Ste v. 156 V Ljubljani, četrtek 11. julija 1940 Pred sovjetskim nastopom proti Madžarski in Turčiji Od Madžarov naj bi Rušila zahtevala karpatsko Ukrajino, od Turčife pa Dardanele - Vojaški vpoklici v Bolgariji in Turčiji London, 11. julija, o Reuter poroča: Iz Budimpešte poročajo, da se sovjetske čete zbirajo ob severni mejj Madžarske. Sodijo, da bo Sovjetska Rusija v najkrajšem času zahtevala od Madžarske, naj se umakne iz Karpatske Rusije na svojo prejšnjo mejo, kakor je bila za bivše češkoslovaške republike. Ankara, 11. julija, m. United Press poroča: Uradni krogi zanikujejo vesti, ki pravijo, da je Rusija poslala Turčiji ultimat, v katerem zahteva zase nadzorstvo nad Dardanelami ter prost prehod skozi ta preliv. Turška vlada je za v petek sklicala izredno sejo narodne skupščine, zaradi presoje zahtev, za katere pričakuje, da jib bo Rusija poslala Turčiji. Uradni krogi zanikajo vesti o ultimatu Turčiji, prepričanj pa so, da bodo nekatere ruske zahteve v kratkem sporočene V turških vojaških krogih vlada precejšnje vznemirjenje zaradi bližnjih dogodkov To vznemirjenje povečavajr> še vesti ki pravijo, da bo Bolgarija v Četrtek razglasila splošno mobilizacijo. Teh vesti seveda še ni mogoče kontrolirati. Turški vojaški krogi so prepričani, da bo na takšen bolgarski korak Turčija istočasno odgovorila s splošno vojaško in civilno mobilizacijo. Zdaj ima Turčija pod orožjem 800.000 mož. London, 11. jul. o. Reuter poroča, da je snoči odpotoval turški poslanik iz Sofije ▼ Ankaro. Poslanik bo v Ankari poročal o sedanjem stališču Bolgarije nasprotj Turčiji. London, 11. jul. o. Reuter poroča: Vesti, ki so se razširile, da je sovjetska vlada poslala turški vladi ultimat, so v Moskvi zanikali. Pač pa potrjujejo iz Ankare, da so bile med Sovjetsko Rusijo in Turčijo le izmenjane misli glede izhodišča Sovjetske Rusije skozi Dardanele na Sredozemsko morje. V angleških krogih sodijo, da so se razmere med Turčijo in Sovjetsko Rusijo in Turčijo ter Bolgarijo zaostrile. Turčija je včeraj poklicala pod orožje zopet več letnikov. Hitler je odklonil madžarske zahteve po spremembah meja v južnovzhodni Evropi Poluradne nemške in italianske vesti o sestanku v Miinchcnu pravijo, da mora biti sedanje stanje na Balkanu ohranjeno Miinchen, 11. julija, o. O včerajšnjem dve in pol urnem posvetu med kanclerjem Hitlerjem ter med italijanskim zunanjim ministrom in madžarskimi zastopniki je bilo izdano naslednje uradno poročilo: Voditelj Nemčije in državni kancler Hit-ter je sprejel v navzočnosti zunanjega ministra Ribbentropa in italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, predsednika madžarske vlade grofa Czakyja. Razgovori so potekali v duhu tradicionalnih prijateljskih odnošajev med temi tremi državami, Miinchen. 11- jul. o. »United Press« poroča: V poučenih nemških krogih govore, da je kancler Hitler pri včerajšnjih posvetovanjih odklonil madžarske zahteve za nadaljnje razkosavanje Romunije. Madžarski ministrski predsednik in zunanji minister ista dopotovala v Miinchen z namenom, da bi od Nemčije dobila privoljenje, da bi Madžarska lahko zahtevala od Romunije vsaj del Transilvanije. Madžarskima zastopnikoma pa je bilo sporočeno, da Madžarska ne sme zdaj motiti ravnovesja na Balkanu, ker so za Nemčijo in Italijo zdaj balkanski gospodarski viri izredno važni in da hočeta Nemčija in Italija z novo ureditvijo zlasti vzporediti in izkoristiti gospodarske sile Balkana. Zaradi tega je treba vse zahteve o spremembi sedanjih meja odložiti, zlasti pa take, ki bi utegnile privesti do uporabe sile. Livorno, 11 jul. o. Glasilo zunanjega ministra Ciana »Telegrafo« prinaša ^iz Berlina dopis svojega ravnatelja Ansalda o vsebini posvetov v Munchnu. Dopis pravi, da so med berlinskimi posveti razpravljali tudi o čem drugem, ne samo o sestanku v Minchnu. Madžareka vlada si je že nekaj časa prizadevala, da bi se njeni zastopniki neposredno po-razgovorili o položaju z državniki osi. Sovjetska zasedba Besarabije je pomenila za madžarski narodni ponos nekak udarec z bičem. Toda dejansko je zdaj čas malo ugoden za madžarske zahteve, ker sta državi osi zapleteni v vojno, ki naj izkorenini staro Evropo in ustvari noro. Iz posebnih razlogov v tem času pa je Italiji in Nemčiji vse na tem, da ostane položaj na Balkanu tak, kakrien je. Verjetno je, da sta madžarska voditelja razložila, kakšen je notranji madžarski položaj in kako so duhovi napeti, da bi prižlo do takojšnjega uresničenja madžarskih zahtev. Državnika sta do- Anglija napoveduje ukrepe proti Irski London, 11. julija. AA. Reuter. Parlamentarni urednik agencije Reuter piše, da so člani parlamenta razpravljali o položaju Irske z ozirom na možnost nemškega napada. Angleška vlada ni mogla doseči sporazuma z de Valero. Pogajanja pa so imela uspeh, da je Irska potrdila svojo nevtralnost za vse primere. De Valera odklanja vsako možnost sodelovanja navzlic nevarnosti. Ako bi pa de Valera privolil, da se bori na strani Anglije, sodijo, da bi težko vprašanje o združitvi Irske moglo biti nazadnje rešeno. Med tem časom pa Anglija pozorno gleda na položaj z ozirom na okoliščino, da bi napad na Irsko mogel dati sovražniku nova oporišča za operacije proti Angliji, kar bi zahtevalo angleške protiukrepe. V severni Irski je storjeno vse, da se v potrebnem trenutku da učinkovit odpor. Vatikan In nova Francka Vatikan, 11. julija, m. Uradni krogi v Vatikanu pravijo, da je apostolski nuncij v Franciji msgr. Valeri, poslal načrt nove francoske ustave Sv. Stolici in sicer na zahtevo maršala Petaina in Lavala. To govori o namenu Petainove vlade, da vpostavi tesno sodelovanje s Sv. Stolico. likratu z načrtom nove ustave je apostolski nuncij Valeri poslal Sv. Stolici tudi podrobno poročilo o stanju katoliške Cerkve v Franciji. To poročilo navaja med drugim, dp se je stanje katoliške Cerkve v zasedenih krajih zdaj uredilo zaradi sodelovanja Sv. Stolice z nemško vlado. Msgr. Valeri tudi poroča, da francoska vlada želi sodelovanja s Sv. Stolico v boju proti prostozidarstvu. Uradno vatikansko glasilo »Osservato^e Romano« v svoji zadnji številki hvali maršala Petaina, kar je najboljši dokaz za dobre od-nošaje, ki nastajajo med Sv. Stolico in novo Francijo. ' bila zagotovilo o toplem razumevanju, ki ga imata Nemčija in Italija za madžarske zahteve, in o žrtvah, ki jih prevzema Madžarska danes, ko ostaja mirna. To zagotovilo je spremljalo gotovo tudi zagotovilo, da sedanje stanje na Balkanu ne bo spremenjeno in da začasna žrtev Madžarske ne bo prinesla dobička nikomur drugemu, najmanj pa kakim _ nebalkanskim silam. V novi Evropi, ki jo ustvarjata Nemčija in Italija, bo Madžarska imela častno mesto, kakor ji pripada po njeni junaški preteklosti in duhovni pomembnosti. Budimpešta, 11. julija, m. Diplomatski urednik uradne agencije MTI piše; Dve in pol urni razgovor, ki sta ga imela predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Czaky z voditeljem Nemčije Hitlerjem v navzočnosti italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa, je eden najvažnejših dogodkov v političnem življenju Madžarske. Madžarski politični krogi z velikim zadovoljstvom ugotavljajo izredno prisrčnost, ki je vladala na teh sestankih ter pripisujejo velik pomen dejstvu, da je Hitler poklical na te razgovore tudi italijanskega zunanjega ministra Ciana. Izredno važno je, da je bilo na sestanku odgovornih osebnosti treh držav do-saženo soglasje^ zlasti glede ohranitve miru v srednji in južnovzhodni Evropi. Glede vseh vprašanj, o katerih so razpravljali na omenjenih setankih, je bilo tudi doseženo popolno soglasje med državami osišča in Madžarske. Na Madžarskem z velikimi simpatijami govore , o Hitlerju in Mussoliniju ter njunima zvesti-' ma sodelavca Ribbentropu in Cianu. Podrobnosti o prvih večjih pomorskih bitkah med Italijani in Angleži Rim, 11. julija, o. Podrobnosti iz včerajšnjih italijanskih uradnih vesti o bitkah na Sredozemskem morju pravijo: Ko je italijansko poveljstvo zvedelo, da plove znaten oddelek angleškega brodovja od Krete proti zahodu, so bile poslane nadenj italijanske letalske sile, ki so Angleže ves dan napadale in povzročile požare in hude poškodbe. Zdi se, da se je neka angleška ladja potopila. Razredčeni angleški oddelek je vseeno nadaljeval pot proti zahodu in je verjetno, da je hotel napasti kako italijansko oporišče. Zato mu je bila poslana nasproti italijanska mornarica, ki je v Jonskem morju napadla s pomočjo letal Angleže. V boju je bila ena italijanska ladja zadeta, a ne pomembno, potopljen je bil italijanski rušilec »Zephiro«, ena italijanska podmornica se ni vrnila. Posadka rušilca je rešena, ubitih in ranjenih je bilo 69 mornarjev. Angleško bro-dovje se je po srditem boju umaknilo proti jugovzhodu, preganjala so ga italijanska letala in večkrat napadla. Torpedo italijanske podmornice je potopil en angleški rušilec. Tudi britanski bombniki so napadli italijansko mornarico. V tej bitki, ki se je začela 9. julija ob 14. in trajala do noči, so sodelovale italijanske križarke, rušilci, podmornice ter bojni ladji »Cesarec in »Cavour« (23.600 ton). Angleško brodovje so tvorile med drugim tri 30.000 tonske križarke. Drugi oddelek angleškega brodovja je plul od Gibraltarja proti severu in so ga italijanska letala napadla blizu Balearov ter ga ves dan uspešno obmetavala z bombami. London, 11. julija. Reuter. Angleško vojno poročilo pravi med drugim: Ob včerajšnji pomorski bitki v Sredozemskem morju angleška mornarica ni imela priložnosti, da bi stopila s sovražnikom od blizu v boj. Italijanske ladje so srečno prispele v svoja zavetišča. Ena sovražna križarka je bila zadeta od torpeda z našega vodnega letala. Med britanskimi vojnimi ladjami, ki so sodelovale v bitki, ni bilo žrtev. Podmornica »Partien« je