Letnik III. (LVIII.)
V Ljubljani. 25. avgusta T£>05.
List 34.
DANICA.
CERKVEN ČASOPIS ZA SLOVENSKE POKRAJINE.
XII. nedelja po Binkoštih.
Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca ... in svojega bližnjega kakor sain sebe.
(Luka 10.)
Skazoval je sinčeku oče božje stvar-jenje: nebo in goro in plan in prijetno selo, skozi katero je žuborel šumni potok.
„Kedo je vstvaril tam gori to žarno luč, ki tako sveti in greje?" zaprašalo je dete očeta. „To svetilo je nam v hasen na višavo pritrdil Bog, ki mu pravimo, da je vsegamogočen" — bil je očetov odgovor.
Vgledala sta prikupno hišo v vasi, štrlečo sredi izmed bujnega zelenja. „Kedo jo je postavil?" bilo je zopet sinkovo vprašanje. „Stari mož, ki ga tolikrat srečujeva na vasi, jo je pozidal svojemu prijatelju," bil je odgovor.
Pred selom se je dvigalo razpadlo zi-dovje, ki je je preraščal mah. „In kedo je to včinil?" izvedelo bi rado dete. ,.Sovražnik je to storil; podtaknil je ogenj sosedovemu poslopju, da je pogorelo. Za ta črni čin se pokori že leta in leta v zaporu."
Nadaljeval pa je oče uk govoreč: ,,Vidiš, dragi, sv. vera nas uči, da ljubimo bitje, ki je pripelo solnce na nebo: da ljubimo Boga nad vse. To je naj veča in prva zapoved. Druga zapoved pa je taka, da ljubimo bližnjega kakor sami sebe. In ta bližnji je oni, ki je sozidal hišo; a tudi oni je, ki jo je zažgal."
Dragi! 1. Zakaj ljubiti Boga nad vse in 2. Zakaj bližnjega kakor sa-
mega sebe — to bodi današnje premišljevanje nam v prid.
*
lvič. Zakaj Boga nad vse?
Ob Kristovem času so se Judje zelo prepirali: katera da bi bila naj veča in naj-imenitneja zapoved v postavi. Mnogo jih je bilo menenja, da so to vredbe o daritvah. Nekega dne je pa prišel do Krista učenik postave in ga je vprašal: ,,Učenik, katera je velika zapoved v postavi? Jezus mu je rekel: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega svojega srca in iz vse svoje duše in iz vse svoje misli. Ta je največa in prva zapoved." (Mat. 22, 36 -38.) To isto trdi apostol, ko pravi: ,.Sedaj ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje največa pa med temi je ljubezen." (I. Kor. 13, 13.)
Tako je Krist sam in v istem smislu apostol ljubezen do Boga postavil na prvo mesto.
Da temu tudi drugače biti ne more, umevno je samo ob sebi. Vera in upanje nam kažete namreč Boga le od daleč — a ljubezen nam ga daje v našo last. Vera jenja takrat, ko se premeni v nebesih v božje gledanje in upanje izgine takrat, ko se pretvori v nebesih v posestvo Boga - a ljubezen ostane za vselej in za večno. Tem načinom si je ljubezen prislužila odliko, da se zove vseh čednosti kraljica.
Zakaj moramo torej ljubiti Boga nad vse ?
To moramo zaradi njega samega, t. j. radi tega, ker je vsled svojih neskončnih popolnosti vreden vse naše ljubezni. Zato nam mora ljubši biti, nego vse stvari na svetu; ljubši nego vse, kar nam je prijetno
in všeč —- zato bi morali dati zanj tudi raje živenje, nego da bi ga žalili hudo. Prav kakor piše apostol, ko pravi: ..Svest sem si namreč, da ne smrt, ne živenje; ne angelji, ne poglavarstva, ne oblasti; ne sedanje, ne prihodnje, ne moč; ne visokost, ne globočina, ne druga stvar nas ne bo mogla ločiti od ljubezni božje." (Rim. 8. 38. 39.)
Ne stoji na tej višavi — a dovoljena nam je vender le nekaka sebičnost v tej ljubezni do Boga. Boga namreč smemo ljubiti tudi zato, ker je taka ljubezen do Boga nam v največji prid.
On je tisti, ki je stvaril solnce nad nami; ki skrbi za naše stariše, za nas; ki učinja, da rodi zemlja in nas preživi; ki vzdržuje stvarstvo, da se ne zgrudi vse vkup in pogine z nami ob enem. On je vsega-veden. ki zna za vsako našo rano in vsega-mogočen. ki jo izlečiti ve, in neskončno dobrotljiv ter neizpremenljiv, ki vse tudi stori prav po svoji obljubi.
Zato nič ni naravnejega od tega, da se prikupiti hočemo bitju teh lastnosti svojim čednostnim živenjem. Ce smo se mu prikupili tem načinom, vresničijo se pač ob vseh potrebah našega bivanja na zemlji besede: ,,Kliči me ob dnevu stiske: otmem te in ti me boš častil." (Psalm. 19. 15.)
