GLAS NARODA ★
TELEPHONE: C'Helsea 3—ll!4l?
List slovenskih delavcev v Ameriki«
CJTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušajo.
Bote«* M Hmmd Ctmm Matter September 21st, IM3 »t the Poet Office M New York. N. t, under Act of CMgran of March 3rd, i»79.
No. 286. — Stev. 286.
NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 10, 1938—SOBOTA, 10. DECEMBRA, 1938
ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK Volumr XLVI. — Letnik XLVL
ITALIJANSKA ARMADA SE ZBIRA OB SPANSKI MEJI
FRANCOSKA ARMADA V TUNISU SE MRZLIČNO PRIPRAVLJA NA MOREBITNI LASKI NAPAD
Mussolini je ob francoski meji na Španskem postavi 10,000 vojakov. — V Parizu so dijaki priredili demonstracije proti Italiji. — Mussolini kaže na usodo nasprotnikov fašistov.
PARIZ, Francija, 9. decembra. — Francoske oblasti z veliko nervoznostjo pazijo na zbiranje 10 tisoč italijanskih vojakov, ki so preskrbljeni z arti-lerijo in hitrimi tanki, tik ob španski meji, v navideznem namenu, da prično s španskimi fašisti novo ofenzivo proti Kataloniji.
Četudi vsa znamenja kažejo, da hoče general Franco s temi italijanskimi četami prodirati proti Barceloni, je Francija pri vsem tem vznemirjena, da je toliko italijanskih vojakov ob njeni neutrjeni meji onstran Pirenejev, zlasti z ozirom na napete odnošaje med Francijo in Italijo.
Medtem pa so neprestano na dnevnem redu velike demonstracije proti Italiji. V Beau Soleil, bli
Rusija in Japonska sta si zopet v laseh
POSLANIK ODPOKLICAN
Predsed. Roosevelt hoče dobiti natančne informacije o položaju na Daljnem iztoku.
WASHINGTON, D. C., » decembra. — Držeč se svo,'e nove politike, da se osebno razgovarja z raznimi poslanci, je predsednik Roosevelt poklical iz Kitajske poslanika Ncl-sona T. Jolinsona, da mu p> roča o japonskem postopanju na .Kitajskem.
Johnson bo kitaj.-ko začasno prestolico Čunčing zapustil v ponedeljejk ter se bo z avtomobilom odpeljal v Rangun na Burmi. Od tu bo z aeroplanoin odJetel v London, od koder se
zu Monte Carla, so korziški državljani korakali proti italijanskemu konzulatu in so peli marselje-zo. Toda policija jih je kmalu razgnala.
V latinskem okraju Pariza je 6000 dijakov vpri-zorilo glasne in smešne demonstracije v odgovor na italijanske zahteve "Korzika, Tunis, Niča" ter klicali "Benetke, Vezuv!"
Dijaki so se zbrali na trgu de la Sorbonne, so korakali po Boulevard Saint Michel ter klicali:
"Korzika je francoska! Hočemo Benetke in Ve-zuv!
Nato so korakali na trg de Pantheon, kjer so se ustavili pred mestno hišo ter imeli več govorov. — Nato je policija demonstrante pregnala.
Nemški vnamji minister Joachim von Ribbentrop je po tridnevnem obisku v Parizu odpotoval v Berlin. Ministrski .predsednik Daladier je mnenja, da
ima Hitler ključ za rešitev francosko-italijanskega hoče iz cele Kitajske izpodri spora	i1"** trgovino Združenih in vs«ili
bo s parnikom pripeljal v New York. V Washington bo dospel sredi januarja. V Združenih državah pa namerava o-stati le malo časa in je o tem obvestil kitajsko vlado.
'.Poslujoči državni tajnik Sumner Welles je Johnsonoč' odpoklic pojasnil s tem, da že ni bil v Ameriki štiri leta in <la je potrebno, da poda predalniku Rooseveltu in drugim uradnikom pojasnilo o položaju na Kitajskem.
Za tem kratkim poročilom pa tiči nekaj mnogo bolj važnega. Iz sedanjega oblastnega obnašanja Japoncev na Kitajskem je mogoče sklepati, da hoče Japonska obdržati vse kitajske osvojene province in da
AMERIŠKI INDUSTRIJALCI IN DELAVSTVO
Po mnenju govornikov na Kongresu industrije so zavlekli povratek prosperitete delav. nemiri in štrajki.
Kongres ameriške industrije je imel sinoči svojo zadnjo sejo v newvoirskem Waldrot'-Astoria hotelu. Delegati so se predvsem bavili z odnošaji med delodajalci in delavci.
Govorili so: Gerald Swope, predsednik General Electric Klectric Company; senator .Kdward R. Burko iz Nebraske; D. M. Nelson, podpredsednik Hears Roehurk & Co. ter Calvert Magruder, pravni zastopnik administracije, ki ji je podrejena nova delavska postava.
Manjšina je predložila precej ostro resolucijo glede re vizije postave, določujoče najnižje delavske plače in maksimalni delovni čas, toda prodrla je večina z dosti mlajšo resolucijo.
Govorniki so soglasno poudarjali, da so delavski nemiri, predvsem pa štrajki, preprečili povratek prosperitete. Navzlic temu se pa obetajo boljši časi in podjetniki bodo storili vse, kar je v njihovi moči, da se bodo razmere čimprej izboljšale.
drugih svetovnih držav. Kaj bi ameriška vlada storila proti tej japonski nameri, še ni na jasnem, zato pa hoče predsednik imeti natančno poročilo od poslanika John-ona.
SEST POSTOPACEV JE POSILILO MLADO DEKLE
Von Ribbentrop bo poročal kanclerju Hitlerju o vprašanju, katero mu je stavil francoski vnanji minister Georges Bonnet, namreč, kaj bo Nemčija storila, ako bi italijanske zahteve po Tuniziji, Korziki in Niči dovedle do vojne med Francijo in Italijo. - —
Zanesljivi viri pravijo, da bo Hitler poklical v Monakovo von Ribbentropa, nacijske voditelje in vojaške poveljnike, da razpravljajo o novi krizi v Sredozemlju.
Francija in Italija z veliko napetostjo pričakujeta to konferenco, kajti Mussolini je vprašal svojega "vojnega tovariša** na drugem koncu osi Ber-lin-Rim, kako daleč je Nemčija pripravlejna pomagati Italiji, ako bi prišlo do vojne.
Francija je prepričana, da bodo glasne italijanske zahteve utihnile, ako Hitler Mussolini ju odreče moralno in materijalno pomoč.
Bonnet je von Ribbentropu povedal, da je Francija pripravljena braniti vsako ped svojih posestev in da je francoski generalni štab odredil že vse potrebno, da francoska armada v Tuniziji ne bo na kak način presenečena.
RIM, Italija, 9. decembra. — Italijanska kampanja za osvojitev francoskega ozemlja je zavzela bolj uradni značaj, ko je Mussolinijev lastni list "H Popolo d*Italia'* v Milanu naslikal podobo onih, ki nasprotujejo nacijsko fašističnemu prodiranju.
Članek poroča o domnevanem razgovoru z bivšim abesinskim cesarjem Haile Selassiem in bivšim čehoslo vaški m predsednikom dr. Edvardom t kenesem. Ta članek je po mnenju vseh pisal sam MuseoMm, ker so ga, kot je običajno v vsakem slič-
VOJNA NA KITAJSKEM
Japonsko prodiranje iz Kantona proti zapadu je bilo vstavljeno. — Japonski poslank na Kitajskem je odstopil.
ClJNKING, Kitajska, 9. decembra. — Nek visok kitajski častnik je rekel, da je bilo japonsko prodiranje vstavljeno na treh frontah.
P. •odiranje iz Kantona ob Zapadni reki je bilo vstavljeno in Japonci imajo velike tež-koče, da vzdržujejo svoje gar-nizije v provincah Hunan iii Hope j.
Kitajske vstaske čete v južnem Honanu so prisilile Japonce, da so poklicali ojače Jlja.
Poročila iz Kantona nazna-njajo, da sveže japonske čete odhajajo proti zapadu in da ,«e izmučeni vojaki vračajo v mesto, iz česar je mogoče sklepati, da kitajski močan odpor zadržuje japonsko prodiranje v notranjost dežele. I TOKIO, Japonska, <>. dec.— Japonski poslanik na Kitajskem Sigeru Kavagoe je zaradi bolezni odstopil. Kavagoe se nahaja na Japonskem in I vnanji minister Haciro Arit
FAŠISTI SE PRIPRAVLJAJO NA OFENZIVO
Velika fašistična ofenziva proti Kataloniji se more pričeti vsako uro. Franco hoče doseči zmago pred konferenco v Rimu.