potopila neko italijansko podmornico s torpedi. Francoski parlament izglasoval pooblastila za novo ustavo Vichy, 11. jul. m. Francoska narodna skupščina in senat sta na skupni seji izglasovala pooblastila maršalu Petainu, da sme izdelati novo francosko ustavo. Izid glasovanja je bil 569 proti 80 glasovom. Za resolucijo parlamenta so bila podeljena predsedniku republike vsa pooblastila, da s soudeležbo maršala Petaina razglasi novo ustavo, ki jo bo narod odobril. Kmalu po začetku seje so se odigrali razburljivi prizori, ker so desničarji zahtevali kazen za krivce sedanjega poraza. V začetku seje je Pierre Laval kot zastopnik Petaina prebral poslanico starega maršala. Maršal Petain v poslanici poudarja, da bo bodoča ustava predložena ljudstvu v odobritev. Laval ni poročal, po kakšnih pravilih bo izvedena ta pridobitev. Ženeva, 11. jul. AA. Stefani. Kakor se izve iz Vichyja, tam stalno krožijo glasovi, da bo predsednik Lebrun gotovo odstopil. Za novega predsednika republike naj bi bil izvoljen Petain. Za predsednika vlade bi bil v tem primeru imenovan LavaL Italijanske razlage o posvetu v Munchenu: Začetek preurejanja v južnovzhodni Evropi Rim, 11. jul. m. Sestanku odločujočih osebnosti Nemčije, Italije in Madžarske v Monakovem, pripisujejo v Rimu izredno velik pomen. Politični krogi poudarjajo, da se je zdaj znatno razširila podlaga za pogajanja, ki so potekala v Monakovem in da je po tem sestanku pričakovati važnih dogodkov, ne samo na Zahodu v vojni z Anglijo, temveč tudi v Podonavju in jugovzhodni Evropi. Vse italijansko časopisje poudarja, da se je v Monakovem potrdilo novo stanje v Podonavju in jugovzhodni Evropi, kjer sta si Nemčija in Italija priborili vladajoč položaj ter izključujeta vsak angleški, francoski ali drugi vpliv. Po monakovskem sestanku, poudarjajo v Rimu, da se začenja izvajanje načrta za preureditev tega evropskega dela in to pod neposrednim vodstvom držav osišča. Dobro poučeni krogi v Rimu pravijo, da se pogajanja v Monakovem lahko zajamejo v tri točke. Sprejeti bodo naslednji stvarni sklepi: 1. Nadaljevanje vojne proti Veliki Britaniji in vsem njenim čezmorskim posestvom. Ta vojna se je ie začela, pa bo po monakovskem posveta dobila znatno ostrejšo obliko. 2. Strogo izvajanje pogojev o premirju s Francijo. Ni treba pričakovati tesnejših zve* med Francijo ter Nemčijo in Italijo, kar pomeni, da ne bo priito do sklenitve kake »veze s Francijo in d* ne bodo Francije silili, naj gre v boj proti Veliki Britaniji. 3. Hitra izvedba načrta o ustvaritvi novega po-ložaja v Podonavju in jugovzhodni Evropi v okvira splošnega programa *a novo ureditev Evrope. Anglija je — po vesteh iz Berlina — zahtevala razorožitev egiptovske vojske. V zvezi s temi vestmi sporoča egiptovsko vojno ministrstvo, da so Angleži zahtevali, naj se egiptovska vojska umakne iz določenih postojank, ki jih bodo zasedle angleške čete. Včerajšnji nemški listi prinašajo pod velikimi naslovi poročila o pomorskih bitkah na Sredozemlju. Berlinska »Biirsen Zeitung« pravi, da se je končno italijanski mornarici in letalstvu ponudila dobrodošla prilika, da se spopadeta z Angleži in jim dasta nauk, kakršnega so dobili od Nemcev pri Dun-kerqueu. V zadnjih pomorskih bitkah so posadke italijanskih ladij pokazale visoko moralo in ni bilo noben trenutek videti, da bi se bale sovražnika, ker so bile prepričane, da bodo v boju zmagale, pravi današnje dodatno poročilo agencije Stefani Vesti 11. julija Med nemškimi in angleškimi letali se je včeraj nad Rokavskim prelivom vnela huda bitka, v kateri je sodelovalo vsega 150 letal. Nemško poročilo poudarja, da so se pri tem zlasti izkazali nemški lovci, ki so varovali bombnike in da se je pokazalo tudi, da imajo nemški piloti boljšo šolo, kakor angleški. Nove listine iz nemške »Bele knjige« pravijo, da so se Angleži in Francozi dogovarjali za nastop na Balkanu, češ da bi edino Balkan mogel biti uspešno bojišče v sedanji Evropi in da je treba tam Nemčijo prehiteti, da ne bi prišla do Črnega in Egejskega morja. Edino tako bi lahko Anglija in Francija zadostili obveznostim glede poroštev, ki sta jih dali Romuniji in Grčiji. Predsednik Združenih držav Roosevelt je poslal zbornici včeraj poslanico, v kateri zahteva novih 250 milijard din za ojačenje ameriške obrambe. Predrzni napad angleških enot na francosko bojno ladjo »Richelieu« je popolnoma v duhu Angležev, ker so edino oni sposobni za take korake, pravi italijanski »Popolo di Roma«. Združene države ne bodo nikdar dovolile, da bi kaka evropska država napadla nje, zaradi tega se pospešeno oborožujejo in šteje redna ameriška vojska zdaj že 240.000 mož, do konca leta pa jih bo štela 375,000, je govoril včeraj namestnik ameriškega vojnega ministra. Med včerajšnjo pomorsko bitko je bila izgubljena le ena italijanska ladja. To je angleška agencija Reuter povzela iz uradnega italijanskega poročila, ne priobčuje pa italijanskih vesti o angleških izgubah Zavestno neresnično poročanje je zna-čilno za angleška vojno poročila. Reutei je na pr. včeraj trdil, da je Italija v sedanji vojni izgubila rušilec »Espero«, vsaj 15 podmornic ter veliko manjših ladij. Vs« italijanske izgube so bile uradno sporočene. Italijani strogo spoštujejo resnico \ poročilih, Angleži pa ne. To naj vedo ne razumni ljudje, ki so s težkimi skušnjam' plačali ta angleški poročevalski sistem pravi neko uradno poročilo italijanske agencije Stefani Včeraj je dopotovalo v Toulon italijansko zastopstvo za izvedbo premirja. . Angleško mornariško ministrstvo sporoča, da je morje med Orknejskimi otoki ter Islandijo in Grenlandijo, okoli Irske in Norveške, zaprto 7 minami, s čimer skušajo Angleži preprečiti, da bi nemške ladje prihajale v Atlantsko morje. Romunska vlada nradno zanikuje vse tuje vesti, o notranji zmedi v Romuniji. Neresnične so tudi trditve o izseljevanju prebivalstva iz Transilvanije ter iz južne Do-brudže, o umiku romunske vojslie od bolgarske meje in o grajenju nove obrambne črte 60 km od sedanje meje. Vrhovni poveljnik francoske vojske na Vzhodu general Mittelhauser, je bil po vesteh turškega tiska odstavljen, na njegovo mesto pa imenovan general Masset. 6700 vojnih ujetnikov je bilo doslej prepeljanih iz Anglije v Kanado, je izjavil namestnik angleškega notranjega ministra včeraj. Madžarska in Bolgariju sta včeraj podpisali trgovinski sporazum za eno leto. Za novega poveljnika v leningrajskem vojnem okrožju je bil imenovan general Kirkunos. To je letos že tretja sprememba na tem sovjetskem poveljniškem mestu. Romunija je izstopila iz Zveze narodov, ker ni po izjavi zunanjega ministra Manulesca, od Zveze nikdar imela nič koristi, marveč jo je ta ustanova zavlekla v škodljive politične korake. Romunija bo odslej v svoji politiki upoštevala evropsko stvarnost. Anglija je razglasila, da smatra vso Francijo, Korsiko, Alžir in francoski Maroko za sovražno ozemlje. Ameriška vojska bo v prihodnjem januarju imela 24.500 letal, je izjavil pomočnik vojnega ministra Johns. Včerajšnje nemško vojno poročilo pravi, da »o nemška letala potopila pred angleško obalo štiri trgovske ladje, deset drugih poškodovala, v boju in pri napadih na Nemčijo pa je bilo sestreljeno 29 angleških letal. Predsednik nove finske rdeče republike — brez prebivalstva — bo po sklepu sovjetskih oblasti znani Kuusinen. General Franco je v San Sebastianu obiskal otroke belgijskega kralja in jim dal na razpolago grad bivšega španskega kralja. V Pragi je bil aretiran župan dr. Klapka ter več drugih znanih osebnosti, ker je vzdrževal nedovoljene zveze s tujino, — pravi nemško uradno poročilo. Nemška in romunska vlada sta se sporazumeli, da se bodo še ta mesec smeli vrniti domov poljski begunci iz Romunije. Namestnik angleškega zunanjega ministra Butt-ler je včeraj imel govor po radiu in dejal, o® se utegnejo v Evropi razviti zapletljaji, ki bodo odvrnili pozornost Nemčije od Anglije. Razen težav, ki jih ima Nemčija z zasedenimi državami, se bo morala razgo-varjati z močnimi tekmeci. Italija in Rusija gledata vsaka z drugačnimi očmi na Balkan. Mnogo težav čaka vsako državo, ki bi hotela dobiti oblast nad Evropo in nad sve-tom. Najmogočnejša reč v novih spopadih pa bo glas topov z angleških bojnih ladij, lako je o govoru poročala agencija Reuter. Irska je v vojnem področju in se utegne odlo-čilnai bitka odigrati na njenem ozemlju, zaradi česar je treba pričakovati napacla, “““TJ i”ki minister za preoMta, 14 dni pogrešan turist se je Javi! V Savinjskih Alpah je zaradi megle zašel na nemško stran, kjer so ga pr«jeli Ljubljana od včeraj do danes Maribor, 10. julija Pred 14 dnevi je odšel iz Maribora na dopust v Savinjske Alpe 18 letni zasebni uradnik Ladislav Smodiš, sin šolskega sluge g. Smodiša iz Razlagove ulice. Mladi planinec je izvežban turist in plezalec ter se je napotil v gore popolnoma sam. Do Logarske doline se je odpeljal s kolesom, tam pa je kolo pustil ter se podal na turo. Ker ga nekaj dni ni bilo nazaj, so postali v Logarski dolini vznemirjeni ter so obvestili o tem tudi njegove starše v Mariboru, ki pa prav tako še niso imeli od sina nobene vesti. Silno so se prestrašili, ker so se bali, da je sina zadela v planinah nesreča. Štirinajst dni ni bilo od Smodiša nobenega sporočila. Med njegovimi prijatelji je prevladovalo prepričanje, da je v gorah padel v prepad ter se ubil. Lkali so ga v smereh, v katerih so domnevali, da je odšel, toda v nobeni planinski postojanki niso o njem nič vedeli. Obstojalo pa je rahlo upanje, da je planinec na svoji turi zgrešil pot ter je zašel na nemško stran. To upanje se je res uresničilo. Njegovi starši so prejeli včeraj od nemškega konzulata v Mariboru veselo vest, da se nahaja njihov sin zdrav v Nemčiji. V megli je zašel, zgrešil je jjot ter se je nevede znašel