2gič. Zakaj bližnjega kakor samega sebe?
Učeniku postave je nadalje odgovarjal Gospod: ..Druga (zapoved) pa je tej enaka: ..Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe." (Mat. 22. 39.).
Bližnji nam je vsak človek, bodisi prijatelj ali sovražnik. Bližnjega ljubiti zavoljo Boga se pravi ljubiti ga zato. ker ga tudi Bog spoznava za vrednega svoje ljubezni in ker hoče. da deležen postane njegove lastne blaženosti v nebesih. In ljubiti ga kakor samega sel>e se pa pravi - kakor sebi mu dobro želeti; vse to mu storiti, kar mu je dobro in v prid in vse opustiti, kar mu je neprijetno ali škodljivo.
Zakaj moramo bližnjega še ljubiti? Zopet ne stoji na najvišji višavi — a dovoljena nam je tudi ob ljubezni do bližnjega vender le nekaka sebičnost.
Tudi bližnji namreč mora ljubiti nas, kakor ga ljubimo mi. A kedaj stori to najraje? Takrat, kadar nam takorekoč vrača našo ljubezen. Vrača pa nam jo v tem slučaju, če smo mu bili tudi mi vselej in v vsem na roko. Zato mu smemo dobri biti iz tega vzroka, da bo raie tudi on nam dober ter se bo sramoval nastopati tam neprijazno, od koder mu je došla vsa gola prijaznost. Take podpore svojega bližnjika pa nam je potreba v eno mer. — Sploh tudi najvišji nikedar ne more reči, da bi mu najnižji v človeški družbi ne mogel izkazati te ali one vsluge. V nevarnost prišlega vladarja je že mnogokrat rešil prav zadnjik v človeški družbi. Brezdvomno nebi bil kakor psiček sledil oni lev iz puščave možu, ki mu je iz šape bil izdrl trn — nego raztrgal bi ga bil.
Pripomniti je to, da temu, ki ti je postavil hišo in ti skrbi za dušo ter je za te oko in uho - brezdvomno je temu lahko to storiti, česar sam sebi želiš. A če ti je vrgel gorečo plamenico v krov in se veselil tvojega žalovanja - onemu biti dobremu se ti pa zdi hudo in skoraj nemogoče. A, dragi, mogoče je vse z milostjo božjo in nemogoče ni vsaj želeti mu tako malo slabega, kako žeiiš to samemu sebi. To dosežeš. če se le nekoliko potrudiš ter se spomniš Krista na križu molečega za svoje sovražnike. Tem načinom mu boš ,,žrjavico nosil na glavo in Gospod ti povrne." (Preg. 25, 22.) Tem načinom bo glasno moral priznavati tvoj največji nasprotnik, da nisi maščevalne narave in da si bližnjega ljubitelj in blag človek.
* *
Dragi! Ljubiti nam je Boga in bližnjega ker: ..Ako kedo pravi: Ljubim Boga in sovraži svojega brata — je lažnik." (I. Ivan 4, 20.) In: „Ako tiste ljubite, kateri vas ljubijo, kakošno plačilo boste imeli? Ali ne delajo tega tudi eestninarji?" (Mat. 5, 4(S.) In: ,,Kedor ne ljubi, biva v smrti." (I. Ivan 3, 14.) Amen.
Slepi Matiče.
Živenjepisne črtice.
(Dalje. >
Tako je ubožec po neizmernem trudu dosegel, da je igral po pretekli nekilj let že precej dobro na glasoviru. na orgijah, kitaro in llavto in bolj ali manj tudi druge pihalne instrumente. Tudi mlaje dečke je za malo plačo poučeval godbe, posebno glasovira. \ njegovi mali sobici je bila cela zbirka glasbenega orodja. (ilasovirček. v kotu male orgije, ob zidu kitara in razno drugo. Tudi pisatelj teh vrstic se je učil pri slepem Matiču igrati na glasoviru in na orgljieah. ki so bile sicer stare in male, a so imele dober in prijeten glas in jih je Matiče posojeval o raznih prilikah v Bistriško podružnico. Sam je hodil v Bistrico pet in orgljat na božjo službo posebno v adventu. kakor je ludi v Trnovem, ko ni bilo orglarja, nadomestoval pri župi organista. Matiče se je bil s pomočjo učiteljev. ki so takrat bili vsi tudi organisti. s svojo pridnostjo in nadarjenostjo dobro iz-vežbal v godbi in v petju, da je pomagal s svojim krasnim basom peti pred velikim oltarjem ter tako poveličaval službo božjo. - Se ve da liovejega. koralnega petja ni poznal: ltiharjcvc pesmi so mu pa bile večidel vse znane, saj mu je bil spominj občudovanja vreden. Ni bilo druzega potrebno, nego mu jih parkrat narekovati. Poslušal je sedeč pri starem glasoviru. in v kratkem času je igral vse. Ako jc kaj preslišal ali pozabil. prašal je enkrat in znal j«- napev. Kakor dečka ki sem se učil pri njem godbe, me jc prosil, naj ga popeljem v Idiž.iji log. pod pazduho je vzel ( zernvjevo Klavier-sehule in kako novo cerkveno pesem ali pa svetno skladbo. Narekoval sem mu jo neko-likokrat. doma pri glasovirju je ponavljal, in ktnalu jo je znal. Ako ni mogel za ta dolgočasen posel vdobiti mene ali kakega drugega svojih učencev, poklical je svojega v godbi dobro izvežbanega nečaka, da mu je narvkal note in pri pesmih tudi besede.
