pri njem našli denarja, je podkrepila sum, da je bil Vinko Majdič nasilno vržen v vodnjak, poprej pa še oropan. Pa tudi rane kažejo na nasilno smrt. Popoldne je prišla v Podgorico sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika
f. V. Prohinarja. Obdukcija in nadaljna preis-ava bosta pač dognali, če je Majdič po nesreči padel v vodnjak ali pa je postal žrtev kakega roparskega napada.
Nacionalizacija zidov v Jugoslaviji
V Belgradu se je v sporazumu z »Narodno t odbrano« sestavil odbor ugiednih Židov z bivšim | pomočnikom finančnega ministra Avratnom Levi-čem na čelu. Ta odbor bo tvoril pododsek »Narodne odbrane«. Dva člana odbora vstopita v glavni odbor »Narodne odbrane«, medtem ko bosta dva člana uprave »Narodne odbrane« člana tega židovskega akcijskega odbora. O nalogah tega odbora se poroča: »V zionistični internacionali je znano, kako se je piostopalo z Židi prej v Srbiji in danes v Jugoslaviji. Večkrat se, je tudi na visokih zionističnih mestih poudarjalo, da Jugoslavija nadaljuje široko-grudno politiko enakopravnosti Židov z drugimi državljani, enakopravnost, kakor so jo židje uživali v Srbiji. Kot »Srbi židovske vere« so ti v preteklih vojnah padli za deželo, v kateri so zrastli in v kateri so imeli svojo domovino. Medtem pa številni židje, posebno v krajih onstran Save, Drine in Donave niso taki, kakršni bi morali biti z ozi-roin na dalekosežne pravice, ki jih uživajo. Celo danes, po petnajstih letih, je veliko takih, ki niso smatrali za potrebno, da bi se naučili državnega jezika, in se ne čutijo v potrebni meri kot člani skupnosti. To je stare belgrajske Žide ogorčilo. Zato so ustanovili odbor, ki bo izvedel akcijo za nacionalizacijo Židov. Židje bodo morali ostati zvesti sinovi te dežele, ali pn bodo morali samim sebi pripisati krivdo za neprijetnosti, katerim bi mogli iiiti v bodoče izpostavljeni. S to parolo namerava gospod Levič v kratkem obiskati vse židovske naselbine v Jugoslaviji, predvsem v velikih središčih Vojvodine, da vsem zidom zakliče, naj se zbero pod nacionalnim geslom »Narodne odbrane« in
prepoje svoje otroke z jugoslovanskim duhom. Seveda nihče ne misli na to, da bi Žide odvrnil od njihove vere ali od njihovih verskih tovarišev v Palestini. Akcije plemenitih ljudi lahko vsakdo podpira. Vsakdo lahko, naj se zgodi, kar hoče, podpira svoje ljudstvo ob bregovih Jordana, pozabiti pa pri tem ne sme, da nudi Jugoslavija velikemu številu židovskih državljanov kruh in možnost zaslužka. In ker tako, ima Jugoslavija pravico zahtevati od teh svojih državljanov spoštovanje in lojalnost.«
Nehaj iz borbe za občinski sedež
Stična, 16. julija.
Boj za sedež občine traja pri nas že delj časa. Za sedaj še ne vemo, kdo bo zmagal. Na vsak način bo morala merodajna oblast podpirati željo večine, ki je za sedež v Stični, kjer se nahajajo vsi javni uradi (župni, poštnobrzojavni urad, šola). V Stični se zbira ob nedeljah in praznikih ljudstvo cele fare in ima tako priliko, da opravi istočasno svoje zadeve pri občini. Seveda to ne gre v račun znameniti Ivančni gorici, kjer bi bilo kmalu več gostiln kakor hišnih številk. Tudi tem gostilničarjem ni namreč prizanesla kriza in bi zato srčno radi dobili v svojo sredo občinski sedež, da bi na njegov račun prodali kak »firkeljc«. Zato iščejo vseh mogočih vzrokov za dokaz neprimernosti Stične za občinski sedež. Toda tudi zadnji manever, da je občinska pisarna v neprikladnem skritem kraju, jim ni prinesel zaželjenega uspeha, ker imamo v Stični primernih prostorov na izbero — tudi ob glavni cesti tik Doštnega urada,
Liubljanske vesli:
Velik uspeh protibrezbožne razstave
V ponedeljek zvpčer je bila zaključena razstava. kakršne še ni videl svet, razstava, ki predstavlja borbeno brezbožnost, kakršno svet doslej še ni poznal. V teku devetih dni je razstavo obiskalo 2495 oseb, kar pomeni popolnoma nepričakovan uspeh. Ko so v Ženevi sklenili, da v srednji Evropi razstava nastopi najprej v Ljubljani, so računali, da ima Ljubljana 80.000 prebivalcev in, da bo razstavo v teku 14 dni obiskalo okoli 1800 ljudi. A Ljubljana ima samo okoli 60.000 prebivalcev, o počitnicah pa še veliko manj. Uspeh je toliko bolj presenetil, ker je o velikih počitnicah zelo neugoden čas z h take razstave. Velike zasluge za uspeli razstave imajo zlasti požrtvovalni voditelji po razstavi, ki so iz Idealne verske gorečnosti žrtvovali toliko dni, da so občinstvu pojasnjevali pomen razstave in s tem privabili še nove obiskovalce.
Razstava je mednarodna prireditev. Predstav i-telji mednarodnega odbora so dobili najboljše vtise n Slovencih. S posebnim priznanjem poudarjajo, da je slovensko občinstvo pokazalo globoko umevanje krščanstva in najdražjih krščanskih svetinj: lo je inozemcem dokaz globoke vernosti, idealnosti — in kakor pravijo Rusi duhovnosti — slovenskega ljudstva. Zato je razstava tudi z domovinskega sta-'išča velik uspeh.
O razstavi so jako simpatično poročali vodilni
2 milijona in pol za sadje
Ljubljana, IT. juliju.
Ljubljančani so poslali veliki ljubitelji domačega. svežega sadja. Sadni trg je od leta do leta vedno bolj založen s sadjem. I rg pa je hkratu prav dobro merilo za letino. Sadna sezona dosegu polagoma vrhunec. Letos je izredno živali mi in bogata. Prava sadna sezona za (lom n če sadje se pričenja navadno maja in traja tj., do konča oktobra. Vremenske prilike vplivajo tudi na sadni trg. Lani je bilo pomladansko vreme za sadje prav slabo, zato je lani maja Ljubljana porabila odnosno uvozila 35.97? kg domačega sadja, letos pa že 77.438 kg. Lani junija 120.980, letos junija "i11.040 kg. Pač ogromna množina najra/nov rstnejšega sadju od češenj, jagod tja do marelic, breskev in drugih sadežev. Sedaj v juliju se pričenja že živahna sc-zija zu jabolka, hruške in grozdje. Hruške so letos po mnogih krajih Slovenije prav dobro obrodile. To se pozna tudi na trgu, kajti hrušk je vedno več.
V I. semestru je Ljubljana uvozila že 497.892 kg raznega domačega svežega sadja. Cene sadil so bile naj raznovrstne jše. lako od 1 —16 Din :g. Če vzamemo približno in splošno ceno 5 Din za kg, je pač Ljubljana izdala letos že za sadje 2,509.460 Din. Na vsakega Ljubljančana pride približno S kg sadja, a vsak Ljubljančan je izdal že letos za sadje 4.' Din. Lani je Ljubljana v prvih <> mesecih porabila le 400.910 kg sadja, torej za 96.982 kg manj ko letos.
i'
ie A&nai, Ulici Mt M*%eifii
Q železniški upokojeni uradniki pozor! V
zvezi z novim pravilnikom o voznih olajšavah se pozivajo vsi upokojeni uradniki, kakor tudi vdove uradnikov, da nemudoma predlože svoje, kakor tudi rodbinskih članov legitimacije v računski pisarni glavnega kolodvora, da se popravijo po novem pravilniku. Obenem je potrebno prinesti s seboj potrdilo o šolski kvalifikaciji. Na glavnem kolodvoru oddajo svoje legitimacije samo oni upokojeni uradniki in vdove uradnikov, katerih legitimacije so bile za I. 1434 oddane v prolongacijo na glavnem kolodvoru. Ostali oddajo svoje legitimacije ua onih službenih edinicah. kjer so bile za I. 1934 pio-longirane.
0 Javno stenografieno tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti 15 prihodn ji petek, dne 20. t. in. zjutraj ob 8. K tekmi se vl judno vabi jo starši gojen k iu gojencev ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prost.
0 Nekdanji Auerspergov dvorec. Med ničnimi občino in bansko upravo še vedno tečejo pogajanja za prodajo, odnosno nakup nekdanjega Auerspcgovega dvorca v Gosposki ulici. Grofje Auerspergi s Turjaka so imeli ta dvorec za fideikoinisno last. Dvorec jc jako star. V zemljiški knjigi okrajnega sodišča je 1. 1836. za-
srbski lisli Politika?, Vreme in Štampa«. Po zaključku razstave je prišel po informacije še zastopnik belgrajske Pravde . Razume se, da bodo vesti o izrednem uspehu razstave prodrle tudi v inozemstvo.
Predstavilelj mednarodne zveze Pro Deo je iz Ljubljane odpotoval v Maribor, kjer bo že v sredo začel pripravljali prireditev razstave v Mariboru in (.' e 1 j u.
Katoliški Slovenci so s požrtvovalnim sodelovanjem pri razstavi nazorno dokazali, da so pripravljeni za prijateljsko krščansko sodelovanje s pravoslavnimi sodržavljani v obrambo osnovnih krščanskih načel in temeljev krščanskega družabnega reda. Vodilni srbski cerkveni krogi so v Ljubljano poslali posebnega odposlanca, da je ogledal razstavo i,n proučil pogoje za uspešno prireditev.
Ni brez pomena, da je mednarodni odbor Pro Deo vprav Ljubljano izbral za prvi nastop te razstave v srednji Evropi in še dalje, na jugu. V Ljubljani je namreč mednarodno priznano ognjišče idealnega dela za krščansko edinost proti grozeči . nevarnosti brezboštva. To mednarodno priznanje I naj nam bo v pobudo za nadaljnje idealno delo v tej smeri.
| belož.en kot lastnik Jožef grof Auersperg, stare knjige pa navajajo še druge lastnike. Zadnji lastnik dvorca je bil grof llcrvvard Auersperg, ki je januarja 1928. prodal dvorec takratnemu oblastnemu odboru. V zemljiški knjigi je sedaj kot lastnica zirusana Ljubljanska oblast, katere pravna naslednica je bauska uprava. Kaj namerava namestiti mestna občina v dvorcu, šc nj odločeno. Nekateri so za to, da se tain ustanovi mestni muzej, drugi pa zagovarjajo stališče, da naj se v dvorcu koncentrirajo razni, po mesta raztreseni magistralni uradi.
0 Sodne'takse pri ljublj. okrajnem sodišču. Izkaz o vplačanih sodnih taksah za junij navaja, da je bilo pri ljubljanskem okr. sodišču plaaeno za razne sodne takse v kolkih 118.841 Din. Oba eksekucijska oddelka zaznamujeta za junij 34.009 Din. Pravdarji so izdali za civilne tožbe na kolkih -'4.58? Din, za razne zemljo-knjižne transakcije pa je bilo junija plačano 28.895 Din. Za legalizacije podpisov in poverila listin so stranke plačale na kolkih 13.940 Din. Zadnje dneve je na pisarno okr. sodišča prav velikanski naval strank, ki predlagajo v pove-ritev prepise raznih spričeval. Dnevno je do 100 strank.
O Dva ponesrečenca. V Slomškovi ulici je plezal 18-letni osuiošolec Viktor Korošec, stanujoč v Kolodvorski ulici 18, po neki lestvi. Lestev pa se jc pod njim spodmaknila in Korošec je padel na šipe ter se močno porezal po obrazu, po rokah in telesu. — Podobna nesreča se je pripetila 36-letnemu samostojnemu snažilcu oken Antonu Danetu i/. Žibertove lil. 29. Dane je čistil neko izložbo v Tavčarjevi ulici 1, pri tem pa se mu je spodmaknila lestev. Pri padcu si je Dane zlomil roko. Oba ponesrečenca jc prepeljal v bolnišnico reševalni avto.
O Jeza pekovskega pomočnika. Med pekovskimi pomočniki vlada velika nevolja zaradi tega, ker nekateri peki še vedno pečejo kruh v noči od sobote ua nedeljo. Tako je neki pekovski pomočnik iz jeze vrgel v neko pekarno v Šiški ponoči debel kamen, ki je razbil šipo in lahko ranil pomočnika, ki je delal. Nenavadnega atentatorja« so prijeli in ga izročili policiji. Prijeti pomočnik je prostodušno izpovedal, do je vrgel kamen iz protesta proti nočnemu delu. Kljub temu bo imel sitnosti.
0 Odpeljano in najdeno kolo. N. N.. mizar, stanujoč na Privozil št. 16 v Ljubljani, je prijavil polic, stražniku, da mu je bilo v ponedeljek iz veže zavarovalnice Croatia« odpeljano kolo. Konzumno društvo na Kongresnem trgu je pa javilo, da stoji v njeni veži od ponedeljka dopoldne kolo št. 4519. nakar je. polic..stražnik Ivan Smolnikar konstatiral identičnost in oddal kolo lastniku. Pogre.šcna je le svetilka, katero si je uzmovič očividno prilastil. Kolo je bilo sicer zaklenjeno, uzmovič je pa celo zaporno napravo zaobrnil in na ta način dobil prosto kolo brez kl juča. Pozornost torej tudi pri zaklenjenem kolesu ni odveč.
O Ubegli arestant. V Logatcu so orožniki prijeli pred tedni iz bolnišnice pobeglega are-stanta Avgusta K., bivšega trgovskega potnika, ki je bil v preiskavi zaradi'večjih in manjših tatvin. Logaški orožniki so ga privedli nazaj
Mariborske vesli t
6 mesecev tujskega prometa
Bilanca prvega polletja v mariborskem tujskem
frometu je zanimiva. Izkazuje skupno število 2.956 prenočil i n. kar je za Maribor in njegov tuj-gkoprometen položaj razmeroma malo. Upoštevati je sicer pri tem, da je tujski promet v Mariboru v drugi letni polovici živahnejši, vendar prevelikih razlik ni. 'Zanimiva pa je ta bilanca obenem radi tega, ker nazorno prikazuje tujsko gibanje z ozirom na inozemske obiskovalce. V prvi polovici leta se je v Mariboru priglasilo skupno 9540 ljudi, in sicer od tega: 3501 Jugoslovanov. 1713 Avstrijcev, 323 Čehoslovakov, 321 Nemcev, 13 Francozov, !> Romunov, 1 Grk. 57 Poljakov, 17 Rusov, 203 Italijani, 84 Madjarov, 15 Angležev, 47 Američanov, 15 državljanov iz nordijskih držav ter 35 ostalih inozem-
□	Zaključek sadnega kongresa. Tridnevni kongres sadnih izvozniSarjev in trgovcev, ki se je vršil v Mariboru od sobote do ponedeljka, se je v ponedeljek zaključil s pozdravnim večerom, ki ga je priredilo mariborsko Združenje sadnih trgovcev inozemskim gostom. Večer se je vršil v hotelu Meran ter so se ga udeležili tudi oflcielm predstavniki na kongresu zastopanih ministrstev iz belgrada.
□	Poročila sta se v Belgradu priljubljeni igralec mariborskega Narodnega gledališča g. Maks Furijan in gdčna Daisy Tischler.
□	Smrtna žetev. V Prešernovi ulici 1 je umrla gospa Marija Vidmar, soproga upokojenega podpolkovnika in uradnika Mestne hranilnice. Naj počiva v miru!
