Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. sa Miti prejeman: za telo leto naprej 26 K — h Sol leta » 13 » — » strt » > 6 » 50 » Mesec » 2 > 20 • V apravnlitvu prejeman: za «e!o leto naprej 20 K — h pol leta » 10 » — » letrt » • 6 „ — » Mesec > 1 » 70» Sa pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnino In inserat« sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vratajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2, I„ 17. Izhaja vsak dar .izvzemsi nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 129. V Ljubljani, v torek, 9. junija 1903 Letnik XXXI. Italijanski mozaiki. Iz F e r r a r e. Kako različno je razdeljena po Italiji omika, kažejo sledeče številke zadnjega ljudskega štttja. Med sto prebivavci, starimi nad šest let, je znalo brati v provincijah Turin 87, Como 85, Novara 83, Bergamo 82, Milan 81. Južna Italija pa je silno zaostala. V provincijah Cosenza in Calabrija je znalo brati med sto le 21, v Potenzi in Girgenti 25. Razdružnost zakona, predlagana od vlade itali anaki zbornici, je torej v komisiji, ki se je imela baviti s tem vprašanjem, propadla. Komisija je imela lepo ime »per l' ordina-mento della famiglia«. G.g. framasoni torej mislijo, da cerkev zakona ni prav uredila, in ga morajo oni preurediti. Z velikim hrušSem je nastopila agitacija za razdružnost zakonske zveze. Zdaj pa morajo liberalci priznati, da so naredili veliko neumnost, katera je njihovo vrste oslabila in prisilila cele njihove čete, da so se začele umikati. Katoličani so dobro porabili od liberalcev jim podano orožje, in udarec, namenjen cerkvi, je priletel vladi na glavo. V komisiji jo bil poro-čevaveo Salandra, kateri je najprej razodel, da njemu nič ne imponira cerkvena postava, ki določa nerazdružnost zakonske zveze, ampak njemu so merodajni moralni, socialni in plemenski oziri. Kazal je na Francijo, v kateri izkušnja kaže, da se z dovolitvijo popolne razrušitve zakonske zveze prešestva niso omejila, ampak so grozno narasla. Italijani bi le oslabili svoj rod, ako bi sledili Francozom po tej poti. Slednjič je pa priznal, in to je menda najbolj vplivalo nanj, da se veliko ljudsko gibanje proti vladni predlogi tudi no smo zaničevati, kajti v zbornici leže protesti z milioni podpisov iz cele države. Stvar pride še v zbornici na vrsto. Italijanska mornarica je dvignila mnogo hrupa, in kot s"e kaže, ne brez vzroka. Socialist Ferri je namreč mornariškemu ministru Bettolu očital, da se za mornarico izdajajo neopravičene svote in da zlasti delavnici v Ternih naklanja Bettolo neprimerne dobičke. Izrazi, kakor »divoratori di milioni« (požeruhi milijonov) so leteli po zbornici. Minister Bettolo je seveda z vso ogorčenostjo zavračal taka očitanja in vse liberalno in vladno časopisje je obsulo socialiste z »obrekovalci« itd. A stvar menda vendar ni tako prazna. Prej niso velike kovačnice v Ternih, osnovane na delnice, nesle nič dobička. Komaj je postal delničar Bettolo mornariški minister, so poskočile delnice in last niki si dele mastne dobičke. Zdaj so začeli tudi zmernejši listi pisati, naj se uvede preiskava. Bettolo se krčevito brani, češ to Be pravi njemu izrekati nezaupnico, A če ima lahko vest, potem se naj bi veBelil preiskave, ki ga opraviči. Na kak način so prirejajo v Italiji dijaške demonstracije, vam pojasni sledeči zgled! Bilo je v Rimu. Prcfesorji so že začeli predavanja pred maloštevilnimi poslu-savci, kajti večina dijaštva je bila na dvorišču, kjer je sklenila, da se danes demonstrira proti Avstriji. Profesor mednarodnega prava Pierantoni pride; ko ga dijaki zajedajo, ga pozovejo, naj jim govori o krivicah, ki jih trpe neodrešeni Italijani. Profesor takoj izpusti med klici »Evviva Trento e Trieste!« govor proti Avstriji. Gg. dijaki so šli pa zdaj nad druge predavajoče profesorje v šolske sobe, kjer so naznanili profesorjem, da se danes demonstrira in da mo- rajo profesorji pomagati. In profesorji so ubogali! Prof. C h i m e n t i, kateri je javno predaval o konstitucionelnem pravu, pretrga predavanje in začne političen govor. Profes. Berrelotti, ki je razlagal ravno zgodovino filozofije, takoj vtakne skripta v žep in začne zabavljati čez avstrijske razmere itd. Dijaki nato gredo v sprevodu po mestu in hočejo demonstrirati pred palačo Venezia, kjer prebiva avstrijski poslanik pri Vatikanu. Tu so vpili: Abbasso 1' Austria! in le oborožena Bila jih je zadržala, da niBO vdrli v palačo. Tako idiličnih univerz še nimamo v Avstriji. -i? \f V i c e n z 8. Zanimiv političen dogodek razburja zdaj vse italijansko časopisie. Bavili so Be z njim vsi listi od rimske »Tribune" do zadnjega lokalnega lističa. In razburjenje je zanimivo, kajti tiče se framasonstva, katero je zdaj silno občutljivo. Bile so volitve za rimski državni zbor v Vicenzi. To mesto je zastopal doBlej nevem kateri prostozidar. Čim bolj se pa razvija katoliško gibanje in čim bolj jemljo liberalcem tla pod nogami socialni demokratje in republikanci, tembolj se je tudi lramasonski kandidat Teso začel bati za svoj mandat. Katoličani se sicer ne udeležujejo volitev v parlament, katere se tu imenujejo »politične volitve", pač pa volitev v pokrajinske in občinske zastope, kjer imajo že precejšnjo moč. Vendar je pa vpliv katoliške organizacije že tolik, da mora z njim računati tudi vsak »politični« kandidat. Pač pa so secialni demokratje postavili kandidata inženirja P.cco-lija. Tesi je izkušal prirediti nekaj političnih shodov, a so mu jih socialisti vse razbili. Kaj storiti ? Teso je videl, da socialna demokracija ne gre več za framasoni. Socialistična »La Verona del popolo« je objavila izjavo socialnih demokratov, kateri so izsto pili iz lože, ker so uvideli, da se framason-stvo poteguje pač za liberalno buržoazijo, ne pa za ljudstvo. Vse predloge, ki so jih stavili socialni demokratje v ,, Velikem Orientu" je liberalna večina zavrgla. Framasonstvo hoče imeti v rokah državni aparat; za preprosto ljudstvo mu ni mar. Teso si je izkušal pomagati. V volilnem programu izjavlja: 1. Da je zoper vladno predlogo, katera hoče odpraviti nerazdružnost zakonske zveze. 2. Da obsoja vse skrivne sekte, katere rujejo na skrivnem in se boje dnevne luči. Framazonstvo je zatulilo od jeze. Teso je postal »klerikalec!