Za hišo Matičetovo. blizu župne cerkve, se je razprostiral na še precej visokem griču lepo obiaščen gaj. hladno in prijetno je bilo ob lepili dneh sedeti na tem mestu. Pred seboj velečastna starinska župna cerkev, po-
svečena apostolov prvaku z visokim zvonikom. ki se kakor čuvaj ozira po vsej bistriško-trnovski dolini : ob vznožju hriba velika in lepa Trnovska vas. dolina razdeljena po reki Beki . katera pomnožena z Bistr ico in mnogimi drugimi pritoki hiti proti Pretnu in Vitrinam ter se tam pri Škofijami vliva v podzemeljske jame bučeča in šumeča, da se hrib stiesa o moči prečiidnega potoka: griči ki nadzirajo reko. in nosijo premnoge vasi in vasic«'. cerkve in cerkvice ter se ozirajo kakor hčerke na svojo mater častitljivo starinsko Žllplio cerkev. Lepo je na telil mestu: lep razgled se ti razgrinja o jutranjem poletnem solncii s tega griča. U ko bi tudi moj učitelj le par trenutkov mogel izpreglcdati in se tega krasnega prizora mogel veseliti! |'ar let sem siromaka obiskoval: spominjam se. da sem celo narekoval mu Mozartovo žalostniko in Straussovo Uadcckv-popoinico. kar je vse prav dobro igral. Hvaležnega se mi je bolel izkazati s tem. da mi je v nedeljo popoludne dovolil namesto sebe spremljati vSveto. sveto z orgijami.
Na znožju cerkvenega griča jc stanoval v svoji hišici pri bratu, in bratu se ui slabo godilo : menda v povračilo, da je svojega uc-srečnega slepega brata ljubil iu mu z ljubeznijo vedel s!reči in lajšati bedo. Kadar ni bilo v Trnovem učitelja, oziroma organista. nadomestoval ga je Malice in na božji službi in O angeljevein češčenju je z veseljem Vlšil svoj posel zvonarja. Nevarna je bila sicer slepemu možu ta služba. ,»a privadil s,» je je bil tako. da zvonov in cerkvene ure ni nikedar pustil. Ic Če je bil hudo bolan.
Tako je preživljal tužiie svoje dni: da privadil se je nosili težki križ. kateri mu je bil Bog obesil na rame. I »ritko mu je včasih bilo. ko je bil vedno v strašni temi. ko ni nikedar več videl božjega solnea. Takrat si opazil, kako je bil žalosten, vender je vse prenašal popolnoma udan v božjo voljo. |{c«lko. silno redko je o svoji nesreči govoril, nikedar ni bil jezen na človeka, kateri je bil vzrok njegovega neizmernega gorja. Le enkrat mi je omenil, kake strašne bolečine je trpel takrat. ko so mu bil«.* očesne čutnice razdejan«', ko so mu iztekle oči. Spomnil s«« je na vs«« te strašil«* muke. Vzdihnil je tužno: I )a. grozno
s«-m 11*|M*1. |m še desetkrat bi rad vse prestal, <la l»i !♦• i»ii Siini dali zamogel gledati lepoto dneva in krasoto božjega s1 varjenja. - — Sploh je bil Matija silno rahločuten tako. da je spoznal vsakega človeka že od dalee po hoji. In ako >i mu le roko podal, vedel je in spoznal, s kotu govori. Tako je na krajih, kjer je že hil. hrez vodnika hodil iu ni zgrešil pota. Le enkrat l»i Lil skoraj zabredel v globoko in derneo v«»do. da ga ni po nakljiičbi mimo idoča dekiiea zagledala ter rešila.
Janez li i I c.
(Dalje priti.)
Cez leto in dan.
ll'otopis||e ertiee i/ slovenske domovine).
.Na vse ti- nei sc ozira omamljeno moje oko." (IVsnik in skladatelj /upnik laika Dolinar.)