G To je športnik! V našem uredništvu nas je pozdravil praški kolporter Jožef Štastny, ki ima za seboj zanimiva potovanja. Letos je v 90 dneh napravil 2086 kin dolgo pot iz Prage v Rim. potem pa jo je udaril preko Napol ja. Barija v Dubrovnik ter mimo M-ostarja, Sarajeva, Belgrada v Zagreb iai Maribor. 70 km dolgo pot iz Laškega v Maribor je na pr. napravil v enem samem dnevu. Povprečno prehodi dnevno 60—70 km. G. Štastny je član Češkoslovaške federacije pešcev- ter je že parkrat napravil takle tisočkilometerski »izprehod«. Lani je prehodil pot iz Prage v Zagreb v 27 dneh! V Rimu je bil že trikrat, vsakokrat peš In vse trikrat je videl sv. očeta. Na letošnji poti v Rim si je zaslužil italijansko priznalno medaljo, ker je v Motti di Livenaa rešil iz valov reke malega otroka. Iz Maribora je odpotoval še včeraj naprej v Avstrijo ter gre preko Dunaja v Brno, Zltin in v Prago. Na potovanju pa združuje prijetno s koristnim, da nosi za reklamo Batine gumijaste čevlje.
□	Ali naj občiua tudi te podpira? Državnim in zasebnim uradnikom je mariborska občina svo-jti-asno olajševala zidanje lastnih domo" s prevzemom 75% jamstva za gradbeni kredit. K°' večina novih posestnikov obveznosti ni mogla cLvati. je taktično danes mestna občina solastnica ogromnega števila malostanovanjskih hišic v Mariboru. Prodaja takih hišic v druge roke se more izvršiti le z odobritvijo občine in banovine. Na la < nač'n si je svoječasno pozidal vilo v Rosinovi ulici prof. Schvveiger ter jo kasneje s pristankom občine predal g. Kosmu iz Dravograda. Zadnje čas; pa je vila zopet prešla v tuje roke, pa brez vednosti obč;ne. Kupila sla jo nemška emigranta iz Hamburga, na čijih imeni je vila v zemljiški knjigi prepisana. Zanimivo pa je pri tem. da je občina zainteresirana pri tej vili s skoro 100.000 Din, ki so vknjiženi. Oba nova lastnika sta bogata človeka. Zakaj jima občina potem še nudi na tak način podporo. je vsekakor uganka.
□	Mali harmonikarji mariborski so zaključili svojo uspešno turnejo ter nam poslali pozdrave iz Splita, kjer so nastopili zadnjic. Želi so ogromne uspehe na Krku in llabu in prav tako v Splitu ter navdušili sedaj tudi Dalmacijo s svojo pesmijo in otroško milino. Do Sušaka jiih je spremljal njihov prijatelj, komponist E uiti 1 Adamič. Pišejo, da so jih v Dalmaciji nosili kar na rokah.
□	Uspela gasilska vaja. Gasilska župa »Desni dravski breg' je imela svojo veliko vajo v Ra-čali. Ob tej priliki se je vršilo tudi župno zborovanje, ki se je pričelo s sv. mašo na prostem. Zborovanje je vodil župni načelnik Kleinenoič. Po zborovanju je bila velika gasilska vaja, pri kateri je sodelovalo 9 gasilskih društev, ki so pokazala vsestransko izvežbanost in dobro oborožitev z moderno gasilsko opremo. Vaja se je kršila na poslopju tovarne olja v Račah. Zanimive so bile zlasti demonstracije poklicnih gasilcev mariborske železniške delavnice, ki so nastopili s plinskimi maskami. Skupno je nastopilo pri vaji 115 gasilcev.
□	5000 km na konju. V Mariboru imamo zanimivega gosta — romunskega časnikarja g. Jakoba Klenina iz Bukarešte, ki je na potovanju skozi države Male zveze. Potuje pa na konju — polno-krvnem arabcu »Golden Boy«. Jezdeca in konja so sprejeli častniki 32. art. polka v Mariboru kot svojega gosta. G. Kelin se je napotil iz Bukarešte
cev. Številke o inozemskih pose.tnikili kažejo, da tvorijo glavni kader še vedno Avstrijci ter bodo ludi še dolgo v bodoče glavni inozemski obiskovalci Maribora. Med brati Slovani ima Maribor prav za prav lo neznatno število prijateljev. Razmeroma mnogo je Nemcev in Italijanov ter Američanov, ki so pa večinoma naše narodnosti. Posel, ki jih jo privodel v Maribor, je večinoma trgovskega značaja. Pravih turistov — takih, kot si jih v Mariboru v interesu našega tujskega prometa želimo —■ jo le malo med njimi. Zanimiva je statistika noonin. Nad 2 pa do 8 dni je prenočevalo v Mariboru 4253 ljudi, od 8 do 14 dni 230, od 14 dni do 4 tedne 113, nad 4 tedne 27, eno noč pa 7373; skupno številc tiočnin je, kot že omenjeno, 12.956.
21. aprilu ter je prejezdil vso Poljsko, Češkoslovaško in Avstrijo. Iz Maribora se jx>da čez Varaždin in Osjek v Belgrad, od tam pa čez Turn Severin v Bukarešto, kamor misli dospeti 1. septembra. Skupno je sedaj na potovanju že štiri mesece. V tem času je presedel celih 59 dni v sedlu. Na vsake tri dni jahanja 6ledi en dan počitka, v mestiih pa se zadrži tudi več dni. Celokupna dolžina poti bo znašala 5400 km. Dve tretjini poti je že napravil in to brez vsake nezgode ali nepriiike. O potovanju samem govori z največjim navdušenjem ter je bil doslej še povsod silno zadovoljen s sprejemom. Po povratku domoy namerava svoje doživljaje opisati.
□	Izredni ohfni zbor mariborskih gasilcev je zopet preložen. Zakaj? ...
□	»Putnik« sc preseli. G. Berdajs se namerava še pred določenim rokom izseliti s svojo trgovino iz mariborskega gradu. Kakor doznavamo, pride v te prostore, ki bodo prenovljeni in lepo urejeni, pisarna Tiijskopronietne zveze. Prostor bo za tuj-skoprometne namene najprimernejši.
□	Nesreča nc počiva. Pri gradnji Rosnerjeve tovarne v Melju se je ponesrečil delavec Leopold Jenko. Pri padcu si je zlomil desno nogo nad kolenom ter so ga reševalci prepeljali v bolnišnico.
□	Porast cen sadnim zabojem. Cena sadnih zabojev, ki so še do nedavna veljali 5 Din, je radi težkoč, ki se delajo v Nemčiji pri uvozu rinfuza naloženim jabolkom, nenadoma poskočila. Proizvajalci zahtevajo sedaj za zaboje po 7 Din.
□	Maistrovi borci bodo imeli prvi redni letni občni zbor dne 5. avgusta v Mariboru.
□	Central i>renovljcn. Lastnica kavarne Central, gospa Sticklerjeva, je dala notranjost \avar-r.e zelo okusno in lepo prenoriV
□	Vlomilci so obiskali posestnika in gostilničarja g. Alojza Schickerja pri Sv. Marjeti. Olajšali so mu pisalno mizo za 3 jurje, ki so jih našli t predalu.
Lilija
Stalno nazadovanje gospodarskega položaja litijskih prcdilnifarjev. V zadnjem času se nevzdržno širi med našimi predilničarji vest, da misli ravnateljstvo litijske predilnice ukiniti delo na dva pasa, tako, da bi pričeli delati le na en jxis, ter to utemeljuje z izgovorom, da ne dobi tovarna dovol j deviz za nakup bombaža v inozemstvu. V^oboto 60 imeli zaupniki predilničar jev sestanek, na katerem so se posvetovali o ukrepih, ki bi jih morali naši delavci zavzeti, Ge bi ravnateljstvo res hotelo ta, za naše itak skrajno slabo plačane delavce. ukrep uveljaviti. Apeliramo na merodajne faktorje, da ukrenejo vse potrebno, da ne pride do tega ukinjenja obrata, ker bi bilo na ta način nad 200 delavcev ob že itak skrajno reduciran^zaslu-žek. Vsekakor se nam čudno zdi, da obratujejo druge tekstilne industrije s polno paro, le pri nas v Litiji se obratno ravnateljstvo vedno bori s tež-kočami, ki so le na škodo delavstva.
Selca nad Školjo Loko
V sredo, 11. julija je umrl splošno priljubljeni sodar g. Joško Nastran. Vzrok njegove prerane smrti je bila možganska kap. Rojen je bil leta 1892 v Studenem nad Skofjo Loko. Pokojni Nastran ima velike zasluge za prospe.h gasilstva v Poljainski in Selški dolini. Tako je tudi domače društvo vedno in povsod računalo na njegovo pomoč, katero je pa tudi res prav od srca rad nudil. Kako velik ugled in spoštovanje je užival v svojem kraju, je jasno pričal njegov pogreb, ko eo se mu na poslednji poli vsaj deloma lahko oddolžili sovaščani za njegovo veliko ljubezen do bližnjega. Kot vojak eo je udeležil svetovne vojne ter bil tudii član Zveze bivših bojevnikov, gasilskega društva in sodarske zadruge. I<ot zaveden obrtnik je tudi sodeloval pri snovanju in delu sodarske zadruge na Cešnjiai. Pokojni zapušča vdovo in štiri otroke v nežni mladosti od polih mesecev do 12 let. Naj bo dobremu pokojniku lahka domača zemlja!
Kulturni obzornik
Verski problem vzhoda in zapada
Ivo je bila prestopila kneginja Elizabeta Volkonskaja (umrla leta 1897) v katolištvo, je rekel cesar Aleksander III: »Zame ostane vseeno pravoslavna«. S temi besedami je izjemoma obvaroval soprogo svojega ministra onega preganjanja, ki so ga določale nestrpne ruske postave /.it prepovedano katoliško propagando. Toda vsemogočen oberpro-kuror sv. sinode Pobjedonoscev je kneginjo smatral za »najnevarnejšo ženo na Ruskem , in njeno življenjsko delo Cerkveno izročilo i ti rusko bogoslovje« je bilo natisnjeno šele letu 189S pri Herderju v Krciburgu, ker ni smelo biti objavljeno v domovini. Po Pobje-donoseevu določen cenzor, prota Lebjedev, predstojnik jietrograjske Kazanske stolnice, je celo rekel: To knjigo .ie spisalo petnajst jezuitov, a kneginja Volkonskaja .ie samo posodila svoje Ime.« Avtorjev kratek predgovor se glasi:
Pričujočo knjigo bo moral pozdraviti vsakdo, ki se zanima za cerkveno zedinjenje. Predočiti hoče vso narejenost onega prepada, ki loči po mnenju ruskih bogoslovcev rimsko Cerkev in vzhodne. V teku več stoletij, so se vzgajali vzhodni kristjani v prepričanju, ilu prvotna cerkev sploh ni poznala nobenega nauka, o prvenstvu rimskega nadpnstirja, češ da je papeževa nadoblast nepostavna uzurpacija, ki nc sme veljati za ccrkvcticmu izročilu zveste vernike. Rusko bogoslovje je
zadnjih dvajset let posebno vneto pobijalo | cerkveno edinstvo. Uradni zastopniki »ruskega pravoslavja« sc niso ustavljali pred nobenimi pomisleki, da. bi utemeljili svoje dokaze: pačili so, nalašč krajšali ali ten-clenčno izpopolnjevali izvirno besedilo ter ga samovoljno tolmačili. Nauk o vesoljni nado-blasti rimske stolice se je vsled tega vedno bolj zabrisoval v ruski bogoslovni književnosti. ,
Avtor pričujoče knjige razkrinkuje nepoštenost sličnili sredstev. Zato mora njegovo delo zadeti na sočutje ue samo pri zvestih sinovih katoliške cerkve, temveč tudi pri vseh, ki brez razlike verskega prepričanja in konfesije povsod pozdravljajo resnico, sjioštujejo zgodovinarjevo vestnost, čislajo neustrašenost v boju zoper nehoteno nevednost in namerno temo ler hrepenijo samo jio enem — naj bo luč.«
Sin kneginje Elizabete, knez A lok s a n-(1 e r M i li a j 1 o v i č, nekdanji gardni polkovnik in vojaški zastopnik pri ruskem poslaništvu v Rimu, nadaljuje tlelo svoje matere. Zdaj je skromen katoliški duhovnik. Poučuje v vatikanskem vzhodnem zavodu ruščino iu staroslovanščlno. Rimljani dobro poznajo visokega starca z lepo osivelo glavo, ki skoro dnevno bili k svojim predavanjem, V maju lega leta je objavil dva prva dela svoje velike razprave: »K a t o H če s t v o i vos točno je sv. p rc d a n i je« (Katolištvo in vzhodno cerkveno izročilo). Knjiga, ki je spisana v poljudni klasični ruščini, ni namenjena znanstvenikom, ki najbrž poznajo skoro vse objavljeno gradivo. A tem večje umovitn.je bo našla v onih širokih krogih | pravoslavnega ruskega občinstva, ki so mu j predoeili sedanji dogodki vso nujnost cor- j j kvenegn odinstva. Avtorjevo veliko zaslugo I tvori ona preprosta jasnost, s katero zna po-
dati najtežje bogoslovno vprašanje Svoje do- i kaze, zajema skoro izključno pri v z h o d n i li cerkvcnih učiteljih. Avtorjev spravljivi, vljudni značaj izključuje srdito polemiko, a dejstva govore sama zase. Tako čitamo v grškem izvirniku zgodovine efeškega oku-menskega koncila: V seji navzoči papeževi legati so se zahvalili (vzhodnim) očetom, ker so se slednji s svojimi vzkliki zedinili s papežem v il u h u kot sveti udje pod sveto g Iti v o.« V ruskem uradnem prevodu čitamo namesto lega: »pod edino glavo« (moralo bi stati »sveto«) in zraven v oklepaju je dodano: (Hristos.)
Tudi oni pravoslavni čitatelji, ki si ne bodo osvojili stališča o. Volkonskega, bodo j morali priznati, da .je vodila njegovo pero I iskrena ljubezen do cerkvenega edinstva ln j trpeče domovine. Rusko emigracijo, kateri .je j jired vsem namenjena knjiga, bodo posebno zanimala poglavja o boljševiškem nauku, nacionalnih vprašanjih na področju ruskega imperija, in katoliški oceni ruske nacionalne zavesti. Priporočamo knjigo tudi načim čita-teljem, ki se zanimajo za cerkveno edinstvo in usodo Rusije.	P.
¥
Dr. Jože Pogačnik: »Das kathnlische Srhrift-tuni eler Slnvvcncn«. Sonderabdruck aus Katholi-sche Leistung in der \Veltliteratur der Gegenvvart. Ilerder et Co. Freiburg itn Bresgau. 1034. Kakor smo že poročali, se je odločila založba Ilerder za izdajo kratke zgodovine celokupne evropske ku- i toliške književnosti, v katero je všteta tudi slovenska. Te dni smo prejeli odtis s pregledom sodobne slovenske katoliške književnosti. Sicer je odmerjen Slovencem izredno majhen prostor, vendar je uspelo Pogačniku z zgoščenimi odstavki pokazati popolno podobo slovenske katoliške književnosti jio .
vojni. Avtor je pokazal stremljenja iin dela sodobne katoliške ustvarjajoče generacije v pesmi, prozi, dramatika in kritiki in sicer v orisu celotne podobe, kakor tudi z oznako posameznih nastopajočih osebnosti. Študiji je dodana tudi bibliografija opisanih zastopnikov slov. katoliške književnosti. K temu seslavku se bomo še povrnili, ko bomo spregovorili o celotni knjigi -Katholisclie Leistung ir der Weltliteratur der Gegeirvvart.
Pregelj v angleščini. Zadnja številka »Slovanske revije« (The Slavonic Review), ki seznanja evropsko razumniatvo s slovanskimi problemi in kulturami, prinaša med drugim tudi nekaj sestavkov iz jugoslovanskega kulturnega področja. Pred vsem moramo tu omeniti prevod Pregljeve črtice »Vikarja Matije poslednji gost« (Vicar Ma-th ias's last gnest). Prevod jc oskrbela baro nesa Zmajič. Gospa Copeland je prevedla iz Keleminove zbirke pripovedko »Lampret. ča rostrelec«, Vaša Stajic jc prispeval študijo »Jovan Jovanovič Zmaj« itd. Številka jc obsežna in lepo urejena.