NEMČIJA MISLI NA SNOVANJE VSEUKRAJINSKE DRŽAVE
V sredo ponoči je čakala 25 letna Mary Sutton, ki je pred dvema mesecema dospela iz Anglije, v Jamaica «a Long Islandu vlaka, s katerim bi se odpeljala domov. Vlak je pa imel zamudo.
Približalo se ji je šest mladih fantov, starih od sedemnajst do triindvajset let. Zaceli so se pogovarjati ž njo in so jo slednjič povabili na čašo
kave. Bilo je krog druge ure zjutraj. Nekaj časa s trkali na vrata kafeterije, slednjič so pa rekli, da je lastnik najbrž v kuhinji, kjer jim bo postregel s kavo. Dekle so odvedli za hišo, jo pahnili v neki zapuščeno garažo in ji storili silo.
Policisti so vseh šest aretirali.
.je rekel, da ne bo imenovan njegov naslednik, dokler v o-srednji Kitajski ne bo postavljena nova vlada. Vse diplomatske zveze s kitajsko osrednjo vlado so bile že pred več meseci prekinjene .
MASARYKOVA HČI ODSTOPILA
PRAUA, Čehoslo vaška, D. 1 decemb.ra. — Izvrševalni od- ] bor Rdečega križa je sprejel ( odstop Alice Masarykove, hče- | rc i>okojnega predsednika dr. Tomaža Masaryka, kot pred- s sednice čehoslovaškega Bdeče- j ga križa, kateremu je stala na i čelu 20 let.	|(
Na njeno mesto je bil imeno van načelnik vojaškega zdrav-1 niškega zbora general Haeriu^ j ki bo popolnoma preuredil ce-lo organizacijo čehoslovaškega j Rdečega križa.	'
Masarykova je odstopila za- | radi zadnjih političnih dogod • kov na Cehoslovaškem. PrcJ nekaj dnevi je tudi odstopil1, njen brat Jan Masaryk kot čc - 'j hoslovaški poslanik v Lon-1' donu.
LONDON, Anglija. — Veli-kozanimanje je vzbudil članek, ki je izšel v glasilu angleških liberalnih denarnikov 41 Man chester Guardian*', kjer prr. vi, da vodi nemško politiko v pogledu Karpatske Ukrajine mnenje, da bo treba slej ko prej sprožiti vprašanje ustanovitve ukrajinske d r ž a ve sploh. Ukrajincev je na Poljskem 7 milijonov, v sovjetaski Rusiji jih je nad 30 milijonov, v Karpatski Ukrajini pol milijona. Nemška diplomacije da se bavi z mislijo, da bi bilo treba temu narodu dati državno skupnost in s tem zadati sovjetski Rusiji smrtni udarec. Najprej pa bi bilo po nemških mislih potrebno, tako piše list, pritisniti na Poljsko, da reši vprašanje svojih Ukrajincev, kar bi bil le začetek snovanja velike ukrajinske države.
BARCELONA, Španska, 9 decembra. — Ker se more velika fašistična ofenziva vsako uro pričeti, pošilja republikanska vlada na fronto mnogo vojaštva. Vsi vojaški komisarji -o bili poklicani V glavni stan, preklicani so bili vsi dopusti in vse armade so bile opozorjene, da prihajajo veliki dogodki.
Najvažnejši dogodek včerajšnjega dne je bilo povelje ministra za narodno obrambo vsem voditeljem, ki so v zvezi z ministrstvom, da glechajo r>n na to, da nikdo, ki je sposoben za vojaško službo, ne ostane v ozdaju. Voditelji so bili opozorjeni, da bi vsak najmanjši presotpek v tem oziru imel za posledico odšlo vite v.
Vsled tega povelja bo mnogo novincev, ki so bili do sedaj v ozadju, moralo oditi v prvo bojno črto.
Bombardiranje republikan skill mest je nenadoma prenehalo in nikdo ne ve, zakaj; naj-brže .pa so bili vsi letalci poklicani, da se pripravijo na novo ofenzivo.
Včeraj so fašisti zaprli svojo mejo proti Franciji, kar je general Franco storil vsaki-krat, predno je pričel kako večjo ofenzivo.
General Franco najbrže hoče doseči veliko zmago, predlo se angleški ministrski predsednik Neville <.?hž»mberlain sestane z Mussolinijem v Rimu
SEDANJEMU SPORU JE DAL
POVOD RIBOLOV OB OBALI
MOSKVA, Rusija, 9. decembra. — Resen spor se je pričel med Rusijo in Japonsko zaradi ribiških pravic. Jcponska pravica ribariti ob ruski pacifiški obali poteče 3 I. decembra. Navzlic japonskim o-slrim zahtevam pa Rusija pogodbe noče več obnoviti, dokler Japonska pri mančukuanski vladi ne izposluje, da plača že davno zaostali obrok za kitajsko vzhodno železnico v Menčukuu.
Rusija pa je pristala, da podaljša pogodbo za čas pogajanj, sporočila pa ji je, da bo izemd 380 ribiških okrajev zaprtih 40 iz strategiČnih in drugi razlogov.
Rusija pa nikakor ni pri volji obnoviti pogodbe za kak: daljši rok, dokler vladajo med obema držalvama sedanji napeti odnošaji.
Kot pravi neko pročilo, je japonska vlada v torek ostrD zahtevala od Rusije, da takoj sklene novo ribiško pogodbo. Nek uradnik japonskega zunanjega urada je rekel, da se Ja ponska ne bo nikdar odpovedala svojim ribiškim pravicam ter dodal:
"Rešitev vprašanja je neobhodno potrebna za ohranitev normalnih japonsko-ruskih od-nošajev in doslednjo za mir v vzhodni Aziji."
Sovjetska vlada je ta spor oznanila v svoji uradni časnikarski agenturi "Tass" ter objavila izjavo vnanjega komisarja Maksiina Litvinova, k; jo je podal 25. novembra j i ponskemu poslaniku Sigenoi i Togo.
Lit vino v je japonskega poslanika opozoril na portmouti -sko mirovno pogodbo, ki je bi -la sklenjena po rusko-japonski vojni. Neka točka te pogodbe določa, da se morate Rusija in Japonska pogajati za ribišni sporazum.
Litvinov je poslaniku Tos^l rekel, da je Japonska krši: i portmouthsko mirovno pogodbo s tem, da se je polasti a Mandžurije ter zgradila močne utrdbe na Sahalinu, vsled česar so ruske bojne ladje pregnane iz Peruose morske ožine.
Dalje je rekel Litvinov, da je Japonska kršila nadaljno pogodbo, ker ni od mančukuai--ske vlade iztirjala zadnjega obroka v znesku $1,650,000 7.3 plačilo kitajske vzhodne železnice.
Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski d**»7nik v Ameriki.
nem skičaju, ponatisnili vsi ostali italijanski listi.
Članek pravi, da je dr. Beneš' rekel naslednje: Ako bi sledil svojim nagibom, bi se pogajal s Konradom Henleinom in bi rešil vprašanje, ako bi sprejel njegovih slovitih osem točk v Karlovih Varili. Državo bi rešil in še danes bi bil v predsedniški palači v Pragi."
NOVI ROMUNSKI POSLANIK
PARIZ, Francija, 9. decern bra. — Viri francoskega vna njega urada naznanjajo, d* francoska vlada odobruje imenovanje za romunskega poslanika bivšega romunskega mi nistrskega predsednika Jurija Tataresca.
ANNA HAHN POKOPANA
Včeraj je bila v Columbus, Ohio, pokopana 32 letna Anna Marie Hahn, prva ženska, ki jo je država Ohio poslala na električni stol. Dokazali so ji, da je usmrtila več starih oseb v namenu, da se polasti njihove -zavarovalnine. Par ur je ie zala na mrtvaškem odru, oble cena v preprosto belo obleko.
Pogrebne obrede je opravil Rev. John A. Sullivan, M jo je
1 'Iz navedenih vzrokov m->-ka vlada ne more pričeti pogajanj za novo ribiško pogo dbo, dokler Japonska ne izpolni svojih obveznosti glede plačila," je rekel Litvinov.
bil tudi spremil k električnemu stolu.
Na grob so ji položili en sam venec, ki so ga ji darovali "Prijatelji iz Cincinnati, Ohio."
Pogreba se ni udeležil njen 12 letni sin Oscar. Za otroka se je zavzel zagovornik Hahno-ve, Hiram Bolsinger.	4
J ZA IZBOLJŠANJE USTA )J
L UlnUJwi Tali Mm wrtj* Vmk. U \\ ' mm Frtunlali HUiNiuJi" lUttl/
! Im. ker mU tmm ■JpiB pmi k aarm Itp— (( J la wliltiw ttivm. :s	*x (/
"0LA9 MA BOD A"—New York
Saturday. December 10, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV)1 DAILY
JAMSTVO ZA CEHOSLOVASKE
Ker je nedaj koiu-no veljavno določena državna meja CV hosovdKke tako napram Nemčiji kakor napram Madžarski in Poljaki, je čehoslovaška vlada storile potrebne korake da stopi v veljavo mednarodno jamstvo novih državnih mej cV. boslovaške republike v smislu monakovskejra sporazuma.