I'roti 11. uri je privozil naš vlak na ko-b»«lv«»r: bilo ga je. bi dejali: kar eela vas; gotovo nad ::o vozov. I »ali siilo se. da se od-Ihm| kaj zaka^ne. a temu ni bilo tako. Kmalu po 11. uri so se nam odprla stranska vrata v kolodvor. Vse je vrelo proti vozovom, ki so se zdajei je|j polniti z božjejtotiiiki. Hitro smo biii vsak na svojem prostoru. Lahko smo torej rekli za <reeen prieeiek: Hvala Mogli!
Noeiia vožnja po železnicah ima kakor marsikaka druga stvar - dvojno stran: solneiio in senčno. Kedor potuje n. pr. v trgo-viiistvu in se m* zanima za kraje, nemio katerih se vozi. temu \ gaja nočna vožnja. Zvečer se n pr. vsede v Ljubljani na vlak. v jutro je lahko ž«* I»«»g ve kje ali ua jugu. ali ua severu in ondi lahko koj nastopi posle svojega pokliea. Kedor pa nasproino potuje, re«-iino: iz zabave p«» neznanih krajih, ogledal bi si pa vender h* rad kako okolico bolj. dasiravno površno. I*<»izvedel bi. kaj je to ali • »no: kar je pa v nočeh. kM ne sveti niesee. čisto lielilogoee. Naill je bila V telil sreča mila. da miio imeli in»'sečno noč. Meni je bila proga že i hI prej nekoliko znana, vender sem nekako z novim zanimanjem nastopil s\oje nMrnm potovanje. Sieer sem tako srečen. da našo rodno d«'ž«'lo Kranjsko precej dobro ž«' p'»znam. Mnogokrat mi je bila prilika videti
in opazovati divne naravske krasote goren-ske strani: mnoge mikavnosti ima tudi naša solnima Dolenska: a Notranjsko smemo imenovati čudovito zemljo, zakladnico podzemskih zimimivosti. Lahko nas zavida za njo ves učeni in olikani svet. Nemški pesnik d. G. Seidl je
0	naši deželi zapisal besede, katere si je Henrik ('osta bil vzel za geslo svoji L 184N. izdani knjigi: Heiseeiiiinenuigen aus Krain.« To Ie so: „Moja Kranjska je pač res čudo-vito skrivnostna zemlja! Ne tako, kakor druge pokrajine. Kaže se ti enaka odprti knjiga, raz katere listin oko v nagliei lahko prebere obseg. Ne! Za nevidnimi ograjami skriva vrednosti visoke eene in nepričakovan, neprehod-Ijiv blišč. Da, uineti in poznati jo moraš: potem jo gotovo ceniš, gotovo čislaš, gotovo ljubiš!- — Morda najbolj veljajo te besede o naši Notranjski strani, (dejmo na svetovno znamenitost in čudovito naravo cerkniškega jezera! Glejmo rečico Pivko, ki se konec po njej imenovanega ozemlja strmoglavi v nepo-srednji bližavi I'ostojinske jame v zemsko žrelo in se na dnevni svit prikaže ob razvalini Malega Grada pri Planini kakor reka
1	uee. in se z«»pet izgubi konec Planinske doline pod zemljo ter ob Vrhniki privre iz skalnatega predora kakor plovna Ljubljanica na beli dan. Bisera Notranjske. Postojin-ske jame naj nič ne omenjam — enake nima svet. In koliko še drugih znamenitosti ima naša Notranjska stran ! Sicer se je pisalo in se piše še marsikaj o njej: toda veliko veliko premalo. Marsikomu, ki črka in maže nepotrebno stvari na papir, bi se lahko reklo:
Hic K hod us. hic salta!« — o tem piši. če se sploh čutiš poklicanega za pero.
Prestopimo k svojemu potopisu nazaj! Železnična proga, ki vodi od Ljubljane naprej, j" izmed taistih, ki je delala ob svoji gradnji od Ljubljane v Trst graditeljem ogromne težave. Kajti izpeljati jo čez glasovito ljubljansko močvirje ni bila nikaka igrača, nego velikanska naloga. Zgotovila pa se je vendar le, kakor se človeški volji posreči poslednjič do malega vse. Prva postaja od Ljubljane do IJorovice je bila v svojem času menda najdaljša vse južne železnice od Dunaja noter do Trsta. Zdaj je to za potujoče občinstvo zdatno izboljšano. Prva postaja nam je Bre-
zovk*a, kjer se cepi od južne železnice nova Vrhniška proga. Le tri postaje naprej: Log, Drenov grič in Vrhnika vodijo potnika v »Zgornjo Ljubljano«, kakoršno ime so Nemci dali Vrhniki. Župna vas Brezovica kazala nam je v nočnem mesečnem svitu na zmerni višavi k desni svojo cerkev in ob njej stoječa poslopja. Ker se božjepotniki kolikor toliko tudi radi zanimajo za duhovnije o krajih, ittemo katerih potujejo, naj povem, da je Brezovica lastna duliovnija od 1. 1702.. ko se je odcepila od starodavne St Poterske duhovnije v Ljubljani. Prevozi vsi na daljni vožnji močvirja, kmalu začutiš, da se proga polagoma prične pospenjati na viš. Postaja Pre-serje, ki ima svoj pričetek še le iz najnovejših časov, nas je zopet mudila nekoliko trenutkov. Duliovnija, ki je dala postaji ime, je nekoliko oddaljena od proge k levi roki. Lastna duliovnija je od L 1032. Poprej so si morali iskati prebivalci duhovno pomoč deloma na Vrhniki. Naprej se vozeč smo se bližali sloveči Borovnici in njenemu velikanskemu mostu. Dva mostova eden nad drugim dvigata železnično progo 20 sežnjev visoko nad Borovniško dolino. Spodnji most podpira 19, zgornji pa 22 orjaških stebrov. Daljava čez most od ene strani do druge znaša kakih tri sto sežnjev. Župna vas s cerkvijo je videti v podnožju viadukta k levi roki: je pa vse to v primeri z velikansko zgradbo kakor nekaka otročja igrača. Lastna duliovnija je Borovnica od 1. 1758. Poprej je spadala pod Preserje.