na nemški strani, ker je sedaj nemška meja strogo zastražena ter je tam zaradi vojnih razmer nadzorstvo nad tujci silno strogo, je trajalo precej časa, preden so se nemške oblasti prepričale, da je Smodiš povsem slučajno in brez vsakega namena zašel na nemško stran. V kratkem se bo spet lahko vrnil domov. Drug podoben zagoneten primer je bil prijavljen včeraj oblastem ter so bile vse orož- | niške postaje v Dravski dolini in na Pohorju naprošene za sodelovanje. Iz Maribora sta odšla preteklo soboto na Pohorje 2? letni predil-niški mojster Ivan Simonič in njegova 20 letna sestra Ana iz Studencev. Morala bi se vrniti že v nedeljo zvečer, vendar pa še do danes nimajo njuni svojci nobenega glasu, kje ke nahajata. Vsi v skrbeh, da se jima je pripetila kaka nesreča, so obvestili o tem orožnike. Velik požar v Gaberjih pri CeSju Že tretjič je v zadnjih desetih letih gorelo pri Dečkovih - Škodo cen jo na 150.000 din Celje, 11. julija. Okoli 11 ponoči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju Adele Dečkove v Gal-rjih pri Celju. Ker je poslopje v strnjenem hišnem okolišu, je ogenj zelo vznemiril tudi sesede, ki skoraj niso mf gli verjeti, da pri Dečkovih že spet gori Požar se je hitro razširil ter zajel 've gospodarske poslopje. Prvi so prihiteli na kraj požara gasilci iz Gaberja, Celja in Škofje vasi. Rešiti 60 mogli le nekaj gospodarskega orodja, dočim je zgorelo v poslopju mnogo lesenega orodja, sena in vozov. Škodo, ki jo je ogenj povzročil, cenijo na 150.000 din. Poškodovani so tudi lekali. V poslopju sta bila namreč tudi brivski in krojaški salon. Kako je ogenj nastal, še ni bilo mogoče ugotoviti. Poslopje je, ki je bilo prej na tem mestu, pogorelo prvič že leta 1930, pa ga je lastnica obnovila. Lani je Adeli Dečkovi pogorel ves kozolec. S moral ponovno v bolnišnico. Svoji hčerki je dejal, da bo kmalu napravil konec in se ustre: lil, kar pa domači niso vzeli resno, ker ni pn hiši strelnega orožja. Takoj po tej šali je nesrečni oče šel v spalnico, se vlegel, prej pa je še zaprl vrata, da ne bi mogli k njemu. Domači so ga pogrešali in so končno sluteč, da se je zgodilo kaj hudega, vdrli v spalnico. Bil je grozen prizor. Na postelji je ležal v mlaki krvi nesrečni gostilničar. Ranjeno je imel glavo na desni strani. Kmalu je prihitel na pomoč zdravnik, toda vsaka pomoč je bila zaman. Brezenšek je po 1 urnem ■trpljenju izdihnil. Svoje življenje je končal s prav posebnim orodjem. Uporabil je aparat za ubijanje živali, katerega je rabil kot mesar. Aparat ga je z vso silo udaril po glavi. V tulcu, ki je bil v aparatu, so videli, da je pokojni uporabil naboj, ki se rabi za omamljenje težjih živali. Pred usodnim dogodkom je Brezinsek napisal poslovilni listek: »'Ne bo me potrebno odpraviti v umobolnisnico, tu me imaš!« Ne-srečnik se je bal, da Sa bodo ponovno poslali v norišnico. Pokojniika so v sredo pokopali v Rogatcu. Naj mu bo Bog usmiljen^ sodnik, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje! Rušilec »Ljubljana« so že dvignili Šibenik, 11. julija, j. Včeraj so nadaljevali z dviganjem potopljenega rušilca »Ljubljana«. Tokrat so se dela lotili zelo oprezno m po-lahko. Reševanje je potekalo normalno. Ko so ugotovili, da vse v redu funkcionira, so začeli z glavnimi dvigalnimi deli. Zadnji del reševanja so opazovali tudi posebni strokovnjaki in zastopniki oblasti, ki so bili na pomožni vojni ladji »Spasilac«. »Ljubljana« se je začela počasi dvigati na površino. Rušilec se je začel postopno nagibati z uesne na levo in obratno. Posebno pozornost so posvetili cilindrom in železnim vrvem, s katerimi so bili cilindri pričvrščeni ob boke rušilca Ko se je ladja nagnila, že za 90 stopinj, so zaceli delovati kompresorji, ki so cilindre polnih s stisnjenim zrakom. R|tis!]ec,sf Je zaccL vz/.ay; navati. Vodja reševalnih del baron Banfield je bil z uspehom zadovoljen. Poleg kompresorjev so delovale tudi črpalke, ki so sesale vodo iz notranjščine ladje. Na ta način so Ljubljana, 11. julija. Hladna, meglena jutra. Je skoraj tako, kakor da že trka jesen na naša vrata, vsaj človek, ki je vajen na vroča poletja, ima tak občutek. Davi je nad Barjem valovila prav gosta in nizka megla, kar je znak, da bomo najbrž imeli danes po včerajšnjem deževju lepši dan. Jutranja temperatura je za julij še vedno nizka in se suče okoli 12 do 15° C nad ničlo. Ljubljanica, ki je včeraj nekoliko narasla, je čez noč precej upadla. Odstranjena je vsaka nevarnost za kako hujšo povodenj na Barju. Od včeraj do danes kronist zaznamuje nekatere važnejše dogodke. Tragična smrt železniškega inženirja Železniške kr^ge je globoko pretresla vest o tragični smrti inž. Vladimirja Mikuža, žel. svetnika, dodeljenega gradbenemu oddelku pri žel. direkciji v Ljubljani. Pokojnik je stanoval v Kotnikovi ulici. Njegova gospa soproga je bila odšla pred tedni na počitnice v Bihač. Včeraj zjutraj se je vrnila domov z belgrajskim brzovlakom in ko je prišla do svojega stanovanja, jo je obšla zla slutnja. Iz kuhinje je udarjal zadušljiv vonj po plinu. Odprla je kuhinjo in vsa prestrašena je zapazila svojega moža ležati na tleh, negibnega. Hitro je odprla okno, poklicala je sosede na pomoč. Poprej je še zaprla plinsko pipico. Vsaka pomoč, da bi g. inženirja ohranili pri življenju, je bila zaman. O smrti je bila obveščena tudi policijska uprava. In policijska komisija, obstoječa iz san. svet. dr. Lužarja in dežurnega uradnika g. Žiberta, je mogla le ugotoviti, da je pokojnik umrl po zastrupljenju a plinom. Vsa situacija je očitno kazala, da gre tu za tragično smrt, ko je najbrž pokojnik ponoči skušal skuhati si kavo, pa je najbrž zaspal in pozabil prižgati plin, ki je bil odprt. V dremavici je omahnil in se zastrupil. Njegovo truplo so prepeljali na Zale, od koder bo danes ob 17.30 pogreb k Sv. Križu. Pokojni inženjer je bil med železničarji zelo priljubljen. Odlikoval se je po vsestranski izobraženosti in je bil v gradbeni stroki odličen veščak. Pokojni inž. Vladimir Mikuž je bil 8. maja 1892 rojen v Ljubljani. Po ljudski šoli je vstopil v realko, ki jo je z dobrim uspehom dovršil. Po realčni maturi je odšel v Brno, kjer se je vpisal na tamošnjo tehnično fakulteto in se posvetil gradbeni stroki. Tehnične študije je končal leta 1923 in še istega leta je vstopil kot gradbeni inženir pri železniški direkciji v Ljubljani, kjer je ostal do svoje smrti in je dosegel naslov želez, svetnika. Slovo dr. Lavriča od bolnišnice Dosedanji šef kirurgičnega oddelka splošne bolnišnice dr. Božidar Lavrič je bil, kakor smo že poročali, imenovan za rednega univ. profesorja v Ljubljani. Dr. Lavrič bo na medicinski fakulteti prevzel s prihodnjo jesenjo stolico za kirurgijo in bo že oktobra pričel s kliničnimi predavanji. Danes dopoldne se je g. profesor iskreno poslovil od ki-rurgičnega oddelka, od vseh nameščencev in usmiljenih sester. Njegove posle je že danes provzel primarij dr. Guzel/ Nesreča nikoli ne počiva Splošna bolnišnica je včeraj čez dan imela opravka s ponesrečenci, ki so prihajali iskat tja zdravniške pomoči. Tako je prišel v bolnišnico Ivan Kambič, delavec v Ljubljani, ki je valil sad, pa ga je ta pritisnil v prsni koš. Rudar je vedno v življenjski nevarnosti in z eno nogo vedno stoji v grobu. V Hrastniku bivajoči rudar France Žveplane je bil zaposlen v rudniku na šihtu. Po končanem delu se je vračal iz rova. Med potjo je hotela nesreča, da sta ga stisnila v kolku dva s premogom napolnjena vagončka. Velike muke trpeč je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico. — Mnogo strahu je pretrpela posestnikova žena Ivana Narobe iz Mavčič pri Smledniku. Na paši ji je podivjala krava. Skušala jo je pomiriti in obvladati. Žival pa se je obrnila, se zapodila v ženo, jo podrla na tla in močno poškodovala na levi rami. — Poklicni gasilec Maks Povše je včeraj doma cepil drva. Po nesreči se je vsekal v levo roko. — Sin trgovskega sluge v Ljubljani Bernik Maks je včeraj padel s kolesa in se močno potolkel po glavi, da je moral v bolnišnico. — Posestnik Eržen Ciril v Železnikih na Gorenjskem je včeraj kosil travo. Z desno roko je brisal koso, da bi jo nabrusil, pa je bil toliko neroden, da se je s koso močno urezal v desno roko. — Pri Gorjančevi lesni industriji zaposleni delavec Anton Elehar v Kranju je bil zaposlen pri cirkularki, ki mu je po nesreči odtrgala prst na levi roki. Iz policijske kroniko Mnogo zanimivih dogodkov in pojavov je bilo te dni v Ljubljani. Po gostilnah mnogo ladjo razbremenili. Kmalu se je ladja že toliko dvignila, da se je iz vode pokazal krov. Kmalu nato se je ladja še nagleje dvigala. Potem so jo potegnili v pristanišče, odkoder jo bodo odvlekli v popravilo v splitsko ladjedelnico. govore, toda reporter mora biti rezerviran. Raje bo pripovedoval, kako po deželi cigani kradejo, posebno tam okoli Metlike. Tam so ponekod odnesli prav čeden plen, nekega čevljarja so popolnoma spravili na kant, ko so mu odnesli 13 parov čevljev. V Ljubljani se stalno množe tatvine koles. »Policijski dnevnik« danes objavlja kar 4 tatvine koles. Lastniki so utrpeli do 3.400 din škode. Kolesarski tatovi sedaj najraje izbirajo kolesa novejših tipov. — G. Evgeniji Bratkovičevi v Cigaletovi ulici je neznan tat ukradel zlato zapestnico v vrednosti 1.500 din. — Iz podstrešja shrambe hiše št. 1 Pred škofijo je podstrešni vlomilec odnesel damski plašč in drugo blago v vrednosti 3.540 din na škodo Vladimirja Candolinija. In kaj vse še tatovi kradejo? Belcjanu Andreju je neznan tat iz vrta v Oibirski ulici odnesel kar 250 stebel raznih krizantem v vrednosti 375 din. Po Zalogu Zalog šteje nad 1000 prebivalcev in bi bil že sam zase lahko fara. Kar ni, lahko še bo. Potreba je nujna. Ni pa čisto res, kar smo se včasih v Soli učili, da se namreč izliva Ljubljanica v Savo pri Zalogu. Treba je hoditi še cele pol ure tja do Podgrada, predno prideš do zanimive združitve. Zveze Ljubljane z Zalogom so prav ugodne in je čudno, da Ljubljančani ne hodijo na izlete v večjem številu tudi v zaloško smer. Vabijo te krajše in daljše gorske ture, poleti pa sta tako Ljubljanica kot Sava prav privlačni za kopalce. Zalog ima poleg postaje tudi razkuževalnico vagonov in velik premikalni kolodvor, ki pa je še vedno premajhen za današnji čas in promet. Zaloška postaja je znamenita tudi zato, kar bom zdajle povedal: Zgodilo se je za diktature. Neki večer sta se ustavila pred zaloškim železniškim skladiščem dva avtomobila. Iz prvega je izstopil pod policijskim nadzorstvom voditelj slo- venskega naroda dr. Korošec, iz drugega sedanji gradbeni minister dr. Krek. Tisti večer se je ljubljanski brzovlak ustavil izjemoma tudi v Zalogu. Dr. Korošca je odpeljal v internacijo... Usodni večer je bila na zaloški postaji tema, danes pa se ponaša tudi ta postaja z razkošno električno razsvetljavo. Nekaj korakov od železniške postaje je restavracija zaloškega Cirila. Gostilna in prostorna dvorana. Naj reče kdo, kar hoče, brez te si težko predstavljaš zaloško prosveto. Tam je oder, klavir, radio, postrežba in veselje doma. Vsakdo najde za svoje prireditve primeren prostor. Ko stopiš na široko banovinsko cesto, zapaziš ljudsko šolo, ki je bila zidana 1. 