« Ta glas je zagrmel in takoj se je sešel lramasonski volilni odbor v Rimu, kateremu načeluje general Menotti Garibaldi. Ta je izjavil, da je Teso odpadel in da era framasonstvo več ne šteje med svoje. Volilci se poživljajo, da ga ne volijo. Prišlo je do volitev, katere so bile silno burne, ker bo socialni demokratje upali, da zmagajo. Izid je bil presenethiv: Teso 1275 glasov, in Piccoli — tudi 1275 glasov; neki tretji tudi »demokratični" kandidat je dobil 800 glasov. Treba je bilo torej ožje volitve, katera je bila jako značilna za prakso italijanske vlade I — razpisana na binkoštno nedeljo, cel teden je bilo časa za borbo. Framasoni so delali na vse pretege. Objavili so članke, v katerih trdijo, da je Teso neumnež prve vrste, človek, ki nima toliko v glavi, da bi bil iz lastne moči kdaj kaj postal. A framasonstvo mu je ustvarilo eksistenco. Vkljub svoji nezmožnosti je v državni sluibi imel izredno hitro karijero; preskočil je mnogo zmožnejših kolegov, edino zato, ker se je delal vnetega framasonskega agitatorja. In zdaj se vidi, da je vse to bila le laž. Proč s takim človekom ! Katoliški listi so takoj pograbili te ii-jave. Tako torej! Nezmožnega človeka so potisnili naprej v državni službi, ker je to zahtevala loža! Kaka naprava je to! Tako gospodari framasonstvo z nesrečno Italijo! Korupcija se je zaredila v vseh panogah javne uprave, ker imajo skrivne sekte državo v oblasti. Liberalni listi so bili prepadeni. Milanski »II Secolo« je pa priobčil uvoden članek, v katerem pravi: Slučai Tesi je žalostno znamenje, ker — takih Tesov je vsak dan več. Bodimo odkritosrčni! pravi ta liberalni list Tisti časi, ko Brno zmagovali le z liberalnim lramasonstvom, se nagibljejo h koncu. Vlada je zvezana z ložo, in — vlada ni priljubljena. Ljudstvo vedno bolj uvideva hibe v državni upravi, in zato tudi najzvestejši framasoni, ako stopijo na politično areno, ne izhajajo več s starim programom. Baj zoper zakonsko ustanovo, katere se drži cerkev in ž njo tudi ljudstvo, je še bolj omajal ugled framasonstva. „ll teseggiare" je postala bolezen naših polit kov. Vicenza je, kakor skoro vsa zgornje-italska mesta, pri framasonih na glasu kot „klerikalna". Politični boj se je torej takoj izprevrgel v verski boj. Framasoni so izobesili zopet svoje rdeče sukno, da razjarijo liberalne purane: »Klerikalizem zmaguje s Tesom! Boj klerikalizmu Proti temu je bil bojni klic: „Loža se hoče vsega polastiti! Protikrščanske sile hočejo zatreti vero naših očetov!" In kaj je storila vlada? Vlada z vsemi svojimi organi se je postavila na socialno-demokraško stran. Vsi vladni organi so agi-tirali za istega Piccolija, ki je v svojem programu imenoval zasebno last tatvino in zagovarja komunistično republiko! Framasoni, vlada in socialna demokracija so se hipoma združili in sprijaznili raed seboj in marširali proti „klerikalizmu". In izid volitev? Socialni demokrat je dobil vkljub vsemu pritisku pri ožjih volitvah le 1471 glasov, „uskok" Teso pa 2102. Framasonstvo je torej v tem boju podleglo vkljub temu, da katoliška stranka ni nastopila in se duhovščina vsaj direktno ni udeležila volilne borbe. Iz tega se pa tudi vidi, kaj se bo v Italiji dalo storiti, ako se izpremene sedanje politične razmere toliko, da bo cerkev mogla direktno nastopiti. Tega se boji vlada z ložo vred in zato jej je dober tudi komunističen republikanec, samo da more ž njim nastopiti pred ljudstvom. Poslanec dr. Eppinger o potrebi češko-nemške sprave. Na nekem volivskem shodu minulo bo boto ]e nemški poslanec dr. Eppinger obširno govoril o sedanjem politiškem položaju v Avstriji ter o avstro-ogrski nagodbi, potem pa prešel na razmerje m"j Čehi in Nemci. Glede sporazumljenja s Čehi je izjavil go vornik, da do sprave mora priti, ker se sicer v državo ne povrne mir. Po-slanč«?va izvajanja so bila sprejeta z velikim navdušenjem in soglasno je bila sprejeta resolucija, s katero se mu izraža zaupanje, obenem pa prepričanje, daje sprava mej obema narodoma ne samo po^litiška, marveč tudi gospodarska potreba Dostavlja so pa v resoluoiji, da se mora deseči sprava edino le potom administrativne delitve, ter izjavlja proti »poplavljenju nemškega ozemlja s češkimi uradniki.« — Iz tega torej sledi, da tudi Nemci resno žele konečne sprave s češkimi sodeželani, a voditelji tega naroda stavijo v te svrhe take zahtevo, ki jim Čehi nikakor ne morejo pritrditi. Dokler pa trajajo taki odnošaji, ni misliti na trajno resno spravo na Češkem. Vojni minister o vojni predlogi. Sedaj se je tudi vojnemu ministru Pit-reichu zdelo potrebno stopiti v javnost z nekaterimi pojasnili in odgovoriti na posamne trditve ogrskih opozicionalcev. Vojni minister kategoriško izjavlja, da v skupni armadi ni nikakega nasprotstva proti Ogrski. Armada je ljudska. Nasprotno pa tudi ni res, da bi bili Ogri proti armadi. Ta trditev se seve ne vjema povsem z dogodki na Ogrskem. Značilno pa je, kar odgovarja minister na zahtevo madjarskih opozionalcev, naj bodo namreč na Ogrskem nameščeni le ogrski častniki. Minister pravi, da tej zahtevi ni mogoče ustreči iz tega enostavnega razloga, ker znatno primanjkuje ogrskih častnikov. K sklepu pravi minister, da je povišanje kontingenta vojaških novincev neobhodno potrebno iz razlogov sedanjega splošnega evropskega položaja. — Ta miniBtrova, na adreso opozicije v Budimpešti namenjena izvajanja pa niso imela djslej še nikakega vidnega vspeha. Sodrugi kapitalisti. Zvezno glasilo tiskarjev v Nemčiji poroča v zadnji številki o občnem zboru tiskarne soc. dem. »V o r w ii r t b a« v Berolinu. U tega poročila posnemlje imenovani list naslednje: Dalje časa se je pečal shod z razmerami v bingerjevi tiskarni. Pokazalo se je, da ondi vladajo razmere, kakoršnih ne najdemo niti v meščanskih podjetjih in ka-koršne moremo tem manj mirno gledati, ker je podjetje osnovano ponajveč z našim denarjem. Sicer nimamo ničesar proti po-djetju samemu, želimo mu najboljši prospeh zahtevamo pa, da se odstrani veliko nasprotje mej teorijo in prakso, da sa odstranijo zlorabe, ki jih kritikujemo na drugih. Res lepe delavske razmere morajo vladati v tem, z delavskimi žulji osnovanem pod|etju, s katerega dohodki se sedaj maste židovski vo-ditelii, ako mora celo soc. dem. časnik pisati o njih tako uničevalno kritiko. Srbsko prestolonasledstvo. Budimpeštanski poročevalec dunajske „Zeit" j« govoril ta dni /. nekim srbskim državnikom, ki je baje dobro poučen z razmerami na belgrajskem dvoru. Ta mu je mej drugim povodal, da bo v kratkem de-finitivno rešeno srbsko prestolonasledniško vprašanje. O tej zadevi mu je razodel sledeče: skupščina bo že v bližnjem zasedanju rešila to vprašanje. Kralj se je odločil, da tekom dveh let reši to pereče vprašanje. Ta rok bo sedaj potekel. Tudi ruska vlada je že naznanila, da ne bo povzročala nikakih zaprek, če so doseže popolno spora-zumljenje mej kraljem in narodom. Bolj ugodne prilike, kot je sedanja, kralj sploh ne more imeti, da po svoji želji reši vprašanje. Vesti o ločitvi kralja od kraljice Drage pa označuje srbski državnik kot popolno iz trte zvite. Ravno sedaj se pripravljajo koraki, da bo kralj Aleksander z Drago sprejet pri avstrijskem cesarju. Politiški škandal v Italiji. Na uvodne meBtu poročamo danes o umazani »aferici", v katero je zapleten italijanski mornariški minister Bottolo. Njegov svak je namreč, tako poroča vkljub raznim dementijem opetovano „CQrriere Mer cantile", z vednostjo ministrevo organiziral trust za oklopne plošče pri ladijah v prileg tovarni za jeklo v Ternih ter pre;el za to posredovanje malo provizijo v znesku poldrugi milijon lir. Minister izjavlja v „Giomale dTtalia", da ne ve o vsej stvari prav ničesar in da ga jo nekdo po krivici napadel. Nasprotniki seve vkljub temu ne odnehajo in poslanec Franchetti je stavil predlog, naj se v mornariški upravi uvede najstrožja preiskava. Razprava o tem predlogu se vrši danes, toda nasprotniki bodo bržkone podlegli, ker je vlada sklenila predlog odkloniti in predlagati zaupnico. Vsekako je silno značilno. da se tako trdovratno ustavljajo vsaki preiskavi. Iz brzojavk. Razpust državnega zbora in nove volitve? Sicer dobro poučeni »Linzer Volksblatt" priobčuje vest, da bo vlada dne 2G t. m. razpustila državni zbor in razpisala nove volitve. — Avstrijska kvotna deputacija