Glede na občudovanja vredni napredek tehnike zlasti pri železničnih stavbah zadnjih let so vsiluje lotod človeku misel: Ko bi se naše dni gradila železnica Ljubljana-Trst. ostala bi Borovnica tiha pozabljena vas v svojem skritem kotičku.
Kljub poznemu nočnemu času smo ču-tUi od Borovnice naprej, s kakim naporom da nas je tiral hlapon navkreber gori proti Logaški ravnini. V znožju tega gorovja nam je k desni ostala skrita Bistra, sloveči neke-dauji kartuzijanski samostan, katerega je vte-meljil 1. 1255. gorotonski vojvoda Bernard, njegov sin Ulrik pa dovršil očetovo podjetje 1. 1260. Do 1. 1782. so služili tu pobožni redovniki Bogu, izvrševajoč svoja stroga re-
dovna pravila: od takrat pa je postala Bistra lastnina verskega zaklada. Zatičina in Pleterje na Dolenskem, kateri ste z Bistro in Kostanjevico delili za časa vladanja cesarja Josipa 11. 1780.—1790.) enako vsodo, ste našli z nastopom sedanjega stoletja — torej za dobrih sto let svoje »usmiljene Samaritane	so ju
vrnili na pot prvotnega nekodanjega namena. Bo li enako sreča mila tudi Bistri in Kostanjevici, o tem nas pouči prihodnost. - Milo pa je nekako človeku pri srcu. če v Valva-zorjevi knjigi gleda sliko obširnih zgradeb liekedanjcga samostana v Bistri.
(Dalje prih.)
ViSi uCitelj Josip Levični'<
Črtice o verskih in cerkvenih preobrazbah v Beli Krajini.
(I)alje.)
V11 L. Črtice o poč e tki h križnikov v Deli K r a j i n i.
Kmalu za oglejskimi očaki zasledujemo v Beli Krajini tudi nemški viteški red ali križnike. Predno se seznanimo z njimi na naših tleli, poglejmo nekoliko v njih preteklost.
V vsakem oziru pomenljivi so bili svoj čas viteški redov i. ta čudežna zveza red o vuišt v a z v i t e š t v o m.
Po padcu Jeruzalema je prišel velik del sv. dežele v roko kristijaiiom. Ta doba je rojstna za ona razna društva, koji h naloga je bila sveto deželo braniti z orožjem v roki in oskrbovati romarje, bolne in spremljati jih skozi sovražna mohamedanska selišča. Že od 1. 1128. se je nahajal v Jeruzalemu hospic za sprejem nemških romarjev. V njem je imela sedež in zbirališče bratovščina, koje namen je bil streči bolnikom. Pregnana je pred Ako-noui iskala pribežišča in varstva pri krščanski armadi. Tu je prevstrojil vojvoda Kriderik Švabski to bratovščino v duhovni vitežki red. ki je nosil ime: Bratje jeruzalemskega hospica N. Lj. (i. za Nemce. Dobili so posebno redovno obleko: bel plašč s črnim, srebrnoobrobljenim križem. Namen reda je bil: varstvo in hranitev svete dežele, neprestani boj zoper Kristove sovražnike, pomoč
vdovam in sirotam, postrežba bolnim in trpečim. V rod so so sprejemali le Nemci: med redovniki so bili eni vitezi, drugi duhovniki, tretji služeči bratje. Načdoval je redu veliki ali visoki mojster. Že po malo lotih ga zasledujemo v K v ropi.