1910, torej ravno pred tridesetimi leti. Lepa stavba je postala premajhna. Nič za to. Rad bi si bil šolo in velik vrt in sadovnjak ogledal natančneje, pa ni bilo mogoče, ker so bili vhodi na vrt in sadovnjak, pa tudi v učilnice z novimi žabicami zaprti. Mimo lepe vaške kapelice te pripelje cesta do Gradiškove gostilne in trgovine. Še nekaj korakov in že si pri Ljubljanici, čez katero vodi trden železniški in zibajoči se leseni banovinski most Za novega so menda krediti že odobreni in tam okrog nekje že nekaj let potrpežljivo čaka kup železja na železobetonska dela. Pa se zadeva ne premakne z mrtve točke. Za danes nam leseni most ne povzroča prevelikih skrbi, saj ne gremo čezenj. Raje zavijemo na levo k očetu Kozjaku, ki ima poleg dobre kapljice navadno tudi kaj »domačega pridelka« za pod zob. Za Kozjakovo drvarnico je še danes pristanišče, kjer so se ustavljale ladje, napolnjene z raznim blagom, ko železnice še ni bilo, torej nekako pred sto leti. Nad Kozjakovo domačijo »pri Pibruc je velik obcestni križ. Ustno izročilo trdi, da je bilo to znamenje pred 200 leti prinešeno v Zalog iz ljubljanske križauske cerkve. Ob bregu Ljubljanice se razprostira stari Zalog, od železniške postaje proti severu in tam okrog pa je novi Zalog; tam so zrastle m se rastejo nove hiše. Kjer je voda, so ribe In kjer ribe tudi lovci z legitimacijo in brez nje. Tako je povsod. Kako naj bi bilo v Zalogu drugače? Razlika je v tem: Kdor ima v žepu potrebno dovoljenje, meče trnek v Ljubljanico brez skrbi z uspehom ali brez meča. Kdor pa je Se vedno prepričan, da so ribe samo božje in narodove, torej last vseli, pa lovi z manjšo korajžo, a zato neredko tem bolj uspešno. Banska oblast v Zagrebu bo porabila v tekočem proračunskem letu dobrih 19 milijonov dinarjev za gradnjo novih šolskih poslopij ^in za popravilo starih. Iz vsote 19 milijonov nuslijo zgraditi 54 novih šol, 334 pa jih bodo popravili. Poudarjajo pa, da s tem program še ni izčrpan m da je v vsej banovini potrebnih še najcnanj okrog „C0 novih šolskih zgradb, več ko sto starih pa je potrebnih nujnega popravila. c jvm ZGREŠENI STREL »Nekaj?« je začudeno ponovila, toda cluga ji ni dal nobenega pojasnila, tem-vt£ je stopil pred njo na stopnice proti gornjemu nadstropju. Tam se je ustavil pred težkimi vrati iz mahagonija in jih odprl. Dekle je stopilo v veliko sobo, kjer je v kaminu gorel ogenj. Na obeh straneh kamina sta bili svetilki. V sobi so bili že (rije, ki so se čudno spogledali. Nekdo, ki je doslej stal naslonjen ob stol, ji je stopil nasproti. »Sally tudi ti tukaj? Pozdravljenal Znabiti nam boš ti znala pojasniti to uganko.« t< , Spregledala je roko, katero ji je ponudil Edwin Ruvan, pa je le pokimala z glavo v znak pozdrava in stopila k ženski, ki je sedela na divanu. »Kako ti gre, Jeanette?« Ženska, kateri je bilo namenjeno to vpraianje, je očitno pripadala delavskemu sloju. Bila je majhna in je imela drobčkan obraz z begajočimi očmi. »Kako mi naj neki bo pri Jimmu! In ti, Sally?« Jimmy Ruvan se je prav tako oglasil. Z ženo je tvoril lep par. Videlo se ia. da šest in dvajset let težkega dela ¥ Towleyevi konzervni tovarni ni ostalo brez sledov. Jimmy je bil najstarejši sin Thomasa Ruvana in leta niso šla neopazno mimo njega. Življenje mu ni bilo baš preveč naklonjeno. »Trudna sem,« je odgovorila Sally: »Nekdo mi je rekel, naj grem po prečni poti čez travnik, toda pot se je tako vlekla, da sem že mislila, da sem v megli zašla.« »Semkaj se vsedi, dekle, in ogrej 6« malo,« ji je ponudil Edwin. Toda Sally se je vsedla med Jimmom in Janetto, ki sta ji odstopila prostor poleg sebe na divanu. Edwin se je 6amo nasmehnil in prižgal cigareto. »Še vedno se nočeš zmeniti zame, Sal-ly,« ji je rekel malce porogljivo. »Saj ji ni potrebno,« je zabrundal Jimm. »Pa še nekaj, Edwin! Nikar ne vtikaj zmeraj prste v tuje zadeve. Nikar ne delaj nam vsem neprijetnosti.« »Še Allice in Hary,« je odgovorila Janette. »Allice pripelje 6 seboj Jacka, Ha-ry pa bo menda prišel z Evo.« mZ Evo?« »Seveda, kaj menda še ne veš: Hary se je pred božičem poročil z Evo Crowley. --------------- Dobra žena. Toda zdi se mi, dft je karteslo?« predobra zanj.« »Pri taki obilici žena je dobro storila, ker ga j« ujela, kajti Hary ni najslabši,« je pikro pripomnil Edvvin. »Na vsak oačin pa ni taka zguba kot si ti, Edwin,« mu je odgovorila Janette, ki s svojim možem vred ni preveč rada izbirala besed. »Morebiti veš, zakaj smo tukaj, dekle?« se je k Sally obrnila Janette. »Nimam pojma,« ji je odgovorila. »Morebiti je ta Hubert Ruvan kakšen naš sorodnik?« »Morebiti je sin brata od tvojega očeta,« *e je obrnila k »vojemu možu Janette. »Ne vem,« ji j« odgovoril. »Stari ni nikdar govoril o «voji družini. Bil je izgubljeni sin in to so mu tudi ob vsaki priliki dali čutiti.« »Prav gotovo nam misli sporočiti, kako prijetno novico, kakor je zapisano na vabilu,« se je vmešal Edwin. »Znabiti zaradi denarja. Ali so povabljeni tudi tvoji bratje, Sally?« »Ne vem. Tomniya in Terya že več tednov nisem videla,« mu je odgovorilo dekle. Tedaj pa so se vrata odprla in v 6obo je stopila velika koščata Žeraka in neki možiček 6 slabo skrojeno obleko. »Glej, glej, naša draga Allicel« je vzkliknila Janette. Doila ženska se je najprej pazljivo ozrla po eobi, ki ji je očitno ugajala, in šele nato se je obrnila k sorodnikom. »Vi ste pa prižH pred nami, Janette? Kako je Jimmy? Ali je še vedno tako »Tebe pa sploh ni treba nič spraševati,« je odgovoril Jimmy in se prijateljsko obrnil k njenemu možu: »Ali imata še trgovino v Batenal Greenu?« Jack Boley je najprej boječe pogledal svojo ženo in šele nato odgovoril: »Veš, 6edaj so posli nekoliko zastali. Tako je rmeraj po božiču, ker ljudje nimajo denarja. Kar se mene tiče ...« »Nikar tako ne govori!« ga je prekinila žena. »To ne pušča dobrega vtisa. Saj se nimava nad čem pritoževati.« »Sedita zraven nas, ker je toplo,« ju je povabil Jimmy. Toda Allice je odpeljala svojega moža v sredo sobe. »Midva sva, hvala Bogu, navajena na toplo sobo,« je bahato pripomnila. Ta trenutek pa je v sobo vetopil plečat moški, približno tridesetih let, g smehljajem na svojem pegastem obrazu. Za njim pa je stopila mlada ženska, vsa zmedena in otroških oči. »Glej ju, mlad par,« je vzkliknil Edwin in začel peti melodijo »Svatovska koračnica«. »Kako se kaj počuti mala Evica kot poročena gospa?« Toda nihče se ni zmenil zanj, Janette je Sally predstavila najmlajši gospej Ruvan, Hary pa se je trudil, da bi istočasno odgovarjal tudi na vprašanja svojega brata in na vprašanja svoje sestre. Eva Ruvan se je bila napudrala in celo ustnice pordečila, vendar pa je bila tako zbegana, da je stalno vrtela prstan med prsti. Ed-win, ki se je čutil izključenega iz družinskega kroga, je ponovno prižgal cigareto in vrgel pogled na uro ob kaminu. Bilo je pet ura in dve minuti. Vrata so se ponovno odprla i*i na pragu sta se pojavila dva mladeniča kostanjevih las. Oba sta nosila enako obleko, pa tudi v ostalem sta bila podobno opravljena, tako da ju je bilo na prvi pogled med seboj težko ločiti. , »Aha, dvojčka,« je vzkliknil c.aw!o. »Sedaj je vsa druhal tukaj. M**1)*4 samo »Ali ne moreš držati jezika, za zobmi,« ga je prekinila Allice. »Ti mishs, da si še vedno v zaporu.« Po teh besedah je nenadoma nastopila ledeno mrzla tišina. Vsi so odvračali oči od Edwina. Ta pa je stisnil pesti m skozi zobe zasikal: ,, .. »Zobe ti bom zbil. AHice, u ...« »Jezik za zobe, Edvin'« se je vtaknil Jimm kot najstarejši, »“i AIhce, ga pa i pusti pri miru! Mi moramo pred vsem ve-I deti, zakaj smo tukaj ■ • • Eva, ali 6i zadovoljna s hišo v Mšchamu.« Navdušenje mladih zakoncev je nekoliko pomirilo ozračje. Edvvin je vsej družbi obrnil hrbet, Allice pa je potegnila moža v etren Ostali so se tiho pogovarjali. Janette je bila ponosna, ker se je spomnila, da je njen mož nekak glavar družine. Terry, eden izmed dvojčkov, jo je vprašal: »Kaj namerava Barth šc vedno kupiti avtomobil? Mi imamo odličnega «Morri-sa», ki velja samo devet in dvajset funtov. Povej mu.