Že zaradi madžarsko-poljske akcije zaradi Podkarpat ske Rudije želi češkoslovaška vlada, da se vprašanje jamstva za državne meje čim prej uredi. Teffa naziranja je tudi nemška vlada, ki je prav tako s svcje strani storila korake, da bi velesile čim prej podale skupno izjavo, s katero bi se obvezale, da jamčijo za nedotakljivost sedanjih meja čeh oslova* ke republike. Na ta način bo onemogočena vsaka nadaljnja akcija Madžarov in Poljakov proti dunajski razsodbi in s tem pre prečena tudi vsaka nevarnost novih komplikacij v Srednji Evropi.
Li»ti se obširna ba vi jo s sporazumom, ki je bil sklenjen medI ('ehosJovasko in Nemčijo glede ureditve državljanstva in opcijske pravice v zvezi s spremembo državne meje med Ce-hoslovaško in Nemčijo.
Po sporazumu, ki je bil sklenjen v Berlinu, izgube oni dosedanji čehoslovaški državljani, ki so na dan 10; oktobru stalno prebivali na ozemlju, ki je bilo priključeno Nemčiji, z istim dnem čehoslovaško državljanstvo pod naslednjimi pogoji: —
1.	če so bili rojeni v teh krajih pred 1. januarjem 1910
2.	če so izgubili nemško državljanstvo z 10. januarjem
1920
To velja tudi za otroke in vnuke onih oseb, na katere ge nanašajo določbe pod točko 1. in 2.
Na enak način je urejeno čehoslovaško državljanstvo onih Nemcev, ki žive izven čehpslovaškega državnega ozemlja.
Osebe nenemške narodnosti, ki do 10. julija 1939, ko po-4«če opcijski rok, ne bodo pridobile nemškega državljanstva, morajo v roku nadaljnih 3 mesecev zapustiti nemško ozemlje je f'ehoeJovaska dolžna sprejeti te osebe. Prav tako lahko češkoslovaška odredi izgon onih pripadnikov nemške narod-nobti, ki do poteka opcijskega roka ne bodo pridobili češkoslovaškega državljanstva.
Čehoslovaško državljanstvo pripada vsem osebam, ki so bile pred 1. januarjem 1910 noseljene na sedanjem čehoslova-škem ozemlju, ter njihovim polomcem.
PREDSEDNIK ROOSEVELT NA POTOVANJU
i
(Dopi&L
Predsednik si je ogledal gradnjo nasipa pri Chattaiioga te: se zahvalil deliveem za
liovo delo v korist ameriški civilizaciji.
"Ji"
Iz Slovenije
VOLI SO IZGINILI CEZ MEJO
Na^l olmie.jnim tr^oui G14Š-tanjem s<» je zgodil r dr k primer tatvine, ki je vzbmlil jmj okoliških samotnih kmetijah mnogo govoric in upravičenega ogorčenja. V Tolstem vrhu pri kmetu Osojni k u pod Št«»-hi^rsk iin hri.l>om so nedavni veorr legii k počitku. Komaj pa so za-pali, je goKjHjflarji »budilo čudno n*potanje v hlevu. Turi i pes jfe z močnim lajanjem javljal nekoga, ki si' j«' priklati/I h gospodarskimi [h>-slopju. Gospodar Oso jni k ji' stopil z žepno svetilko v o<lprt hlev in j" že videl, kako je izginila skozi druga vrata temna moška postava -v noč. Tat je bil torej takrat pregnan. Toda že. dve jutri nato se je zgodilo nekaj hujšega.
(Kmet Li povnilc, ki takisto prebiva v Tolstem vrhu, je v zgodnji uri pritekel na o rožni-šlko postajo v Gustanju javit, da so mu bili ponoči i7. hleva odgnani voli pepelkaste barve, vrivlni 4000 din. Ko <e ji- prav zdanilo, j<» orožniška 1»:»tr-iil.fti že bila na kraju dogodika in jo
takoj pričala pre^kova-ti. Li-povnik je izpovedal: "Ko sem okrog 5. zjutraj prišel s s veti 1-kov hlev, rla nakrmim živino, sem opazil, Ifi je ponoči izginil večji par volov. Tam, kjer >ta bila vola privezana, jrn sty) mlajša dva voličika iz kota." Hlev ni bil zaklenjen. Slerl }e vodila skozi nasproina vrata, kjer je ležalla na tleh prazna
^hl(rt»ii<"i<i,hriaiiiiMi,ll{iiiiuiii|,..,11111111 agM«l">iiminn»?iMMi,mn*?'«inltl,nniUnWtl,tg
Naznanilo
Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1939 izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno dobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Yorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne razstave v New Yorku. Vseboval bo tudi natančen zemljevid mesta New Yorka. Označeni bodo vse zanimivosti mesta, kot: muzeji, cerkve, gledališča, parki, itd. Ta zemljevid je tiskan v več barvah. Cena koledarja ostane ista kot prejšnja leta: 50 centov. Poštnina plačana. Zaradi stroškov za takovrstno delo smo bili primorani tiskati samo omejeno število. Zatorej ga naročite še danes. — Naročite ga lahko pri zastopnikih tega lista, ali pa naravnost od "Glas Naroda*-', 216 m. 18th St., New York, N. Y.
iyfli.iiliiiiii«..jfifin«iir inHnitiiiiitfWIlimilli
sta z I^iiear. ti kolo, ker pa mu ga ta ni dal, ga je'blaznež udaril ^ tako silo po glavi, da se je gost zgrudil na tla in nato komaj }>obegnil, blaznež pa se je vrnil v gostilno in hotel ,pret pisti vsojega brata. Ta r<e je rešil na ta način, da je pivbesnelega brata močno •odrliil. Gostilničar je liit«>l po orožnika, ki je imel mnogo te-predi n mu je'uspelo z gostiln »čarjevo ponfočjo spraviti pobesnelega človeka na orož-niško postajo. Tam se je kmalu pomiril, drugi dan pa so ga orožniki poginoma skesanega oddali tja, kamor spada. Mož
Starejši brati-e je vpil, prihiteli sPra so ubogi starši, a pomoči ni bilo.
Te dni ji' š I kakor običajno na delo posestnik Matija Molk iz Kačje vasi. Bil je že 10 let iislirzben pri Wimlischgraetzo-vi sekulamici. Po nesreči mu je priletela tivk** v levico in si' mu zapičila v dl*an. Trsko ji» takoj izdrl in nič hudega slu teč nadaljeval svoje delo. Kmalu pa mu je-začela ro<ka otekati. Pod il se je k zdravniku, ki mu je dal injt kcijo zoper prisad. Žal je bi»la pomoč prepozna. Prepeljati so ga morali v bolnišnico v Postojni, kjer mu hoteli odreaati roko, toda pre-den ji' prišlo -do amputacije, je siromak že }todleg»4 strašnim n mikam. Roka mu ji' namreč t iko otekla in počrnela, da je siromak zaradi strašnih bolečin začel besneti
VOLKOVI NA POLJSKEM.
Na vzhodnem Poljskem se z nastopajočim mrazom pojavlja čedalje več tropov volkov. Iz ■mejnega ozemlja v Rusiji so pri bezale na Poljsko v zadnjem času cele črede gladnih daniogoltov.
300 SVETIH MAS LETNO
v življenju in po »mrti. so deležni dlani "Maine zveze za Afriko." Člarti-rina enkrat za vedno 25 centov za vaako osebo. ilvo ali umrlo. Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone. '_** W. Pine Blvd..	St. Loula. Mo.
KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
l*išite po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOYERtC PUBLISHING CO.
::POTNE3Kf ODPELEK "GLASA NARODA":: 216 WttfrlWh Street	w York, F. T,
položenih, ki jili je razinesa rila sovražnikova bomba.
Vse to je grozno, kaj ne, toda to še ni največja grozota.
O največji grozoti sem čital te dni.
Ker se meje evropskih držav v poslednjem času hitro mer ?ajo, se v več slučajih zgodi, <(h ima kmet hišo v eni državi, njive in polja pa v drugi.
Xa svoje jjolje in na svojo njivo sme le s posebno izkaz-co, ki jo mora dati vsak mesec obnoviti. Kmetje so se sčasoma temu privadili.
'Postaren možak je imel tik ob meji hišo. Polje je bilo v drugi državi. In ga je mirno obdeloval.
Ko se nekega poletnega večera vrne domov, se že precej pozno spomni, da je na pol ju nekaj pozabil in se odpravi i-skat.
V temi ga ustavi straža sr-sednje države. Kaj da išče, kaj da hoče?