ima daneB dopoludne sejo. Pečala se bo z renuncijem ogrske deputacijo. — Gosposka zbornica zboruje jutri. Na dnevnem redu je nekai manjših zakonskih osnov. — Nadškof d r. K o h n bo danes vsprejet pri papežu. Z njegovo zadevo se neki peča zbor treh kardinalov. — Gališki namestnik grof Potočki. »Gazeta Narodowa" javlja, da njegovo imenovanje objavi jutri du- najska »Wiener Ztg.a, dne 15 t. m. bo grol Potočki položil prisego v cesarjeve roke, naslednji dan ali pa 17. junija prevzame vladne posle Naslednik za mesto deželnega maršala mu še ri imenovan. — Odklonjen sprejem Loubetov pri Vatikanu Predsedniku Irancoske republike so naznanili iz Vatikana, da ga povodom obiska v Rimu pri Kvinnalu sv. oče ne sprejme v avdienci. — Francoska e k s p e d i • c i j a proti Figuigu. Proti, iz zad-njega napada na algierskega guvernerja znanemu kraju Figuigu je pričelo francosko topništvo z operacijami. Nadvojvoda Jožet Ferdinand v Novem mestu. Iz Novega mesta 7. junija. (Izvirni dopis ) V sredo 3 junija pripeljal se je z dopoldanskim vlakom Njegova ces. visokost, nadvojvoda Jože! Ferdinand v Novomesto, da se vdeleži taktičnih vaj v novomeški okolici pod povel|ništvom fml. pl. Gbavanne. Dasiravno ni bilo olioijelnega sprejema, so bile vendar le vse hiši v Novem mestu in v Kandiji v zastavah. Nastanil se je g. nadvojvoda v p r o -š t i j i. Ravno tam je stanoval s svojim adjutantom generalni major pl. M a n u s s i, ki je bil tudi spremljal cesarja Maksi v Me hiko in bil izgojitelj g. nadvojvode Jožela Ferdinanda Vaje so se pričele ob pol 7. zjutraj in so trajale z malim prenehljajem za obed do pol 8. ali 8. ure zvečer. G. nadvojvoda je jako ljubezniv in prijazen. Govori in vede se naravno, ne prisiljeno, a vkljub temu jako lino. Dober izgled za marsikoga. Intesira se za vse. Novomesto in okolica sta visokemu gostu jako dopadla, le moato v čez Krko je g. nadvojvoda pogrešal. Kapiteljsko cerkev in kripto si je g. nadvojvoda natanko ogledal in se jako pohvalno izrazil o popravljeni cerkvi. Hvali! |e slikarijo, posebno so pa dopadla visokemu gospodu slikana okna, o katerih se je izrazil, da so jako fino slikana. V spremstvu mil. g. prošta dr. E berta se ja g. nadvojvoda tudi pripeljal v cesar Franc Jožefovo bolnišnico čč. usmiljenih bratov v K a n d i j o. Gg. oo. prijor in subprijor sta Njegovo cesarsko visokost pri vratih sprejela Pridružil se jim« je v veliki dvorani bolnikov še se kundarij g. dr. H u b a d. Natanko si je vse prostore ogledal in g. sekundarija vprašal za bolezni raznih bolnikov. Jako dopadla se mu je operacijska dvorana. Pri odhodu je gosp. nadvojvoda č. o. prijorju obljubil, da kadar pride zopet v Novomesto, bo gotovo obiskal svoje ljube usmiljene brate. Obedoval je z oficirji vred v hotelu »Schvvarz". A tudi g. Zurc, vulgo Stambur, je imel čast atreči dvakrat visokemu gOBtu, ko so bili tam oficirji mimogrede vzeli pred|užnek. Stambur je na to čast zdaj jako ponosen. Dne 5. junija zvečer je imel g. nadvojvoda pri večerji okoli sebe: fml. p 1. Chavanne, g m. pl. Manussi, polkovnika Vučetiča, vladnega svetnika Friedricha, mestnega župana pl. 8 1 a d o v i -č a , dva adjutanta in hišnega gospodarja. Veliko zanimivih episod je g. nadvojvoda pripovedoval pri tej priliki o svojem popotovanju v Orientu in po Egiptu. Prepričal se je vsak, da je g. nadvojvoda jako učen, govori tudi dobro arabski; tudi je dober opazovalec ljudi in krajev, verskih, narodnih, socijalnih in narodno gospodarskih razmer. G. nadvojvoda zares na svojem popotovanju študira. V sCboto popoludne je bil sprejet n o -vomeški kapitelj. Jako ljubeznjivo in prijazno je govoril g. nadvojvoda z vsakim članom kapiteljna. Blagovolil se je g. nadvojvoda tudi vpisati v spominsko knjigo meščanske garde, kjer so vpisani že : cesar, nadvojvodi Albrecht in Riiner in veliko generalov. Storila sta to tudi oba generala. Ob 5'25 popoldne nas je g. nadvojvoda zapustil. Na kolodvoru so se še od g. nadvojvode poslovili: prcšt dr. Eibert, vladni svetnik Friedrich in mestni župan pl. Slado-vič. Zbranega je bilo veliko občinstva. Od vsakega teh gospodov se je visoki gospod še jedenkrat prav prijazno poslovil in podal roko. Ko je vlak začel odhajati, je g. nadvojvoda, stoječ pri oknu svojega vagona, dokler se je vlak videl, mahal z roko v pozdrav. Dnevi so bili lepi in mi Novomešfiani imamo prepričanje, da je naš visoki gost dobre vtise s seboj vzel. e 1. Dnevne novice. V Ljubljani, 9. junija. Goriški Slovenci ta Hrvate. Preteklo nedeljo je priredilo politično društvo »Sloga" v Št. Petru pri Gorioi shod radi dogodkov na Hrvatskem. Vkljub neprestanemu hudemu deiju udeležilo ae je lepo število zborovalcev. Prvi govornik dr. Fr. Pavlet c je v krasnem govoru slikal zvestobo Hrvatov do habsburške dinastije, zgodovino hrvatskega naroda, ki je s svojo krvjo ščitil zapadno kulturo. Navajal je vzroke, zakaj smo Slovenoi opravičeni zanimati se za dogodke na Hrvatskem. Popisoval ie vzroke, kako je prišlo tako daleč na Hrvatskem, blikal je postopanje vlade napram narodu, ki mu krati vse naravne in zakonito zajamčene pravice. Končal je : Kakor je kmet v Podsusedu rekel: Tu je hrvatsko srce, ustreli, ako se upaš, poreče i hrvatski narod banu : Ustreli v hrvatsko srce, ako upaš. In ako bode ban streljal, upamo, da hrvatsko ljudstvo ne podleže, marveč da s podvojeno močjo vstane. Med viharnimi klici: Dol z banom, živeli Hrvatje, sprejeta je bila resolucija : »Goriški Slovenci zbrani v Šempetru na izrednem občnem zboru polit, društva »Sloga« dne 7. junija 1903 izjavljajo slovesno, da Btoje složno na strani bratskega hrvatskrga naroda v obupnem boju, ki ga isti bije za svoje pravice proti nasilju, ugovarjajo odločno proti temu, d> bi avstrijska vlada ali skupna vlada podpirala to nasilje, in pričakujejo od merodajnih činiteljev, da se po takojšnji koreniti spremembi vladnega sistema na Hrvatskem zajamčijo Hrvatom v kraljevini pravice, ki jim gredo po naravnem pravu in obstoječih zakonih. Deželni po slanec Berhuč je utemeljeval resolucijo za slov. vseučilišče. Deželni poslanec Grča pa je govoril za slov. srednje šole in slovensko ljudsko šolo v Gorici. Četrta točka je odpadla, ker je bil poročevalec zadržan. Shod je zaključil dr. Gregorčič med burnimi klici; „Ž'veIi Hrvati, proč z banom.