« Barth je bil njen naistareiši 6in. Ona je pokimala z glavo« Danes premiera odlične irancoske komedije Ženina osveta KINO UNION Telefon 22-21 V gl. vlogah: Vlviane Romance, Regtr Duchesne in drugi Predstave danes ob lb.. 19. in 21. uri V zakonu razočarana mlada žena najde pota, da si zopet pridobi nezvestega moža V Nemčiji kradla, v Ljubljani sojena Maii senat obsodil 3 vlomilce na 5 let - Vlom v graščino pri Drti|i Ljubljana, 11. junija. Mali kazenski senat, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Rajko L e d e r h a s in sta bila sosod-nika gg. Ivan Kralj in A. Fišinger, je včeraj sodil 3 poklicne in drzne vlomilce ter jim naštel 5 let in 4 mesece robije. Najprej sta pred sodnike prišla dva mednarodna potepuha in vlomilca, ki sta lani napravila več taanjših vlomov v razne lovske koče in v razne samotne domove na Koroškem in Štajerskem, klatila sta se okrog po planinah in se preživljala na vse mogoče načine. Prvi obtoženec je oženjeni rudar Jože Hiršel, rojen v Merbecku na Nemškem, pristojen v Polš-nik, človek, ki je zapustil svojo družino, je brez stalnega bivališča in brez premoženja. Bil je že večkrat kaznovan. Njegov kompanjon je slikar Janez Kralj, rojen v Leobnu, pristojen v Dravograd, stanujoč navadno v Mariboru. Obtožnica je njima naprtila več vlomov. Tako sta po noči 22. maja lani vdrla v graščino ge. Elizabete Duablesky-Aaichhain pri Drtiji, kamniški okraj ter odnesla razno perilo in druge stvari v skupni vrednosti okoli 10.000 din. Nato sta jo mahnila čez mejo in sta po raznih krajih Koroške in Štajerske izvršila več manjših vlomov za malenkosti. Vrnila sta se letos spomladi čez mejo v našo državo. In Hiršel je začel na lastno pest nadaljevati svoje nepošteno, rokomavharsko rokodelstvo. Letos marca se je spazil skozi okno v hišo posestnika Urankarja pri Moravčah in pobral različne stvari v vrednosti 500, poprej je okradel še neko drugo posestnico za okoli 600 din. Oba vlomilca sta pred sodniki kratko priznala vsa dejanja, kakor jih je obtožnica navajala. Izgovarjala sta se, da sta v Nemčiji iskala poštenega zaslužka pri kmetih, toda nista dobila dela. Bila sta lačna in zato sta skušala lakoto na kak način pregnati. Zaradi raznih vlomnih tatvin sta bila po kratki razpravi obsojena: Jože Hiršel na 2 leti in 4 mesece robije, Janez Kralj pa na 2 leti robije. Oba sta sodbo mirno poslušala in se udala v usodo. Pred tremi sodniki je nato nastopil še tretji robijaš. Jurij Arhar je mlad človek, star je komaj 22 let, ima pa za seboj že pisan kriminalni list. Doma je nekje iz logaške okolice. Rad se po svetu potepa. Na potovanju iz Logatca v Kranj, kakor sam pravi, je prišel pozno v noč na Vrhniko. Skrivaj se je splazil na senik posestnika Franceta Šviglja na Vrhniki; S senika je po noči, ko so domači trdo spali, prišel v kuhinjo, tam je pobral hleb kruha in steklenico mošta. Naslednjo noč pa je posestniku pobral 300 din gotovine ter izginil. Bil je še le 12.^ junija aretiran. Tudi ta mož je pred sodniki vse odkrito priznal. Za ta 2 vloma pri posestniku Šviglju je Jurij Arhar dobil 1 leto robije. Tudi on je ravnodušno prikimal sodnikom in sodbo sprejel. Sleparja, ki je ljudem obljubljal posojila, so prijeli Maribor, 10. julija. Pred nedavnim časom so prinesli slovenski časopisi svarilo »Narodne štedione« v Zagrebu pred nekim Ivico Horvatom, ki se potika po Sloveniji, se izdaja za potnika omenjene zadruge, obljublja ljudem posojila tsr zaračunava velike predujme, v resnici pa pri omenjenem zavodu sploh ni nastavljen. Te dni pa so tega Ivico Horvata prijeli orožniki v Šoštanju ter ga aretirali. Izkazalo se je, da je Horvat opeharil veliko ljudi. Izdajal se je za bančnega uradnika bančnih zavodov »Da-nubius«, »Uzajainnost« in »Narodne Stedione«, ki se vsi nahajajo v Zagrebu. Imel je listine vseh teh zavodov ter je ponujal ljudem posojila. Ker je danes posojilo izredno težko dobiti, ljudje pa vedno rabijo denar, je našel kmalu dovolj interesentov, tem bolj, ker so bili pogoji izredno ugodni ter je bilo odplačevanje posojila določeno po nizkih obro- kih. Osebe, ki so najele posojilo, so morale Horvatu podpisati pristopno izjavo ter mu izplačati na roko prispevek v znesku več sto dinarjev. Obljubil jim je, da bodo posojilo kmalu dobili. Namesto denarja pa je prišlo iz Zagreba pismo, v katerem izjavlja eden od navedenih zavodov, da sprejme prijavitelja kot člana ter ga poziva, da v redu plačuje mesečne prispevke po več sto dinarjev, da pa bo potem po preteku določene dobe — najmanj pa po preteku pol leta, prišel v poštev za zaprošeno posojilo. Stranke, ki so podpisale Horvatu pristopne listine, so sedaj izprevidele, da so mu nasedle. Ugotovilo se je, da je na ta način samo v Šoštanju opeharil 10 strank ter jim odnesel 2635 din. Preiskava je ugotovila nadalje, da je v Ljubljani in drugih krajih opeharil še 10 nadaljnih strank za skupno 3155 din. Najbrž pa je število njegovih žrtev še večje. Orožniki so tega Ivico Horvata izročili sodišču. tii in tam Belgrajska občina z veliko naglico povečuje svoj vozni park za vzdrževanje cesstnega prometa. Spomladi je naročila precej avtobusov v Italiji, delno pa tudi v Ljubljani. Iz Italije je prišlo že nad trideset avtobusov, v Ljubljani pa je bilo do sedaj izdelanih 16 avtobusov, štirje pa še pridejo na vrsto. Obenem je občina sklenila kupiti v Italiji večje število trolejbusov ter več tramvajskih voz in bo tako delno nadomestila obrabljeni vozni park, deloma pa izpopolnila promet, ki se iz dneva v dan veča. Občina hoče na vsak način čim hitreje urediti cestni vozni promet in zato naglo kupuje vozila raznih tipov, po drugi strani pa se oglašajo strokovnjaki, ki pravijo, da to ni umestno, ker bo težko imeti vedno v zalogi zadostne količine rezervnega materiala. Zadnje dni je imel podpredsednik vlade dr. Maček številne posvete v Belgradu in Zagrebu. V Zagrebu se je posvetoval s svojimi ožjimi političnimi sodelavci in z banom dr. šubašičem, v Belgradu pa s predsednikom vlade Dragišom Cvetkovičem in hrvaškimi ministri. Vse te konference sp bile bržkone posvečene reformam, ki jih na gospodarskem in socialnem polju pripravlja vlada. O nerednih plačevalcih davkov pišejo zagrebški časopisi. Vsidrala se je bila namreč navada, da ljudje neradi plačujejo davke, kakor so bili to navajeni delati prejšnja leta. Posebno pa se je »Jutranji list« spravil nad bolj imovite ljudi in pridobitnike, ki se znajo skrivati pod razne krinke, samo da najavijo oblastem mnogo manjše dohodke, kakor pa jih imajo v resnici. Tako navaja list nekatere take primere v Zagrebu, ko so bili pridobitniki toliko predrzni, da so v svojih davčnih napovedih navajali silno nizke dohodke, čeprav vsa javnost dobro ve, da imajo tisti ljudje krasne zaslužke in dostikrat milijonsko premoženje. Takih primerov je nešteto in oblasti jih zasledujejo, ker morajo pač poskrbeti, da bo donos davkov dosegel vsaj tolikšno vsoto, da bo mogla oblast nemoteno izvajati svoj obnovitveni program. Gotovo pa je, da banska oblast ne bo ščitila imovitih slojev, ker oblast nosi kmečka stranka, ki skuša v prvi vrsti skrbeti za kmeta in njemu pomagati kvišku ter ga razbremeniti dajatev, katerih ne bi zmogel. Prav zato pa nima posebnega interesa, da bi čez mero ščitila pridobitnike. Vse vojvodinske gospodarske in kmetijske organizacije so sklenile na skupnem sestanku ustanoviti poseben meddruštveni odbor, ki se bo brigal za to, da vojvodinsko gospodarstvo ne bo preveč prizadeto od sedanjih odredb vlade. Zastopniki vojvodinskega gospodarstva se namreč pritožujejo, da so bile vse važnejše odredbe izdane brez posvetovanja z njimi, obenem pa so najbolj prizadele vojvodinsko gespodarstvo. V svojo zaščito se bodo sedaj postavile vse rganizacije. Posebno so hudi na določevanje najvišjih cen žitu in na druge slične odredbe vlade, ki seveda najbolj zadevajo Vojvodino, ki je naša najbogatejša pokrajina, odkoder se izvažajo žito in živina v druge pasivne kraje naše države. Tako se prav za prav pojavlja spor med aktivno Vojvodino in pasivnimi kraji na drugi strani. Vojvodinci pravijo, da jim je treba pustiti več svobode pri prodajanju žita in živine, dokler vlada ne bo zaiezila cen tudi drugim predmetom v trgovini. Pričakoyti je treba, da se bodo v svojo obrambo dvignile tudi pasivne pokrajine, ki ne morejo dopustiti, da bi bogata Vojvodina samo dobičke žela brez ozira na druge dele države. Nikakor ne gre, da bi se v enem delu države kupičili sami dobički in posebej v takem delu države, ki je vsa zadnja leta delal krasne dobičke v notranji in zunanji trgovini. Ponarejalca čaja, paprike in podobnega blaga so prijeli v Belgradu. Bil je to potnik Panta Udo-vičič. ki ga je policija že večkrat preganjala zaradi ponarejanja špecerijskih predmetov. Mož 6i je bil uredil v neki baraki delavnico, opremljen v motorjem, ki je gnal mlinčke in druge priprave. Zaradi vojne so se silno podražili nekateri špecerij-. ski predmeti. Udovičič je začel ponarejati čaj. Med lepo zrezljano in zribano ter posušeno repno perje, je natresel nekaj pravega čaja in robo začel prodajati. Trgovci v okolici Beigrada so kupovali, ker jim je blago dajal po starih nizkih cenah ali pa celo ceneje. Podobno je ponarejal tudi papriko in poper. Pa so ga le zasačili in vtaknili v zapor. Pač pa bo težko potolažiti celo vrsto malih trgovcev, katere je mož temeljito opetnajstil. Finančno ministrstvo je izdalo ponovno opozorilo o tem, kdaj izgubi veljavo stari kovani denar. Srebrni kovanci po deset dinarjev bodo izgubili veljavo z 31. avgustom, toda še po tistem dnevu jih bodo sprejemale blagajne državnih denarnih zavodov. Že 16. avgusta pa izgube veljavo kovanci po dva dinarja in pol dinarja. Tudi te kovance bodo po izteku imenovanega roka sprejemali še naprej samo državni denarni zavodi. Jugoslovanska trgovinska delegacija, katero vodi pomočnik zunanjega ministra Milivoj Pilja, je včeraj odpotovala v Berlin. Delegacija se bo tam pogajala za ureditev trgovinskih stikov in plačevanja s tistimi državami, katere je Nemčija med vojno zasedla. Posebno vprašanje plačevanja je važno, ker so imele nekatere zasedene države še neurejene račune