SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posainne številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo in ekspediclja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v Semenišklh ulicah 8t. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, oh pol 6 uri popoldne. Štev. 84. V Ljubljani, v ponedeljek 12. februvarija 1894. Letnik: XXII Duhovnik in — dijaki. V soboto dopoludne so delili na ljubljanskem višjem gimnaziju dijakom svedočbe. Neke posebnosti, pokazavše se to pot in tičoče se prav zelo podpi-saučeve osebe, ni moč zamolčati. Stvar je ta-le : Več dijakov, kateri so bili dosedaj deloma mej o d-ličnjaki ali vsaj mej pri d ne j širni in o katerih nravnem vedenju ni bilo še nobenih tožb&, ima v svoji zadnji svedočbi „sittliches Betragen" eenjeno za »entsprechend" in »minder »entsprechend"; Posledice slabega reda iz nravnega vedenja so te - le : dijak mora plačati prihodnje poluletje šolnino 20 gld., izgubi ev. štipendij in trpi vjavnosti tudi na svojem dobrem imenu. Kazni je tedaj dovolj, a bodi. Nas zanimlje le vzrok, ki je redu pripisan. Te slabe rede so si namreč dijaki zakrivili s tem, da so se udeleževali »prepovedanih shodov in izletov". In s tem je v zvezi oseba podpisan-čeva, ki si smatra za svojo vestno dolžnost, da prijavi pojasnilo v ti stvari slovenskemu svetu vzlasti zato, ker si je svest, da niti on, niti dijaki nimajo od nikoder nobene obrambe. Evo ga! — Začetkom lanskega druzega poluletja pride k meni dotlej neznani mi šestošolec prosit me, naj bi poučeval pet višjegimnazijcev v modroslovnih in apologetičnih vprašanjih. Vesel sem bil te prošnje in ko sem se zagotovil, da dotičniki vestno izvršujejo svoje šolske dolžnosti in da so stariši njihovi zadovoljni, jel sem jim predavati po poMrugo uro na teden. V koliko sem sposoben zato, mi ni soditi, toda ker se mi je že lani začetkom leta poverila mo-drosiovska stolica v semenišču, menim, da je dovolj jasno, zakaj so dijaki prosili ravno mene in zakaj sem imel tudi pogum izpolniti njihovo prošnjo. Glede tega pouka omenjam, da je bil strogo le znanstven pouk. Načelen nasprotnik sem temu, da bi dijaci vmešavali se v politiko in da bi se že pri njih budile politiške strasti in odločno sem zahteval od svojih bivših učencev, naj ne bero nikakih poli-tiških listov, tudi »Slovenca" ne. O šoli in o profesorjih se ni govorilo; uprav tako odločno sem namreč povdarjal, da morajo dijaci spoštovati avtoriteto in da morajo biti svojim součencem prizanesljivi, dobri tovariši. Da bi bil tak pouk po šolskih zakonih prepovedan, si niti misliti nisem mogel. Saj je dovoljeno dijakom iz višjih razredov celo pohajati v gostilne, učiti se plesu i. t. d. Kaj bi tedaj moglo biti slabega na tem, da se dijaki o prostem času pri duhovniku uče? Poleg modroslovja in apologetičnih vprašani, sem poučeval posamnike tudi v češčinii maloruščini in ruščini in jih soloh podpiral v vsem, kar je bilo koristnega za njihov znaustven napredek. Ti dijaki so privabili še druge in skupno so se zbirali ob nedeljah popoludne pri nekem tovarišu pod nadzorstvom očeta njegovega, koder so se učili mej seboj. Javno izjavljam, da sem jim nebrojnokrat povdarjal, naj opuste vse, karkoli bi jih moglo spraviti v nasprotje s šolskimi zakoni, naj tedaj ne sklepajo nobene tajne zveze, ali društva, marveč naj se samo prijateljski shajajo skupno