« O turnarski slavnosti se nam še poroča, da so turnarji v deželnem gledališču razvili frank-furtarico, dasi se jim je menda od dež. odbora reklo, da tega ne smejo. Frankfurta-rico je na odru držal neki v „Zeichen der Macht" našemljeni možiček. Nemško dijaštvo se je seve udeležilo tudi »Fiiihschoppna«. Ko je padla avstrijska zastava, o kateri se vedno z večjo gotovostjo trdi, da so Nei»,ici po njej hodili, kričali so Nemci na vrtu »Heil Germania« in zapeli „Die Wacht am Rhein". Res radovedni smo, ako je deželna vlada, ki je sicer s svojimi detektivi drugod jako postrežljiva, imela primerno preskrbljeno tudi za take slučaje, da se namreč od deželne vlade stori vse, da avstrijskega čuta nihče ne žali, in če ga žali, da dotičnik potem čuti, da je v Avstriji. Da so ob teh dogodkih in ob petju »Die Wacht« am Rhein« ostali navzoči uradniki in vojaški organi mirni, je res nekaj kričečega! In v tej kazini ima vojaštvo svojo društveno sobo! Mestno zastavo je strgal z droga komptoirist pri Zeschkctu Maks Klemenčič. Čudimo se, kako je mogla c. kr. deželna vlada sploh dovoliti razobešenje f r a n k I u r -t a r s k i h zastav. Turnarji so vsled tega menda tudi sklepali, da si smejo v Ljub Ijani vse dovoliti, in so se s frankfurtarskimi trakovi sprehajali po Ljubljani in izzivali. Dočim se je to pustilo, so nekateri javni organi od par Slovencev zahtevali, da morajo raz prs odstraniti slovensko deželno trobojnico. To prepovedovanje deželnih barv naj si tisti javni organi kar iz glave izbijejo! Nemško časopisje sedaj upije kar se da in vendar bi se ne zgodilo nič, da se ni računalo od gotove strani na to, da Nemci pod oboroženo silo smejo izzivati, kakor hočejo. Nemci naj bi upoštevali, da so na slovenskih tleh, na katerih ne pustimo plapolati zastav s protiavstrijskimi tedencami, hodili naj bi po mestu kot gostje, ne pa se izzivajoče odeli v Irankfurtarice in v Ljubljani bi ostal mir. Po mnenju nemških časopisov bi morala oblast vse Slovence v nedeljo kar izgnati iz Ljubljane, da bi »Heilovci« tem ložje uganjali svoja vsenemška izzivanja. Nemški listi pravijo, da je deželna vlada turnarjem dovolila »volle Bevvegungsfreiheit.« Kaj si pod tem mislijo, ni težko umeti. Ker pa dosedaj Nemci še niso gospodarji v deželi, se morajo pač tako gibati, da ne izzivajo; ker pa tega niso storili, bo posledice sami zakrivili. Končno dostavljamo še, da je glavno besedo pri slavnostnem večeru v nedeljo zvečer imel profesor dr. Binder, ki je pozival nemške stariše, naj skrbe za narodno vzgojo Bvoje mladine, kar jim bodi prva dolžnost. Iikuinjo sa ienska roina dela bo napravile učiteljice gdčne. Marija Cesar, P e 1 a g i j a C e s a r, Josipina Krake r, Matilda Moric in Marija Kavšek. V Celja bodo 28 in 29 t. m. imeli »nemški« štajerski obrtniki svoj shod. — Z Dunaja. Da je „Danica« nasprotnemu akademičnemu dijaštvu trn v peti, to je znana stvar, in zato je bila tudi vedno napadana. Toda letos so jo g g. kolegi iz liberalnega tabora še posebej vzeli na piko. To veselje jim radi privoščimo, ker njihovo pisarenje „Danicl" nič ne škoduje, pač pa kaže pri vseh treznomislečih dijak'h v jasni luči prav oslovsko neumnost in nadutost nekaterih liberalnih puhloglavcev. Kot dokaz navajamo dobesedno, kako se pričenja najnovejši napad v »SI. N." na »Danico«. — »Lepo zaznamovani z znamenjem križa so — potomci one kače iz paradiža so —. Kakor bi poleg mene treščilo, tako sem se začudil, ko sem bral dop s »Daničarjev" pred par dnevi v »Slovencu«. Popolnoma nerazumljivo mi je bilo, kaj je naredilo iz tega prekrotkega in preponižnega človeka naenkrat petelinčka, ki veselo poskoči na gnojišče .Slovenca« in tam prav korajžno zakikirika. Navadno se »Daničarja* na Dunaju spozna že po tem, da pozdravi — zavedajoč se svoje nevreHncsti — že od daleč naprednega dijaka. Če mn ta od zgoraj dol malo z glavo pokima, je Daničar že ves vesel, če se pa pripeti, da bi kaj ž njim govoril ali ga kaj vprašal, no, potem je Daničar že v desetih nebesih in smehlja se na vse strani, kakor bi bil ves iz meda. Tako si je mars;kdaj napredni dijak privoščil veselje, da je tega ali onega Daničarja malo potegnil in ga milostno (!) nagovoril ali mu vsaj vrnil pozdrav, in z zadovoljstvom smo jemali na znanje, kako so se Daničarji zavedali svoje nevred-nosti in ponižno hodili okrog naprednega dijaštva, katero jib je pa vzlic temu navadno preziralo. Zdaj pa so naenkrat ti ljudje upajo na dopise iz naših krogov odgovarjati, prav kakor bi bili enakopravni z nami. Ne vem, kake cilje so si postavili, ali toliko jim vendar povem, da bodo veliko bolje shajali, če se bodo še naprej ravnali po Kristusovi zapovedi: »Blagor krotkim in ponižnim, ker njih je nebeško kraljestvo.« Sicer jim pa garantiram, da se bodo še neštetokrat blamirali. kadar bodo prišli v dotiko z naprednim dijaštvom« Gospodje liberalci! Ako imate še kaj takih budalosti spravljenih v zakladnici svojih možganov, le ven ž njimi! Skoda, ako bi toliko duhovitosti ostalo prikrite potomcem. Na drugi strani pa privoščite s tem Daničarjem nemalo veselje, ker se z Vašimi dopisi prav izvrstno zabavajo in kratkočasijo. Iz hvaležnosti bodo Daničarji napram Vam še veliko bolj ponižni, in morda jih s svojo modrostjo spravite celo tako daleč, da iz samega oboževanja Vaše veličastne duševne prepotence prestopijo v slavno »Savo« (po domače Gradaščico.) Daničarji so tako krotki in pohlevni, da bi bili zaradi ljubega miru pripravljeni storiti Vam vsako uslugo, zlasti ker ste jim zagrozili, da jih bodete Vi sami (kako milostno!) ponižali, ako bi se predrznih kaj poviševati se. Kdo bi se pa tudi ne bal, ko mu sami gg. liberalni dijaki tako »kvedrasto« zapretijo ? Uboga »Danica«, kako žalostna usoda te čaka! Toda pustimo šalo! Dopisnik trdi dalje, da so se Daničarji blamirali pri zabavnem večeru društva »Zvezde«, ker niso hoteli plesati. To je resnica, ker je bilo to še v postnem času. Ali drugo, kar je zamolčano, je velikanska blamaža, katero so liberalni visokošolci doživeli prav ob tej priliki. Enega izmed njih, g. L (ki Študira notabene vedno ob klerikalnih podporah) je odbornik »Zvezde«, dr. S., zaradi surovega obnašanja prav pošteno izpovedal in slednjič zapodil iz dvorane. Drug liberalen dijak pa je bil zaradi takratnih žaljivih klicev proti Daničarjem obsojen pred sodnijo na 20 K, oziroma dva dni zapora. Kdo se je torej blamiral? Glede zveze z nemškimi katol. dijaškimi društvi ni »Danica« ničesar prikrivala — kakor trdi dopisnik, — ampak je v „Zori" opetovano označila svoje stališče, stališče popolne enakopravnosti v vsakem oziru. Ako bi se to načelo prekršilo, potem ve .Danica* sama, kaj ji je storiti in ne bode povpraševala za svet onih slovenskih visokošolcev, katerim je vzor dr. Anza Kveder in z njim odpadnik baron Schvvegel (vide: celjska gimnazija, Jesenice, Tržič)! Slednjič trdi dopiBnik, da je hrvatsko akad. društvo „Zvonimir" pretrgalo zvezo z „Danico" zaradi njenega občevanja s katoliškimi nemškimi društvi. Koliko je vredna ta trditev, kaže dejstvo, da so bili navzoči na zadnjem »Daničinem« občnem zboru trije zastopniki „Zvonimira*, in da je omenjeno društvo dne 5. t. m. poslalo »Danici« vabilo h društveni skupščini. Pa ne g. dopisnik, da bi se bili zopet malo zlagali, kakor je Vaša navada V Toliko za sedaj. Ako bodete, g. dopisnik, pa zopet izgubili dušni mir zaradi .Danice", se lahko vnovič oglasite. Do tedaj pa pridno premišljujte, kje bi se zopet dobila kakšna laž. Kr. — Ponesrečil se je 7 t. m. popoludne tukajšnii posestnik in urar g. Fran Čuden. S svojo soprogo in dvema prijateljema se je peljal po dolenjski železnici do Radohove vasi, odondot se je pa cela družba nameravala na kolesih preko Vagenš-perka v Šmartno pri Litiji peljati. Blizu gradu pa je gospodu Čudnu nakrat postalo slabo in padel je nezavesten s kolesa. Pri padcu je dobil več poškodeb na desni roki in na glavi. Vendar se mu je pozneje stanje toliko zboljšalo, da se je mogel z vlakom vrniti v Ljublianc. — Lov na dražbo. Iz Mavčič pri Kranju nam pišejo: Lov naše občine je imel doslej v najemu g. Rohrman, tajnik okrajnega glavarstva v Kranju, za 71 gld. Gosp. okrajni glavar Pire je hotel svojemu tajniku lov še nadalje privoščiti za isto ceno. Po posredovanju našega deželnega poslanca