»Mesto umetnosti in duha« v Parizu. Pariška delegacija umetnikov, znanstvenikov, tehnikov in višjih mestnih uradnikov se je te dni oglasila pri franc. notranjem ministru s prošnjo, da bi sc čim ]>re.j zgradilo mednarodno meslo umetnosti in duha« iti sicer T pariški mestni četrti De Plaisance. Hiše tega dela mesta so nehigienične in pred razsulom. Prenovljena četrt pa bi nudila, lako se jo glasila, prošnja, znanstvenikom in umetnikom svetla stanovanja, delavnice, laboratorije in ateljeje, kjer bi se duh umetnikov in znanstvenikov neovirano razgibal. Minister je obljubil pomoč.
V včerajšnjem članku »Ob Shukespearju« je pomotoma izpadlo ime pisca Petra Mnlca..
Tragedija na vasi sOSej »bu svo,egq soseda
Ptuj, 17. julija.
Preteklo nedeljo proti večeru se je odigrala tragedija v Gruškovju v Halozah, ki jc razburila vse ondotno prebivalstvo. Med Jožefom Ko-zelom, 52 let starim posestnikom, in Jakobom Perneki.m, 3" let starini posestnikom in logarjem, je obstojalo sovraštvo, ki je prišlo navedeni dan do izbruhu. Pernek je šel k Kozelu in zahteval od tega, da mu vrne bič, ki ga je Pernek izgubil, Kozel pa, da ga je baje našel. Kozel je porabil to priliko in pozval Perneka, da se radi neke poškodbe, ki mu jo je prizadejal Pernek, poravna. V tej zadevi teče namreč kazensko postopanje pri sodišču. Pernek pa o poravnavi ni hotel ničesar slišati, temveč jc vzel puško z ramena, jo nameril proti Kozelu, rekoč: »Vidiš, to je moja poravnava.« Videč nevarnost, da gu Pernek ustreli, je. zgrabil za puško, nakar sta se začela po dvorišču suvati semintje. Med prerivanjem je Pernek padel, Kozel pa mu je strgal puško iz rok ter začel
Koledar
Sreda. 18. julija: Friderik (Miroslav), mučenec; Kamil Lelijski, spoziiavalec.
Osebne vesli
— Na univerzi kralja Aleksandra v Ljub-Ijani je napredoval v IX položajno skupino gospod Spora Alojzij, dosedanji pripravnik univerzitetnega računovodstva v Ljubljani.
Cerkveni vestnih
Cerkev Srca Jezusovega o Ljubljani Jutri, 19. ju-liia, so lio obhajal v t«J cerkvi slovesno praznik sv. Vlnecneiia Pavolskega, ustanovitelja misijonske družbe ter usmiljenih sester in zaščitnika druStev krseiinsko dobrodelnosti. Ta dan bo celodnevno čeSPenje Najsvetejšega. Prva sv. iuiiSh bo ob 5 Ob 6 bo slovesna sv. maša. Zatem bo vsako uro sv. maša do 11 Ob 1!>.:10 bo pridiga. k kateri so povabljeni posebno člani raznih dobrodelnih oigaiii-Mielj. Hovoril bo k. p. Ivazinnr kvnjšek, župnik cerkve sv. Cirila in Metoda.
V uvšullnskem samostanu v Ljubljani bodo duhovne vaio za učiteljice od H. do 10. avgusta. Vodil jih bo p. dr. Odi ton Mekinda. kapucinski gvardljan v Skorji Loki. Prejšnje iu nove udeleženke iskreno vabi prod-slojnišlvo.
Posetite Maribor!
III. Mariborski leden
od 4. do 15. avgusta 1934
Revija kulturnega, gospodarskega in družabnega življenja Mariborskega okrožja. 50% popust na železnicah in parnikih.
Ostale vesti
—	Za romanje v Blinsedln (Švica) je vsak dan več zanimanja. Na razne predloge in vprašanja sporočamo sledeče: Predloge upoštevamo in željam ugodimo samo tem, ki plačajo I. obrok, ker ne moremo sprejemati predlogov onih, ki morda ne bodo šli. — Cc bi bilo manj kakor 150 udeležencev, se peljemo z avtobusi.— Nekateri žele zvedeti imena udeležencev. Kdor dovoli, da tej želji ustre-žemo, prosimo t. z. obvestila. — Podrobna pojasnila v listu dobi vsakdo brezplačno. Pri-'jave pošljite čimprej na naslov: List, »1 o božjem svetu« Ljubljana, Tyrševa c. 1<.
—	Silna nevihta s točo je letos 13. julija zvečer zopet obiskala župnijo Sv. Jakob v Slov. goricah. Tu je letos zaporedno že tretje leto toča. Nekateri vinogradi so uničeni popolnoma, drugi deloma; nekateri letos že tretjič in že tretjič vzdihuje in gleda z obupom v bodočnost naš vinogradnik, ki mu je vinograd edini vir dohodkov. Ali se bo davčna oblast, ki je ravno za ta mesec razpisala prodaje, kaj ozirala na našo nesrečo?
—	Nova potniška vlaka med Zidanim mostom in Celjem. Pričenši z 20. julijem do vključno 30. septembra t. I. vozi na progi Zidani most—Celje potniški vlak št. 618 b z odhodom iz Zidanega mosta ob 11.45, iz Rimskih Toplic ob 11.57, iz Laškega ob 12.9 in prihod v Celje ob 12.24; povratek iz Celja ob 13.35, iz Laškega ob 13.47, iz Rimskih Toplic ob 13.56 in prihod v Zidani most ob 14.6. Ta vlaka sta podaljšek jx>tniškega vlaka št. 618, ki odhaja iz Zagreba ob 9.35, odnosno vlaka št. 619, k: prihaja v Zagreb ob 16.10. Vlak št. 618 b ima v Celju priključek na j>otniški vlak za Velenje, vlak št. 619 b pa priključek od jrotniškega vlaka iz Velenja.
—	Izlet v Oberanimcrgau k pasijonskim igram. Ob priliki 300 letnico pasijonskili iger v Oberammergau-u priredi »Putnik« izlet s posebnim vlakom v Obcrammcrgau, Miinchen in Salzburg. Leta 1634 je razsajala v Oberarnmorgau-u kuga, ki je zahtevala mnogo žrtev. Vsi napori takratnega prebivalstva da bi to strašno bolezen zatrli, niso pomagali. »Sest« in »Dvanajst« svetovalcev Oberani-mergau-a se je posvetovalo kako uničiti ku; go. »Edino Bog še lahko pomaga«, so prišli do prepričanja, na kar so odšli v cerkcv in so se pred oltarjem zaobljubili, da bodo v bodoče vsakih 10 let prirejali. »pasljonsko igre«. Od tega trenotka ni nihčo več umrl na kugi. In tako obhaja letos 837 m visoki, v najlepšem predelu bnvarskih Alp ležeči Oberanimcrgau svojo 300 letnico. Na to jubilejno proslavo priredi »Putnik« v času od 20. do 25. avgusta t. 1. izlet v Oberanimcrgau s posebnim vlakom ter bo tako mogoče slehernemu omogočeno ogledati si poceni poleg zgodovinskih pasijonskih iger v Oberammergau-u tudi še Miinchen in Salzburg. Odhod Iz Ljubljane je 20. avgusta ob 20.45 preko .lesenie v Miijichen, kamor prispejo izletniki
21.	avgusta ob 7.21. Dopoldan je ogled znamenitosti Mttnchena (vožnja z avtobsuom), ob 15.35 nadaljevanje vožnje v Oberammcrgnu.
22.	avgust« so pasi jonske igre od 8—12 in od 14 -18. 23. avgusta po zajutreku odhod v Miinchen, dopoldan ogled znamenitega nemškega muzeja, popoldan prosto, zvečer skupna večerja v »Hofbriiu«. 24. avgusta odhod v Salzburg, ogled mesta in znamenitosti, zvečer skupna večerja v »Stiegelkeller«-ju. — 25. avgusta povratek v Ljubljano ob 10,02 ter prihod v Ljubljano ob 19.40. Cena celega potovanju, t. j. vožnja III. raz. brzovlaka od Liu hI in no do Oberaminergau-a in obratno.
s puško udrihati po Perneku toliko časa, da jo jc zlomil, a Pernek je obležal v mlaki krvi. Ko je Kozel opazil, da Pernek dviga glavo, je pograbil niotiko in udrihal po njem toliko časa, da' se ni več ganil, in nekaj trenutkov pozneje izdihnil. Na krike so prihiteli sosedje, medtem tudi Pernekova žena s 3 otroci in njegov oče, da posredujejo. Kozel pa je tudi tc nagnal, da se nikdo ni mogel približati. Končno sc je Kozel odstranil, nakar so mrtvega Perneka od-l>eljali v mrtvašnico pri Sv. Trojici v Halozah. Orožniki, ki s p bili o dogodku obveščeni, so Kozela aretirali in ga izročili okrajnemu sodišču v Ptuju. Svoje dejanje sicer priznava, vendar se zagovarja s silobrunom in ker je slišal pred dnevi, da ga Pernek namerava ubiti. ■Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla, ki se vrši danes popoldne v mrtvašnici pri Sv. Trojici v Halozah. — Pripomniti je še treba, da se je Kozel — kakor izjavljajo priče — nekaj dni pred tragedijo izrazil, da bi dal rad dotifnemu, ki bi ubil Perneka, 100 Din nagrade.
prehrana, prenočišče, kosilo na jiolu iz Salz-burga v Ljubljano, ogled mest, listek I. raz. k pasijonskim igram 22. avgusta, napitnine, takse, je Din 1725 za osebo. Potni list si mora preskrbeti vsak sam. Informacije in programe dobite pri »Putniku« v Ljubljani in Mariboru, kjer sprejemajo prijave najkasneje do 10. avgusta t. 1.
—	Izlet Avtomobilskega kluba v nedeljo, dne | 22. t. m. v Laško in Rimske Toplice. Tajništvo ljub- 1 ljanskega Avlokluba obvešča p. n. člane, da javijo svojo udeležbo z vsaj približnim številom udeležencev do |)etka zvečer tajništvu, tel. štev. 21-93. Slavnost sv. Krištofa se vrši v Laškem ob pol 12 na Olavnem trgvu poleg farne cerkve. Po slavnosti je skupen obed na vrtu hotela Savinja. Doj>oldne imajo izletniki priliko ogledati si kopališke naprave tamkajšnjega termalnega kopališča ter bo šla uprava kopališča izletnikom vsestransko na roko. Za kopanje imajo udeleženci popust. Člani mariborske sekcije se naprošajo, da javijo svojo udeležbo tajništvu svoje sekcije. Izlet je namenjen vsemu članstvu (redni člani, člani Kola avtomobilistov, Kola moto-ciklistov) in jx> njih vpeljanim gostom
—	Pri hemeroidalni bolezni, zagatenju, uatr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi « prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje.
—	Sadjarjem priporočamo: Martin Humekov »Praktični sadjar«. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, jx>jasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v tekstu. Ljubljana, 1923. strani 409. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena vez. izvodu je 80 Din. — Knjiga vsebuje uebioj praktičnih navodil in nasvetov o najvažnejših sadjarskih vprašanjih, ki bodo zanimala začetnike, kakor že izkušenega sadjarja, ki stremi za napredkom. 2e iz vsebine te obsežne knjige razvidimo. kako velikega jx>-mena je knjiga za vsakega posestnika sadnih vrtov. Vsebina: I. Katere vrste so najbolj primerne za naše kraje; II. Kako požlahtnujenio sadno drevje; III. Kako vzgajamo sadni naraščaj; IV. Sadno drevje na zelenjadnem vrtu; V. Kako sadno drevje sadimo in gojimo; VI. Kako obvarujemo sadno drevje pred zajedalci; VII. Zrelo sadje; VIII. Mesečna navodila; IX. Sadjarske drobtine.
—	Še tretja žrtev fantovskega pretepa. V
nedeljo je moral biti v Vidmu-Dobrepoljah res velik fantovski pretep. O dveh ponesrečencih, Megletu in Meglenu, ki so ju pripeljali v bolnišnico, smo poročali že včeraj. V( ■oraj pa je prišel v bolnišnico še tretji ranjenec, namreč 24-letni Alojzij Pečnik, delavec iz vasi Lipa. Pečnik jili je v pretepu skupil z nožem po glavi in levi roki. Za pretep se kajpak zanimajo tudi orožniki, ki bodo poskrbeli, da srboriti fantje ne uidejo zasluženi kazni.
—	Prenapeti živci lahko izzovejo glavobol in migreno. Zanesljivo zdravilo proti glavobolu in migreni so poznane Pyramldon tablete »Bayer«, katerim se jc cena ravno sedaj znatno znižala, tako, da imajo priliko tudi drugi, tla jili preizkusijo.
Naval krvi v glavo, nespečnost, nervoza In sllčno
so največkrat samo oosledica slabega delovanja črevesja, to je zaprtja. Treba je zato skrbeti za redno čiščenje črevesja, kar dosežete na edinstven in prav prijeten način, ako spijete dnevno na tešče par čaš
ROGAŠKE
mineralne vode. V slučaju izrecnega zaprtja vzemite »Donak. drugače pa zadostuje sTempek, ki
ga imejte sploh vedno na mizi!
—	Strašen pretep med muslimanskimi kmeti. V vasi Popariči pri Bihaču jc prišlo do strašnega pretepa med kmetom Alago Sclimu-novičem in njegovim sinom na eni strani ter kmetom Muhareniom na drugi strani. V tem pretepu jc Muharein presekal Alago s koso prek ledij, mu presekal lopatico in vse koptl. Alaginega sina Mehmeda pa jc Muliarcm udaril z motiko po glavi. Težko ranjen pa je tudi Muliarcm sam. Vsi trije so bili takoj prepe-Ijavi v bolnišnico. Alaga jo bil takoj operiran, toda zdravniki so prepričani, da nc ho okreval, ker ima mnogo kosti presekanih. Prepir in pretep je nastal pri okopavanju koruze, ker sta se Alaga in Muharem sprla, kdo ima lep<o koruzo. V prepiru jc Alagi priskočil nn jiomoč njegov sin, ki pa jo je tudi izkupil.
—	Huda nesreča na morju. Iz Splita poročajo: Dva kilometra daleč od Jelše se je zgodila lin da nesreča. 75-lctni ribič Niko Vida.! se jc odpeljfil s 40-letnini Martinom Soriauovičem in 18-lctnim Antonom Malc-jičem na ribji lov. Okrog polnoči so se vračali proti Jelci. Med vožnjo jc potegnil močan veter in prevrnil ladjo. Vsi trije so začeli plavati. Stari Vidni jo kmalu obnemogel in sc je prijel za hrbet prevrnjene ladje. Medtem ko sta njegova tovariša srečno priplavala do obrežja, sc jc starček neprestano držal ladje in klical na pomoč. Mladi Matc-jič jc o nesreči takoj obvestil druge ribiče, ki so sc nemudoma podali iskat starega Videla. Našli so samo prevrnjen čoln. Starček jc medtem žc utonil.
—	Doraščajoči mladini nudimo zjutraj fašico naravne »Franz Joselove« grenčice. ki doseza radi tega, ker čisti kri, želodec in čreva. pri dečkih ln deklicah prav izdatne uspehe.
na tKaka iti soncu Vem daje. NI VE A
Pred sončenjem marate nadrgniti svoje telo t Nivea kremo ali Nivea oljem. S tem zmanjšate
nevarnost sončarice, obenem pa dobite krasno bronasto barvo kože.
Nivea na xraRu in soncu!
Celje
& 40-letnico mature na celjski gimnaziji praznujejo danes maturantje iz leta 1894. Ob 8 zjutraj bodo pri oo. kupucinih tri svete maše za rajne in žive tovariše. Skupen obed bo v hotelu Evropa, popoldne je pu izlet v celjsko okolico.