se učit. In kolikor sem mogel spoznati, so me ubogali. Glavna smer vsega mojega občevanja z dijaki pa je bila verskonravna. Ves pouk in vse drugo bilo mi je le sredstvo, da se dijaci tem bolj vtrde v verskih resnicah in da v ohranjenje nravnosti pridno rabijo svete pripomočke: molitev in s p r e j e-manjesv. zakramentov. V času, katerega javno in »pravno" menenje temelji v verski plitvostiin brezbrižnosti, so seveda nevarni taki dijaki, ki obiskujejo iz prepričanja in potrebe službo božjo in ki pogostoma prejemajo sv. zakramente. Ko so jih dru-govi zasmehovali, jih ni nikedo branil; pač pa se jim brani, da bi mej seboj ali pri duhovniku dobivali potrebnega bodrila in tolažbe! Toda to ne spada sem. Dijake sem z izrecnim privoljenjem njihovih starišev spremljal pri dvakratnem izletu, namreč: prveg a m aj a in d v a dni pred koncem šolskega leta, in obakrat sem bil vesel pošteno veselih dijakov. Da bi marsikaki drugi izleti marljivim preiskovalcem podajali dovolj raznovrstnega gradiva, o tem ne govorim: preiskavati se je moralo samo o teh izletih, in sicer zato, ker so se morali dotični dijaki kaznovati. Vzrok temu pa niso bili niti njihovi shodi, niti njihovi izleti, marveč to, da je nekatere (ne vseh) izmej njih parkrat pozval č. g. Valentin Eržen k sebi in jih ničesar sluteče spraševal o raznovrstnih dogodkih na ljubljanskem višjem gimnaziju. Za-se tu javno izjavljam, da jaz nisem bil in tudi sedaj nisem v prav nobenizvezizznanovlogoč. g. Eržena. C. g. Eržen je pa tudi sam zatrdil, da je za svoje postopanje jedino le on odgovoren. In jaz pristavljam, da so bili dijaki pri tem popolnoma nedolžni in če je kje kaj krivde, ima jo vso č. g. E r ž e n in nobeden drugi. Ravno to trdim jaz glede svojega občevanja z dijaki. Č e j e k d o kriv, semkrivjedino le jaz in če kdo zasluži kazen, zaslužim jo jedino le jaz, dijaki so pri tem popolnoma brez krivde, ali če komu bolj ugaja: dijaki so bili samo zapeljani in z a p e fj~a 1 sem jih jaz. Jaz sem jih zapeljal, da so prosti čas uporabljali za učenje prepotrebnih stvarij; jaz sem jih zapeljal, da so radi zahajali k meni; jaz sem jih zapeljal, da so me ubogali, da so me ljubili, da so pri meni često iskali pomoči in sveta. Sedaj so pa kaznovani oni in sicer kruto kaznovani in jaz sem prost. Za LISTEK Čarovnik. Spisal J. V. '(Dalje.) »On, on!" ponavlja za njim ves zmeden cerkovnik. »On jih ima, on, in midva imeti jih morava I" šepetal je poluglasno in kakor obseden skakal mej grmovjem. Nehote stopi na rob ter pogleda v dolino. Nikjer ni bilo žive duše, — bajtina vrata so bila zaprta. »Kaj, ko bi kar skočil doli pogledat, nikjer ni človeka!" reče potem nekoliko mirneje Jedovcu. A ni še pošteno izgovoril besede, že je drsal Jedovec v lesenih c6kljah nizdol po peščenem brdu. Kakor je bil sicer počasen in len, — tako naglo je takrat drsdl nizdol proti bajti. Da bi ga cerkovnik ne prehitel, to ga je skrbelo ter mu še bolj požurilo pčte. »Jaz jih moram imeti in — moram, vdm, da nekje jih ima!" tako je godrnjal sam pri sebi boječe bližajoč se bajti. Pri studencu ob bajti postane še enkrat ter oprč ob palico, kakor bi hotel poslušati, je-li kdo blizu, ali ne. Vse je bilo tiho, le cerkovnik je težko pre- stopal na vrhu po cvetočem resji, in le studenec je šumljal mimo njega. »Naj bo, kar hoče, — jaz jih moram imeti in — moram! On jih ima, — on! Dobiti