dr. Brejca je pa občina vložila pri-ziv na deželno vlado. Prizivu se je ugodilo in v ponedeljek dne 15. t m. pojde lov Mavčiške občine na dražbo. — Prvak češkega učiteljstva umrl. 2. juoija je umrl v Pragi učitelj Jož. K rdi, v starosti 64 let, duša vsemu češkemu učiteljskemu gibanju. Poleg zaslug, ki si jih je stekel kot pisatelj in učitelj, je najglavnejše, da je ustanovil Osrednjo Matico i o 1 s k o, ki je sedaj velikanskega pomena na Češkem. — Razpisana je v Planini pri Rakeku služba u^itelia rio 4. julija. — Poskušeni samomor v zaporu. V Trstu bi je radi tatvine zaprti Cssaro Znideršič prerezal s steklom žile na roki. Posrečilo se je nesrečnežu rešiti življenje. Zdravniki so izjavili, da je blazen, nakar je bil oddan v blaznico. — Lev na roparje. Roparje, o katerih delu v Št. Jerneju in okolici smo včeraj poročali, je šlo zasledovat orožništvo. Dne 6. t. m. okolu 11. ure ponoči so orožniki blizu Riteža, uro hoda od Novega mesta, opazili četvero mož, ki so pa takoj zbežali z državne ceste v gozd proti Poto-vrhu. Orožniki so oddali pet strelov, a niso mogli nikogar zaslediti. Našli so le nož z znamko »Sarajevo". Kaki dve uri pozneje so pa roparji že poizkušali vlom v trgovini župana Krevsa v Brusnicah. Ondi so si prejšnji dan popoludne ogledali vse podrobnosti štirje srednje veliki ljudje. Pri vlomu so jih domačini prepodili. — Otrok utonil. Dne 2 t. m. je eno leto stari sin dekle Ter. Junc v Ločni pri Novem mestu zašel v lužo pred hišo in utonil. — Strela v cerkvi. Iz St. Vida pri Zatičini se nam piše : V soboto večer 6. t. m. se je pooblačilo ter malo pred deveto uro je zabliskalo in grozna strela je vdarila v stolp podružne cerkve Malepece. Streho je vso razneslo, debelejši les vrglo na vnajno stran pokopališčnega zida, tri strani stolpa podrlo do polovice, zvonova se vidita sedaj iz razvalin. Kamna je veliko razmetalo okrog zvonika, največ ga je vsulo skoz strop v cerkev, en vogel cerkve je razrušen, drugod je veliko razpok. Po cerkvi je vse več ah manj poškodovano, le podoba Križanega v stranskem oltarju je ostala nepoškodovana. Kaže, da se bo število 21 naših cerkva za eno zmanjšalo, ker ta podružnica Sv. Lam-preta je ena najmanjših, šteje samo 6, največ revnih posestnikov. — Občinski odbor na Dvoru ie izvolil v svoji seji dne 7. junija t. 1. enoglasno svojim častnim občanom domačega nadučitelja g. St. J e 1 e n c a. — V Smarjeti na Dolenjskem igrale so zadnjo nedeljo hčere naše Marijine družbe »Lurško pastirico« z jako velikim vspehom. Marsikomu privabile so spretne igralke solze v oči. Upamo, da bomo vrle šmarjetske Marijine hčere kmalu zopet videli na odru. Ljubljanske novice. Olajšanje mestni občini. Vsled Najvišje odločbe Njegovega Veličanstva z dne 27. maja t. 1. dovoljuje se mestni občini ljubljanski na nje prošnjo glede odplačila 3% državnega posojila per 900.000 K naslednja olajšava. Posojilo vrnitije v 2 0 1 e t. rokih odi. p r o s. 19 13. p o č e n š i. Do 1. pros. 1903. leta zapadle obresti (znašajo okoli 150.000 kron) odpišejo se popolnoma; od tega časa naprej tekoče obresti poravnati. Društvo zdravnikov na Kranjskem je imelo v soboto zvečer ob 8. uri v klubo-vem lokalu pri Slonu svoj izvanredni občni zbor, katerega se je vdeležilo okroglo 20 društvenih članov. Po kratkem odborovem poročilu se je obravnala glavna in važna točka dnevnega reda t. j. poročilo pomnoženega odbora o ustanovitvi podružnice dunajskega podpornega društva za jetične. 0 tej točki poroča društveni predsednik gosp. svetnik dr. Kopriva sledeče: »Lansko leto je bil izvoljen v našem društvu pomnožen odbor, da se oskrbi proslava fitiri-desetletnice obstanka naSega društva. Ker je pa društvo sklenilo, da se ista ne vrši, ostala je pomnoženemu odboru naloga izvršiti sklep društva, da se na Kranjskem ustanovi bolnica oziroma sdravilišče za jetične bol mke. O Ibor je stopil v dotiko z raznimi zdravilišči za jetične (Alland. Zagreb) pa je na podlagi natančnih informacij in študij prišel do prepričanja, da je malo upanja pri naa na Kranjskem realizirati to namero, ker govore proti njej mnogi razlogi. Janu-varja meseca letošnjega leta pa se je ustanovilo na Dunaju društvo, ki si je postavilo nalogo, da podpira jetične in one, ki dispo-nirajo k jetiki. Vlada se je gorko zavzela za to društvo in je podpira, kar najbolj more. Statuti tega društva so obširni in imajo tudi določbo, da naj se ustanavljajo po vsth kronovinah podružnice. Odbor ima dotične Statute pri rokah«. — Ker pa so isti jako obširni, naj se navede tu le namen tega društva. V kratkih potezah je namen društva podpirati jetične z vsemi Bredatvi, zlasti denarnimi, da se moreio zdraviti po zdravniškem nasvetu, skrbeti, da zlasti slabotni (škrcfulozm) otroci, ki so jako dispo nif#ni k letiki, dobe zračna, zdrava stanovanja, delovati z vsemi sredstvi nato, da se v bolnicah zidajo lastni paviljoni za jetične, ali pa, da se vsaj (etični kolikor mogoče strogo izolirajo itd. itd. To društvo ima jako širno stališče, delokrog bi bil v e 1 i k a n s k , stroški ogromni, zato treba vsestranske agitacije, da ustanovljeno društvo ne bi ostalo le napapirju, ampak d a b i v d o -g 1 e d n e m č a s u r e s m o g 1 o vršiti svojo povsem človekoljubno nalogo. Predsednik potem pojasnilu da v debato sledeče predloge odbora: 1. d a se društvo zdravnikov na Kranjskem izreče za ustanovitev gori navedene podrsi-nice. 2. da se odboru dovoli kredit k predpripravam za ustanovitev omenjena podružnice. 3. da društvo zdravnikov na Kranjskem pristopi kot ustanovni Člans500 kronami, katere je izplačati v petih letnih obrokih po 100 kron 4. da se poda deputacija štirih članov k g. deželnemu predsedniku, dabistopil na čelo tega društva. Debate so se vdeležili razni gg. društveniki. P r i m. dr. G r e g o r i č povdarja sledeča: »Podlaga tega društva je preširoka, zlasti ako bi se društvo zavzemalo le tistih, ki so za jetiko že bolni, da se eruirajo, oddajo v hospice in jim da sredstva, da se zdrave, ko so vsled zanemarjanja socijalne hi gijene od strani raznih oblastev oboleli. Veliko bolj važen bi bil na men, potom časopisja in predavanj poučavati ljudstvo, da je jetika nalezljiva, patudiozdrav ljiva bolezen, zlasti pa poučavati ljud stvo, kako se vspešno branimo jetike. Pred časom ]e v tem društvu govoril o kričečih razmerah po naših šolah, kamor se hodi učit naš up, naša deca v starosti, ki je najbolj nevarna za nalezenje jetike. ^elel je takrat, da bi vsa stvar prišla v javnost, žal pa da je o njegovem govoru prinesel samo en časopis kratko poročilo; od strani deželnega Šolskega sveta se pa dozdaj ni izvršila še nobena inicijativa k zboljšanju kričečih šolskih razmer. Na telovadnici morajo otroci sami brisati prah in on se ]e uprl, da bi njegova otroka to delala, kar bije higijeni v obraz. Ravnatelj te šole pak se je izrazil, da je to zahteva £ o 1 s k i h statut, in prepustil rešitev te zadeve inštančni poti. Po naših šolah vladajo res tako strahovite razmere, da moramo vse moči zastaviti, da se iste odpra vijo. Tu ima naše društvo polja dovolj za plodonosno delovanje. Ministerski ukaz glede Šol ima mej drugimi tudi določbo, da mo rejo biti tla i Z t r d e g a lesa. Razen par dol imajo vse mehka tla s široko zi-jajočimi špranjami, kjer se nabira prah in