& Smrtna kosa. V Celju, Ozka ulica 8 je umrl g. Prcttncr Josip, 67 let, preglednik fin. kontrole v pok., v juvni bolnišnici pu Plahuta l\an, 9 let. sin kočarja, Trno pri Grobclnem. N. v m. p.!
& Blagoslovitev križa v Novi vasi pri Celju. V nedeljo popoldne je g. opat Jurak blagoslovil v Nov\ vasi nov lesen križ. Križ je postavila družina Pi*atnemer.
& Padec v drevesa in nesreče pri slamorez-nici. Sloknn Franc, 10-lctni sin vratarja iz Celja. je \ ponedeljek padel z drevesa in si zlomil desno roko. — Čakš Marija, 40-lctna posestniea s Korehiegu |>ri Šmarju, si je v ponedeljek pri slamorezniei hudo poškodovala levo roko. Oba se zdravita v celjski bolnišnici.
& Letoviščarjev jc \ zadnjem času v okoliških kopulišeih precejšnje število, kljub temu, da sc je prava sezona komaj začela. Na splošno so i našimi kraji zelo zadovoljni in se počutijo prav srečne, čuli smo le več pripomb, da so puč cene malo previsoke.
-Cr Ogled einkurniških obratov v Celju. Društvo jug', akademikov v Celju priredi za svoje člane v petek dopoldne ogled einkarniških obratov. Zbirališče bo ob 9 pred rudarsko šolo. V nedeljo, dne 22. t. m. |>a priredi društvo skupen peš-izlet na Mrzlico.
& Skok i/, vlaku. V nedeljo jmpoldnc sc jc nudil ljudem, ki so bili okrog četrte ure nn peronu celjskega kolodvora, precej žalosten prizor. Iz mariborskega osebnega vlaka, ki je vozil na celjsko postajo z zamudo približno četrt ure, jc skočil, ko je bil vlak še v polnem teku, mla jši moški. Fant se jc z vso silo pognal iz vagona tia sosednji tir, vendar se je kmalu pobral. Pri padcu je dobil lažje poškodbe na glavi in levi roki, lahko bi bil pa ta skok zanj usodepolu.
Odpeljali so ga takoj v prometno pisarno, od tu pu k železn. zdravniku g. dr. Premsehaku, ki ga jc odpravil v celjsko bolnišnico, kjer so ga obvezali ter nato odpustili doinoV. V prometni pisarili »ni niti povedal svojega pravega imena: kdo je, so šele ugotovili v bolnišnici. Je to 20-letni mizarski pomočnik Palir Franc'iz št. lu rija ob j. ž. Zakaj jc skočil iz. drvečega vlaka, ui znano.
Ptuj
Divjaški kolesar. Na Minoritskcm trgu jc pov ozil neznan kolesar Mari jo Polunee, posest-nico i/ Kicarja. V trenutku, ko je žena stopila iz. cerkve, se je kolesar zaletel v njo z veliko silo. Udarec jo je podrl na tla ter si je pri pail cu prebila nogo do kosti. Kolesar je oddivjal na kolesu ter ga sedaj zasleduje policija.
Jesenice
Trojica SkrbinSek-Jarc- Kumar priredi v jie-tek, 20. julija v Krekovem domu na Jesenicah ob 20.30 svoj recitacijski in koncertni večer, ki je bil le dni z velikim uspehom izvajan že v Škofji Loki, v Tržiču in v Kranju. Sjiored obsega 15 točk. U. .larc, bivši tenorist bratislavske opere, zapoje dve pesmi (Nedved, Čajkovski), tri operne arije (Smetana, Lconcavallo. Halev.v) in dve narodni pesmi. Režiser g. Milan Skrbinšek recitira tri pesmi (O. Župančič, Srečko Kosovel), dve črtic: (Cankar) in skoraj pol ure trajajoč krasen melodram od Schil-lingsa. G. Vlado Kumar spremlja pesmi, arije in melodram na klavirju in zaigra tudi dve klavirski kompoziciji (Chopin, Čajkovski).
— Pri pokvarjenem želodcu, vrenju v črevesju, slabem okusu, glavobolu, mrzlici, zaprtju, bruhanju in driski učinkuje že en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice zanesljivo, hitro in ugodno. Znameniti zdravniki za želodčne bolezni izpričujejo, da se »Franz-Josef« voda za z jedjo in pijačo preobložena prebavila izkaže kot prava dobrota.
Smledniške volitve pred celjskim upravnim sodiščem
Upravno sodišče za dravsko banovino v Celju je pod št. R 32/34-3 izdalo naslednjo odločbo:
Zoj)er občinske volitve, ki so se dne 3. junija 1934 vršile v občini Smlednik, okraj kranjski, se je v volilnem imeniku vpisani Tršan Prane, tovarniški tkalec, Sv. Valburga št. 37, v odprtem roku 8 dni po dnevu volitev pritožil na upravno sodišče v Celju.
Upravno sodišče je jx> § 50 zakona o občinah v nejavni seji odločilo:
Pritožba se zavrne.
Zoper to odločbo ni pravnega sredstva.
Razlogi.
Pritožitelj trdi, da so se pri volitvah za občinski odbor zgoraj navedene občine dogodile sledeče nepravilnosti:
1.	da Volitve niso bile razglašene, kakor to predvideva § 31 zakona o občinah, ker jih je občinska uprava objavila komaj 13 dni pred volilnim dnevom; ,
2.	da je okrajno načelstvo v Kranju 4 dni pred volilnim dnevom preklicalo izstavitev Bohinca Jožefa za predsednika volilnega odbora in postavilo na to mesto Rupreta Vinka, šolskega upravitelja v Smledniku, ki je prejel zadevni dekret šele dva dni pred volitvami;
3.	da so za 8 volilnih upravičencev, ki so bili odsotni, glasovali drugi in sicer so oddali te glasove za Burgarjevo listo (pritožitelj navaja imena odsotnih volilnih upravičencev in imena oseb, kj so zanje glasovale); in da je dalje jjredsednik volilnega odbora odklonil zahtevo članov volilnega odbora, da se to zabeleži v zapisniku;
4.	da so se vodili seznami glasovalcev posameznih list skrajno pomanjkljivo in nezanesljivo, kar predsednik volilnega odbora sam ugotavlja v zajjis-niku o jroslovanju volilnega odbora ob času glasovanja; in da jc predsednik črtal in popravljal glasovalne sezname jx) končanih volitvah v odsotnosti volilne komisije;
5.	da so pristaši Bnrgarjeve liste pristašem Bo-hinčeve liste onemogočili prihod na volišče in izvršitev volilne pravice s tem, da so jim zastavljali pot v volilni lokal;
6.	da se je radi samolastnega postopanja predsednika volilnega odbora kake pol ure pred zaključkom volitev odstranil ves volilni odbor iz volilnega jokala in pustil v njem samo predsednika, ki jc ne-glede na lo volitve nadaljeval in sam vpisoval vo-lilce v glaslovalne sezname; in da so s tem prekrše-ne določbe §§ 24—26 banovinske volilne uredbe.
Upravno sodišče je o pritožbi naslednje razmo-trivalo:
Ad I. Po § 31, odst. 2 zakona o občinah objavi občinska uprava dan volitev, kraj, kjer se glasuje in poslopje, kjer se glasuje, najmanj 30 dni pred dnem, določenim za volitve.
V predmetnem primeru volilnim spisom ni priložen razglas občinske uprave o dnevu občinskih volitev. Zato upravno sodišče ue more ugotovili, če jc resnična pritožiteljeva trditev, da so bile volitve objavljene komaj 13 dni pred volilnim dnevom. Pa tudi, če bi bila ta trditev resnična, bi ta nepravilnost ne povzročala neveljavnosti volitev, ker ne more vplivati na njihov izid. To izvira zlasti iz okolnosti, da jc od 936 volilnih upravičencev glasovalo 557, torej 00%.
Sicer pa jc bil pritožitelj Franc Tršan odbornik, a Bohinc Jernej nosilec kandidatne liste, v čije prid sc Tršan Franc pritožuje, |iredsednik občine Smlednik in sta bila torej v stanu, da pazita na jx>lrebne zakonske formalnosti v predvolitvenem |x>slo|iku.
Ad 2. Ta nepravilnost ni podana, ker niti zakon o občinah niti banovinska volilna uredba ne prepo-vcdujela izmenjavanje že določenih predsednikov volilnih odborov. Okolnost, da je bil novemu predsedniku Runerlu Vinku vročen zadevni odlok šele dva dni precl volitvami, pa sicer nasprotuje določilu tj 0, odst. 2 banovinske volilne uredbe, da se postavi predsednik volilnega odbora najkasneje v jietili dneh pred volitvami. Vendar ta prekasua postavitev sama po sebi ni inogla vplivati na potek in izid volitev.
Ad 3. Po določilu § 35 zakona o občinah smejo volilci glasovati samo osebno, a po § 22 banovinske volilne uredbe sme volilcc, ki radi težke telesne hibe
ne bi mogel glasovati na v § 21 predpisani način, privesti pred volilni odbor pooblaščenca, ki glasuje mesto njega. V predmetnem jDrimeru ne izvira iz volilnih sj>isov, da bi bil kdo v nasprotju z gornjimi predpisi glasoval za odsotnega volilnega upravičenca. Pa tudi, če bi bila resnična pritožiteljiva trditev, da se je v 8 primerih glasovalo za odsotne volilce. bi teh 8 neveljavnih glasov ne moglo bistveno vplivati na izid volitev. Kajti razlika med Burgarjevo in Bohinčevo kandidatno listo znaša 209 glasov. Osobito bi se rezultat volitev ne mogel spremeniti v korist Bohinčeve liste, ker izvira iz |x>sebuega glasovalnega seznama te liste, da so glasovi, čijili veljavnost pritožitelj osporava, razen enega, vpisani v seznam Bohinčeve liste. Pritožiteljeva trditev, da predsednik volilnega odbora ni hotel protokolirati ugovore članov volilnega odbora proti glasovanju po jxioblaščeiicih, pa ni verjetna. Kajti iz zapisnika o poslovanju volilnega odbora v času glasovanja je razvidno, da jc predsednik vzel na zapisnik celo povsem neutemeljene ugovore članov volilnega odbora, nadalje pa je malo verjetno, da bi bili člani volilnega odbora ugovarjali ukrepom, ki so bili v prid njihove (Bohinčeve) kandidatne liste.
Ad 4. Zapisniki in glasovalni seznami niso v takem neredu, da bi se na njihovi jjodstavi mogel ugotoviti pravilni izid volitev. Napake pri imenih volilcev v glasovalnih seznamih je predsednik volilnega odbora popravil s tem. da je prečrtal imena volilcev, ki niso vpisani v volilnem imeniku ali ki so bili vpisani v olieh |x>sebnih glasovalnih seznamih. Vse te popravke je predsednik volilnega odbora ludi utemeljil. Sicer pa je število teh napak tako majhno, da ne vjjlivajo na izid volitev tudi tedaj, če se popravijo vse v prid Bohinčeve kandidatne liste. Res je tudi, da so se dogodile napake v tekočih številkah splošnega glasovalnega seznama in jx)sebiiih glasovalnih seznamov, vedar so tc najiake nebistvene. Sicer jih je pa predsednik volilnega odbora popravil. Da je to storil v odsotnosti obeh članov volilne komisije, ni njegova krivda, ker sta oba člana volilnega odbora odšla iz volilnega lokala pred zaključit-vijo in podpisanieni zapisnikov in to brez upravičenega razloga, kakor izvira iz izvajanj te odločbe jDod točko 6. Gornjim malenkostim, a popravljenim nepravilnostim pri vodenju glasovalnih seznamov ne more u|>ravno sodišče priznati bistvenega vpliva na jx>tek in rezultat volitev tudi zato, ker pritožitelj sam ne trdi, da so zapisniki, odnosno seznami ponarejeni in da je radi tega uradni rezultat volitev napačen.
Ad 5. Teli navedb upravno sodišče radi njihove splošnosti ne more upoštevati. Kajti pritožitelj nc navaja, kdo je zastavljal jiot v volilni lokal in ka-leri volici radi tega niso mogli glasovati.
Ad 6. Ta nepravilnost je jx>dana, ker volilni zapisniki in glasovalni seznami niso podpisani od vseh članov volilnega odbora in od zaj>isnikarja. Vendar so to nepravilnost zakrivili člana volilnega odbora Tršan Franc in Dolinar Jože ter zapisnikar, ki so se predčasno odstranili iz volilnega lokala brez utemeljenega razloga, kakor izvira iz naslednjega: Kot razlog odstranitve navaja pritožitelj v pritožbi, da je predsednik volilnega odbora samo-lastno postopal. I'a trditev pa nima nobene opore v volilnih spisih. Iz zapisnika o |x>slovanju volilnega odbora v času glasovanja je namreč razvidno, da |iredscdnil< ni zabranjeval |>rolokolacij proti sebi, čeravno so bili zadevni ugovori proti njemu jTOvsem neosnovani (1. f*lede sočasne prisotnosti predstavnika Bnrgarjeve liste in njegovega namestnika, 2. glede dejstva, da je namestnik predstavnika Bnrgarjeve liste hotel odnesti iz volilnega lokala svoje privatne zapiske). Nadalje ni iz volilnih spisov nič razvidno. kar bi dalo |x>vod. da sc sumi v objektivnost in korektnost predsednika volivnega od bora. Sicer pa tudi pritožitelj ne navaja nobenih konkretnih či-njenic, iz katerih bi izviralo samolastno postopanje in pristranost jjredsednika volilnega odbora. Nepravilnost, da se volilni spisi niso formalno |x> pred-pisih § 24 -26 banovinske volilne uredbe zaključili, torej ne more omajati verodostojnosti volilnih zapisnikov in glasovalnih seznamov.
Priložba"je torej neosnovana.
Olje, dne 18. junija 1934
V San Franciscu ze teče kri?
»Slovenec« je že poročal, da je v San Franoi-bcu v Kaliforniji izbruhnila splošna stavka. Naša slika nam kaže prizor iz San Franoisca. Policija razganja stavkujoče s solznimi bombami. Pri spopadih je bilo doslej nad 300 demonstrantov aretiranih. V mestu samem je že veliko pomanjkanje živil. Že v soboto so trgovci z živili dajali kupcem samo določeno količino blaga. Posebno pomanjkanje bencina je veliko. Edino policija, ognjegasci ln zdravniki si lahko nabavijo bencin v skladiščih. Za vse druge so skladišča zaprta. Mesto samo je popolnoma izumrlo, na tisoče prebivalcev ga je že
zapustilo. V Los Angelesu je množica napadla policijo z okovanimi palicami. Policija se je postavila odločno v bran, ranjenih je bilo 16 ljudi. Stavka je bila proglašena s 177 glasovi včlanjenih strokovnih organizacij proti trem. Nad mestom in okolico je bilo proglašeno izjemno stanje. »Newyork Herald« poroča, da je Roosevelt prekinil svoj dopust in 6e nenadoma odpeljal v San Francisco, da bi na mestu proučil položaj. Po vsej verjetnosti se bo stavka pristaniških delavcev razširila tudi na vsa obrežna mesta kakor Oacland, Berkeley, Ale-mado, Seattle in Piedmont.
Skrivnost Sacroivskega jezera
Požira ljudi in bruha iz sebe mumije - Nafta iz strohnelih alg
Anglija in Norveška se trgata za slanih
Vled Anglijo in Norveško je izbruhnil spor zaradi pravice ribolova v bližini norveške obale. Angleški ribiški parniki v bližini norveške obale se boje, da bi jih obkolile norveške vojne ladje in Jih izročile sodišču. Angleži so na norveško grožnjo odgovorili, da bodo tudi oni branili svoje
parnike z vojnimi ladjami
Od Titmenla do Snežnika
Dvema Idrijčanoma 5 let konfinacije
Iz Gorice poročajo, da je goriška konfinacijska komisija izrekla več konfinacij nad Slovenci. Za pet let sta bila konfinirana Ivan Didič, hotelir v Idriji, in Srečko Bajt, trgovecv Idriji. Bajtu so že zaprli trgovino. Dan na dan pričakujejo, da zaprejo tudi Didiču hotel; ljudstvo je namreč prepričano, da so Ivana Didiča konfinirali prav s tem namenom, da mu lahko zaprejo hotel. Oblastva bi rada, da bi hotel prevzel kak priseljen Italijan.