IV v i veliki mojster je bil Henrik \Val-pot von I kissenhcim. izvoljen I. 1195.. mml v Akonu I. I2oo. j.- nosil ime Henr ik von Salza. 11200 Ij:;9 umrl v Salcrtio j«- pokopan v eorkvi n. v. reda v llarletta v Apuliji. Pod njim se je povspel red nenavadno visoko. On j.* vhmeljil še obstoječa reilovna okrožja •di Italije na Avstrijskem, nr-d drugimi tudi naselbino aii konieiido \ tiradcu L I22-I. Kmalu za T • -111 j«' podaril Ki »urad Masovski (von Maso v ion i velikemu mojstru večino sedanje za-padiioruske provineije Kurnierlaiid z Lohau ob dolnjem tekli reke Vjsle. Sedaj Se je začel boj un d križniki in paganskimi I'nisi. ki je trajal skozi petdeset let. I o'd St' je voj->koval po dobro premišljenem načrtu. Ko si je i ovoji I k«o zemlje, /gradil je na meji trdnjavo kakor zavetišče in izlečišče. Okrog gradov s<» so kmalu dvigala mesta. Tako jim je prihajala v roke » na pokrajina za drugo, seveda ne brez krvavih bojev, (davna trdnjava je bila Marienburg. zidana I. 1274. Leta 12s:». se je vklonila Pruska redu. čegar Vl.jj. kega mojstra je Lii Ze v začetku boja povzdignil eesar Kriderik II. med državne kneze in dovolil, da sme red nositi v redovni za-stavi državnega orla črne barve.
Med tem je ostala trdnjava Akon v sv. deželi glavni sedež reda. Ko je padla trdnjava is. maja 1291. L. prestavil se j., sedež mimogrede v lieliclke. pozneje I. i;>on. v Marien-
biu g. Na višku slave je stal red sr edi I L veka. Zelo je povzdignil na svoji posesti trgovino. Njegovi kupci in trgovci s., krožili po severu. vzhodu, zapadli in jugu. Izvažali so siikno. slaiuke. pivo. žito. domače živali, uvažali dišave, svilo, dragoceno orožje in vino. I >\ or velikega mojstra s svojim sijajem je bil llierodajeli za knežje d vole srednje K v rope. Pa s tega vrhunca slav«* in veljave je začel padati ž«- pod Is. velikim mojstrom Lotar I »nuišviškom. N»ivgas|jiva žeja po novein svetu, novih pridobitvah ga je zapletla v vojsko s Poljsko. Krvava bitka pri ISrestu 2s septem-
bra L'».»L je začetek nadaljnih nesrečnih bitek in bojev. Ni minilo leto. da bi ne bili stali v boju križniki: pač so še sedaj šli nad pa-ganske Litavce in Pruse. pa bolj mar jim je bilo širiti svoje kraljestvo, nego božje kraljestvo. Konec 15. veka jc imel red že 55 mest. 4S gradov. Ls.ijus vasij. (>4() vaških žup (Frei-lo»l i. 2IMIU veleposestev z letnim dohodkom suu.uuu r«'ii. goldinarjev. K temu bogastvu je prišel še dohodek 12 redovih okrožij na Nemškem, in oni od posestev v liomaniji in \Velschlaiid-u. Ped je postal nenavadno bogat, pa tudi sila posveten. Duhovnikov med križniki je bilo pri-meroma silno tnalo. Drugi so živeli kakor vitezi v dobrem in slabem smislu, prav kakor da bi ne bili nikedar storili obljube devištva. uboštva in pokorščine. Vsako podjetje se jim je ponesrečilo: a nesrečna bitka pri Taniieiibcrgu 15. julija 14lo. in na to sklenjeni torski mir je moč reda precej omajal. Poljaki so se borili na živenje in smrt: padel jo v boju veliki mojster l irik ivon Jungingctn s cvetom viteštva. S slavo jo ginilo redu tudi bogastvo. Najeti vojaki, bojne priprave i. dr. so praznile zakladnice, topile kupe bogastva, s katerimi se je red ponašal poprej. Vsi napori, vse Žrtve SO bile b|VZ VSpelia. Slabe letine, bolezni, nesrečni boji š I lupiti, vstanki pruskih mest so pripravljali na razpad rodove dr žave, r id ča^.i. ko se je sklenil mir v Thorn-u. odkar je postal sedež reda Koiiigshorg. bil je red v pruskih deželah v zadnjih izdihih. Polovico posestev so mu odtrgali, veliki mojster se je razglasil za podanika Poljske: Lubja za Lalijo se je podajala in da nista papež in cesar protestovala tako odločno, večji del imetja bi i»ii za red izgubljen. Težko je delo velikemu mojstru klanjati se poljskemu kralju in z vso silo se je branil vdanostim prisege. A več ni bil zmožen priti do prejšnje samostojnosti in veljave. Kdin u;» se jo stavil še na Albrehta, mejnega grofa Praniborskega. A tudi te mule so splavale po vodi. L. 1525. je odložil v gradu Konigshcrgu redovni plašč in redovni križ. prestopil na protestantizein in se poročil z nemško princezinjo Doroteo. Sledilo mu jc veliko vitezov. Pedovo državo i«' prejel <»d poljskega kralja v last in redovno zastavo bele barve s črnim orlom.