Starec pove, da je nekaj pozabil in da ima pravico na svoji zemlji tisto reč poiskati.
— Kje imaš izkaznico? — vpraša stražnik. Potiplje se, toda izkaznico je pozabil.
Naglo se obrne, hoteč domov po izkaznico, toda stražnik potegne revolver in ga ustreli v hrbet.
Tudi to ni v sedanjih časiii nič strašnega. Zdaj pride najstrašneje. Ko je kmet že ležal na mrtvaškem odru, dobi njegov s\a od sosednjih oblasti račun, ki znaša poldrugi penny v anie riškem denarjn. . .
Račun za kroglo, ki je usmr-tilg njiego^tga^oeta, ^
Peter ::
:: Zgaga
NAJVEČ JA (GROZOTA
V Času svetovne vojne sn*o dosti čitali o vojnih strahotaii in grozotah. Ko so armade te-lebale druga ob drugo, ni bilo med vojaki nobene krotke ov-čice, pač so se pa vsi izpre menili v divje zveri. In ko so tiržavniki, zgodovinarji in po I ročevalci delali obračune, so {skušali le to dognati, katera [stranka je bila bolj neusmiljena in bolj nečloveška, j Tako smo naprimer čitali o nemških oficirjih, ki so zap-j Sedali -ujetnikom kopati grobo-,ve. In ko so jih izkopali, -o ji!i na povelje oficirjev nemški j vojaki postrelili in zmetali v ; izkopane grobove.
Čitali smo o Madžarih, ki so | rezali nosečim srbskim materam otroke iz teles, o Turkil, ki so kastrirali vsakega desetega jetnika, o Bolgarih, ki so posiljevali sedem in osemletna '»lekleta v pričo njihovih m:i-ter.
| Da tudi Srbi, Italijani, Francozi in vsi drugi niso bili gen-itlemeni, se razume samo po sebi.
j Vsakdo je vede! dosti pove dati o grozotah, ki jih uganji sovražnik.
j In kaj je bilo pozneje v al><»-.sinski vojni? Sam Mussolini-jev sin ^>e je pohvalil, «la m imel večjega užitka kot metati iz letala bombe na iz blata iii trsja zgrajene koče abesin-skih poldivjakov in jih gleda-jti, kako so begali sem in tja | ter cepali kot muhe. i In kaj se godi na Kitajskem! 'Japonci -zavzamejo kitajsko j vas, zaplenijo živino in vse, j kar je količkaj vrednega. Nato jo pa zažgo in ne puste m-ikomur ven. Vse zgori pri ži "vim ttflesu: ženske, starci in otroci.
Če so poročila o dogodkih v ! španski državljanski vojni le i napol resnična, si človek vetjih grozot skoro predstavljati ne more.
j Videl sem fotografijo na|-mani petdeset otrok, v vrsto
1 -
Pozor rojaki! i
* Božične
H	H ■ ^p^H H
3n>je in prijatelje v domovini najbolj razve-»•Kte ce jim pošljete denarno darilo.
Poel jite božična darila v obliki denarne nakaznice s posredovanjem potniškega oddelka "Glasa Naroda."
Demi-ne posiljatve v Jugoslavijo izvršuje-sbo Hftiw va pocenL
Slovemc Publishing Co.
r - = -= ^ Travel Bureau - n
t	^^^^	9ew York* S*
11 " ■	11	' 'i. .....IS
j<* hi 1 več mesecev na opazo-I v«i lit kri v J^juM jsuni in je neko-i i^a že močno obdeilal z nožem. . Dogvxlelc naj bo v svarilo vsem ;gostilničarjem, da ne dajejo ! Ijisdt ml, ki naifi'hajo k dušev. . bohwnim, opojne napoje, i . » v ..
I V kaeji vasi tik za mejo pri j Planini so tesarji nedavno ob-' tcsavali hlo<le. Otroci, kakor odrasli so hiteli nabirati tr^ke. Ko r<Ui jn išla k tesarjem tudi ibfa'tc<i 10-1 tni Jože in 7-letni Bert o Bizjak, sta hiitHa nalagali tr.JUe na ročni voeiček. Na-! enkrat se je izmuznil mlarjši ;ln*ate<* o>l kupa ter začel plezati ! na hlode. Ti lso se mlrli in je jed«n zgrabil nesrečnega fanta, drugi pa mu je priletel nasrla-j vo in mu jo dobesedno zdrobiJ.i
Moon Run, Pa.
Moj namen je, sporočiti par novic iz nase naselbine. Li-st (Jlas Naroda čltam dne\nio, pa ne vidim nobenega dopisa od tukaj.
O delavskih razmerah sploh ni vredno poročati; so zelo mi-zeme. Premogorov Pittsburgh Coal Oo. obratuje le po 2 aH 3. dni na teden, t»ko da s te.n /.;;- j shižkoni ni niti polovično živ-! U^toje. Moonnroska jama gre j h koiK-u. Podiramo zadnje ste- , Po tem takem «e razume, j da ni tinkaj pričakovati kake1 •bodeeno-'ti. Trdba bo pa iti! drugam s tmbnhoni za kruhom. |
V naši naselbini se oerla^ii več ko preveč bela žena. Ravno v1 tem letu je pobrala veliko Slo-veno v in Slovt^nk, pa naj bodo <tari ali mladi, ni i-zjeme i Vprašujemo drug drugega, kdo | bo zdaj prvi.
Pa pustimo to zamkrat, ker moram reči, da veselja tudi ni manjkalo v tem letu. Piknikov
•	dovolj, zdaj pa tudi do?ti ve-1 selic, tako <]a človek pozabi na 1 «lal> čaee in ^krbi.
Xa koncu mojega dopisa moram omeniti tisti dopis iz Bes-I semer. Pa., ki jfe bil objavljen
H. junija. Naročnica* prše o . -farem kraju in sicer o Poljan-•ki dolini in Sv. Antonu. Tudi j jaz spadam rdavno tja. in srin j radoveden, kako se piši» in kliče. Tme^ bi jo poznati, ker sva skoro istočasno prišla v Ame-; riko.	je dobro znana <>-
; kolica Sv. Antona, kot tudi Do-, brava.	sem tisti iz Pod-
raža. ki sem igral harmoniko čipkarieam, ki so deMe Čiy>-j ke. Moja harmonika jih je pa j spravila od mirae sredi hi-še.
Torej zaenkrat to zadostuje; to so naši stari spomini.
Omenim, da s tem mojim do-
*	pisom tudi pošljem za pol leta ^ naročnino. Pozdrav vsem či-
tateljem, Ivtu pa želim obiUo novih naročnikov.
i
i Unban .Oliva ni. ) -----
- MOŽ, KI NI VIDEL ŽENSKE.
Xa Gjrškem je umii pred i kratkim 82-Iotni menili MiJiael . Tolotes, iki ni vse svoje življe-. nje videl ženskega bitja. Ži-. vel je na gori Atos, katere ni i zapustil do svoje smrti.
•
jškatlja niTn'skih vžigalic in z;i-' videnih ji* Itilo nekaj ožganih, ]mk"*ie. Sledovi r-o v<wllii p<> po-J ti od hiše do kmeta Lagoje, t<! da te domačije se je vodnik z živa I ima ognil in je voliča gnal čc.z travnik dalje po ]m!j>kih ste/ah in skozi gozd na liano-' vins'ko ce.sto, ki voli iz (Vrnne v Dravograd. Jasno j<' bilo, daje vole i h I pe I ji] kakšen doma-! čin, ki je prav dobro poznal; pol in -transke odrcipe t-r^e je| v<dno izognil hišam, kjer bi bil, lahko opažen. Noč je bila tako temna, da bi bil vsakdo, ki ne pozna krajev, izgubil orientacijo. Na trdi banovinski cesti je '/manjkalo sledov. Ni dvoma, da so bili voli f>oiH>či spravljeni čez mejo.
DVE SMRTNI NESRE-Q PRI PLANINI
V obmejnem okolišu Planine se je zadnje čase primerilo več dogodkov, ki jih velja zabeležiti v dnevno kroniko. Precej razburjenja je i:i. novembra [vzbudil pobesnel duševno bolni, ki se je zghusi'1 v neki gostilni na Planini ter začel razbijati in je'napadel nekega go-sta z I "new. Hot 1 j<" gostu vze-
"GLAS NARODA" {
1	(tomi m raonj)	^t
i
Owned and PobUshtd by	^
SLOVKNIC PtBUSHINO COMTANT l £ Corpora Uon)
ftmmk MA, President	J. Uafmb*. Se«.
bnMno— ot tfce Mrponttoi ud mMrvam i o* abore offlcers: ttŠ WB8T 1M STRUT	NEW YORK. N. V.
j 45th Year
laserSD WBBT DAT MXCFPT 8ITNDAT8 AND BOL1DATH
n-prr-^r	, ■ --,«-»■■. . . ■ n. ——------------------
__AJwrtlifHt ob Apyt
trn <*k* leto fdj* llat m Aaerlku	£« Str* Tork » celo leto .. <7 Ou
!■ Kuadc ..............R«	Z* pol leta ................fa.f-0
** ^ *etM ................ino«wtTu m celo let« .. «7^10
MMitMl................|1JC	Za pol leta ................ (8410
NARODA" IZHAJA VMAK1 DAN 1Z\2XM*1 NEDELJ *N PRAZNIKOV
NARODA-. tli WR8T lfth 8TRKRT. NBW TORK.TT T^ . gUCTONl i nirliia t-Jttt
^^-f.!^1!!*..*', III—<IIIM«<I ae m prkWvkja Demr aa naročnino
2L	m U<m" °rd*r M *>™*embl kraja naro--
•oM«k»»nlka	prcJ4nJ* Wraiiac, na»anl. da bltraja najd^
--—■—- - -_„ . ..