Letina bo v slovenskem delu Istre razmeroma dobra, ker je bilo dovolj dežja.
1000 kvadratnih milj pod vodo
Iz Oberassama v severovzhodni Indiji poročajo, da je tam nastala strahovita povodenj. Okoli 1000 kvadratnih milj zemlje je pod vodo. V obsegu 300 kvadratnih milj je voda odnesla vse hiše. Več sto ljudi je prišlo ob življenje. Poginilo je mnogo živine. Rdeči križ v Sinili je pričel zbirati denar za ponesrečence.
Mravlje se izognejo, ako le morejo, modri Svetlobi in iščejo rdečo.
Tudi skrivnost Sacrovvskega jezera so učenjaki raziskali. Kopalci so od obali pogosto opazili na sredi jezera močne vrtince. Prebivalstvo jc tem vrtincem po pravici pripisovalo izredno moč. Tudi najboljšega plavača je vrtinec potegnil na dno skrivnostnega jezera. To šc ni bilo tako čudno. S strahom so prebivalci opazovali žrtve, ki jih je jezero vrglo iz sebe, ko jih je že umorilo. Potopljene živali ali pa ljudje so bili kakor mumije in so se nenavadno dolgo ohranili. Odkod ta lastnost vode, cla se bilja v njej ohranijo in da ne razpadejo?_
Nastale so vse mogoče domneve in pripovedke. Nekateri so trdili, cla so na dnu jezera skrivnostni viri in ta voda ima čudovito moč, tla ohranja živali in ljudi. Drugi so zopet trdili, cla je dno tega jezera pokrito z zemeljskimi plastmi, ki vsebujejo nafto in vplivajo na ohranitev potopljenih teles. Celo pruski geološki deželni zavod je iskal na dnu tega jezera nafto, še v zadnjem času so se razširile razne razburljive govorice o skrivnostnih pojavih sredi jezera. Nikdo izmed letoviščarjev se ni potrudil, dn bi šel stvari do dna. Navadnemu letoviščarju bi to tudi ne bilo tako lahko. Kdo pa naj bi imel velikanske svedre, ki so potrebni za iskanje petrolejskih vrelcev?
Neki časnikar je vprašal profesorja Poto-niera, ki je član pruskega geološkega zavoda, za pojasnilo o skrivnostnih pojavih sredi jezera. Izvedenec mu je razložil, da imajo razne pripovedke, ki se trosijo okoli, tudi znanstveno podlago. Tako n. pr. ni brez podlage pripovedka o pasjem mrliču, ki ni hotel razpasti. Ne samo mast v pasjem telesu, temveč tudi vse-mišičevje se je spremenilo v vosek. Iz psa je nastala voščena masa, ki jo je preiskala nemška geološka družba v Hannovru.
V nekem pogledu ima ljudstvo prav. To jezero je spričo svojega majhnega obsega izredno globoko, na nekaterih krajih tudi do 37 metrov. V tem se jezero razlikuje od drugih jezer v deželi. Tudi pripovedka o nafti je dokaj resnična. Usedline na dnu Sacrovvskega jezera so nadvse zanimive in mikavne z znanstvenega vidika. Na dnu jezera so velikanske množine kroglastih alg. To so organizmi prav mikrosko-pične velikosti, ki tvorijo mejo med živalskimi in rastlinskimi organizmi. Alge so izredno mastne in padajo stalno v milijardah na dno, kjer se nabirajo kot blato. Usedlina zadobiva drugačno lice, čim globlje se potopimo v jezero. Znanstvenike zanimajo usedline na najglobljih mestih jezera. Prav to blato ga mika ne samo zato, da bi razložil skrivnost Sacrovvskega jezera, temveč zato, da bi našel izvor nafte same.
Žaba in porodništvo
Walter Finkler poroča v dunajskem »Neues Wiener Journal« o čudni lastnosti žabe, ki se da z velikim uspehom uporabiti v porodniški stroki. Ugotovitev nosečnosti v prvih mesecih je težavna zadeva. Raziskovalca Zondek in Ascli-heim sta ugotovila, cla se v kri noseče ženske zlivajo hormoni, to je izločki žlez. Kri ne more vse te količine obdržati in jih izloča v veliki množini. Tako so zdravniki ugotovili v seču noseče ženske veliko množino hormonov. Ta pojav je najboljši dokaz o nosečnosti. Ni bilo pa lahko ugotoviti navzočnost hormonov v seču. Neutrud-1 ji vi zdravniki so kmalu našli pripomoček, če vbrizgneš seč takšne ženske podgani ali miši, se po dveh dnevih pojavi reakcija, na podlagi katere lahko sklepaš o navzočnosti hormonov v seču. Zdravniki se s tem še niso zadovoljili. Nerodno je bilo, ker je bilo treba čakati dva dni, da nastopi reakcija. V zadnjem času so prišli na to, da žaba, kateri vbrizgneš seč noseče ženske, v kratkem času popolnoma potemni. Če se to ne zgodi, je znamenje, cla ni nastopila nosečnost.
Dolžina človeškega črevesja znaša 5 in pol do 6 metrov, lahko pa tudi celo 9 in celo 11 metrov, ali pa tudi samo 2 in pol metra.
Iz katerih snovi se prav za prav tvori nafta? Učenjaki menijo, da je prav te vrste blato izvor nafte sploh!
Prof. Potonier meni, da je na dnu tega jezera premalo takšnega blata, da bi mogli nafto, ki prihaja iz njega, industrijsko izrabiti. Kvečjemu bi to blato bilo dobro kot gnojilo. Preveč vode je v tein blatu, da bi ga mogli gospodarsko izkoristiti. Po teh ugotovitvah odličnega znanstvenika je Sacrovvsko jezero izgubilo na svoji pravlačnosti, ker ni z njim združena ni-kaka skrivnost več. Važno pa ostane še vedno, ker se morda učenjakom na podlagi raziskavanj tega jezera posreči rešiti uganko o postanku nafte.
Na dnu jezera so zvrtali kakih 8 metrov globoko in dvignili velik kos tega blata na suho. Ugotovili so, da so na njem začrtane razne plasti. Izvedenci trdijo, da bi se po teh plasteh lahko računala starost jezera samega. Ako bi kdo utegnili natančno preiskati posamezne plasti, bi lahko dospel do plasti, ki se je morda stvorila že za časa ledene dobe. Gre torej za tisočletja.
Sovjetski poslanik v Parizu Dovgaleviski je po dolgi bolezni umrl
Ovce koze in petelini proti tifusu
Mesto Aelar v Indiji je postalo žrtev legarja, ki je zahteval veliko človeških življenj. Brahmani so naposled zaklali dne 28. junija na oltarjih šest tisoč domačih živali: ovac, koz, petelinov in dr. ▼ upanju, da bodo počaščeni bogovi ustavili bolezen.
V Londonu se je ustanovil »Klub 13«. Njegova naloga je, da osmeši praznoverje. V "ta namen je priredil 13. julija, to je prav na dan, ki mu pripisujejo takšen pomen praznoverni ljudje, pojedino, in to pod dežniki. Kdor na Angleškem je pod dežnikom, ga gotovo zadene nesreča
V.:
Po valovih Donave široke
ii
• • •
(Beležke iz popotnega dnevnika.)
Obmolknil je, kakor da se jc poglobil v preteklost, ali pa je z molkcftn dal slavo veliki preteklosti.
Nato jc rekel:
»Tu, v Smedercvu, tam, vidite«, kazal je z roko proti desni strani, »je grobišče 2000 Nemcev. Iz svetovne vojne. Veste, grozota je človek, ko mu je duša prepojena z železom... Vojna, da... Ali tudi vojna naj bi ne bila raz-bojništvo v dobesednem smislu. Veste, zavzeli so Nemci Smederevo. Niso ga, res, dolgo imeli, al' živi ga niso zapustili več. Zakaj naša vojska jih je poklala vse do zadnjega. Prosili so, du se predajo, ali naši niso hoteli teh ujetnikov.
»Zakaj,« je vprašala gospa Marija in čutil sem, cla nam je bilo vsem težko. Zakaj v glasu pripovedovalca je bila tiha mržnja.
»Zakaj,« se je bolno nasmehnil. »Veste, Nemci so vzeli Smederevo. In niso bili, kakor vojaki, ki preženejo nasprotnika ali recimo: sovražnika. Pri vstopu v Smederevo so začeli klati vse. kar so našli živega. Niso prizanesli niti ženskam, niti otrokom, niti dojenčkom... Mesarili so... Kakor Turki nekoč... Pa smo jim vrnili ...«
Zopet je obmolknil, kakor da z molkom izreka čast in sluvo dnem, ki so bili...
»Vidite, vse tam na izhodni strani je tako-jvano Godominsko polje. Med Donavo in Veliko Moravo leži. Lepo in rodno je tisto polje, po katerem se vije rečica Jerzava. Pri količkaj močnejšem nalivu pa tako naraste, cla poplavi
vse polje in ga spremeni v ogromno jezero,« je opozoril eden sopotnikov, kazaje v tisto smer.
»Samo tri vasi so na tem polju, ki je zelo razsežno. Bolguri so jih naselili nekoč. Sedaj so se posrbili. Te vasi so: Lipe, Šalinac in Ku-lid. Pori vasjo K ulic, pri samem izlivu Morave v Donavo, štrle iz vode dovolj visoke razvaline grada Kuliča. Izgleda, kakor da je docela od-rezan od suhe zemlje. Na Kuliču je zmagal,' kakor pravijo, Deoklecijan svojega protivnika Carina, nekako leta 285. Ta rimski imperator, ki je na svoje stare dni zapustil rimski prestol ter se vrnil v svojo domovino, Dalmacijo, kjer jc v miru negoval svoje roke, je na tem mestu, pri izlivu rimske reke Mnrgus, naše Morave, zgradil trdnjavo istega imena, kjer je imela donavska flotila svoje pristanišče...«
»Ali se za osuševanje Godominskega polja nič ne ukrene,« je rekel Zdravko in videlo se je, da gn zgodovinske pripombe o zmagah Deo-kleeijana na Kuliču ne zanimajo posebno.
»Pač,« je rekel tisti, ki je govoril o zmagah Deoklecijana.« Razpravljalo se je leta in leta o tem, kiiko to zelo rodovitno polje obvarovati poplav. Naposled so se združile prizadete občine s smederevsko vred in tako s skupnimi močmi sklenile, cla odpravijo stalno nevarnost poplav. Največ jc do tega sklepa pripomogla povodenj leta 1924 in 1930, ki je naredila nekako čez 30 milijonov škode.c
»Stalo bo precej,« jc pokimal Zdravko.
»Da. Na 17 milijonov dinarjev so proraču-njeni stroški. Začelo se jc najprej ob Donavi, l am se že gradi nasip, ki bo dolg 17 kilometrov. Potem se bo zgradil nasip ob Veliki Moravi in povprečen k Donavi. Dolga bosta 7 kilometrov. Donavski nasip bo imel v dnu 39 metrov širine in se bo zoževal proti vrhu do šest metrov. Ko bodo ti nasipi končani, se bodo izkopali glavni in stranski prekopi v skupni dolžini 35 kilometrov in to: dva glavna, šestero druge in sedmero
tretje vrste. Mostov se bo čez te prekope postavilo 25 in 2 velika čez Jezavo.«
»Torej se bo struga Jezave spremenila?« je vprašala gospa Marija.
»Da. jezava teče skozi Smederevo. Potem ne bo tekla več po sredi Godominskega polja. S tem se bo tudi reguliral njen tok skozi Smederevo.«
»Kakor se vidi, so našli ljudje delo,1 kar je v današnjih časih velikega pomena,« je dodal Matevž. »S takimi koristnimi deli se pobija brezposelnost in potrebna dela se izvrše. S tem se ubijeta dve muhi.«
»Da Okrog petsto ljudi je zaposlenih pri tem delu dan na dan. Okoli šest tisoč hektarov najrodovitnejše zemlje bo zavarovane. Pri vasi Kuliču bo postavljena velika črpalka z 220 konjskimi silami. Črpala bo vodo iz prekopov in jo odlivala v Donavo.«
»Tu se vidi, koliko je vredna trdna volja, požrtvovalnost in razum. Če se vse to troje spoji v dejanje, se izvrše čudeži,« je rekla gospa Marija ...
★
Parnik je plul mimo razvalin grada Kuliča in izliva Morave v Donavo po valovili, kakor labud. Godba je igrala, sonce je sijalo, voda je šumela. Na krovu pa jc mladi svet plesul kolo, poskakoval, se smejal in bilo jc, kakor spomladi na travniku.
Tam na levo, daleč, vstajajo gore. Plave so videti, kakor cla so preraščene z vijolicami.
»Vršac,« je rekel Tein spremljevalec.
»Kako so sinje,« jc rekla Tea.
»Ker so daleč, zato je njih barva kakor barva neba, ki jc tudi daleč.«
»A tam je Požarevoc?« jc vprašala Tea.
Spremljevalec je pogledal na obalo in rekel:
1 Ko to uišem, jc delo že malone končano.
100Yard$ 0--S83 ' 100 m 1:04.8 2OOVsrds 2:14,2.
200m 2:28,6 220 Yard$ 2=27,6
500m M8
400m S: 16
15 letna holandska plavalka Willie den Ouden je postavila nov svetovni rekord. Leta 1932 je Helen Madison postavila rekord v plavanju crawl na 400 ni 5:28.5; Willie den Ouden je znišala rekord na 5:16. Tako je pobiia vt>e dosedanje svetovne rekorde. Naša skica prikazuje nazorno njene zmage



Gospodarstvo
Prodaja piva v Sloveniji
Razen pivovarne Tschcligija v Mariboru je vsa produkcija piva v Sloveniji skoncentrirana v union-ski pivovarni v Ljubljani ter nekdanji Oatzovi pivovarni v Mariboru. Obe pivovarni sta last delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani. Produkcija pivovaren je padla na minimum. Iz poslovnega poročila Uniona za 1932-1933 posnemamo, da je koiiziim piva v tej dobi nadalje nazadoval in letos je padel na četrtino prodaje normalnih let. Poleg neugodnega vremena je v aemali meri kriva tudi padajoča kupna moč prebivalstva, največ pa obremenitev z državno, banovinsko in občinsko trošarino, dočim istočasno vino ni dosli obremenjeno. Tudi v drugih kupčijskih panogah družbe ni bilo ugodno (Špirit in kvas). Kapaciteta obeh pivovarn znaša nad 220.000 hI letno, toda v pret. posl. letu (od 1. sepl. 1932 do 31. avg. 1933) je znašala prodaja le 28.625 Iti.	.....
V naslednjem podajamo jireglea produkcije piva v Sloveniji (v tisočih hI):
1023-1924	155
1024—1025	125
1925—1926	97
1926-1927	110
1027—1928	90
)Q28—1929	100
1930-1931	92
Izvoz sadja
Maribor, 16. julija.
Danes se je sestal ožji izvršilni odbor, izvoljen na včerajšnjem kongresu sadnih izvozničarjev, trgovcev in producentov ter sestavljen iz zastopnikov" Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, Društva izvozničarjev, Sadjarskega društva in sa-djerejskih strokovnjakov. Odbor je v glavnem pretresal dvoje važnih vprašanj: ureditev trgovine z orehi in vprašanje sadne odpreme v zabojih. Kri
1031-1932 45 1932 1933 29
K (cm |X)dalkom je pi'pomniti, da sc podatki nanašajo v zadnjih letih na predajo piva. Tja do leta 1930 1931 se je konzum piva dobro držal, tedaj pa se je začel veliki padec cen kmet. pridelkov iu ludi vina, ki jc zmanjšal konkurenčno sposobnost piva.