vsa mogoča nesnaga. Istotako je vse polno nedostatkov pri ventilacijah, pečeh, kurjavi itd., aučiteljimolče,telovadnih prostorih itd., c. kr. dež. š o 1 b k i svet molči, poklicani faktorji molče, vlada molči, vse molči in se ne gane. Profilaksa je prvi pogoj vspešnega boja proti nalezljivim boleznim in to udejstvovati bi bilo pač ceneje, kakor reševati žrtve zanemarjene socijalne bigijene. Zali, da se društvo vendar enkrat krepko zavzame, da se odpravijo neznosne šolske razmere, da se vsa stvar spravi v javnost, drugače hoče sam sklicavati ljudske shode, n a k a t e r i h b o d e s t a r i š e pozival kštrajku. Pri tem delu se morajo pre.iehativsiobziri in žalostno le je, da poklicani faktorji iz samih obzirov molče. C kr. šolski svet se naj vendar enkrat gane in naj pokaže vsaj voljo, da mu je res ležeče na blagru naše dece«. Predsednik odgovori, da c. kr. šolski svet zato molči, ker vzrok teh bigijeničnih ne dostatkov leži v stavbi in te premeniti bi povzročilo toliko stroškov, da bi jih ne bilo mogoče zmoči. Gori navedeni predlogi se vspreimo jednoglasno. V slučajnostih je bil precej živahen razgovor o stanovskih razmerah. Zborovanje je trajalo do pol 12. um in je bila eno najbolj animiranih letošnjih zborovanj. Dr. Z Zopet demonstracija v »Zvezdi«. Včeraj je sedel v .Zvezdi" nekoliko vinjeni me šetar Miba Vojska. Nobenemu ni hotel uič žalega, a policaju štev. 7 ni šlo v glavo, da bi se smel Vojska v .Zvezdi" ohladiti. Policaj je kar meni nič aretiral Vojsko, ki je na to seve postal razdražen in pričel kri čati Policaj je poslal po pomoč. V hipu pa je bilo okolu aretirane« in policaja vse polno ljudstva, ki je ogorčeno protestiralo proti taki aretaciji. Aretiramo je redarju baje pripeljal zaušnico, ker ga redar ni ho tel izpustiti. Občinstvo ni pustilo, da bi redar aretiranca odvedel, in je policija morala Vojsko izpustiti. Vojska je bil baje pred leti umobolen. Pretep pri igri F.jakar Anton Markovič in postrešCek Martin Štrukelj sta se včeraj zvečer v neki kavarni sprla pri „marja-šanju* in stepla. Maikovič je tudi ubil v kavarni zrcalo. Pretepavala in valjala sta se po tleh dlje časa, dokler niso poslali po policaja, da ju je priSel mirit. Markoviča je policaj vzel seboj. Štrukelj pa jo je bil od Kuril iz kavarne. Boj na gradu. Na Gradu so se včeraj Štirje šolski učenci v starosti od 10 do 13 let med seboj sprli in stepli in jo bil Ivan Hudeček, stan. v Tesarskih ulicah št. 3 tako udarjen po obrazu, da mu je tekla ic ust in iz nosa kri. V deželno bolnico so prepeljali posest nikovo hčer Jozelo Majcen iz Bistrice št. 8 občina Št. Rupert. Dne 6 t. m. se je doma prevrnil voz na njo in jo je težko poškodoval. V Ameriko. Danes ponoči se je odpeljalo v Ameriko 132 izseliencev. Iz Amerike je prišlo včeraj zjutraj 36 oseb. Ponočni nemirneži Danes po noči so pri železniškem prelazu sneberški fantje s kamni napadli policaja, ki jih je bil poprej opominjal, da ne smejo kričati in vriskati, ter jih je do železnice zasledoval. Nesreča pri igranju. Julij Golob, 4 leta star deček stanujoč v Hrenovih ulicah šte vilka 14, se je včeraj zvečer v sobi igral s tem, da je vrtel vrvico in skakal čez. Pri tem je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo nad kolenom. Prepeljali bo ga z vozom v deželno bolnico. Konj splašil. Na Dolenjski cesti se je včeraj popoludne posestnici Mariji Varoga iz Tomišeljna splašil konj, ko je n» vojaškem strelišču zaigrala vojaška godba. Konj je skočil na tir električne cestne železnice, po kateri je ravno privozil motorni voz. breča je bila, d« je voznik motorni voz takoj ustavil. Hišo pomazali Na sv. Petra cesti so danes po noči neznani zlikovci s črnilom pomazali Sarčevo hišo, v kateri ima nemški turnar J e č m i n e k svojo prodajalnico. Na včerajšnji mesečni semenj bilo je prignanih 76i konj in volov, 156 krav in 69 telet, skupaj tedaj 989 glav. Kupčija pri goveji živini je bila srednja, pri konjih živahna, ker je prišlo nekaj Lahov kupovat Nepreviden voznik. Anton K«-belj, 14 let star, posestnikov sin iz Most št. 26 je včeraj ob pol 6. uri popoludne vozil po Kongresnem trgu proti Tonhalle tako naglo in neprevidno, da jo podrl na tla 10 let staro posestnikovo hčerko Marijo Vrbinc iz Bizovika št. 65. Deklica je padla pod konja in jej je slo eno kolo čez desno nogo. Na lice mesta poklicani zdravnik je konstatiral, da roka ni zlomljena. Poškodovanka je šla po tem z materjo domov. — Haleni Marn iz Rudnika je včeraj popoludne pri Vozaraki stezi hlapec Tone Gorenc, stanujoč na Dunajski cesti št. 20, s tovornim vozom podrl ročni voziček, na katerem je imela perilo. Voziček se je močno pokvaril. Ponesrečen zidar. Frane Kopač 33 let star. oženjen zidar pri Zupančiču, stanujoč na belu st. 18 je včeraj v Gradišču št. 2 ko je v hiši popravljal strop, ponesrečil. Strop se je vdrl na njega in ga na glavi in na hrbtu težko poškodoval. Dogodki na hrvaškem. Plinarna v Zagrebu je od vseh strani obkoljena od vojaštva. O aretaciji urednice zagrebškega »Ob-zora« g. Zagorki Jurič se poroča, da so jo v zaporu pustili cslo noč v neki smradljivi sobi brez okna. Smrad je bil tolik, da je Zagorka pričela bruhati in končno je bruhnila kri. Zjutraj so jo našli vso onemoglo in pričeli izpraševati o uredniških razmerah pri »Obzoru«. Naposled so jo izpustili. Ko je došla Zagorka domov, so zagrebške dame ji poslale polno cvetja s trobojnimi trakovi in napisi »živela Zagorka!« Iz Maribora (!) sta v Zagreb došla dva eskadrona ulancev. Na meBtu požara so našli ostro bodalo. Zanimive konfiskacije. »Novi Srbobran« v Zagrebu je bil v soboto za- plenjen. Oblast druge izdaje ni dovolila, češ, da bi bilo potem v listu toliko belega pro« štora, da bi bilo občinstvo le še bolj raz burjeno. „Obzor" od petka je bil tudi v drugi izdaji konfnciran. Danes smo dobili tretjo izdajo. Mažaronski poslanci so izdali oklic na narod, v katerem psujejo opozicijo. Opozi-cijonalni poslanci seve na to ne bodo mol čali in odgovore pošteno. V a r a ž d i n : Včeraj so bile maše za-dušnice za padle žrtve. Pri mašah je bilo navzočih okrog 3000 ljudi. V sredini cerkve je bil postavljen lepo okičeni mrtvaški oder, okrog odra so ležali trije sveži venci s sv.-lenimi hrvatskimi trakovi. Solze so nam po-rosile oči, ko smo videli narodne Hrvatice stati okoli odra v črnih oblekah s hrvatskimi trobojnicami na prsih, katere so imele zavite v črn pajčolan. Ker je bilo toliko občinstva navzočega, niso mogli vsi v cerkev, marveč je okoli cerkve stalo do 1000 ljudij. Po vseh ulicah, ki vodijo do cerkve, je stalo vojaštvo z nasajenimi bajoneti, ulanci z golimi meči kakor tudi policija. Po končanih mašah zadušnicah se je vsa odlična gospoda in krasni spel v črnih oblekah ter ostalo ljudstvo zbralo na franjevačkem trgu in oduševljeno klicalo: «slava padlim nedolžnim žrtvam!« Zapeli so nato hrvatsko himno: »Liepa naša domovina.« a tem se ljudstvo razšlo po vseh ulioah, pevajoč rodoljubne pesmi ter kHcajoč polni zahvale bratom Slovencem: »Živeli Slovenci!« »Živela slovensko-hrvatska vzajemnost!