Denarne posiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
Za $ 2.50 ....................Din. 100
$ 4.85 ....................Din. 200
$ 7.20 ....................Din.
$11.00 ....................Din. 500
$22.50 ....................Din. 1000
$44.50 ....................Din. J000
V Italijo:
Za $ 6.30	....................Lir 100
$ 12.—	....................Lir 200
$ 2».—	....................Lih 500
$ 57.—	....................Lir 1000
$112.50	....................Lir 2000
$167.—	....................Lir '3000
KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI _GORI ALI DOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kol zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo ms beUše pogoja.
Mjjna nakazila izvrSu.
ŠJEMO 1 "O CABUS LETTKIt j ZA PRISTOJBINO $1—
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL BURRAI7)
m w. inh tam vouk
GLAS NA E O D A "—New York

Saturday. December 10, 1938
SLOVENE (YUGOSLAV) - DAILY
■ W-__L_____-
RAZGLEDNIH
[POD TEM ZA<. LAY J EM vsebine in sploMMi;* pomen«, ki jih
'rMelting Pot
objavljali iiaoke »plo&nel dobili od tasa do tasa. J

DOR ASČAJO C A MLADINA
Dandanes je v Združenih državah razmeroma le mulo Slovencev, starih manj kot štirideset let, ki bi pisali in čitali slovensko. Nekaj let po koncu zadnje vojne je priseljevanje v Ameriko ponehalo. Najmlajši med tistimi, ki so dospeli sem po vojni, se bližajo štiridesetemu let«. In ker jih ni dosti, m? hitro prilagodujejo — ne na-•mui, pač pa ameriškim razmeram.
Vzemimo za primer povprečno slovensko družino — očeta, mater in tri otroke. No, pa saj niso več otroci, kaj-i najmlajšemu je že skoro osemnajst let.
V	domu je dvojno življenje. Oče in mati sta največkrat v mislib Ae v starem kraju, otroci so Amerikanci, vzgojeni v ameriškem duhu. Šola in okolica sta jih tako vzgojili. Zvečer je na mizi poleg pristne slovenske večerje ameriški kejk. Mati >e ga je naučila peči; da ustre-ye otrokom. In še marsikakšno drugo ameriško jed znt. pripraviti.
"To še drži otroke pri hiši," pripoveduje slovenski sosedi ali prijateljici. **Sieer bi že šli. Sama ne vem, ka,i je ž njimi. \*ič več jim ni za dom. Saj jim ustrezam, kolikor jim morem. Pa nič in nič, kar od doma silijo. Najstarejši ima že^ dekleta, neko Poljačko. In hči pravi, da >e bo možila. Če bi že vsaj slovenskega fanta vzela, pa ic z nekim Italijanom shaja."
Take pobožne želje so le redkokdaj uslišane.
Vzemimo de-et tipičnih slovenskih družin, 'ki imajo odrasle hčere in sinove V najmanj osmih slučajih se izberejo življenskega druga druge narodnosti.
V	Ameriki rojeni otroei smatrajo svoje sovrstnik* za A meri kance, in se presneto malo brigajo, iz katerega evropskega kraja so se njihovi stariši priselili, in kak •on jezik govore.
Sol-ka vzgoja je zabrisala razlike med njimi. Zjv, ideale svojih starišev se ne morejo nikdar navdušiti, kt r jim stariši teh idealov niso pravilno vcepljali in ker i i ideali niso v prav nobenem skladu z običaji naše nove domovine.
Značilen primer te razlike so naše veselice. Mladina jih je začela opuščati, ker se je dolgočasila na njih.
Naša harmonika ne prija njenemu ušesu. Za naše valčke in |>olke današnji mladi svet nima smisla in razumevanja. Jazz, swing in druga taka godba (če se sploh -me imenovati godba) je sedaj vseprevladujoča.
Ce se uaiti pa slučajno |>osreči spraviti mlade ljudi na našo prireditev, imamo dve prireditvi v eni, kajti mladi na se zabava povsem po svoje in neodvisno od nas starih.
Naše pod|H»rne organizacije, ki so bile spočetka skozi uskoz slovenske, so morale dati mladim članom koncesi-I" v obliki angleško poslojočih društev, če so jih hotele ohraniti v svoji sredi.
Pred desetimi ali petnajstimi leti ni bilo v glasi'i h podpornih organizaciji nobene angleške besede, danes pa prinašajo že cele strani v angleščini.
Po slovenskih cerkvah ne zadostuje več božja beseda v naši materinščini, ampak mora biti za otroke priseljencev vsako nedeljo tudi angleška pridiga.
Mi starejši opazujemo vse to z nekako nevoljo, toda mladini bi delali krivico, če bi jo odvračali s poti, po kateri stopa. V tej deželi je njena bodočnost, v Ameriki si bo krojila svojo usodo.
< e nam je uspelo vzbuditi v mladini spoštovanje d.i našega jezika, četudi se ga v medsebojnem občevanju ne poslužuje, če spoštuje našo staro domovino, naše šege ,n navade, smo dosegli skoro vse, kar nam je bilo v danih razmerah mogoče doseči.
Toda se še da nekaj storiti. Par skromnih nasvetov :»oiti objavil v prihodnjem "Razgledniku."
HKNRY:
Soiu-e je bilo kakor rdeča krogla i?n je neusmiljeno pripekalo na zapuščeni otok. Roger je prihajal s čeri, kjer je dolge ure gledal na morje, da bi opazil kaiko ladjo. Toda za-man. niti najmanjše banke ni videl.
44Nič," je n kel otožno, ko je pristopil k -svoji ženi Pavli.
"iDanes rita ravno dva tedna od najinega brodoloma," j)e dejala žalostno.
"Zdi -e, da bova na tem pozabi jeuieiii otefku preživela ostanek »svojega življenja. V teh dveh tednih nisva zapazila niti ene ladje ..."
"Lepa bodočnost se nama obeta," je rvkla Pavla. Čeprav ni bilo v njenem gla^u niti malo ironije, jo je Roger nezaupljivo pogledal. Zadev*, zavoljo katere sta odšla na to nesrečno potovanje, se mora slednjič izravnati. Vseeno, kje. Tu je bila prav tako ugodna priložnost, kakor bi bila kje drugje.
"Ali se zavedaš kakšno življenje naju čaka, ako nobena •ladja -me oipazi najinega signala?"
"Življenje na tem zapuščenem otoku bi še ne smatrala za tako -docela neprijetno — hujše je, da -bova morala wopet skupaj živeti." je pravila Pavla poti-frem.
Po k ra tik eni od-moru je nekoliko nervozfto nadaljevala:
"Način najinega skupnega življenja tukaj — morava seveda nekoli'ko iwpremeniti."
Roger jo je vpraša joče pogledal
""Kaj misliš s tem?"
"TVdno sva bila sklenila, da se dava; ločiti. Ta sklep bova izpolnjeval« ter <se smatrala za ločena človeka. Ali ti je vse jasno?"
* * *
Pavla je vzela petVno ribo z ognja ter jo podala Roger ju.
"Tu je tvoja večerja."
"Počakaj malo in sedi, Pavla."
Ni sedla temveč je stoje čakala. kaj ji bo povedal.
"Če mi hočeš kaj povedati, se podvizaj. Moram iti na pečino, zdaj sem jaz na vrsti, da opazujem, ali pride kaka ladja.
"To je tkto, o čemer hočem govoriti. Mislim, da je 'neprestano iskanje ladje brezusp"*-<no."
"Ne veruje« več v najino vrnitev?"
"Ne ipreveč. Spominjam se, kaj je rekel mornar tik pred katastrofo. Bili smo na krajih, ki so najbolj zapuščeni. Najfbrže «mo preveč oddaljeni od rednega ladijskega- prometa."
Pavla ga je mimo poslušala.
' P* a bom vendarle vso noč na straži," je dejala hladno.