Držal se je red še v Livlandiji. liomaniji. \Velschliindu. na Nemškem. A kmalu /a 1'rušijo je bila za red izgubljena tudi Livlandija. L. 1502. 5. marca je stopil iz reda Oothard Keller, prestopil na luteranstvo. bil imenovan za vojvodo Kurland-Semgallskega in kraljevega namestnika v Livlandiji pod poljskim varstvom.
Le še 12redovib balij je ostalo na Nemškem velikem mojstru \Valter-ju von Kron-berg. Sedež reda je postal Mergeiitheini v francoski deželi. Dasi je red todi bil na dobrem in bil bi lahko služil svojemu prvotnemu poklicu. vender je tudi on odpadel. po-stal luteran in bolijo za balijo je odšla redu v tuje roke. Že so mislili preseliti se na Ogersko. da bi tam branili mejo proti Turkom. a do tega ni prišlo. Ob tem času. za vladanja cesarja lbidolfa III. se je osnoval avstrijski intanterijski regiment, ki nosi do danes ime . I )cutschtneister . Za časa nadvojvode Karola. brata cesarja Ferdinanda lise je položil temelj še sedaj obstoječemu visokemu in nemškemu mojstrstvu . Odslej so bili visoki in nemški mojstii, izvzemši treh. iz vladajočih nemških hiš in poleg mojstrstva je imel red velikoštevilne škofije in opatije: dokaz, da je postal red sam sebi nezvest in da tvori le neko oskrbovališče za nemško plemstvo in nemške kneze. I hinajski mir leta ls|5. je storil konec nemškemu redu v vseh nemških državah.
r'
(Dalji* pridi*.)
Tristoletnica Marijine družbe v Ljubljani.
Koje ljubljanski škof II t en prenavljal obličje naši domovini, ki ji ga je bila popačila L.it rova kriva vera. prizadeval si je na vso moč. da bi globoko zasadil in vkorcninil katoliško prepričanji' v srcu naroda. V ta namen so mu rabila mnoga sredstva. Kno najvspešnejših so bile bratovščine.
V Ljubljani seje nahajala do Hrenove dobe edina bratovščina presv. Rešnjega Telesa. Stolovala je v stolni eerkvi sv. Nikolaja in zbirala v svojem krilu častilce najsvetejšega zakramenta. Leta 1005., torej baš pred tristo leti s«> ji je pridružila v jezuitski eerkvi sv. Jakoba nova družba prebla-
žene I) e v i e e M a r i j e v n e b o v z e t e. Osnovali in pričeli sojo imenovanega leta ljubljanski očetje jezuitje zato. da bi svoje in Marijine pristaše varno vodili po tisti poti. koder j«.' hodila vzvišena I»ogorodica in ki se je srečno končala z njenim vnebovzetjem in vetičanjcin v nebesih. Lutrovstvo je preziralo Marijo in se naravnost protivilo njenemu če-ščenju. (iorečniki za katoliško stvar očetje jezuitje s školom llrciiotn na čelu pa so vodili vernike v zavetje one. ki je sama zatrla vsa krivovvrst va. Rod Marijinim praporom zbrana je zmagala Hrenova četa.
Dne grudna 1000. so objavili oo. jezuitje generalovo pismo, ki je bila ž njim potrjena nova Marijina bratovščina in vtelesena rimski. Njeni udje so na Marijine praznike slovesno s prižganimi svečami v rokah pristopali k sv. obhajilu : pustne dni so izkušali z molitvami in spokorniini deli potolažiti božjo je/o: zadtlje dtieve Velikega tedna so 1 iospoda V grobu ležečega vrste se molili vse dlieviie ure. Jezuitski letopise«* ti.i vso moč hvali Marijine družabnike zaradi njihove pobožnosti. ki je naraščala zlasti v postnem času. Tedaj so se mrtvili s postom, z raščevnato obleko in z bičanjem. Njihova spokornost je dosegla vrhunec veliki leden.
Kateri so bili prvaki nove bratovščine? Rod Marijin ščit so priveli očetje iz Jezusovega tovarištva pred vsemi svojo učečo se mladino — svoj - retorje. poete in sintak-sisle. kakor so se tedaj zvali gimnazijski dijaki višjih razredov. Njihova imena nam j«* ohranila hratovska knjiga iu sicer se naštevajo tamkaj kakor prvi družniki (primi so-dalcs): Matija HreŠar iliiefsan. Jakob Smuk iSchmucki. Luka Ivatičič iluantsehilsehi. Anton Tropina. IJlažKrelj iKrelliusi. Matija I io-štijančič (I »oftianfehitsehi. Lovro Ibizogon Dalmatin (Dahnatai. Aliacij IJučar iliutsehari. Crcgor Travnikar (Travnikeri. Atanazij Juri-jevie (( JeorgicetlSI. Olegol* Mavrič ( M alllit sel 11 in Andrej Orošelj ((Iroschel). Za prvega načelnika (prelektal je bil izbrati retor Matija lirešar. za pristava (azistciitai: Tovariša njegova Jakob Smuk in Luka Ivančič. Za svetnike so jim dodali: Antona Tropino. IJlaža Krelja. Matija I»oštijaiičiča iu Alanazija Jurijevima.