« Nadalie se je vse razburilo in jelo urnebeano klicati: »Proč tiran Hedervary! Dol z Mažari! Dol z varalicami mažaronskimi! Dol mažaronski načelnik Breitenield! Dol mažarski sluga kapitan Femen! itd « Sprevod je bil veličasten, kajti navzoče je bilo vse meščanstvo mesta Varaždina. Najodločneje se je protestiralo proti tiranstvu grel* Hedervarija in njegovih hlapcev. Ker je istina, da kri ni voda, se je ljudstvo razjarilo ter urnebe-snimi klici: »Ilura« navalilo na kolodvor, da sname mažarski napis. Ali v tem čsbu so od štirih strani pridosli ulanci na konjih ter se z golimi meči divje navalili na ljudstvo ter ga na vse strani razganjali. Meščanstvo se ni prestrašilo ter se dalje borilo proti tiranom in kljub brutalni sili navdušeno klicalo : »Živela hrvatska vojska!« Milo je bilo človeku pri srcu, ko jo videl prve iti v boj gospice s hrvatskimi trobojnicami na prsih. Policijski vodja Gašparič. ki je vsak trenutek izzival ljudstvo, napade eno gospo ter hoče udariti. A zdaj se vsuje na njega ploha kamenja od vseh strani; in kakor čujemo, so težko ra njenega prinesli v bolnico. Po drugih ulicah se je razvil pravi boj med občinstvom in vojaki, orožniki in policaji. Koliko je ranjenih, ni moči konstatirati. Lepo je bilo videti, d« bo bili vsi javni lokali zaprti, dokler so trajale maše zadušnice. Našel se je samo en mažar Djčkal, ki je imel med mašami odprto, a množica je udria proti njegovi hiši in zahtevala, naj zapre. Pa mažaron boječ se, da mu razjarjena množica ne napade hiše, zapre lokal. Kakor je do sedaj znano, je zaprta samo ena oseba — in v tem se kaže dobra hrvatska taktika. Ta borba je trajala do ene ure popoldne. Vso čast in hvalo moramo priznati gospodičnam, ki so borbo častno in oduševljeno vodile. Zagreb Zadnje dni je v Zagrebu pravo bojno stanje. Vsa vojaška garnizija je pripravljena na vsak hip. Pa to Še ni bilo dosti. Pozvali so še mariborske dragonce, ki so došli pod vodstvom ritmojstra Ambrosa, Ban H e d o r -vary, kakor je že nepriljubljen, hoče na Svet. Rešnjega Telesa dan iti za procesijo, samo da provocira ljudstvo, ki dobro zna, da on baš ni velik prijatelj sv. vere. P o Zagrebu je šlavest, da so po kanalih, ki vodijo do banske palače, dejani na več mestih d i n a m i t i. Policija je v veliki skrbi — od prvega do zadnjega mažarona so vse boji. Vsejavne plinskecevi so vo jaki zaposedli; dve stotniji vojakov m orožniki so plinarsko tovarno zastražili in barikadirali, ker pravijo, da ni izključeno, da ne bi demonstranti plinarno razgnali z d i n a m i t i v zrak. Razburjenost v Zagrebu in njega okolici je tako velika, da se je vsak dan nadejati strašnih poročil. Oblasti so baje prišle na sled zaroti proti življenju bana KhuenaHedervaryja. Vstaja v Zagorju. V selo D u b r a v o blizu štajerske meje je odšel včeraj iz Varaždina nenadoma en eskadron ulancev. Kmetje so ondi mažaronu K o b u poželi on oral nezrele pšenice ter so pretepli mažarona Vunderliha, in ga prisilili, da je prisegel, da ne bo več z mažaroni držal. V Vinici so kmetje lekar nika Prapotiča, mažaronskegakorteša, do mrtvega pretepli. V Petrajanec blizu Varaždina so odšli vojaki, ker so se tam pojavili veliki nemiri. V selo Jaža-b e t na drugi strani Varaždina je tudi odšel včeraj en eskadron ulancev. Zlatarski predstojnik Pri- kril je pozval brzojavno iz Zagreba pol drug sto vojakov. Kakor nam dohajajo vesti, vre po celem Zagorju in yse zato, ker so mameluki bana Hedervaryja odobrili njegova nasilja in brez-zakonito postopanje iz strahu, da jim ne bi ban odvzel sluibe. Iz Slavonije smo dobili poročila, da je v virovitiški županiji prišlo do nemirov in slednjič v s e I u V u-kosavljevici. Kmetje so brzojavne in telelonske žice potrgali in drogove podrli. Orožniki so streljali, a ne sna se, koliko je bilo ramenih. Na tak način na Hrvatskem banuje ban Hadervarv in povrh tega ima š^ smelosti da javlja v svet, da je na Hrvatskem mir. Izdajanje časopisa „Hrvatska M i b a o " je banova vlada prepe-vedala. Izpred sodišča. Izpred porotnega sodišča. Orožniškt postajevodja Fr. Smolej obsojen radi tatvine. K včerajšnjemu poročilu dostavljamo še konec, kateri je vsled pomote izostal: Ta J. B. je bila ljubica Fr. Smoleja Jožefi Božič. Tej je namreč izročil Smolej knjižico Ane Hifner, da naj dvigne 800 kron ; knjižico ji je izročil na postaji v Škcfii Liki, ko se je omenjena peljala v Ljubljano. In J. Božič je vae storila svojemu „dragemu Francetu". — Franc Smolej je pri prvem zaslišanju vse tajil, a pozneje le priznal in bil pred porotniki obsojen na štiri leta težke ječe, Jožefi Božič pa je bila oproščena. Izgovarjala se je, da o tatvini ni vedela. Oko mu je i*bil. Janez Gašperin, 19 let star, tovarniški delavec v Senožetah, razgrajal in upil je ponoči 1. februaria t. 1. v družbi druzih fantov. Z Javomiške postaje vračal se je v spremstvu dveh tovarišev to varniški delavec France Pogačar proti domu na Jesenice. Ko pridejo do hiš v Sanožetab, zadeli so na razgrajalce, katere je Pogačar vprašal, zakaj tako upijejo, na katero vprašanje pa ni dobil odgovora. V tem hipu pa prileti kamen Pogačarju v desno oko. Ker je začelo potem kamenje bolj pogosto leteti, prisiljeni so bili vbi trije zbežati. Obdolženec ne taji, da bi ne bil kamenja metal, pač pa trdi, da ni imel namena Pogačarja poškodovati. Zvedenci so mnenja, da bi bil Pogačar gotovo popolno oslepel, da se mu ni odstranilo ranjeno oko. Porotniki so krivdo glede težke poškodbe soglasno zanikali, pač pa ga zaradi prestopka zoper telesno varnost krivim spoznali. Sodni dvor je Gašperina obsodil na 48 ur s temnico in trdim leži&čcm poostrenega zapora. — S tem je bilo sedanje porotno zasedanje zaključeno. /* Gorice se poroča, da je bil bivSi župnik P e r i n č i č, o katerem je »Soča« silno veliko pisarila, — oproščen F Gneznu je sodna obravnava proti 24 poljskim gimnazijcem radi skrivnih zvez. 16 obtožencem se je oprostilo, da se niso morali udeležiti razprave, ker stanujejo predaleč od Gnezna. Navzoči in nenavzoči so deloma rekli, da niso krivi, deloma pa niso hoteli ničeaar izjaviti. Naval od strani občinstva je velik. Razne stvari. Najnovejša od rasnih strani Slavnost 11. pešpolka je bila včeraj v Pragi v spomin bitke pri Ma-rignano leta 1859. — Z dinamitno patrono se je usmrtil v Pragi delavec Jožef Vaniček pred hišo svoje ljubice. Dejal je dinamit v usta in ga zažgal; bil je grozno razmesarjen. Tudi hiša njegove ljubice je poškodovana. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen. — Umor in samomor. Konceptni praktikant namestništva Jaroslav B u r j a n je usmrtil v Pragi pod gradom Karlstein svojo ljubico Zdenko K r h a n k a, absolventinjo konservatorija, in nato še sam sebe. Vzrok umora in samomora je ta, ker stariši deklice niBo dovolili v to zvezo. — Rektor krakovske univerze je postal profesor Mihael Bobrzynski. — Svojo ženo je umoril v pijanosti v Brnu nek delavec. Ponujal ji je namreč žganja, a ona ga ni hotela piti. To ar a je tako razjezilo, da jo je umoril. — Pariški visokošolci so hoteli prirediti shod, h kojemu je došlo dokaj udelež-nikov. Pa polioija je shod zabranila. — Poštnega tatu M i c s n a y • a še niso dobili. Kmetje pravijo, da je bil pri njih gologlav in bos, dali so mu kruha in mleka, a prijeti si ga ni upal nikdo sodi se, da je šel v Ilatrau, kjer si je kupil obieko in se odpeljal. Ukradenih 98 000 kron ie gotovo kje hranil. — Samomor. V Budapešti si je žena postajnega načelnika centralnega kolodvora, Ivana K r e m p e , prerezala žile, ko so njeni otroci spali, ter skočila v vodnjak. Samomor je izvršila v blaznosti. — Nesreča na morju. O potopu parnika „Libau" se še poroča: Parnik „Insulaire" je vrgel „L;bau a" 100 metrov daleč. Katastrofa se je zgodila s tako naglico, da ni bilo možno spustiti rešilnih čolnov. Tudi pogreznil ae je parnik z grozno naglico. Vae skupaj |e trajalo kacih 10 minut. V tem kratkem času so se godili na pegrez-nenem parniku uprav grozni prizori. Brzojavka, dcšla iz Maizelja, označa število vto-pljencev povodom pogreznenja parnik« Li bau s 117 — Srbski pevci kraljevi dvojici. Povodom siavnosti petdesetletnice prvega belijrraiskega pevskega društva je dcšlo kakib 800 pevoev iz vseh krajev Srbije in bo isti priredili uerenado in bakljado kraljevi dvojici I Predsednik prvega beli grajskega pevskega dvuštva Kaša Milošev e je z nagovorom pozdravil kralj, dvojico, ki se je prikazala na balkonu kralj, palače. — Vsled velike p o v o d n j i, ki jo je povzročil izstop ameriškega veletoka Missis sippi, ie poplavheneea do 200.000 akrov polja. 