Roger je ostal pri ognju in zamišljeno zrl za odhajajočo Pavlo.
# * *
Pavla je hitro splezala na vrh čeri, odkoder je opazovala ali ne pride kaka ladja. Tam sta imela pripravljeno grmado drv, da bi jih prižgala — ko bi zagledala na ofbzorju lax}jo. Zamišljeno je sedela in zrla ipo prostranem morju. Zdajci je zacnla korake za seboj. Ozrta se je. Kila je Rogerjeva silhueta.
"Rag hočeš tukaj?" ga je vprašala ostro. "Samo eden izmed naju mora bita tu -na straži."
Mimo je stopal k sedeči Pavli.
"•Pavla, bodi pametna — vse govorjen je o ločitvi zakona* — smatram za nerazumno reč —
BRODOLOMCA
^ • vv	•
Čiščenje v
Marseillu
'Komisarji francoskega notranjega mimiestrstva, ki so po velikem .požaru prispeli v Marseille, da bi pregledali tani-kajšne varnostne in upravne razmere, so ugotovili težke prekrške, posebno s strani nrav-nostne policije. Odločili se zato za veliko čiščenje.
Zadnjo soboto so odredili obsežno racijo proti podzemlju. Vsa policijska motorna vozila kakor tudi t rid- set taksijev, ki »so jih zasedii policisti, so poslali proti skrivališčem podzemeljskih tipov in pocestnic. Samo žensk so prijeli nad 330. Računajo, da bo trajalo zasliševanje aretiranih žensk in zločincev nad teden dni. Tudi v Toulonu «so posebni odjjmslanci notranjega ministrstva izvršili veliko racijo.
'GLAS NARODA" \
» pošiljamo v staro do j ^ movino. Kdor ga ho- 4 ce naročiti za svoje ^ sorodnike ali prijate- A fi [je, to lahko stori. — 4 jNa ročni na za stari ^ ^ kraj stane $7. — V ^ fc Italijo lista ne poši- f S ljamo.
K SMRTI K3JLLJICE MAUD.
Angleški listi poročajo, da je pokojna norveška kraljica Maud umrla istega dne in v iistem mesecu kakor pokojna kraljica Aleksandra, njena mati. Na angleškem dvoni je zaradi snurt norveške vladarice odrejeno 4-teden*=ko žalovanje.
AllN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. —
Trda vez. 1:7» stran*	Cena $1.10
Učna knjiga za Nemce In zrn dne. ki so nem-SCine zmožni.
AMERIKA IN AMERiKANCL Spisal Hev. J
M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano
Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev; njihova dru&tva in dru» Oaruune ustanove. Bogato ilustrirano.
Cena $5.00
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Semavli dr.
F. J. Kern. Vezana	Cena $2.00
BURSKA VOJSKA. 05 strani.
Cena 40c
BODOČI DRŽAVLJANI naj naro6» fcnjiilro — "How to become a citizen of toe United States".
V tej knjljrt so vsa pojasnila In zako-ul ma naseljen**	Cena 35c*
BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani.
Cena 35c.
DENAR. Spisal dr. Kari EngliS. 236 strani
Denarni problem je zelo zapleten in težaven In ga nI mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeftki narodnogospodarski strokovnjak, je razftirll svo?« delo tako. da bo služIlo slehernemu kot orienUtenl spis
o denarju.	Cena 80c.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Cena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opla raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORHIDA DO BITOLJA. 1» "t.rani.
Zanimiv potopis s slikami »i*tin krajev nafte stare domovine, ki so Slovencem le malo snanl.
Cena 70c.
GOVEDOREJA. Spisal R. U-gvart. 143 stranL S ali kan*'
Cena $1.25
IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stranL
Poljndnl spisi o naravoslovju in avexdoanan-
Cena 50c.
KO KO&fEREJ A. Sestavil Valentin Razlnger. M
strani. Cena ttdove* .... JS% Broi. .... M
KRATKA SRBSKA QRA^TIKA. 68 strani
Cena 30c.
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 96 strani.
Cena 30c.-
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ves.
Cena $1.25
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str.
Cena 50c.
KUBIČNA RAČUNICA. Trda ve*. 144 -tt. '
Navodila za lzračunanje okroglega, sesutega In tesanega lesa.
Cena 75c.
LJUDSKA KUHARICA. najnovejSa ln praktična zbirka navodil za kuhinjo in dom. '
Cena 50c.
MATERIJA ia KNRfllJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 180 stran* Nauk o atomih, molekullh ln elektronih. Poljudno pisana razprava o l—lerifcin woderne
Kuharske
KNJIGE
LJUDSKA KUHARICA
Najnovejša zbirka navodil za kahinjo m dom. Cena 50c.
KUHARICA
965 navodil, 255 strani. Cena: bros. $1.25, vez. $1.50
Cena $L25
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pere. 8 slikami 168 stranL
Knjiga na mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh.
Cena $1.00
SLOVENSKA KUHARICA
Najpopolnejša izdaja, 728 stranL
$5.00
NAROD. K* l/t .MIRA 11*1 »traul
Poljuden i»nla iiHj*t vempjAega nnruda na «te T" tu. ojegrive Ae^e in navade.
Cena 40c.
NAflE ŠKOIlMIVF ŽIVALI v PODOBI ln BESEDI. Opisni Fran Erjavec, l strani. Bro.l
Cena 40c.
OBRTNO K N J IGO VODSTVO. L'58 strani. Vez... Knjiga je namen jenn v prvi vr.sli ta stavbno, umrtno ln strojno ključavničarstva železni i varstr o.
Cena $2.50
ODKRITJE AMERIKE, »pisal H. MAJAR. Trije L deli: 141, strani. Cena »neliko vez Pr»ljuit»"ii ln nalaru-en «|«ls odkritpa novega W svera. Spi« se člta knkor zanimiva povest ter je sestavljen po najbttljših virih.
Cena 50c.
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vez. ^51 atr...
Pricočna knjižica, ki v.sebuje vse, kar Je pri r na k umi ln prodaji i«jtrcbuo.
Cena 75c.
PROBLEMI SODOBNE F1LOZOMJE
Spisal dr. F. Vcber. .'Sil strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čuaim sodobne filozofije.
Cena 70c.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. /j
4V. strani.	i
V	knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstno ~nske struje.
Cena $1.50
SPOMINI, tr.ilst; Jože I^avtižar. > «3 strani.
V	tej knj^l otuja na?5 znani potoplsec župnik I^arližar spomine na svoja brezštevilna potovanja.
Cena $1.50
SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE.
Cena bro5.	Cena 50c.
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani.	Cena 90c.
SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str.
Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemškeaa Jezika.	Cena 40c.
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani.	Cena 75c
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povie.
cena bros.	Cena 50c.
VELIKI VSEVEDE2. 144 strani.
Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- T stl; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna U-bela; punktiranje; zastavice.
Cena $1.45
VODNIKI IN PREROKI. Iz8 strani.
Knjiga je IzSia t založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedU slovenski narod ta suženjstva t svobodo.	Cena ^
ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani.
Zanimivosti is ruske zgodovine ln natanCen opis rojafike republike aaporošklh kozakov.
Gena 50c.
ZDRAVILNA ŽELITA. 62 strani.
^SRNE duSe V vicah	Cena 50c.
Spisal Prosper Merimee. 80 strani. Cena.. J« Bden najboljših spisov francoskega mojstra, raeta la na&ega kmetakega življenja.
VOLK 8POKORNK (spisal Frane Metke; s
I) ----------------------------fl.H
Wa ra,.....
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______SN
Poučni spisi:
ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO
NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA
'	t
POMAftg ŽIV ALL 73 strani. Ona .......... M	0
«Ot»^KV8KI KATEKIZEM. 61 stranL Cena »'	, g
CUMORFSK1 <N GROTESKE. 1» strani. Osna .Ji	• 1 m
, Trda veta. Oena L—	' ! ft
» nUTKOCA^NIH ZGODBIC. 72 ste. Cena JS	> £
PO STRANI KLOBUK. 1» strani. Osna .... M	[*S
• ttnU VIPAVCA, aplaal Velgel, 188 atr. . jM	' ! 5
M^fKŽAl^ragro^ IN DRUGI SVET-	i
SANJSKA KNJIGA » I	S
»r^VENMD dALJIVEC. Mt stranL Cena...... M '	v ft
STAKK IN Sftim. 100 StranL Oena........" Jt j?	''K
«t«A FRONTO. 150 strani. Osna.......... .1» ;
vmauu IN ONKRAJ SOTL& 67 stranL Oena Jt	| S
(Kajlga vsebuje tndl fialoigro "Vse naia")/ '1 ft: strani. Oena ........................ il i-
&KNINI NAte KOPRNELE. 111 atranl. Gena M r*K
KHlG£iNA "GLAS NAHOD V
um wt# - ^iMiuwiB	.	... ____—■-■
"(.•ak»la? O čem govoriš?" j Obrnila: je obraz proti morju. V dafljavi j« bilo vkl<eti luč la-ilje. 4<To je ladja, ki pelje živila v ka-zenlsko kolonijo. To je reden promet. Videla sem to j ladjo — vsa'ko noč — oh tejle | uri."
| Nasmehnil je.