Zato ludi poslovni uspeh pivovarne že drugo leto ni ugoden. Še leta 1930-1931 je bilo čistega dobička 2.6 milj., leta 1931 — 1932 pa je prišla izguba v znesku 0.55 milj. Din, kateri se je pridružila za 1932 -1933 še nova izguba v znesku 1.56 milj. Din. Skupno znaša izguba ze obe leti 2.1 milj. Din ter se za njeno kritje porabi v prvi vrsti ves rezervni zaklad 1.01 milj., ostanek 1.1 mili. Din pa se krije iz rezevvneea kajiitalnega zaklada. Pri|x>minjamo. da so znašali letos vsi rezervni skladi družbe 22.55 milj. pri glavnici 24.00 milj. Din.
Zmanjšani obseg poslovanja je razviden iz znižanja debitorjev od 1x57 na 7.87 milj. Din ter zalog, na drugi strani pa upnikov od 11.5 na 7.7 milj. Davki in trošarina so znašali 1931—1932 samo 7.S milj., 1932—1933 pa 8.7 milj Din, istočasno je družbi j uspelo znižati tudi stroške za izdelovanje, kar je v zvezi z zmanjšano produkcijo. Bruttodonos je padel od 28.4 na 26.9 milj. Din.
počakati je treba detajlne podatke, ki bodo jx>vedali, katere stroke so napredovale in če so bili za ta napredek merodajni konjunkturni razlogi ali pa samo sezijski. Kot znano je letos ugodno vreme omogočalo veliko preje začetek sezijskega poživljenja v nekaterih strokah, pa bo treba počakali nadaljnjega razvoja. Vendar je pa. zaposlenost znatno večja letos kot lani, kar je ugodno znamenje.
Zvišanje glavnice. Založniško-tiskarsko podjetje .Štampa \ Belgradu zvišuje glavnico od 0.6 na 3.0 milj. Din z izdajo 3000 novih delnic po 1000
V. balkanske igre
še en mesec in pol in doživeli bomo velike praznike v naši lahki atletiki ter, v jugoslovanskem športu sploh. V. balkansko igre, katerih sc udeleži šest narodov Balkana, .se vrše letos prvič v naši ' drŽavi. Priredi jih Jugoslovanska lahkoatlctska zveza v Zagrebu v dneh 20. avgusta ler 1. in 'J. septembra. Te dneve bo veliki stadion v Zagrebu pozornica borb najboljših atletov Albanije, Bolgarije, Grčije, Romunije, Turčije in Jugoslavije za prvenstvo Balkana v lahki atletiki, v temeljni gra-ni vseh športov.
Ze pet let' zaporedoma so uživali .atleti balkanskih držav veliko gostoljubnost Grkov, letos pa Jugoslovani prvikrat vabimo vse balkanske atlete k rtaiu. Vabimo tudi (Irke, d" sc jim oddolžimo in 'da jim pokažemo, da moremo tudi mi izvesti organizacijo tako velike in reprezentativne športne tekille, kakor so 'ravno balkanske igre.'
Davna želja voditeljev naše lahke atletike, ki se obenem zahvaljujejo državi za izdatno podporo, se je uresničila' Voditelji iu lahko-alleli komaj čakajo velikih dni, da prod svojim občinstvom pokažejo svoje znanje in pripravljenost tako organiza-torično kakor atletsko. O tej veliki labko-atletski prireditvi, ki zasluži vso podporo ne samo v vrstah športnikov, temveč v vsej jugoslovanski javnosti, bomo še poročali.
obeh vp/ašanjih" je prišlo do "teh-le definitivnih Din nominalno. Prvenstvena pravica za v pis jc pri-. . ' f 1 1 K	drzana starim delničarjem za vsoto 1.8 milj., kar
sklepov:	.
Ureditev trgovine z oreni.
. Z ozirom na odlično letošnjo letino orehov in z ozirom na standardizacijo, s katero so izboljšali kvaliteto izvoza orehov glavni (broducenti: Kalifornija, Francija, Italija in celo Romunija, smo bili tudi mi prisiljeni, da s primernimi ukrepi dvignemo kvaliteto svojega pridelka ter si zasiguramo svoie trge Potrebne so te mere posebno letos, ker bo letina naravnost rekordna. Lanska letina ,e znašala 1,310.000 vreč po 50 kg, letos pa bo predvidoma znašal svetovni pridelek 1,840.000 vreč Po stanpi s 30. junijem 1934 bo letošnji pridelek v tvropi za 40% večji od lanskega in za 17% večp, kakor zadnjih 5 let. Pridelek bo letos v Francip in Italiji tudi prišel na trg pred običajnim časom. Radi pričakovane rekordne letine je tudi tendenca cen padajoča. Trenutno notirajo italijanski orehi pro-venience Sorento 40 šilingov po vreči v Londonu. Francoski ><Marbot«, Extra export (premer nad 29 mm) 213 fr., Extra Corn (27 mm) 170 fr. in Exira G^noble (nad 30 mm) 200 fr.
fe-Odboa« ie osvojil praktičen načrt glede ureditve naše trgovine z orehi, ki bo predložen trg. ministrstšfcu. Po sprejetem pravilniku bodo spadali tudi orehi in sploh lupinasto sadje pod kontrolo specijalnih kontrolnih organov za pregled sadja ter se ne bo mogla nobena pošiljka izvoziti brez predhodne odobritve. Orehi za izvoz se morajo rese-
pomeni na 1 staro delnico 3 nove. Pri vpisu sc plača vseh 1000 Din plus 50 Din za stroške. Vpis se začne 20. julija'.
Sadjarstvo in vrtnarstvo v Sloveniji. V nedeljskem belgrajskein »Vremenu« priobčuje njegov ljubljanski dopisnik g. Milan Culafič ob priliki sadjarskega kongresa v Mariboru lep članek o našem sadjarstvu in vrtnarstvu, ki kaže razumevanje pisca za trud in napor našega naroda na gos]X)darskem jx>-lju. Citatelji »Vremena« lahko vidijo, da Slovenija ni samo dežela, odkoder prihajajo samo senzacionelne vesti, pač pa smo narod, ki se pošteno trudi za svoje preživljanje.
Borza
Dne 17. julija 1934. Denar
V	današnjem prometu sta ostala neizpremeiijc-ua le Curih iu Praga, dočim so vse ostale devize več ali nianj jx>|juščale.
V	zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na ljubljanski borzi 9.10, dočim je v Zagrebu jx>-pustil na 8.96, v Belgradu pa celo na 8.94. Girški boni v Zagrebu 28.70—29.40 (29.05). Španska pe-zeta v Zagrebu 6.25 denar, angleški funt .jc v Zagrebu |x>pustil na 247.
Ljubljana. Amsterdam 2302.07—2818.43, Berlin 1299.03—1309.83, Bruselj 793.57—797.51. Curih
tati. Premer izvoznega blaga ne sme biti manisi r 1JOB.itii—1118.85. London 170.04-172.24, Ne\vyork kot 22 mm, v slučajih dobre letine, ko ie plod i 8866.61V-3394.87,. Pariz 224.13—225,27, Praga 141.12 debelejši, pa se lahko minimalni premer sporazum- j no z ministrstvom trgovine zviša na 24 mm. Drohni I orehi se bodo tudi lahko izvažali le pod posebnim , nazivom: Pilci, Spielnusse, Mignon.	j
Vreče za izvoz orehov morajo hiti nove, egali-zirane za 50 in 25 kg s težino 500 g za 50 kg in j 300 g za 25 kg. Na vrečah mora biti tiskan napis: . Jugoslavija in označen premer orehov.	j
Ti ukrepi so nujno potrebni z ozirom na lansko | kvaliteto orehov ter se z njimi namerava popraviti j kvaliteta našega izvoznega blaga.
Vprašanje sadnih zabojev. V celoti ostanejo v veljavi sklepi prejšnjih kongresov glede sadnih zabojev, ki so ustvarili sedanje primerne tipe posod za odpremo sadja, ter se v interesu našega izvoznega renomeja ne more dovoliti uvajanje novih tipov, ker to nfbl odgovarjalo potrebam naše sadne trgovine. Edino glede materijala se je dovolila izprememba ter se lahko izdelujejo zaboji tudi iz topolovine, dočim je bil doslej dovoljen le bukov in jelov les. Teža in oblika zabojev ostane dosedanja.
Ker se je na kongresu ugotovilo, da izdelujejo mnogi proizvajalci zaboje v nepravilnih dimenzijah, iz slabega in neodgovarjajočega lesa, slabo izdelane, grdo obžagane in slabo okovane, je odbor sklenil naprositi drž. oblast za posredovanje. Kon-trolfii komisarji bodo imeli nalogo odkloniti ne-odgovarjajoče zaboje ler jih staviti producenlu na j razpolago. Izdelovalec zabojev bo obenem mate-rijelno odgovoren za posledice, ki bodo nastale zaradi tega za izvoznika in sadnega prodticenta.
Ker imajo proizvajalci zabojev še velike koli- j čine nepravilne odpreme posode v zalogi, se bo lahko samo še letos porabila za izvoz sadja. Vsi j zaboji in druge odpremne posode, ki se letos iz-
—141.98, Trst 290.79—293.19.
Curih. Pariz 20.2375, London 15.435, Newyork 306.25, Bruselj 71.60, Milan 26,29. Madrid 41,925, [Amsterdam 207.60, Berlin 117.50. Dunaj 72.83 (57.60), Slockholm 79.55, Oslo 77.55, Kopenhagen I 68.95, Praga 12.74, Varšava 58.025, Alene 2.92, j Carigrad 2.49, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila danes v j Belgradu izrazito čvrsta, dočim je bila v Zagrebu • neenotna. Učvrstila pa se je tudi v Zagrebu vojna škoda. Promet ni bil znaten in je bila v Zagrebu ; zaključena samo vojnu škoda 400 kom.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71—72, agrarji 38.50— 39.50, vojna škoda 317—320, begi. obv. 55—56, 8% t Bler. pos.. 64—05, 7% Blcr. pos. 57—58, 7% pos. ; Dli B 68—69.
Zagreb. Dri. papirji: 7% invest. pos. 71—72, ; agrarji 38—39.50, vojna škoda 320—322 (320), 7. ! 320—322 (322), S. 320-323, 9.-12. 320-324', 6% l begi. obv. 56 den., 8% Bler. pos. 63 den., 7% Bler. i pos. 56 dcn„ 7% pos. DHB 67 den. — Delnice: Na-i rodna banka 4000 den., Priv. agr. banka 215 den., Osj. sladk. lov. 140 bi., Osj. livarna 145 bi., Impex 50 den.,, Trboveljska 90 bi.
Beigrad. Dri. papirji: 7% invest. pos. 71 deii., agrarji, 39—40 (40), voj. šk. 319—320 (319.50, 319), 9. 322—324.40, 11. 322 zaklj., 12. 322- 323 (323, 322), 6% begi. obv. 56—56.20 (56.10, 56), 7% Blcr. pos. 58—58.50 (58.25), 7% pos. DHB 69 den. — Delnice: Narodna banka 4050 bi., Priv. agr. banka 220—221 (221, 220).
Žitni trg
Položaj je na žitnem trgu neizpremenjen in ravno tako ludi cene. Pri pšenici vsi čakajo, kako
.....- --------------,	innu 11IUI vv.tiu. | ii	Iv. I VK1 iai\a]U, I\UI\U
delajo v neodgovarjajoči obliki, pa sc moraio brez- I ae i)0 1)rer|n v bodoče izvoz, ker smo že poročali,
MA^.^Inn aH Ir I	, I ,	1 ,l,i ... . . »v..! i. ,,,, ,, I !I	.. : ..............1.	I t	v
pogojno odkloniti
Organiziranje pobijanja sadnih škodljivcev.
Odbor je osvojil predlog Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga je zavodov referent Samurovič predložil v svojem poročilu na nedeljskem kongresu. Ustanovi naj se fond za pobijanje sadnih škodljivcev, v katerega se stekajo vsi dohodki prefercncialov. Na ta način se bo ta denar najprimerneje vrnil proizvodnikom sadja nazaj, fz
fonda naj bi se osnoval osrednji zavod za boj proti sadnim šk no akcijo.
da so pripravljajo važne izpremembe glede našega izvoza pšenice, katerega hočejo pospeševati s posebnimi premijami. Cene so danes te-le: gornje-liaška pšenica 108—112,50, srednjebaška 107.50— 112, ob Tisi pa je cena za pšenico že 120 denar, ker so izvaža. Za koruzo zahtevajo Indjija 97, ba-natsko pa 95, moka slane po kakovosti 200—205.
Nov,i Sad. Koruza lip. 92—94. hč. okol. Somhor 93-95, bn. 91-93, sr. par. Indjija 92—94, bč. ladja Šid 100—102, bč. ladji Donava in Tisa 101 — 103.
, . .... , • , ■ , , _„,_ „l„„u Tendenca nerzpr. Promet s ah. sadnim škodljivcem, ki bi uvedel enotno obramb-	«„.„i,n» /L«ka i a i	™,
somuor. i semen, lic, okol. Sonibor nova 79 kg
100—102.50, hč. in slav. 79 kg 102.50—105, sreni.
Zaposlenost v maju. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu objavlja nekatere stali-sličuc jiodatkc o zaposlenosti našega delavstva v vsej državi, kolikor jc zavarovano pri omenjenem uradu.
V mesecu maju jc naraslo število zavarovancev V primeri z aprilom od 535.152 na 562.633. Tudi v primeri z lanskim junijem je število zavarovancev znatno naraslo, in sicer za '14.205. To jc izredno ztialen prirastek, katerega žc dolgo časa nismo zabeležili. Gibanje zavarovancev v tekočem ictu nam kažejo tele številke.
1932 1933 533.265 482.449 485.372 406.566 516.525 528.348
Iz tega bi bilo sklepati, da se je konjunktura zaposlenosti našega delavstva znatno povečala. Toda
januar tebi uar marce april niaj
531.154 508.829 507.225 530.442
1934
«4.232
495.051
523.070
535.152
562.643
79 kg 100-102.50, ban. 79 kg 100-102.50, bč. in bn. potiska 79 kg 115—117.50. — Oves: bč. in sr. 92.50—05. — Jermen: bč. 63—04 kg 83—85. — Koruza: bč., sr. žel. jirompt 93- 95, bč. za avgtišl 95—07. hč. kaiiul ladja 99—101. bč. ladji Donava in Tisa 101 — 102. — Otrobi: bč. 80—82.50. — Tendenca neizpr. Promet 98 vag.
Živina
Dunajski prašičji sejem 17. julija. Prignanih je bilo 9.491 pršutarjev in 3.954 SpeharjeV, skupno 13.448 komadov, od lega iz Avstrije 7205, iz inozemstva pa 6243. Notirali so: špeharji L 1.17— J.20, stari 1.10—J.16, kmetski 1.18—1.22, križani špeharji 1.18—1.25 in pršuta rji 1.12—1.30 šil. za kg žive teže. Za pršutu rje je bila tendenca živahnn in so cene najboljših pršutarjev tor srednjih narasle za 5—6, slabših pa za 5—8 g rose v pri kg, prvovrstni madjarski veleposestniški špeharji so obdržali čvrste cono preteklega ledna, dočim so se oslali špeharji podražili za 2—3 groše.
Vabilo na V. balkanske igre. Krasen plakat, ki vabi balkanske.narode na letošnjo balkansko oliinpijarlo v Zagreb v dneh 26. avgusta ter 1. in 2. septembra.