25 000 prebivalcev je brez strehe. — Na smrt obsojeni so bili v Solunu na padalci na parnik „Quada!quivir", katerega so z dinamitom razstrelili. — Radi umora svoje žene je bil na smrt obsojen v O-seku trgovec Ko sta Messinger. — Velika nesreča se je zgodila pri Zavija h na istrski železnici. Nek voz se je zadel ob vlak in kočijaž je bil povožen. — Žrtev službe. Pri Benešavi je tatinska tolpa v gozdu ustralila orožnika Pokornyja.— Radi sleparjenja z voznimi listki sta bila priji ta v Meidlingu pri Dunaju pnrtirja Kirschner Karol in Ivan Bauer, v MOrzuschlagu pa sprevodnik Stroh-mayer. Prodaiali so za progo Dunaj Trst potnikem prmleparjene vozne listke za male svote. — Gledišče se podrlo. Iz Madrid« naznanjajo, da se je podrlo gledišče v španskem mestu A'geciras med bojem z biki in da je bilo 12 oseb ubitih ter 50 ranjenih Več žensk in otrok je bilo napa denih od bikov. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 9. junija. (C. B.) Zbornica razpravlja o nujnem predlogu posl. Klofač a. Vlada se v tem predlogu poziva, naj da pojasnila glede naše politike na Balkanu, in vprašuje, zakaj ničesar ne stori za izvedbo določb berolinske pogodbe. V uteme-ljevalnem govoru kritizira predlagatelj našo balkansko politiko ter upravo v Bosni in Hercegovini. Dunaj, 9. junija. V neki pisarni državnega zbora se je danes poslanec Pastor onemogel zgrudil. Dunaj, 9. junija. Poslanec Biankini je prejel danes od Hrvatov iz Amerike 5000 kron za zaostale padlih žrtev. Dunaj, 0. junija. Poslanca Lupu je suplent Šimic iz Sarajevega radi neke ljubezenske zadeve na cesti dejanjski napadi 1. Dunaj, 9. junija. Kvotna deputacija je imela danes sejo. Prebrala se je izjava ogrske deputacije, n?kar se je seja prekinila in se bo nada'jevala jutri ob lu. uri dopoludne. Dunaj, 9. junija. »Narodni Jjisty" napovedujejo obstrukcijo čeških državnih poslancev v državnem zboru. List pravi, da bodo češki poslanci združeni z ljudstvom storili svojo dolžnost. Gotovo pa je, da Korber zida na pesek, ako mi sli prezreti Cehe. Dokler se ne zadovolji Cehov, ne bo miru v Avstriji. Dunaj, 9. junija. Dogovori vlade z strankami radi poletnega parlamentarnega delovanja so se danes pričeli. Dunaj, 9. junija. Radi izraza štajerskega dež. poslanca ICinspinnerja na včerajšnjem obrtnem shodu v Gradcu: „Mi imamo navado boriti se z možmi, ne pa z Malikom", je Malik pozval ICinspinnerja brzojavno na dvoboj. LillC, 9. junija. (0. E.) Oesar je došel danes dopoludne k prvemu gornje-avstrijskemu deželnemu streljanju. Sprejem na kolodvoru je bil zelo sijajen. Na nagoror načelnika strelskega društva je cesar odgovoril s pohvalo na društvo, ki goji pravi patriotizem. Dunaj, 9. junija. Fzrn. baron Fran Fil i po vič je danes tu umrl. Dunaj, 9. junija. Sluga, ki je stre-gel umrlega dr. Sachsa, je tudi obolel na sumnjivih znamenjih. Zdravniki so mnenja, da je tudi to slučaj kuge. Zagreb, 9. junija. Garnizija je zopet pomnožena za tri bataljone pešcev in tri e kadrone. Zagreb, 9. junija. Gotovo je, da se ban udeleži procesije sv. Rešnjega Telesa. Policija je radi tega storila obširne varnostne naredbe. Split, 9. junija. Po Dalmaciji je manifest hrvatskih poslancev konfisoiran. Praga, 9. junija. Praški mestni zi-stop je sklenil najeti 10 milijonov kron posojila za asanacijo mesta. Benetke, 9. junija. Vsi listi protestirajo proti temu, da so došli hrvatski detektivi sem nadzorovat hrvatske begunce. Italijanska vlada bo hrvatske detektive izgnala. Darovi Za Jeranovo dijaško mi/, o: Gospa Nada Brejčeva namesto venca na errob svoji prababici 20 K. — Mladinoljub 5 K. — G Martin Narobe, Jatomašnik m župnik v Z-esta 13, jetika. 5. junija. Antonija Žužek, zasebnica, 81 let, Flo-rijanske ulce b, Apoplex a cerebri 6. junija. Klisa Sumpl, urednikova hči, 10 mes., Metelkove ulice 2, Bronchitis, Er.cl. — Ana Kostrevc, delavka, 77 let, Radeckega cesta 11. Dementia se- nilis Emphys. pulm. chron. — Mai ja Bogataj, go- stija. 65 let, Krakovski nasip 14, srčna hiba. — Lo- renc Mencinger, umir župnik. 68 let. Zaloška cesta 11. Paralysis Syringo mijelia - Ferdinand Fritz, dimnikarjev sin, 9 mes , Streliške ulice 15, Bronchitii capill. Schrophulosis. 7. junija. Marija Pogačar, mizarjeva hči. 2"t m , Zalokarjeve ulice 11. Bronchitis. — Marija Kovač, delavka, 64 let, (iruberjeva cesta 1 rak na jetrih. V bolnišnici: 6 junifa. Anton Kunaver, gostač, 64 let, jetika. — Jurij Skibar, kajžar, 49 let, jetika. Meteorologldno porodilo. Viflina nad morjem 306.2 m, srednji zračni tlak 746*0 mm j 4 ; Cas opa- 5 ; tovanja Stanje barometra. ▼ mm. Tempe- rntara * po CeUija j l VetrOTl. Nebo lh ■55. S| 9. zveč. 73H-0 12-3 sl. svzh. oblačno 01 9'. J 7. zjutr. 1 736-1 |2. popol.j 734-9 Srednja včerajšnja t 12*71 brezv. i oblačno 20'5 | si. jug ! pol. obl. emperatura 12 3', norrnale 16 Dunajska borza dne 9. junija. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru..... Avstrijska zlata renta 4% ..... Avstrijska kronska renta 4%..... Avstrijska inv. renta 3l/> * ..... Ogrska zlata renta 4%....... Ogrska kronska renta 4%..... Ogrska inv. renta 31/, * Avstro-ogrske bančne delnice..... Kreditne delnice.......... London vista........... Nemški drž. bankovci za 1C0 m. nem. drž v 20 mark ............ 20 frankov..... ..... Italijanski bankovci........ C. kr cekini . ......... 100-30 10015 120-75 100-7H V2 95 12 W0 99'35 91-— 1« 29 6«1- — 239.60 117*22''j -23-44 19'06 95 20 11 28 Nnznaniam si. p. n. občinstvu, in zlasti se eg. restavraterjem, gostilničarjem in gostom, da se v inoji parni pekarni »I. I. KAN C« Rimska cesta št. Ki. (lobe vsaki 5 tt H M H A H A v A V A H1 I n „Pri solriCH* Priporočam prečast. duhovščini in si občinstvu svojo veliko zalogo najboljših in najoenejih umetnih cvetlic, šopkov in vencev za cerkveno in domačo porabo. Istotam so v zalogi: vse potrebščine za krojače in šivilje; dalje rokavice in nogavice najboljših vrst. različne srajce kakor tudi velika izbira nagrobnih vencev in trakov z napisom; dobijo se tudi najboljše vr.sle peče (abtahi). Vezanje cvetic in šopkov točno in po najnižjin cenah. 6n3 6—6 Za obila naročila se priporoča Preč. gg. novomašniki znižane cene! Katinka. Widmayer ,,pri solncu" za vodo v mestni palači. siSEUai (®s