; Pavla ira je objela in zašepe-i ta la:
"Danes še ne lw»va dala zna-•mt lija — morda jutri — danes nočem biti rešena . .
ima>m te raU — in bom iuie<l zmeraj — <&amo ..."
V-stala je. Stala sta si tesno nasproti. In nenadno se jima je zdelo, da so bila v.sa nesporazumi jenja med njima — malenkostna. Objel jo je.
"To je 'bil htiko brtr/ponu-m-ben flirt ( s tistim di: klet o ni." je rekel skesano. "»Ni nobene druge — kakor ti. Ali nisi te-j<a vedela?'*
"Nksem bila |)iepričana," je zacepetala. "Zato, samo zato gem čakala."
"GLAS NABDD A"—New Yorf
r * - V
Saturday. December 10, 1 938
SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY
SI .RHERNIdoo
>oob včasih greši.
VOJNA NA KITAJSKEM
KOMAH IZ 2TVXJBHJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H.
-= 2 -
D« pa ni bila po|>olnonia sama, je Rudolf Werder vzel v službo rnlco starejšo ženo, ki je vo<iila gospodinjstvo in je bila Joan i materinska družabnica. Ta žena, Melanija Rei-chert, je bila vdova brc« otrok in je bila vesela, da je dobil* ♦ako dobro službo. Očetu in hčeri je bila zvesto vdana. Joano je ljubila skoro koi svojo hčer in tutli Joana jo je prav rud« imela.
In tako gri v Werderjevi hiši tudi še danes vse gladko in t-ložno, kadar pa je bil odsoten, je mogel Joano brez skrbi pustiti pod varstvom goe^pe Reiehertove, zlasti še, ker je v liiiši stanoval »e tudi Stuke, ki je bil Obenem vrtnar, vratar in šofer ter je predstavljal za gospodinjo in Joano moško varstvo, kadar je gospodar odpotoval. Drugače ste bili v hiši samo še dve s kraki nji, kateri sta ji pomagala v kuhinji, ker je goepa Reichertova sama kuhala, kar je znala izvrstno. Ve-1
• • • * \ 9_____l.!!* Z L ! 1	1 _ J_ T~>J	II/a —w i/k ls ol
KUETAM.IE
PARNIKOV
SHIPPING NEW.'?
i.'i. de«vinbra:
Brcmeu v Bremen 14. decviubrn :
Ne* York v Hamburg Kex v Genoa
1H. deeemhra:
Queen Mary v Cherbourg 17. decembra : Paris r Havre
21. decembra:
Hansa v Hamburg
VSE PARNIKE
in
LINUE
ki so važne za Slovence
zastopa: hmhmmm
SL0VENIC PUBL CO.
YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St„ New Vork, N. V
iI6. dwembra :
Normandie t Harre
likih družb v hiši ni bilo, toda Rudolf Warder je šel vsako j ieto s svojo h&»rjo za nekaj tednov na potovanje, da je mogla • spoznati svet in visoko družbo.
Joana je imel* mlado prijateljico, s katero se je pogosto sestajala. Pogosto jo je tudi obiskala v vili njenega očeta,1 drugače pa je le m alokdo prišel na obisk. Oznanjeno je; bilo, da je Rudolf Werder fbolehen in da v hiši ne more p ri-j rejati družabnih večerov.	]
Kakšno bolezen je imel, nikdo ni prav vedel; celo svojo hoer je vedno zavrnil, kadar ga je ljubeznivo vprašala za nje
skimi zavojevalci.
NA OTOKU SV. HELENE JE VELIKA REVŠČINA.
V westminstrski opatiji je
Arthur William Ay len prixl nekaj tedni imel pridigo, ki sicer ni imela veliko poslušalcev, pa je vendar sprožila* veliko delovanje. Kakih 40 do 50 ljudi je stalo po poltenmem prostoru cerkve angiešikili kraljev, ko je omenjeni angHkanski -škof govoril o nekdaj slavnem in po-
otok on I Nizozemcev, je računat-la, da bo tu mogla zgraditi primemo 'pristanišče, v katerem bodo pa m iiki med Afriko in Ameri'ko sredi pota udobno mogli obnoviti svoje zaloge kuriva in ostalih potrebščin. Kmalu se je Sv. Helene prijelo iime "(prenočišče na oceanu V Prihajati i so našel jcaici, ki so obdelovali rodovitno vulkan-
membnom otoku sredi Atlant- zemI jo in blagostanje je ra-
^kega oceana med Afriko m Južno Ameriko: o Sv. Heleni.
"Na sv. Heleno sem prišel leta 1934," tako je govoril, "ker nihče drugi ni hotel iti v to pregnanstvo. Nalete! st<m tam <na razmere, ki so naše dežele nevredme. Sv. Helena lx> izumnla, če ji ne pomagamo, in to od lakote. Vi ste morda se pri-šli tja kot obiskovalci, zadovoljni in dobro hranjeni, če pa sem jaz ob petkih pridigal na Sv. Heleni, so se okrog moje prižnice gnetla napol sestradana bitja, 'ki so večkrat prišla en dan hoda daleč, ker je bilo ipo otoku znano, da sem pred pridigo delil kruli."
To je torej s«dan:n s1'!'° samotnega otoka, ki je po Napoleonovi smrti počasi sredi Atlantskega oceana tonil v po-zabljenje. Samoten je ta otofc. "na meji .sveta" je dejal nekoč Napoleon svoji družbi, pa vendar ne dovolj daleč, da ga ne bi -zadela gospodarska krizfl'. Ko je leta 1651 vzhodnoindij-ska trgovska družba prevzel«
stlo. Ko j«1 na samotnem otoku nas* 1 svoje prisilno pribežališče doslej največji diktator Evrope Napoleon, je važnost otoka. še bolj zrastla in po vsem svetu se je s spoštovanjem izgovarjalo ime omenjenega anglikanskega škofa Aylena, ki je IjH hitro pripra.v1! jen podpreti pozive teh angelškh obsko-valcev. T«ko so ti trije že sestavili cel načrt, kako bi s po-inočjo -ainglešfkega imperija obnovili življenje na otoku. Ves
ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO
IGRE
Naslednjega jutra se sele zbudi, ko v sosedni kopalni sobi rliši teci vodo. Tedaj ve, da mu je eluakitija pripravila jutranjo kopel. Mffa vstati, naglo telovaditi, se skopati in i«e obleči. Drugače bo prišel prepozno k zajtrku. In Joane ni bilo mogoče pripraviti, da bi zajtrko\>ia. dokler ni prišel oeč.
Ko je z vsem gotov, stopi pred ogledalo, da še enkrat pogleda, kako izgleda in zadovoljno prikima podobi, ki jo vidi 9 čistem ogledalu. Podoba kaže slabotnega, starejšega mola, 3qgar odločne obrazne poteze zaikrivajo modri naočniki. Zadovoljno se zasmeje. Na podobi ni prav nlč?a«»r, kar moglo V—ti na njegovo moč in -živahnost.
Ofelfc orihodnji*.)
bi
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena 25c
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18th Street New York. N. Y.
otok Imi spremenjen v nekafc spominski kraj na največjega osvajalca novega časa — cesarja Napoleona.
V lx>ndonu se je že ustanovila družba "Prijateljev gv.1 Helene,'* ;ki l»o kot prvo točko svojega programa izvedla prenovitev hiše v Longwoodu, v katero lx) tudi zbrala vse spomine na Napoleona, ki so dan« s raztreseni bogve kje po svetu. S ttin upajo, da bodo pritegni-1 li tujski promet na< otok, ki bo prinesel začetke novega življenja. Štirinajst dni traja vožnja na najhitrejših pa mikih iz Anglije, točno en teden iz Cape-towna — zakaj si ne lyi kak pe-tičen tu.iec privošči] toga izleta, če bo na Sv. Heleni imel kaj videti.
Največjo senzacijo pa je odkril že omenjeni tovarnar Woodham, ki v brošurah in člainkih dokazuje, da so na sp-veru otoka zdravilni vrelci, ki bi mogli otok povz< lignit i v pravo zdraviili-sče. 1 'Sv. Helena je druga Madeira." to j<> njegovo geslo, s katerim že vabi goste v novo, morda v bodočnosti. svetovno zdravilišče, ki mu je treba postaviti le še sam a tori je. TaVo se skuša ta otok iznebiti priimika "otok nesreče," ki ^a je dobil pod Napoleonom.