Naša lahka atletika na mogočnem pohodu
Preko zadnjih uspehov v jugoslovanski lahki atletiki pa ne smomo iti kar tako mirno, kakor jo bilo lo doslej običajno. Kajti naša lahka atletika so je prerila do tako odličnih rezultatov kljub te mu, da se nanjo ni polagalo skoro nobene važnosti, kljub temu, da so pri večini klubov tako mačehovsko ravnali z lahkoatletskiini sekcijami, in kljub- temu, da ni imela nobenih denarnih sred štev. Dobra volja in požrtvovalnost voditeljev, že lezna energija in idealizem posameznih atlelov, to so činitelji, ki so prjvedli našo lahko atletiko do tako visoke stopnje. Majhen je bil kader teh idealnih fantov pred par leti, danes je pa to število močno narastlo in ž njim tudi kvaliteta. Kaj bi bilo, če bi lahko atletiko klubska vodstva tako propagirala in tako podpirala kakor na primer no-I gomet? Mi bi bili danes v tej športni panogi brez dvoma vsaj srednjeevropska .klasa . Ne samo, da ee ni podpiralo delo lahkoatletskih sekcij, nasprotno, celo oviralo se jc njihovo delo in to peredko-krat in pri večini klubov, kjer imajo nogomet. S tem ne mislim delati nikake propagande proti nogometu, ampak hočem ugotoviti samo resnično dejstvo in pa ponovno opozoriti vse prizadele funkcionarje pri vseh klubih in nadrejenih instancah na to, da vsaj sedaj, ko vidijo tako uspehe v lahki atletiki, katerim se ne čudi samo naša država, temveč tudi inozemstvo, popravijo to, kar so preje zamudili. Sedaj je najugodnejši čas za to, ko stojimo tik pred balkansko olimpijado in pa pred svetovnimi olimpijskimi igrami, ki bodo če/, v Berlinu.
Uspehi v naši lahki atletiki so taki, da so ccio bglgrajskj listi, kjer se navdušuje občinstvo predvsem za nogomet, začeli posvečati veliko pažnjo tej športni panogi v naši državi. Še več. Politika -se celo zavzema za to, da je treba našim lahko-atletoni, o katerih vemo, da živijo v zelo slabih razmerah, preskrbeli službe. Saj je vendar znano, da so ravno naši najboljši lahkoutleti brezposelni ali pa imajo tako slabo plačana mesta, da se ne morejo preživljati. No, in če so potem uspehi kljub temu taki, kakršne smo videli ravno zadnje dni, potem Ri lahko mislimo, kni bi tak fant šele dosegel. ko bi imel službo in bi vsaj toliko zaslužil, da bi del svojega prostega časa lahko posvetil športu, oziroma lahki atletiki.
Povsod na svetu stremijo za tem, da vzgojijo zdrav in krepak narod, kar |>n se more zgoditi predvsem na la način, da se vzgoji močan kader I vrhunskih športnikov, ki vodijo celo gibanje in ki i zastopajo obenem tudi barve svoje domovine na j mednarodnih tleh. Vse panoge so pri njili onako-! vredne, morda uživajo one, v kalerih dosegajo boljše uspehe, kake privilegije, vendar sc pa v sploš-nem lahko reče, da skrbijo za vse enako, najmanj, kar je, pa je to, da vse podpirajo. Samo pri nas ni tako. Edino nogomet je užival in še uživa z»-upnnje klubskih vodstev, zanj se je žrtvovalo vse, zanj so je. moral .dobiti potrebni denar, in če je šlo šc lako trdo zani. Nikomur ni prišlo in ne pride, ua misel, da bi morali nogometaši gojili ludi lahko atletiko, če hočejo v svojem fohu doseči kak poseben uspeli. Nasprotno. Celo branilo se je sodelovanje v lahki allcliki, češ, to bo škodovalo uspe-liom v nogometu. Namesto, da hi delali roko v roki, kar bi bilo v korisl i nogometu i lahki atletiki, smo se razdvojevali in so bili celo primeri, ko slu se rudi tega ustvarila v klubih dva, včasih zelo sovražna Inbora: na eni strani nogometaši, na drugi
ler o krat
progo 100 m
pa lahkoutleti. Ne bom tukaj še enkrat pogreval naših slarili napak, radi katerih trpi ves miš spori; dejslvo je, da je bilo lako in je še, tako in da moramo drugače začeti, če hočemo .priti kam naprej.
Mislim, da ni preveč, če trdim, da so nam naši lahkoaitleti pokazali pravo pot, in upam, da ni lo n i kaka domišljavost, če pravim, da moramo slediti njihovim stopinjam, če hočemo imeti lep spori, zdrav narod in končno tudi uspehe, ki na* bodo uveljavili doma in v tujini. Ob lej priliki hi žc enkrat omenil krasno zmago Primorja v Bukarešti, lep uspeh naših de.setobojcev v Sofiji in najboljši
tonskem
teku nas maratonec Športi v Zagrebu, če «očnej<! pogledamo .rezultate, vidimo, da sla Martini in krevs luijodličneje zastopala barve Primorja ,n naše države v Bukarešti. Martini je postavil v skoku v višino s skokom 1.85 m nov jugoslovanski rekord. Krevs pa je izenačil rekord ua 800 m, za ka-1 1:59.2. Tudi v štafetah nn štiri-štirikrat 100 m jo bil čas.Samo malo slabši od našega državnega rekorda. Dalje «o bili na odlični višini uspehi Kovačifa in A. Zorge. Dr. Buratovič (Concordia, Zagreb) pa .je odlično zastopal nase barve v Sofiji. V desetoboju je /boljšal .rekord Kallaya; dosegel je 6715.46 točk ter zasedel drugo mesto za Bolgarom Dojčevom. V sko- ■ ku s palico pa je ob tej priliki postavil nov jugoslovanski rekord s skokom 3.55 m. Prezreti ne sinemo našega odličnega maratonca Staneta Sporna (Ilirija), ki je pred par dnevi postavil najboljšo jugoslovansko znamko v težkem maratonskem teku na 42.192 km, katero progo je pretekel v 2 urah 59 minutah. To so rezultati dolgotrajnega, vztrajnega in nesebičnega dela, ki so ga do.sugli lelos naši lahkoatleti. ki nam jamčijo za kar najboljši uspeh na letošnji balkanski olimpijadi, ki se vrši v Zagrebu.
Glede na vse to imam samo eno željo: da klubi, športne instance in drugi merodajni činitelji v naši javnosti, uvidijo, da je med športnimi panogami lahka atletika ona športna panoga, ki'spada med najprimernejše telesne vaje za našo mladino, da je to ona panoga, ki zasluži največjo podporo, in končno ludi ona športna panoga, v,kateri bomo dosegli največje uspehe na mednarodnih lleh. Enakopravnosti z nogometom in malo več podpore od javnosti in naša lahka atletika bo zavzela tudi pri nas ono mesto, ki ji gre.	I. Ki—er.
Med našimi nogometaši...
BMgrad. 17. jul. m. Jutri zvečer bo odbor tukajšnje, nogometne zveze izrekel kazen radi znanih spopadov na nogometni tekmi med BSK in Hajdukom i i Splita. Od višino te kazni bo zayisen ves laoJoči program-mednarodnih nogometnih tekem kakor tudi izid tekem za državno prvenstvo, ker • bi moral BSK v primeru visoke kazni še nhdalje igrali z B skupino, mednarodne tekme bi pa seveda docela odpadle.
Spominsko kolesarsko dirko je priredil klub Edehveis na progi Maribor—Frani—Kače—llajdinii —Sv. Miklavž v daljini 42 km. Zmagal je. Čeh Ivan (Maraton) v 1,27,48. Grabeč Ivan. (Primorje. Ljubljana) 1,27,29, Šunko Josip, (Maraton) 1,27,30, Kem-perie Anton (Maraton) je imet deffekt ter je , Rfff prehodil peš. Dirka je zopet pokazala premoč' maratonskih kolesarjev. Vodstvo dirke je bilo v rokah predsednika podzveze MarkoviČa ter klubskih fonkcionarjev Lešnika in Halbvvidla.
Medmestni teniški turnir Maribor : Zagreb : Gradec. V prireditvi ISSIv Maribor, se je. vršil v Mariboru medmestni teniški turnir Maribora, Zagreba in Gradca. Bila je lo elitna prireditev, ker so vsa tri mesta postavila na belo |>olje. res svoje najboljše moči. Za Maribor so se borili liitzel, Ley-rer, Bergant, Halbiirlh in Gasparin ler dami Lir-zer in Voglar; za Zagreb so nastopili Pallada, Schaffer, MitiČ ter državna prvakinja gdč. Kovačeva; Gradec pa je poslal svojo reprezentanco, ki jo tvorijo štajerski prvak Nierhaus, Peiller, Wer-negg in prvakinja Štajerske gdč. Mallinger. — Zagrebčani so pokazali visoko stopnjo teniškega športa ter so gladko odpravili Mariborčane in Gradčane. Proti Gradcu je zmagal Zagreb s 6 :0. proti Mariboru z 9:0, nato jia je še Gradec, premagal Maribor s 5:3.
///'77'. Službeno. D;imi«!ijn seja cknckulivi' odpadu. Prihodnja bo danes leden oh 19 v posfibni sobi t-c-slavrnatje Kiuoiui. Tajnik T.
SK Jadran pozivu vsr svoje nogometaši! nn Mro-no obvezni sestanek, ki bo v detrtojc ob l!l na iurlščn. Sestanek j« /.clo važen /.u schtnvo iiiohIov. ^ripcljilp s solio.i svoje iirljaloljc. ki hočejo sodelovati v nogometni nli lalikoutlctski sekciji. Ker se bo nn sestanku tlo-loSil čas treninge /.a posamezne skupino in zn nove ulane, .ie dolžnost vseh ehuiov, da se. »ostanka zanesljivo udeleže, Clnni. ki bi od sestanka neopravičeno izostali, bodo Črtani r/. klubskemu siv.uuma. — 1,'r-ed-sedstvo.
1.1 a I a
Hadne. Pok nI preide v popolno last kluba, ki si t:u b" osvojil trikrat zaporedoma ali petkrat v presledkiji. DraKoceni pokal je razstavljen v izložbenem oknu trgovine. irdene Minke itreifuntove na Dolenjski eesti.
Si>artni I,hib Trlič. Klubski šahovski furnir SKT je bil /.akljneen pretekli teden. Prijavljenih je bilo 11) udeležencev, '1 gospoda sla se (lirntrjn udeleževala eelo od oddaljene vasi Križe. Tnbeljt tretjega. iirriLlneAra ve eera je razvrstila igralce na dve skupini, kateri je delila precej 7.evajočn meja. Stališ« ni prišla veliko v poštev; koristi turnirju je iuioln par v nekaj poučnih vzorcih komhinatorno izsiljenih zmng boljših inraleov. — Vse nekaj driiRCKa .ie p» nudila boljša skupina, ki jo jc tvorila polorica. žilavo borbenost ob oslri kun kurenci, kar nam dokn/.ujejo rezultati. Od doscKljivili je dosegel štnle l.udovik S in ixil loAki; nagrajeno mesto, drugo mesto ie za f s ti in pol točkami, Iretjo mesto pn Haltezar \'llko in Sajovlc .lan - V bodoči sezoni namerava klub pri turnir z okoliškimi klubi, ker rn/p"
igralci.	—er
★
tekme se vrše prihodnje na Češkoslovaškem. Prav razni dogovori meri men>-(lajntnii činitelji v ČSR glede pri)M'nv za le lekme. Glede skakalnice so sc tako odločili, da ne bodo gradili nove, temveč bodo staro preuredili, da bo dopuščala skoke nad 70 metrov. Poleg tega bo skakalnica opremljena z najmodernejšimi napravami. Imela bo amfitealralično napravljene tribune za tisoč sedežev in 10.000 stojišč; na obeh straneh pa bo lahko gledalo še 5000 ljudi. Skakalnica bo imela električno v/.penjačo za smuči, telefon, kabine za radio, avtomatični kazalec za daljavo skokov ild. Pod skakalnico bodo gorke sobe in veliki šotori /.n primer slabega vremena. Seveda bo posebno skrbno pripravljeno za poštno službo (telefon brzojav), saj pričakujejo tedni najmanj 160 poročevalcev i/, vsega uvela, (ilavni poročevalski slan bo v Štrbske Plešo. Za to prireditev bodo izdali posebne poštne znunike.
devetih točk ter s tem sedel si del ko s ti rediti lagajo z
KIS i n e smučarske lelo v Visokih Tatrah zadnje dni so se vršili
JSazznatnila
Ljubljana
1 A'ofno službo imata lekarni: (lr. Piccoli, Dunajska cesta li, iu mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg S.
Drugi hraii
Dramatični odsek «Pevskega društva Sneberje-Za-dobrovai vabi dne 29. julija ob 10 vse prijatelje narave in dramatike k drami »Carski sel«, ki jo vprizori na prostem v gozdu zraven .Pevskega doma«.
Radio
Programi Radio Ljubijanat
Sreda, 18. julija: 12.15 Reproduirane operne arije 12 45 Poročila 13.00 Cas, češka lahka glasba 1111 ploščah 1S'(KI Spomini s poti (g. Peterlin Potniška) 18.30 O verstvih (g. Franc Terseglav) 19.00 Havajske gitaro v re-produc. glasbi 19.30 Literarna ura: Pregled revij (g. Podbevšek) 20.110 Srečna pred vrati ltadijska opereta: priredil in uglasbil g. Anton Balatka 22.00 Cas, poročila 22.15 Citraški iu mandoiinistični orkestri (na ploščah).
Četrtek, 19. julija: 12.15 Pesmi iz našega juga (plošče) 12.45 Poročila 13.00 Cas, rcproduc. slov. nar. pesmi 18.00 Mali jazz, Vojko in Bibič Prelovec 18.30 Tipi žene v romanih Turgenjeva (Topolavee Marija)
19	00 Plošče po željah 19.30 Kecitacijskt večer (ga. Nada Obereigner) 20.00 Prenos iz Belgrada 22.00 Cas, poročila 22.15 Debussy: Nocturni (reprodukcija).
Drugi programi:
SREDA, 18. julija. Belgrad: 19.10 Radijski orkester 20.00 Prenos iz Ljubljane — Zagreb: 20.00 Prenos iz Ljubljane — Dunaj: lli.35 Iz operet 17.50 Monteverdi-jeva glasba 19.40 Vojaška godba 21.15 Ob 25 letnici smrti Deti. v. Liliencrona — Budimpešta: 18.00 Klavirska glasba 19.10 Salonska glasba 20.15 Opera «Boheme«, Puccini — Milan-Trst: 20.45 Igra — Rim: 20.45 Opera tlsabeau«, Mascagni — Praga: 19.10 Strelska godba
20	30 Neruda in češko gledališče 21.15 Komorna glasba - Varšava: 19.15 Violinska glasba 20.12 Plošče 21.12 Pesmi 21.30 Klavirska glasba — Monakovo: 21.00 Večerni koncert — Frankfurt: 21.00 Komorna glasba — Lipsko: 20.30 Zabavni koncert — Vratislava: 21.00 Zabavni večer.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »soka beseda Din l'—; zenltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek ze moli oglas Din 1<N-. Mali oglasi se plačujejo lakoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm visoka petltna vrstice po Din 2*30. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prllolfH znamko.
Vabilo
na izredni občni zbor Osrednje vinarske zadruge za Jugoslavijo r. z. z o. z. v Ljubljani, ki se bo vršil v četrtek 26. julija 1934 ob 6 zvečer v pisarni Kongresni trg 2, po sledečem
dnevnem redu:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Odobritev računskega zaključka za prvo pol-letje 1934.
3.	Slučajnosti.
V slučaju nezadostne udeležbe (§ 17 pravil) se vrši občni zbor pol ure kasneje in je sklepčen pri vsaki udeležbi,	Načelstvo.
Kuharica
samostojna gospodinja — srednjih let — se sprejme takoj ali avgusta. Ponudbe podružnici »Slovenca« Celje št. 8028.	(b)
DOBER TEK JE ZNAK ZDRAVJA.