jih moram, in — če tudi deset hudobcev pride, — pa naj me strgajo! Pa saj me ne morejo, saj imam »kom&ndo" pri sebi!" Tako govoreč stopi plašno proti bajti. Lahno odmakne vrata ter stopi v&njo. Gleda krog sebe. — Kje jih hoče iskati? Pač tu! V kotu bajte stala je mala skrinjica. Skoči do nje, — bila je zaklenjena ! »Zdaj ali pa nikoli!" — sikne strastno z zobmi, popade iz bajtinega ogla od grčave tnalice sekirico, udari parkrat z vso močjo po škrinjici, in — pokrov bil je udrt. Bled in same strasti se tresoč odtrga pokrov in pogleda v Skrinjico: — v malem pre-daljčku ležala je mala, še precej čedna, črno vezana knjižica. S tresočo roko seže Jedovec po njej, jeden hip, — in bila je pod njegovo srajco. Iu potem, — kakor bi ga sam hudi duh podil, — bil je v skoku iz bajte, niti časa ni imel, zapreti vrat, — kakor obseden dirjal je v brib. Do srede hriba priteče mu nasproti cerkovnik. Vprašati ni imel ničesar, — žareči obraz Jedovčev in roka, ki je krčevito stiskala kamižolo, povedala mu je, da je dobljeno — vse! In potem sta dirjala skupaj v hrib. Med gostim grmovjem vrhu Srnjakov ustavila sta se zopet. »Sedaj smo pa mi — gospodje!" jame govoriti Jedovec drhtečim glasom. »Sedaj smo pa mi — gospodje, — gospodje! Novo hišo si sezidam, novo, — ne hišo, — graščino, — eno, dve, deset! Uj! deset, — še več!" Tako je govoril, in obraz mu je zdaj zažarel, zdaj bledel in kakor obseden je divjal in skakal semtertje med gostim grmovjem. »Meni pa daš polovico, kaj ne, Jedovec, polovico?" upil je za njim skakaje okrog njega. »Polovico, še več, še več! En tisoč, dva, tri!" odgovarjal mu je Jedovec ter že v duhu računil, koliko tisočev bi zahteval od — hudobca. Cerkovnik pa slišavši govoriti Jedovca o tisočakih veselja je zaukal, da je glasno odmevalo od sneženega Vitranca! Tako sta se veselila tisti dan vrh Srnjakov Jedovec in tovariš ter si zidala na pesek grajščine sredi mračne puščave suhoparnega življen;a! . . . Ovce pa so se pasle po solnčnih pologah ter mirno obirale zadnje ostanke nekdaj zelene zemeljska odeje. Le črni pes, ki je ležal čuj6 med njimi, pogledoval je tu pa tam jezno-renče s pologe doli v grmovje, odkoder se je glasilo veselo govorjenje in ukanje. (Dalje sledi!) t 'Whv prestopke vlanskega leta so letos sedeli v šolskem zaporu ali dobili ukor, tovariši se jim izogibljejo, profesorji jih---; vohunstvo, hinavstvo, ob- rekljivost se jim očita in sedaj jih č»kajo še vse posledice slabega nravnega reda. In vsega tega sem jaz kriv, zato ker so se učili dotični dijaki pri meni samo pod mojim nadzorstvom in ker so bili pod duhovniškim nadzorstvom na izletih. In tu nastaje važno načelno vprašanje! Ali je občevanje duhovnikovo z mladino res nevarno, ali se mora sumničiti že naprej škodljivi vpliv duhovnikov na mladino, ali je tedaj potrebno nadzirati to občevanje? Slavni profesorski zbor je s svojim sklepom potrdil ta vprašanja in njihov sklep je sedaj legalen in pravno popolnoma veljaven. Toda legalnost in nravna pravičnost se ne pokrivati vselej. Kako sodim v tem obziru za ta slučaj, bo jasno vsakemu, kdor blagovoli vpoštevati to-le: Mimogrede omenjam, da se ima mnogo slovenskega razumništva uprav temu ^nevarnemu" občevanju duhovnikov z mladino zahvaliti za svojo izobrazbo; dalje sme menda duhovnik podpirati mladino ne samo v gmotnem, marveč i v umstvenem, i v nravnem