z našo državo. Drvam je določila najvišjo ceno banska oblast t Zagrebu. Osnovna cena je 2C00 din za vagon bukovih drv franko Novska. Industrijci so sicer zahtevali višjo ceno, toda oblast je naredila kalkulacijo in nato sporočila prizadetim, naj se sprijaznijo s tem, da bodo pri drvah nekaj manj zaslužili kakor pa do sedaj. Te določbe bodo po vsej verjetnosti uveljavljene tudi za druge dele države, ker sta se o tem vlada in banska oblast že dogovorili. Brez dvoma je, da bo določitev najvišjih dovoljenih cen za drva precej koristila potrošnikom. O razdolžitvi srednjega stanu razpravljajo v Zagrebu. Te dni je bila prva taka konferenca strokovnega posvetovalnega odbora za denarstvo pod vodstvom načelnika trgovinskega oddelka banske oblasti. Govorili so o tem, kako bi razdolžili srednji stan, ki je tudi potreben pomoči. Pripravljen je načrt, ki bo vsaj v malem ustregel željam zastopnikov srednjegas tanu, vendar pa bodo o tem načrtu še razpravljali na več konferencah, da bi se doseglo soglasje med oblastmi in denarnimi zavodi. Posebej mislijo rešiti hrvaško hotelirstvo. Življenje si jc končal ▼ Belgradu uradnik pri tovarni letal Markovič Aleksander Mož se je bil pri svojih štiridesetih letih zaljubil v mlado dekle in 6e hotel z njo poročiti, pa mu žena ni dala pristanka za ločitev zakona. Markovič ie imel tri otroke in je zanje vestno skrbel. Sprva srečen v zakonu je postal zaradi svoje mehke narave preobčutljiv za vsak dražljaj. Z ženo se zadnja leta ni preveč dobro razumel. Ko pa je našel neko mlado dekle, je sklenit prekiniti prejšnje zveze in si ustvariti nove ognjišče. Ker pa mu ni šlo po sreči, je pojedel 50 tablet veronala. Ko so ga našli, je bil že mrtev, Huds kazni za predolge jezike Maribor, 10, julija Zdi se, da se naši ljudje še vse premalo zavedajo, v kakšnih resnih časih živimo. Ne pomislijo, da je tudi naša država morala seči po izrednih ukrepih, da prepreči razširjanje razburljivih, lažnjivih vesti, ki vznemirjajo prebivalstvo. Veliko je med prebivalci na severni meji zlasti takih, ki bi radi postali smu-čeniki« neke tuje miselnosti. Vedo, da naša država nikakor ne pusti širiti te vrste ideje, pa se kljub temu izpostavljajo nevarnosti. Mariborsko okrožno sodišče ima skoraj vsak dan opravka s te vrste obtoženci. Včeraj sta bili kar dve taki razpravi, pri katerih je sodišče izreklo eksemplarične obsodbe, katere naj si marsikdo vzame k srcu. da bo poprej ukrotil svoj predolgi jezik, preden bo prepozno. Zagovarjala sta se dva delavca iz Zic in sicer 32 letni Vilibald Hurski in 23 letni Karl Vithalm. Oba sta v medsebojnem pogovoru meseca aprila propagirala tujo miselnost ter sta bila obtožena po čl. 3 zakona o zaščiti države. Vithalm se je povrhu še zagovarjal zaradi lahke telesne poškodbe, ker je dne 17. septembra lanskega v ^icah z ročico poškodoval Alojza Lovrenčiča. Ilurski je bil obsojen na t leto robije in 2 leti izgube častnih pravic, Vithalm pa na eno leto in deset dni robiie in 2 leti izgube častnih pravic. Iz celjske sodne dvorane Celje, dne 10. julija Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je včeraj zagovarjal 30 letni delavec brez stalnega bivališča, pristojen v Tlake pri Rogatcu, Osek Anton, star prijatelj tuje lastnine. 2e večkrat je stal pred sodniki in bil tudi kaznovan, a vedno je obljubljal, da se bo poboljšal. Komaj pa je prišel na svobodo, je že začel s starim življenjem. Kradel je, vlamljal, se pretepal itd. Sodišče ga je obsodilo na štiri leta robije, po prestani kazni pa ga bodo še obdržali. Občni zbor Ipavčeve pevske župe Maribor, 10. julija. V navzočnosti 30 delegatov in članov pevcev, včlanjenih pevskih društev je bil te dni občni zbor Ipavčeve pevske župe v Mariboru. Po poročilih funkcijonarjev in razrešnici je bil izvoljen po večini stari odbor a predsednikom g. prof. Mirkom na čelu. Ker je dosedanji dolgoletni župski zborovodja g. Albin Horvat zaradi preobremenjenosti odklonil ponovno izvolitev, je prevzel to mesto g. Milan Pertot, dirigent Glasbene Matice, kar so navzoči iskreno pozdravili, g. Horvatu pa se je predsednik v lepih besedah zahvalil za njegovo dosedanje neumorno delo. Občnega zbora se je udeležil tudi predsednik Hubadove župe in I. podpredsednik zveze uprave g. dr. Švigelj iz Ljubljane. V lepem nagovoru na g. prof. Mirka, ki je že od ustanovitve župe leta 1931 njen neumorni in zaslužni predsednik, je naglasil njegove zasluge za glasbeno in posebej še za pevsko kulturo našega naroda kot plodovit skladatelj in večkratni zborovodja ter ga je v imenu zvezne uprave v znak priznanja odlikoval z zlato kolajno in diplomo. Ker pevskim zborom primanjkuje primerne snovi za izvajanje, se je župska uprava odločila, da bo v kratkem že izdala prvo edicijo pesmi za mešane in moške zbore, ki so jih prispevali domači skladatelji. športne vesli Gradjanski : Rapid (1 :1) Tudi tretja polfinalna tekma za mali srednjeevropski pokal ni prinesla odločilnega rezultata. Končala se je neodločeno 1:1; šele žreb je določil srečnejšega dobitnika, ki bo igral finalno tekmo z Ferenczvarošem. Žreb je bil naklonjen Romunom in je določil za finalista SK Rapida. V Subotici je za tekmo vladalo neverjetno zanimanje. Številni prijatelji nogometne igre so od vsepovsod dopotovali v Subotico. Na igrišču je bilo ob pričetku tekme med obema kluboma zbranih nad 7000 ljudi, česar do sedaj v Subotici še nikdar ni bilo. Namesto odsotnega dunajskega sodnika Berancka je tekmo sodil madžarski sodnik Tihomery. Že takoj v začetku igre je Gradjanski presenetil vse gledalce s krasnim golom. Začetni udarec so imeli Romuni, v protinapadu pa je Ci-mermančič v teku neubranljivo streljal na gol in dosegel vodstvo za Gradjanskega. Romunov ta prvi nenadni uspeh Gradjanskega ni zbegal. Rapid je uredil 6voje vrste in ostro napadal. Urh je imel nekajkrat priliko, da je pokazal, kaj zna. V 13. minuti pa je levo krilo Rapida, Bogdan, neubranljivo streljalo na gol in doseglo izenačenje. Rapid postaja vedno boljši in obramba Gradjanskega ima mnogo dela, da ubrani nevarne napade Rapidove-ga napada. Igra je na obeh straneh silno živa in lepa. Pri Gradjanskem kakor pri Romunih je zlasti dobra obramba. V drugem polčasu je sodnik zaradi roke v šestnajstercu prisodil proti Rapidu enajstmetrovko. Veliko razočaranje gledalcev pa je Antolkovič enajstmetrovko zastreljal. Do konca tekme niti eno moštvo ni moglo doseči uspeha. Obema moštvoma je bilo videti, da so utrujena. Po neodločeno končanih 90 minutah igre je 6odnik kljub mraku, ki je že začel padati, podaljšal igro za 2 krat 15 minut. Podaljšek tekme se je odigral že skoraj v popolnem mraku, vendar je bilo žogo še videti. Občinstvo je moštvo Gradjanskega močno navduševalo, toda rezultat igre se ni menjal. Po končani tekmi je bilo žrebanje, ki je, kakor smo zgoraj povedali, določilo za končnega finalista bu-kareškega Rapida. Atletsko prvenstvo Maribora. »Železničar« v Mariboru priredi dne 26 do 28 julija t. 1. na svojem stadionu ob Tržaški cesti atletsko prvenstvo Maribora s sledečim sporedom: dne 26. julija ob 18. uri: 1) tek na 800 m; 2) tek na 5000 m. — Dne 27. jul. ob 16: 1) predteki na 100 m; 2) met krogle: 3) skok v višino z zaletom; 4) predteki na 400 m; 5) 100 m finale; 6) met kladiva; 7) troskok; 8) 400 metrov finale; 9) predteki zapreke 110 m. — Dne 28. julija: 1) tek čez zapreke 110 m (finale); 2) met diska; 3) 200 m predseti; 4) skok s palico; 5) tek na 1500 m, 6) met kopja; 77 finale 200 m; 8) tek na 10.000 m; 9) skak v daljavo z zaletom; 10) štafeta 4 krat 100 m, — Pravico nastopa imajo le verificirani atleti, člani mariborskih atletskih klubov, ki so včlanjeniv SAZ, oziroma so člani VASKJ. Prvoplasirani v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za leto 1940« ter častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 19. julija ob 12 na naslov: SK »Železničar«, Maribor, stadion ob Tržaški cesti. Merodajne so Ie prijave klubov. Prijavnina znaša za atleta 3 din. Prijave brez prijavnin, kakor tudi zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 428 m, ima dva nedvig-njena zavoja in je posuto z ugaski. Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLASa. Atletski dvoboj med Srbijo in Madžarsko odpovedan. V nedeljo bi moral biti v Dioščeru na Madžarskem atletski dvoboj srbske reprezentance in reprezentance vzhodne Madžarske. Iz neznanih razlogov pa so Madžari včeraj brzojavno ta dvoboj odpovedali. Ta odpoved je nedvomno prišla prav tudi Srbski atletski zvezi, kajti rezultati.. ki Vremensko poročilo »Sle«, doma« Kraj Barometer-sko stanje Tempe- ratura v C1 e* X C ► is £> ■o c «C C C •o = §i Veter smer, jakost) Pada- vine ?! (S • « * C o. m/m vrsta Ljubljana 762-7 21-4 13-6 93 10 ngl 0 0-3 dež Maribor /609 18-0 13-0 80 0 0 20 dež Zagreb 761-4 21-0 15-0 90 10 0 30 dež Belgrad 760 1 22-0 19-0 90 10 NW, 20-0 dež Sarajevo 761 S 22-0 18-0 90 8 SE, — — Vis 760-3 ia-o 15-0 90 6 NWt — — Split 7592 27-0 17-0 50 5 NE, 10 dež Kumbor 758-6 23-0 1*0 83 7 FE, 16-0 dež Rab 759-4 22-0 16-0 90 6 NNE, 100 dež aabpovnin 758 2 26-0 18-0 80 10 SE, 100 dež Vremenska napoved: Spremenljivo oblačno in toplejše vreme. Koledar Danes, četrtek, 11. julija: Olga. Petek, 12, julija: Bojan, Moh. Obvestila Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5. mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10. mr. Bohinec ded,, Rimska cesta 31. Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtobusi, avtotaksiji) bo za drugo polletje v Ljubljani na Bregu št. 20, dohod z Novega trga, dne t5. julija 1940 od pol 10 do 11. Pri lej priliki bodo pregledana tudi vsa druga motorna vozila, ki letos iz kakršnih koli razlogov še niso bila pregledana odnosno odobrena za promet v letu 1940. Ker se sme obratovati samo z pregledanim in za promet odobrenim vozilom, opozarja uprava policije eventuelne zamudnike na posledice. — Uprava policije. Sezonska brzovlaka B-9 in B-10 tvorita prav ugodno yvezo tako iz Beigrada v Ljubljano, kot iz Ljubljane v Belgrad. V obeh vlakih je tudi več prostora kot v rednem brzovlaku. Iz Ljubljane odhaja sezonski brzovlak ob 22.10 ter prihaja v Belgrad ob 8.40. Iz Beigrada odhaja ob 20.58 ter je v Ljubljani ob 7.40. Popularni vlaki na Sušak, v Split in Šibenik. Putnik nam poroča, da bosta vozila v soboto, dne 13. julija iz Zagreba na Sušak ter v Split in Šibenik posebna popularna vlaku, ki se vrneta v nedeljo zvečer. Cena vozovnicam je izredno nizka, k obema vlakoma je ugoden priključek iz Ljubljane, tudi voznina za priključek je znižana. Jadralna šola na Blokah prične z reilnini šolanjem v jadralnem letenju dne 20. julija. Natančnejša pojasnila daje tajništvo oblastnega odbora Aero-kluba v Ljubljani, Gledališka ulica 10 ali jadralni center na Blokah, pošta Nova vas pri Rakeku. Regulacija Mure v Gornji in Srednji Bistrici Murska Sobota, 10. julija Vsakoletne poplave, ki jih povzroča \(ura, naredijo posestnikom Gornje, in Srednje Bistrice znatno škodo. Prebivalci prizadetih krajev so se že dolgo prizadevali, da bi oblast tok Mure v tem kraju začela regulirati. Po posredovanju krajevnih činiteljev, predvsem banskega svetnika g. Klekla in dr. Klara, je banska uprava izdelala in odobrila načrt. Istočasno je banska uprava predvidela tudi potrebni kredit za predvidena nela. Pred kratkim je banska uprava odredila komisijo, ki je pregledala kraj, kjer bodo delali nasip proti povodnji. Sestavljen in podpisan je bil zapisnik o komisijskem krajevnem ogledu. Vsi z regulacijo prizadeti posestniki so bili z zapisnikom zadovoljni, le veleposestvo je deloma nasprotovalo, ki pa je tudi končno pristalo na komisijske ugotovitve. Z regulacijskim delom bodo najbrž kmalu začeli, kar bo ogromnega pomena za prizadete prebivalce. Ko bo delo končano, bodo obvarovane velike površine njiv in travnikov pred vsakoletnimi poplavami ter bo tudi pridelek znatno boljši in večji. Poleg tega pa bo marsikateri delavec siromašne družine našel zaslužek in mu ne bo treba hoditi v zamejstvo. Maribor Članom Slov. dijaške zveze na dri. učit. fcili y Mariboru. Ker tabora SDZ letos v Ptuju ne bo, bo tabor v Kamniku, in sicer za članice od sobote zvečer 20. julija do torka zjutraj 23. julija; za člane pa od srede zvečer 24. julija do sobote zjutraj 27. julija. Točna navodila in spored tabora dobite v 1. številki »Straž« jih ognjev«, katere so dobili vsi člani na počitniške naslove. Ne pozabite, da bo dostop na tabor dovoljen samo onim, ki bodo imeli članske izkaznice. Prav tako je izkaznica potrebna tudi za četriesko vožnjo. Prispevki za tabor ▼ Ptuju veljajo sedaj za Kamnik, le prijaviti te morate na novo. Prijavnice ste dobbiti skupno s »Stražnjimi ognji«. Prečitajte še enkrat zadnjo številko. Na tabor ne pozabite prinesti narodnih in državnih zastav! Bog, narod, država! — Poglarsr. Teniški dvoboj Slovenijn:Srbija. Na povabilo Srbske teniške zveze bo 13. in 14. julija teniški dvoboj med Srbijo in Slovenijo. Dvoboj bo v Belgradu. Slovenska teniška zveza, ki ima svoj sedež v Mariboru, je povabilo navdušeno sprejela in bo odposlala svojo najboljšo moško in žensko ekipo. Sloveni jo bodo zastopali v kolikor smo izvedeli: Boris Smerdu iz Ljubljane ter Mariborčani Albaneže. Korenčan. Tončič in Blanke, ki bodo igruli štiri igre posamezno in dve v parih. Ženski team bo sestavljen takole: inž. Eza Sernec-Maire, Breda Vogler, Ema Lir-zer. V slovenski športni javnosti pozdravljajo prvo srečanje ter ga pričakujejo z velikim zanimanjem. KUPUJEMO SMRKKOVO SKORJO po najvišjih cenah. — Ponudbe na anončni zavod Hinko Sax, Maribor, pod »Tovarna«. so bili doseženi pri izločilnih tekmah za sestavo reprezentance, niso pokazali nič posebnega in so bili slabi. V našem poročilu o dirkah v Zagrebu je ime prvo plasiranega v kategoriji 12^ccm napačno ter se mora pravilno glasiti: Valter Fantini, član in vozač I. gorenjskega moto-kluba v Kranju in ne Moto-kluba »Hermes«, kot smo uavadti- Skladovnice komisa, namenjenega za nemško vojsko. Nemški gradbeni minister o stanovanjski stiski po vsaki vojni Stanovanjske stiske po vojni v Nemčiji ne Eto Posebno poglavje v vsaki državi tvori graditev stanovanjskih hiš, po katerih se menda povsod pojavlja čedalje večja potreba. V sedanjih vojnih časih pa je temu perečemu vprašanju treba posvetiti še prav posebno pozornost, ne morua zato, češ da ravno v vojnem času stanovanjskih hiš bolj primanjkuje kot sicer, pač pa, ker jih bo tudi po tej vojni, kakor dozdaj še po vsaki, še prav posebno primanjkovalo. Kadar je katera država v vojni, mora postaviti na noge čim številnejšo vojsko, ker }e to tudi pri sodobnem načinu vojskovanja, ko so na razpolago tudi druga čudovita bojna sredstva, še vedno nujno potrebno Brez številne vojske tudi še tako sodobno orožje ne more izvojevati odločilne zmage, posebno pa ne zasesti sovražna ozemlja Priti mora pehota, ki to osvojeno ozemlje tudi drži v svojih rokah. Ker pa mora vojskujoča se država poklicati pod orožje čimveč moštva, mora doma na mnogih področjih človekovega udejstvovanja nujno zmanjkati potrebnih delovnih moči, med drugim tudi gradbenega delavstva. In če vsaj za nekaj časa, recimo za eno leto nastane la ■■ v zastoj v gradbeni delavnosti, pri stavbarstvu, se morajo potem, ko nastopijo spet normalne, mirne razmere, občutiti vsaj delno pomanjkanje stanovanj, ker vse leto ni nihče gradil novih stanovanjskih hiš, število prebivalstva pa raste naprej. To nevarnost glede morebitnega pomanjkanja po vojni so spoznali tudi nemški pristojni krogi in so temu vprašanju že zdaj, ko vojna še traja in ko še m mogoče reči, kdaj se bo končala, posvetili, tudi potrebno pozornost Tako med drugim poroča uradna nemška agencija DNB naslednjo zanimivo vest: Nemški gradbeni minister Seldte je v reviji »Vierjahresplan« objavil članek o gradnji stanovanjskih hiš po vojni. Minister poudarja, da je treba že zdaj izdati potrebne ukrepe, da ne bi prišlo do zastoja pri graditvi hiš po vojni. Pravi, da bo posebna pozornost posvečena popravljanju starih hiš, ker bo zlasti v prvi dobi po vojni težko graditi nova stanovanjska poslopja. Prve ukrepe je Nemčija začela izvajati že lansko leto. Po sedanji vojni — nadaljuje svoj članek minister Seldte — v Nem-| čiji ne bo stanovanjske stisko, kar je bilo dozdaj še po vsaki vojni. Hapovedi sodobnih nčenjakov o konca svetu Vse življenje bo zamrlo, ko se bo zemlja prenehala vrteti ali ko sončna svetloba ne bo imela nobene hitrosti več Učili smo se, da se zemlja zavrti v 24 urah enkrat okrog svoje osi V zadnjem času pa dokazujejo nekateri učenjaki (ne vsi!) da se je vrtela naša zemlja v prastari dobi veliko hitreje in da se je zasukala okoli svoje osi v 4 do 5 urah, tako da sta noč in dan trajala le po dobri dve uri. Na tej podlagi trde, da je vrtenje naše zemlje vedno počasneje in da se zaradi tega daljšata dan in pa noč Učenjak E. Brown celo zatrjuje, da se je hitrost zemlje v zadnjem stoletju zmanjšala kar za 30 sekund, radi česar se je podaljšal dan za pol minute. Počasneje vrtenje zemlje bi nam po tem takem podaljševalo dneve in noči in sicer vsakih sto let za 30 sekund. Kaj sledi iz tega? V daljni bodočnosti bi se lahko ustavilo vrtenje naše zemlje in nekateri kraji bi imeli večen dan, drugi pa zopet vedno noč. Na svetu bi ne bilo nobene spremembe. Na eni strani zemeljske krogle bi pripekala silna sončna vročina, na drugi pa bi vladal večen led in mraz Po gornjih računih bi se to zgodilo čez 300.000 let. Najnovejša raziskavnnja pa prav\jo, da pojema hitrost vrtenja naše zemlje vsakih «to let baje samo za eno desetinko sekunde. Zato ne bodimo v skrbeh za naše življenje in življenje daljnih naših potomcev! Nadalje zatrjujejo učenjaki, da pojema tu- di hitrost sončne svetlobe, ki napravi v eni sekundi tristotisoč kilometrov dolgo pot. Baje pojema svetlobna hitrost v sekundi za 500 do 700 kilometrov, zato bi znašala na sekundo sa; mo 299.300 km Če bi šlo to pojemanje hitrosti redno naprej, tedaj bi svetloba ne imela pp 80.000 letih nobene hitrosti več in svet bi bil brez sončne svetlobe in toplote, kar bi imelo za posledico smrt vsega življenja na naši zemlji. Vsi ti sklepi o koncu sveta pa so seveda samo šele ugibanja učenjakov! Za en kilogram strdi Za eno kilo medu bi morala ena čebelica obleteti okoli 5 milijonov dišečih akacijinih cvetov in to v teku dveh let. če bi pa hotela nabrati strd samo iz cvetov rdeče deteljice, tedaj bi pa morala v treh letih obiskati nad 7 milijonov cvetov. Ker pa živijo čebele v neki skupnosti, zadružno, zato lahko naberejo čez leto v par mesecih več kil strdi, včasih en sam panj do 50 kilogramov. — Drobna čebelica je lahko vsakemu človeku za vzgled delavnosti in vztrajnosti ter medsebojne skupnosti in pomočil Značilna listina iz šeste nemške »Be le knjige«, ki govori o vzhodnem Balkanu Weygand sili k hitremu nastopu na Balkanu Napovedujejo, da bo nova nemška »Bela knjiga«, šesta po vrsti, v najkrajšem času obelodanjena. Vsebovala bo številne listine, o katerih pravijo, da so jih našli v nekem vozu in da zgovorno pričajo, kako so zavezniki zasnovali svoje načrte za vojskovanje z Nemčijo in za njen končni poraz. Listine so napisale tedaj odločujoče francoske politične osebnosti, med drugimi tudi general Weygand. Daladier in francoski poslanik v Turčiji Massigli. Ena teh listin, ki nosi številko 21., utegne še prav posebno zanimati tudi nas, saj se nanaša na ju-govzhodnjo Evropo in še določneje na vzhod-nji del Balkana. Vsebuje pismo, ki ga je poslal general Weygand bivšemu predsedniku vlade Daladieru 19 decembra 1939. V njem Weygand zahteva hiter nastop v jugovzhod-nji Evropi ter med drugim pravi: Zavezniki morajo posredovati v dvojnem smislu: političnem in vojaškem. To se zaradi naslednjega: 1. Francija in Anglija sia dali jamstva Grčiji in Romuniji. 