Čim pa opazite pri otrocih ali odraslih, da jim jed ne prija, da niso dobre volje, je to znak nerazpoloženja. Ne boste storili napak, ako jim daste takoj v malo vode ali mleka prašek »Magna«. »Magna čisti prijetno, brez bolečin. »Magna« osvežuje. Za iztrebljenje otrok majhno, odrasli veliko žlico. »Magna« prašek se dobi v vseh lekarnah. Zavojček 4 Din.
(Reg. S. br. 4788/32)
& KUBANV-JEV MATE ČAJ
liram ter krepCa živce in mišice. Pospešuje prebavo, dela apetft, regulira delovanje sica in ledvic. Kdor ga redno pije, se mu nI bati ne gihta ne revme. Dobi se v vseh lekarnah v originalnih zavojih po Din 15—, ali pri zastopstvu: Lekarna Mr. Milivoj Leustek, LJubljana. Resljeva c. 1, ako pošljete v naprej Din 15-—. Športniki, turisti, lovci, nogometaši: pijte ga iVdnol
9 lise za volane v različnih gubah
Specielni en tel obiek, voian, šaiov itd. 9i$uriranje - predtlskanje.
'Vezenje monogramov, zaves, perilo. Navaden lin entel vložkov in čipk. — Hitro, tino in poctnll
Matek (J Mikeš, Ljubljana (poleg hoiti. štrukelj)
_ ^bRITZNER
POKROn/tNit KOLESA
»Roji .HOLER4 io .GR1TZNER'
po ltredno nizhlli cenah
samo pri tvrdki
JOSIP PEIEL1NC - LJUBLJANA
biizn Prešernovega spomenika, za vodo.
Večletna garancija! Pouk v umetnem vezenju brezplačen 1	Telefon štev. 2913.
ilužbodobe
i
Vajenci
ii
Trgovskega vajenca
i primerno šolsko na-obrazbo, sprejme trgovina železnine. Naslov v upravi Slov.« pod št. 8033. (v)
15 leten fant
zdrav, močan, z 2. razr. meščanske šole — išče mesto mesarskega vajenca. Nastop takoj. Vprašati pri Jos. Kranjcu, Arjavas, Petrovče pri Celju.	(v)
EEZEEI
»Reform« steklenice
za vkuhavanje sadja in povrtnin so letos cenejše. — Cenike zahtevajte pri tvrdki Lovro Petovar — Ivanjkovci.	(1)
Steklena stena
4.5 x 2 m, lepo izdelana, z neprozornim steklom, za pisarno, in 4.5 x 1 m lesena ograja, za isto uporabo — poceni naprodaj. Tomšič, Polhov gradeč. (1
Hranilno knjižico
Ljudske posojilnice, z vlogo 16.000 Dih prodam proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod šifro »Ljudska« 8073. (d)
Posestva
Hiša
naprodaj s trgovskim lokalom v večjem mestu v Sloveniji. Ponudbe pod: »Ugodno« 7916 na upravo »Slovenca«.	(p)
VINA
prvovrstna po najugodnejših cenah kupite pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
Ia. hruške, jabolka
debela, kg. 3.50 Din, slive spingle 3 Din, kumare 2.75 Din, paradižniki 3.50 Din . v košarah po 35 kg razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Kupimo
Srebrne krone
staro zlato m srebro ko-puie RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Liubljana. Ilirska ulica 36, vhod c Vidovdanske ceste ori gostilni Možina.
Novo hišo
v prijaznem trgu, z nekaj zemljišča, pripravno za obrtnika ali upokojenca, prodam. Stanovanje takoj. Marija Čater, Kozje 99. p
Nova hiša
2 sobi, kuhinja in pritik-line, z lepim vrtom, naprodaj tudi za hranilne knjižice. Poizve se v Mariboru, Vrtna ulica št. 12, pisarna.	(p)
II
Obrl
Fotomayer
Maribor, Gosposka ul. 2. Dragi časi: ceneno slikanje! Za legitimacije in brzoslikanje - takoj! — 6 autofot 15 Din.
Malinovec
pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo in veliko v
lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, Dunajska c. 6.
PREMOG drva Telefon 3934 SLOVSA
Kolezijska 19 Nudimo Vam
za majhen denar dobra oblačila. — A. Presker, Sv. Petra cesta 14. (1)
Dirkalno kolo
rabljeno, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8062. (k)
Seno
lansko, sladko in polsladko, ali letošnje, dobava avgusta, kupim. Ponudbe pod »Dobro blago« 8095 na podružnico »Slovenca« v Celju.	(k)
Denar
Droben oglas t -*SIoxtnat* posestvo ti hitro proda; če že ne z gotovim denarjem oač kupca ti t knjižico da. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Bančno-kom. zavod
v Mariboru
kupi takoj hranil, knjižice Mestne hranil., Celje, Banovinske hranilnice, Celje.
Okrajne hranilnice, Slo-venjgradec.
Okrajne hran., Konjice, Okrajne hranilnice SI. Bistrica — ter izplača takoj v gotovini po najboljši ceni.	(d)
Prodam
ca. 50 m železne pocinje-ne cevi 4 cm, dalje 4 hrastove kadi po 15 hI ter 6 sodov po 30 hI, ev. i se zamenja za vino. Po- j nudbe pod »B. M.« štev. | 8097 na upr. »Slov.«, (1)
I!
Pohištvo
Spalnice
moderne, iz orehove korenine, pleskane in kuhinjske oprave ter drugo pohištvo dobite najceneje pri Andlovic, Komenske-ga ulica 34.	(š)
Moderna spalnica
nova, s psiho in ogleda^ lom, naprodaj za 1800 D. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8082.	(š)
Splitska tvrdka
dobro fundirana, prevzame glavno zastopstvo ali komisijsko skladišče od večjega, solidnega podjetja katerekoli stroke. Dopise upr. »Slovenca« pod »Zaupnik je tu« 8067. (r)
Berite
\Slovenca-
in oglašujte v njem!
Vabilo
na ustanovni občni zbor »Zadružne kleti«, reg. zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo vršil v sredo, dne 15. julija 1934 ob pol 6 popoldne na Kongresnem trgu št. 2, vhod v veži, desno.
Dnevni red: _
1.	Volitev načelstva.
2.	Volitev nadzorstva.
3.	Slučajnosti.
Načelstvo.
ZAHVALA. Za vse številne pismene in ustne dokaze iskrenega sočutja, ki sem jih prejel ob bridki izgubi moje predrage in nepozabne soproge, gospe
MARIJE TENENTE
se tu najtopleje zahvaljujem. Vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, katero je pokojnica tako ljubila, moja globoka zahvala. Posebna zahvala pa prečastiti duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo za globoko segajoče petje, in vsem onim, ki so pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti.
Rudolf Tenente, soprog.
ZAHVALA
%
Za premnoge izraze sočustvovanja in tolažbe ob prerani in bridki izgubi našega sina, soproga in brata
JANKOTA KOSCE
kontrolorja drž. železnice
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najprisrč-nejšo zahvalo. Vsem darovalcem vencev in cvetja izrekamo najtoplejšo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Debevcu za vso požrtvovalnost in tolažbo v zadnjih trenotkih življenja, dalje vsem njegovim stanovskim tovarišem za njihovo požrtvo-valost in veliko ljubezen, vsem pevcem za krasne, v srce segajoče žalostinke, enako tudi čč. duhovščini. Nadalje se zahvaljujemo T. K. S. iz Ljubljane in Jesenic za poklonjene vence in spremstvo na zadnji poti, in g. prof. Ravnikarju za tople poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin pokojnika ter vsem onim, ki so v tako častnem številu spremili dragega pokojnika na zadnji poti.
Ljubljana, dne 16. julija 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Vsem, ki so ob prebridki izgubi naše blage matere, gospe
Seraline Sajovic
sočuvstvovali z nami, jo spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili obilo prekrasnega cvetja, izrekamo najtoplejšo zahvalo.
Globoko žalujoči rodbini dr. Sajovic in dr. Windischer.
Ljubljana, dne 17. julija 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala
Vam vsem, ki ste nas ob težki izgubi našega nepozabnega očeta, starega očeta, tasta, brata, strica in svaka, gospoda
Josipa Rebeka si•
ključavničarskega mojstra in meščana ljubljanskega
tolažili in počastili njegov spomin navzlic slabim vremenskim prilikam, da ste ga spremili v tako častnem številu na njegovi zadnji poti, najlepša in iskrena zahvala. Posebno čutimo dolžnost zahvaliti se vsem darovalcem vencev, zastopstvu Ljubljanskega Sokola, Zbornice TOI g. predsedniku Jelačinu in gg. tajnikom, g. županu dr. Pucu in gg. občinskim svetnikom, Obrtniškemu društvu, Obrtniškemu vajenskemu domu z g. častnim predsednikom Turkom in članstvu, Okrožnemu odboru obrtniških združenj in Bolniški blagajni samost. obrtnikov z gosp. Pristouvom, Združenju ključavničarjev z g. Martinčičem, Kat, društvu rokodelskih pomočnikov s preds. preč. g. kanonikom Strojem, odposlanstvu Prostov. gasil, društva, uradništvu OUZD, krajevni organizaciji JNS Mestni trg in Strelskemu društvu Sigurnost. Končno naša topla zahvala gg. pevcem Združenih pevskih zborov za petje ganljivih žalostink ter. gg. Krapežu, kanoniku Stroju in Igliču za tolažilne govore ob grobu.
Iskrena hvala!
Simončič Maks:
22
Česnik je ves divji:
»Le kaj jim je storila ta uboga živad, Ja jo tako pretepajo?! Pa jim povej to — tem mulcem madjarekim, ki ne znajo drugega jezika kot tisti svoj zmešani hindr-hondrk
»Ti si inoral biti pa res čuden mesar,< se po-norčuje Bogataj. »Kako si pa jirodajal meso, če niši živali prej zaklal?«
»Tele zagamano! Klati in trpinčiti tpač nn vseeno. Kadar boš kupil par poštenih, da ti bo duša na vseh koncih uhajala iz telesa, boš lahko sam presodil, kdo izmed naju je imel prav.«
Mimo nas drvi kolona avtomobilov. Spet ranjenci. Ležijo in sediijo drug poleg drugega, onesnaženi z blatom in krvjo, ki se jim lepi po obrazu, rokah in obleki. Med njimi eo tudi mrtveci. Odlagajo jih za vasjo, kjer so zanje že izkopani skupni grobovi. Trideset in še več jdh zmečejo v eno jamo, posujejo jih s klorovim apnom, navrh namečejo plast zemlje — in pogreb je opravljen.
Habič, ki se je že ves čas motovilil nekje za vasjo, jo počasi maha proti nam s cigareto v ustih. Zadovoljno se reži in puha goete oblake dima skozi raztegnjene nosnice, kakor da posnema lokomotivo.
»Kje zlomka si jo staknul?« ga vprašuje Zgur
in z očrni in ustmi požira dim, ki se vali iz Habi-čevih nozdrvi.
»Z neba mi gotovo ni priletela,« 6e košati Habič, videč naše poželjive poglede. Tudi meni se je prileglo ležati in lenuhariti, pa sem se še o pravem času spomnil, kako nam je učitelj zmerom pridi-goval, da je rana ura zlata ura. Pa se nisem ure-zal, kakor vidite!«
Nihče mu ne ugovarja, kajti skoro vsak izmed nas bi bil rad deležen blagodejnega vonja njegove cigarete. Habič to dobro ve. Posmehljivo se razko-rači pred nami in izpljune Bik, da odfrči v velikem loku čez naše glave. Nato seže z graciozno kretnjo španskega granda v notranji žep 6voje umazane in razcapane suknje ter privleče iz njega škatljo cigaret, katere začne deliti med nas »da bomo imeli vsaj pet minut zamašene gobce.«
»Sunil sem jih tri škatlje z voza,« mi pripoveduje spotoma, in bi jih bil še več, pa je — na vozu sedel tudi krapar. Nahrulil me je kakor psa še za te tri, zato sem jo kar ročno pobrisat. Ko eem jo mahal zadaj za vasjo, sem pa staknil še nekaj boljšega. Nekakšen gradič. Hotel sem si ga natančnejše ogledati. Sprva nisem mogel noter, ker eo okna zamrežena, vrata pa iz hrastovune in zaklenjena. Nazadnje sem pa le staknil tik pri tleh na zadnji strani vratca, skozi katera sem se zmuznil v klet. Hej, kaj vse je tam notri! — Zaboji, polni jajc, pa tudi prekajene mesnine visi še precej pod stropom. Nekaj teh dobrot sem si kar
kaj privoščil, potem sem se šele razgleda! po notranjosti. Rečem ti: nebeško! Postelje kakor pri najfinejši gospodi. Če se skobacaš vanje, se ti zdi, kakor bi te angelčki pozibavali. Ogledal sem si skoro polovico gradu, pa me je nazadnje premagala žeja. Mislil sem si: kjer je meso, bo gotovo tudi pijača. Res, nisem se zmotil. Kakor vojaki pri paradi so stale steklenice druga poleg druge v kleti. Še zdaj ne razumem, kako je mogoče, da jih ni moj nos takoj zavohal. Dvema sem zavil vratove, druge sem pa pustil za nocojšnjo požrtijo.«
Pogledam ga, če se norčuje, pa vidim, da mu je hoja res dokaj nerodna. Tudi obrz ima ves za-ripel. Sveti se mu kakor zrel paradižnik.
»No, kaj praviš k vsemu temu?« me vpraša čez nekaj časa. »Mislim, da je bila Kolumbova Amerika figa v primeri z mojo najdbo. Drevi jo mahnemo tja. Pa nas ne sme biti preveč, da se stvar ne raznese. Jaz, ti, Žgur, Strgulc in morda še Skočir, Manfreda in Bogataj. Kovaču sem tudi rekel, pa si ne upa, ker bi ga naš stari pogrešal. Mu bomo kar semkaj prinesli, zato nas bo pa on poklical, če bi prišlo slučajno kaj vmes. Tudi drugim damo lahko nekaj gnjati, saj jim ni treba obesiti na nos, kje aino jo ujeli.«
Zadnji štirje i ti o vi so minili kakor v snu. Najbolje jih je izkoristil Habič, ki se skoro ves čas ni ganil s postelje. Obložil se je e steklenicami in gnatjo, da je imel vse takoj pri rokah, ko se je
zbuddl. Če je moral na potrebo, je javkal in stokal, kakor da mu vsaka stopinja povzroča nepopisne bolečine.
Ze osem ur smo na potu in še se ni popolnoma streznil. Ko smo zjutraj odhajali, je kričal in razsajal, da je privabil celo starega. K sreči so razgrajača pravočasno odvlekli v hlev, kjer se je nekoliko umiril, drugače bi jih bil izkupil.
»Toliko vode sem mu skupaj znosil, kolikor sem jo le mogel dobiti, pa je veo požlampal,« nam pripoveduje Strgulc. »Še zdaj lahko slišite, kako mu plajha v trebuhu.«
Habič mu ne odgovarja. Govorjenje mu baje povzroča prehudo žejo. S povešeno glavo se vleče naprej in tiho momlja nekaj sam v sebe.
Vasi, mimo katerih korakamo, so še obljudene in s polja in njiv pobirajo ljudje zadnje pridelke.
Nekaj jih stoji tudii ob cesti. V vseh žepih imajo skrite steklenice z žganjem, katerega nam ponujajo, kadar ni častnikov v bližani. Cene so oderuške, toda nihče se za to ne zmeni, kajti naj-vekrat je tudi za denar težko kaj dobiti.
»Sama ničvredna pakaža tod okoli,« zabavlja Žgur. »Navihanei, da jim ne najdeš para. Le poglejte! Skoro nad vsakimi vrati visi cesarjeva podoba, aLi pa Srce Jezusovo in Marijino. Ko pa mi odidemo in zavohajo Moskale, pa brž vse v kot, namesto njih pa obesijo ruske ikone in carja in druge takšne ruske cucke na vrata. Sam sem videl to na lastne oči.«
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc,
Izdajatelj: Ivan liakoveo,
Urednik: Loize Golobic.