ZGODOVINSKI ROMANI
SVETOVNOZNANEGA POLJSKEGA ROMANOPISCA
Henrika Sienkiewicza
PO POSEBNI CENI
KRIŽARJI
L in II. zvezek, broš. . . . $3.75
MALI VITEZ Vezano $3.25
POTOP I. in II. zvezek, broš. . . $3.50
QUO VADIŠ I. in II. zvezek, broš. . . . $3.—
ZA KRUHOM Broširano . . . 25c
Z OGNJEM IN MEČEM Mehko vezano $2.—
(Poštnino plačamo mi.)
Slovenic Publishing Company
2 I 6 W. I 8th Street
New York
MORSKI VOLKOVI
ČUVAJO ZAKLAD.
Z ekspedicije, ki jo je po-' rflalo belottsko vseučilišče v II-| linoisu v Juno Ameriko, se je j vrnil kajpitan John D. Craig, j 'strokovnjak za dviganje potof>-11 jenih ladij. Onaig poroča, da1 je Ob obaili Sam Dominga od-I kril trupla dveh španskih ga-: leon, o ka'teri.h donnnevajo, da1 sta vsebovali tovor starih in srebrnih palic v vrednosti 701 milijonov dolarjev, ko sta sej potopili.
Ta vest je sicer porlžgalsv' podjetnost in fantazijo mnogih
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo
se vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane —
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA'
Bohinjsko jezero
216 WEST 18th STREET, NEW YORK
___*
Razne ve^ti.
so mogli, so moralfi vzeti s seboj posebne »podmorske puške s stisnjenim zraikom, da bi se obranili neštevilnrh volkov. Na j zadnji' pa so jim koralne skale jprt^irečile dostop do ladij.
NESREČA OB ATATURKO I VEM MRTVAŠKEM ODRU.
Kakor poroča uradna vest iz Carigrada, je nastala pietekle [dni pred palačo Dolino Bagčo, Iv kateni je.k žal Kemal Ataturk ■ na mrtvaškem o<1iii, panika, ki j je zahtevala celo vrsto /,rt«'v. Stotisočglia?va množica se j" hotela posloviti od mrtvega ustva-ritelja nove Turčije pa je predrla (policijski kordon in rinila profii mrtvaškemu odru. Pri tem so ljudje pohodili in zmečkali 11 oseb, večinoma žensk, mnogo pa jih je bilo ranjenih.
iskalcev zakladov, ki delujejo b&«š v tem področju, toda kapitan Craig jim daje le malo upanja, da bi mogli kaj doseči.
Po uradnih listinah, ki jih je proučil, je odjadralo v po-j let ju 1632 šestnajst španskih | galeon v spremstvu (številnih vojnih ladij Lz neke luke Nove-! ga sveta, da bi spravile veli-j kanski zaklad srebrat in zlata,' I denarja in draguljev v Španijo..
Ob severni obali ilanašnje re-l ' pidblike San Donuingo jih .je' presenetil viliar in dve galeoni ( 'sta treščili ob čer ter se poto-
1 pili. Ostanke teh dveh ladij je rsedaj odkril Craig. Ne le-i ž: ta sicer globoko, toda v vo-[dovju so tu silna toki in nešteti • požrešni mors/ki volkovi. Potapljači Craigove odprave, ki so poskusili priti do ladij, a 'ni-
Kdda, drama v 4. dej..........60
Marta. Semenj r Bicbmonda. .4.
dejanja----------------------------
Prepcluh, narodna pravljica ▼ 0.
dejanjih ....................45
Tončkove aajne na MiKlaviev rth ter. Mladinska i-^ra s petjem v
8. dejanjih______________________M
a f. K. lirama t 6 dejanjih »
predigro. (Čapeltj.	_____45
Beriiar. S. dejanj, trna Tesana _____75
Vrtinec, drama v 3 dejanjih .........45
Za krit Id avabodo. xgroka* » 6.
dajanjih________________SB
LjndalU Meri
5. ww. P« 12 letih. 4. dejanja______ta
11.	a?. Žanravljivee..............«0
12.	mw. Skopuh ..................M
ZMrka IJudakik leer:
8. anopie. Mlin |H»d cealja, 8».
Ne**. Sanje -------------------------------f«
18. snopič. Vestal ka. Smrt Marija
Detice. Marijin otrsk _____________M
14. snoplfi. 8v. Bait Jan. Jnnaika
deklica. Materin blacoslov ______ JM
16. »oplč. Turki pr*d Dosajeat.
Fakjaia in Neia__________________M
30. snopič. Bt. Jut; Ljubezen
KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18 ST., NEW TOBK
Slika nam predstavlja kitajsko civilno prebivalstvo, ko zapušča mesto Kanton pred japon-
govo zdravje. Rekel ji je, da njegovo zdravje .ni najbolje in da se mora zelo varovati. Pred vsem pa. da njegovo srce ni popolnoma zdravo in če se ne bo varoval,, ga bo nekega-dne zadela srčna kap.
S tem je hotel Joano navesti .na misel, da " bo mogoče kdaj nenadoma vtzet — na kakem pustolovskem potovanju se je moglo to prav zgoditi — in tedaj naj bi bila pripravljena.
Toda bil je zdrav in čvrst in poln zdravja. Nikdo pa tega in vedel, ko ga je videl, kako je opirajoč se na palico in z modrimi naočniki počasi hodil po hi-ši. Sedaj, ko je sam, je odložil modre naočnike in leže pred njim na pisalni mizi. Nikdo v hiši, !azun njegove hčere, ga ni poznal brez njMi. Njegovi lasje so sivi; nikdo pa ni opazil, da- jih je umetno napravil sive in d« je bilo samo na njegovih sencih nekoliko sivili las. Za to barvanje je rabil posebni prašek, ki ga je bilo mogoče z alkoholom zopet umiti. Toda- že več let ga nikdo ni več poznal brea sivih la#, tudi Joana ne.
Ura na ipisalni mizi mu s tihim, srelbrnim glasom naznani prvo jutranjo uro. Iz svojega premišljevanja se zgane in vstane. Iztegne svoje ede, nekoliko telovadi in pri tem je mogoče videti močne kite. Vsako noč in vsako uro je imel te vaje za zaprtimi vrati in pri tem se je čez njegov obraz razlivalo nenavadno veselje, tako da je navzlic sivim lasem izgledal deset let mlajši.
Kadar je skončal svoje delo, se je vzravnala njegova vitka postava, kot bi bila polna sil. Ako je prej telovadil in izvajal močno gibanje, je bila njegova postava, kadar je miroval, kot kak kip. Močno vdihava in izdihava, širi svoje široke •prd, zopet zavzame svoje mirno zadržanje, so globoko pri-pogne, nato pa naglo poskoči. Čudno je bilo, kako je ta imel v svoji oblasti telo in oni, ki so ga poznali vedno kot trudnega in opirajočega sr na palico, niso mislili, da bi mogel tako gibčno in utrudljivo telovaditi.
Pisalno mizo -pospravi in računske knjige skrbno zaklene v jekJleno omaro v steni. Tja je tudi opravil nekaj var-| noetnih papirjev in »bankovcev. Ključe spravi v svoj žep.' Nato gre proti vratom, z i katerimi je bila -spalnica. Poleg nje je kopalna sofba. Skoplje se V mrzli vodi, koit vedno.
Po kopeli pa z mogočno kretnjo skoči v posteljo in sodeč po njegovi gibčnosti, mu ne bi nikdo prisodil več kot trideset let. Pa venda- je že imel osemrn&tirideset let. Toda to mu je mogel kdo v<rjeti samo, ako ga je videl oprtega na palico, ko je štl po hiši z modrimi naočniki na očeh.
In pri tem je izgledal še mnogo starejši, kar mu je bilo popolnoma prav.
Ležeče mu je bilo na tem, da je izgledal slaboten, kajti to ga je obvarovalo pred sumom, da bi mogel delati to, kar je delal na svojih tajinstvenih potih.
Nekaj časa še premišljuje pred se.
Jutri je Silvester — zadnji dan leta. Zaključek njegovega premoženja mu je dovoljeval, da bi sedel k počitku. Njegovo Qustolovska življenje, če bi le hotel, bi moglo biti končano. Toda le predobro je vedel, da bi bilo brez vsakega pomena, ako Ibi v resnici končal. Nekaj časa o tem razmišlja nato pa se sonči cft> 1 julbezni svoje hčere. Tedaj pa #a zopet prevzame; namo 6e je kaj slišal, ali bral, kar ga je vleklo, da bi flfcčutil sladko razburjenost preteče nevarnosti, tedaj ga je zopet imel peklenšček v svojih krempljih.
Pa vertdar je moral erfcrat potegniti debelo črto čez celo pretkloat.
Sam je footel to; ali pa se bo še saino enikrat prepusti/l temnim silam, ki so imele moč nad njran.
In s tem sklepom zaspi.