Bratovščina Marije Device v nebo vzete je imela svoje častne voditelje in pokrovitelje. Dne '».rožnika 1011. so si izvolili njeni členi za to visoko dostojanstvo ljubljanskega škofa Toma Hrena, ki se je bil vpisal v bratovsko knjigo v navečerje praznika sv. Petra in Pavla leta 1000. pod svojim geslom: Terret labor? Aspice pnemium. Za častna pristava bratovščini so hkrati izbrali opata zatiškega in kostanjeviškega.
Na Velikega šmarna dan leta 1032. je bil izvoljen namestil Hrena za pokrovitelja njegov naslednik H a j n a 1 d S (r a r 1 i c h i. Z zanimivo izjavo se je vpisal škof Rajnald v bratovščino. Glasi se v slovenskem prevodu takole: Ker sem jaz Rajnald Soarlichi izza rojstva svojega namenjen češčenju in službi Bogorodiee vedne Device in sem se ji izza mladih dni kakor v Gradcu tako na Dunaju popolnoma posvetil, hotel sem isto kakor ipo milosti božji) deseti ljubljanski škof vsekakor v Ljubljani Devici v nebo vzeti storiti. Ta dan sem bil namreč posvečen za škofa, a na njenega oznanjenja dan rojen in obakrat (namreč v Trstu in v Ljubljani) za škofa vmeščen. Dne 5. velikega srpana 1631. V Ljubljani iz naše škofije, kjer me muči protin in pričakujem. da pride naposled naše izpremenjenje.
Tudi pozneje seje obračala Marijina bratovščina do najvišjih duhovskih dostojanstvenikov: škofov in opatov in proštov in si jih volila za svoje zaščitnike.
V tem praven kakor je bila osnovana leta 1005.. je delovala bratovščina do L 1624. Tedaj so se ločili možje: plemenitaši in meščani in si napravili svojo bratovščino Marije brez madeža spočete ali n e m š k o * I )ne 2. malega srpana imenovanega leta so si izbrali svojega voditelja. Dne IU. kimalca so prejeli iz Rima vest. da je n ji-
* Več o tej bratovščini jc povedal že spis .Brezmadežna na obzorju naše domovine" v .Danici" 1904. str. 369. do 372.
liova nova dražba pottjena. V stari bratovščini so ostali zbrani mladeniči dijaki, ki so jih vzgajali jezu Kje v Ljubljani, a pristopali so tudi mladeniči iz drugih krajev. Seveda niso odklanjali veljakov, ki so se hoteli vpisati v njihovo družbo.
(Konec prih.)
tz sveta.
Shod slovanskih bogoslovcev v Velegradu.
Dne 1. in 2. tekočega meseca so se zopet sešli bogoslovci iz pokrajin češkomoravskih na onem svetem kraju, kjer je nekedaj deloval sv. apostol Metod in kjer počiva njegov prah. Zastopane so bile vse češke škofije razen vratislavske. Shoda so se vdeležili tudi nekateri slovenski, hrvatski in ruski bogoslovci. Več nego bogoslovcev je bilo duhovnikov. Izmed predavanj omenjamo govor dekana Vychodila o encikliki »Grande munus« in razpravo P. M. Paviika onarodnem vprašanju s stališča krščanske morale. Velegrajski shodi, ki se ponavljajo že nekaj let, so zelo važni ne le za Čehe, nego za vse katoliške Slovane.	b. p.
Vrli dijaki. V Neapolju so igrali v gledališču veselo igro. francoskega izvira. Zlasti podlim njenim oddelkom so dijaki glasno oporekali. Dijake so tirali na stražo, a so jih ondi oprostili, da še celo pohvalili. V Neapolju se nahaja namreč liga za javno moralo. Njen predsednik profesor Gennaro Avoglio je ob tej priliki pojasnjeval, kako se ljudstvo zgraža nad takimi francoskimi lagodkami.
Župnik Alojzij Kummer.
Prošnja.
Prosimo poplačila za »Danico.« Veliko je še zastalin za 1905 to — tudi za 1904 to — i sto tak o za 1903je leto.	Vredništvo.
.Danica' izhaja vsak petek na celi poli in velja po pošti za vse leto 6 kron, za pol leta 3 krone, za četrt leta 1 krono 51) vin. Zunaj Avstrije velja za vse leto 7 kron; za Ameriko 9 kron. Ako bi bil petek praznik, izide .Danica" dan poprej V Ljubljani se dobivajo posamezne številke po 10 vinarjev v Lovro Blaznik-ovi trgovini na Starem trgu in v Ivan
Pichlerjev e tabakarni na Kongresnem trgu.