1i dve državi sta s Turčijo podpisali posebne pogodbe o medsebojni pomoči kakor tudi vojaški sporazum. Vsak napad na Balkan bi ju prisilil, da stopita v akcijo. 2. Nemčija bi utegnila biti zelo hitro prisiljena, prevzeti iniciativo v vzhodnjem delu Balk ana, ker za nadaljnje vojskovanje potrebuje petroleja, bencina in drugih proizvodov, ki jih sama nima. 3. Nemčija in zahodni državi stoje druga proti drugi na bojišču, ki je točno omejeno in na katerem si stoje nasproti odlične čete. Ta zahodna fronta, če ne bi bila razširjena z na-daljnimi akcijami, ne daje mnogo upanja za odločne nastope. Če naj se dosežejo vojni cilji zaveznikov, pa je vendar treba izvojevati popolno, nedvoumno vojaško zmago. V sedanjem položaju v Evropi more samo vzhodni Balkan biti področje operacij, področje, ki nudi^ugodne pogoje, da se s pomočjo novega bojišča sovražnik obkoli. 4. Na ta način bi moglo priti do tega, da bi države vzhodnjega Balkana morale v kratkem času začeti z akcijo. Prav tako bi bilo treba, da tudi zahodne države začno akcijo, k' bi bila pravočasno in odločno pripravljena in izvedena. Z nastopom v tem delu Balkana bi mi mogli zastaviti Nemčiji pot k Sredozemskemu in Črnemu morji-, sami sebi pa bi mogli ustvariti nove zadovoljive izglede. 5. Ker je treba precej časa, da se pripravi >n izvede vojaško posredovanje zaveznikov na omenjenem delu Balkana, bi bilo to posredovanje različno z ozirom na to, ali gre za ukrep, ki naj bi prehitel sovražnikove namere, ali z ozirom na to, da bi bilo to posre- | dovanje protiofenziva na sovražnikove namene. V tem drugem primeru bi naše posredovanje prišlo prepozno. Mi bi prišli v neravnost, da nas sovražnik prehiti in da ne bi mogli izpolniti svojih obveznosti do Romunije in Grčije. V tem primeru bi Nemčija prišla do morja. Če takoj začnemo od svoje strani z vojaškim posredovanjem, imamo dve prednosti Čas in iniciativo. To pa s*a odločilna činitelja, kadar gre za vprašanje posredovanja na Balkanu. Zatem je Weygand natančno razložil potrebno diplomatsko in vojaško pripravo za ta nastop, nato pa na koncu pristavil: Če se bosta Francija in Velika Britanija na Bližnjem vzhodu še naprej obotavljali, ne bomo mogli zadostiti obveznostim do onih narodov, ki smo jim dali jamstva. Zavezniki bi na ta način zamudili priliko, da postavimo novo obrambno fronto, ki bi utegnila biti odločilna. Da Nemčija tudi med sedanjo vojno ne zanemarja umetnosti, naj priča nemško uradno poročilo, ki pravi, da je bilo v Nemčiji v zadnjih tednih v petindvajsetih večjih mestih prire^nih kar 38 raznih prvovrstnih umetniških razstav. Program radio Ljubljana Četrtek, 11. julija: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 12 Pisano polje (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi poročila — 19.20 Nac. ura. Predavanje Min. za telesno vzgojo — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 21.15 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Za dob-o voljo (Radijski orkester). Drugi programi Četrtek, 11. julija: Belgrad: 21.10 Nar. pesnu. Zagreb: 20 Prenos iz cerkve s«. Marka. — Sofija: 19 Nar. glasba. — Praga: 21.35 Komorna glasba. — Trgt-Milan: 22.10 Operetni večer. — Rim-Bari: 20.30 Simf. koncert. — Budimpešta: 20.15 Orkester in bariton. — Bukarešta: 20.30 Godala. — Soltens: 20.30 Kvartet. Belgrajska kratkovalna postaja; YUA, YUB (49.18m)' 19 45 Poročila v slovenščini — YUF (19.69mj: 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko. Zaloge bencina, ki jih je nemška vojska zasegla v Franciji in ki ji bodo pri nadaljnjem vojskovanja prišle prav. t9 Gugša je ves ponosen razkazoval svojo čudovito zapestno uro ■n je potem ministrskemu' predsedniku zapovedal, naj prinese dve majhni škatlji. Iz njih je slovesno potegnil majhen ovoj ter slabo tiskano vizitko, na kateri si lahko bral njegovo ime v tigrejščini in italijanščini. Izročil nam je vizitke s poklonom. Dal si jih je tiskati v Asmari. Ker ni imel v Makaleju koga obiskovati, se je bil očitno odločil, da bo vizitke dajal tistim, ki bodo obiskovali njega. O dišavah, ki jih je bil nakupil v Asmari ni bilo tu nič sledu. Njegovo palačo je preveval en sam samsati vonj in to je bil značilni abesinski smrad po žaltavi ovčji masti, neumitih telesih in po prahu. Obiskali smo trg, kjer so domačini in askarji barantali za kure in koze. Kure so veljale devet lir. Tik ob trgu je bila ulica gobavih, koder je beračilo ducat gobavcev, gnusnih na pogled, z okrnelimi prsti na rokah in na nogah. Visok Abesinec je stal na mestu pet minut dolgo in se ogledoval v ročnem zrcalcu, ki ga je bil pravkar kupil. Očitno ni bil še nikdar videl zrcala. Drugi domačin je prodal kuro za dve škatljici vžigalic, potem pa je stal in prižigal vžigalico za vžigalico. Zvedeli smo, da večina domačinov v tem kraju ni še nikdar videla vžigalic. Resen, častitljiv, belobrad koptski škof, ki je nosil bele teniške čevlje in bele nogavice, je prijezdil na mezgu mimo. Ko sem jezdil jaz čez trg na mezgu, ki mi ga je bil posodil italijanski častnik, bi me bil mezeg kmalu vrgel raz sebe. žival je nenadno skočila, kakor ponorel kunec in oddrvela, za njo pa moje askarsko spremstvo. Mezeg je bil zagledal drugega mrtvega tnezga in slišal sem, da je mrtev mezeg edino, česar se abesinski mezgi boje. Henry Gris, Ietonski dopisnik se nam je pridružil na sejmišču. Izgubil je bil svoj zapisnik in si delal zapiske s peresom na nohte. Te zapiske je prepisal na papir, ki smo mu ga posodili mi. Naslednje jutro smo se odpravili na štiristo kilometrov dolgo pot v Asmaro, kjer smo morali oddati naše brzojavke, zakaj Italijani so svoje prezaposlene proge zaprli za oddajo tiskovnih vesti. Stotnik Salvietti nam je dal nekaj amerikanskega bencina, ki ga je bil pustil ras Sejum. Dva cela dneva smo vozili, da smo prišli v Asmaro. Petnajstega novembra smo spali v Adrigatu. Do tedaj nismo štiri dni dobili nobene prilike za britje, kopanje, ali preoblačenje in smo le borno živeli od zaloge konzerv. Ko sem končal poročila, mi je telo omagalo. Bila je to posledica dveh mesecev telesnega in duševnega napora. V višinah od dvatisoč petsto do dvatisoč metrov smo trpeli zaradi čudnih duševnih motenj, ki jih je bližina ravnika še ojačevala. Te motnje so bile: skrajna razdražljivost, napadi globoke otožnosti in histerije ter prehuda občutljivost na hrušču, ki nam je udarjal na bobniče, kakor da bi nas kdo zbadal s šivankami, zakaj v redkem zraku je sleherni glas donel nepridušeno. Floyda Gibbonsa je bilo zlomilo že tedne poprej. Ležal je v napadih blaznosti in krčevitega joka. Trajalo je pet dni, preden smo mu toliko pomagali, da smo ga mogli naložiti v letalo za Sudan. Živci Johna Whitakerja so bili prerazdraženi, kar je privedlo do smešnega pripetljaja. Naš tovariš iz vzhodne Evrope, čigar trobilo ni nikdar mirovalo, je stanoval v naši baraki. Imel je neprijetno navado, da je našo edino umivalnico sleherno jutro zasedal pol ure dolgo. Nekega jutra, ko je Whitaker hotel oditi na fronto, je nepotrpežljivo hodil pred umivalnico gor in dol. Nazadnje je možaka poklical k vratom in z njim barantal. Po vročem besednem boju v polomljeni francoščini, je Whitakerja premagala južnjaška narava, od- rinil je obraz našega evropskega prijatelja od vrat, jih zaloputnil, zaklenil, vrgel ključ na dvorišče in zavpil: »Zdaj pa bodite tam!« Naš tovariš je vpil na vse grlo, toda nihče ga ni hotel rešiti, dokler ni italijanski kaprol, ki je upravljal barako, preiskal dvorišče in našel ključ. Ko sem drugi dan ležal in je bil pri meni W. Chaplin od Uni-versal Servicea ter se z mano pogovarjal, sem začel kar brez razloga jokati in nisem razen kratkih presledkov mogel nehati vse popoldne. Whitaker in Chaplin sta poslala po italijanskega štabnega zdravnika, ki je dejal, da moram takoj poiskati manjšo višino. Vseh enajst voz tiskovnega oddelka je bilo v popravilu z novim vozom vred, s katerim smo se bili vrnili iz Makaleja. Letala za Sudan nisem mogel dobiti, ker so bila vsa letala zasežena za vojaške sle in za pošto. Whitaker in Chaplin nista voditelju tiskovnega oddelka Caser-tanu dala miru, dokler nam ni prepustil lastnega voza z voznikom. Ta naj bi prepeljal do Casale na sudanski meji mene in pa Herberta Mathewsa od »Newyork Timesa«, ki je bil od izleta v Dana-kilsko puščavo, docela zdelan. Zapustili smo Asmaro zgodaj zjutraj, da bi se čez eritrejsko višavje peljali v Sudan. Naš domačinski voznik, ki mu je bilo ime Haile Selasije, je vozil z bosimi nogami. In te so bile tako obsežne, da je včasih hkrati pritisnil na zavoro in na plin. Spustili smo se z dvatisoč dvesto metrov visoke ravni po cesti, ki je bila skoraj ravno tako ovinkasta in nevarna, kakor slovita »Smrtna pot«. Ure in ure je Selasie drvel z malim vozom čez stotine šivankastih ovinkov. Vse popoldne smo se vili skozi širne, vroče ravni zahodnega nižavja. Na obzorju so se v megli lesketale gore. Ko se je zmračilo, smo konec koncev prišli do Tesseneia, potem, ko smo ga nekajkrat zgrešili. To je domačinska vasica na meji Sudana, kjer je bilo samo enajst belcev. Tu se nam je posrečilo, da smo od domačinov dobili pleteno ležišče v koči iz pločevine in štor. Po štirinajsturni trdi vožnji je bil to pravi blagor. Zunaj pa so nam hijene, pavijani in šakali pripravljali noč brez sna. Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. — Izdajatelj: Inž. Joie Sodja. — Uredniki Mirko Javornik. — Rokopisov ne vračamo. »Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, ca inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-IU. Telefon št 4001 do 4005, Uprava: Kopitarjeva ulica It