obziru. Tudi stariši smejo menda svoje otroke zaupati duhovniku in jih izročati njemu v posebno skrb; če ne sodi birokracija tako, sodi pač naše verno ljudstvo, da je nevarnostij za mladino dovolj in da potrebujejo duševne opore. Vse to velja tudi za naš slučaj; toda z birokrati je treba govoriti še jasneje: 1. Dušni pastir ima v zakonu utemeljeno pravo in dolžnost skrbeti za versko-nravno življenje njemu izročenih oseb. Nravnost presoja on in njegove svedočbe imajo v tem obziru i pred gosposko veljavo. Država mu torej sama priznava značaj nekakega sodnika in nadzornika v nravnem obziru. Ali se more tedaj reči, da so tisti, katere nadzira duhovnik, brez nadzorstva? Kdor to trdi, zanikava od zakona priznani značaj duhovnikov, da o njegovem višjem poslanstvu ne govorim. 2. Gimnazijski disciplinarni red priznava duhovnikom pravico, da izpovedujejo dijake. Kot izpovedniki vplivajo neposredno in direktno brez nadzorstva na dijake in sicer v najvažnejših zadevah njihovega življenja. Ali so tedaj dijaki brez nadzorstva, če jih nadzira človek, kateremu gimnazijski red sam priznava pravico nsjzaupnejšega občevanja z dijaki in najvažnejšega vplivanja nanje? Kar se je izvršilo, je izvršeno in ker je pod-pisanec prepričan, da je vsaka pot v obrambo dijakov brezvspešna, zato prosi bralce „Slovenčeve", naj po svojem pravnem čustvu sodijo pravni čut slavnega profesorskega zbora na ljubljanskem višjem gimnaziju. Brezvspešna, pravim, je vsaka pot! Slavni deželni šolski svet je že izjavil svoje mnenje, ko je poprosil vč. ordinarijat, naj mene in druge duhov nike pouči, česa ne smemo. Spoštl|ivo, toda najodločneje odklanjam ta pouk in s tem javno j vračam slavnemu deželnemu šolskemu svetu njegove sovete gled£ moje osebe. Delovanje duhovnikovo pa pojmujem tako, da se ima vršiti samo „v imenu Boga Očeta in Sina in sv. Duha" in v nobenem drugem imenu ne, naj-manje pa v imenu versko-brezbrižne birokratične legalnosti. Dr. Janez Ev. Krek, Deželni zbor kranjski. (Jednajsta seja dne 10. februvarija.) (Dalje.) Poročevalec K 1 u n naglaša, da je nameravana stavba po predloženem načrtu preobširna in radi tega predraga; kajti za stavbo, učila in notranjo opravo bi se porabila blizu polovica ustanovnih zakladov iu dežela bi morala potem pokrivati 8000—10.000 gld. letnih stroškov. Konečno predlaga: 1. Načrt zavoda za gluhoneme in slepe otroke na Kranjskem pripoznava se za pripravno podlago novi stavbi, vendar se deželnemu odboru vrača z naročilom, naj ga da po veščakih pregledati ter po mogočnosti predelati tako, da se znižajo stavbeni troški, da bode pa vendar poslopje popolnoma ugajalo svojemu namenu. 2. Deželnemu odboru se naroča, da naj se z vlado dogovori o kolikor mogoče zdatnem znesku, katerega bi iz ustanovnih zakladov za gluhoneme dovolila za odgojo gluhonemih deklic v zavodu šolskih sester v Šmihelu pri Novem Mestu. Ob enem naj nadaljuje obravnave z omenjenimi šolskimi sestrami ter se zlasti prepriča, ali bodo stroški za gluhoneme deklice v Šmihelu manjši, kakor v lastnem zavodu. 8. V prihodnjem zasedanju podii naj deželni odbor novo poročilo deželnemu zboru. Poslanec Luckm&nn meni, da bi bilo z ozirom na finančne razmere umestno, da bi se deželnemu odboru naročilo, naj skuša v ta namen kupiti kako primerno poslopje v obližju Ljubljane. Dr. Schaffer odgovarja, da bi se primerno poslopje težko dobilo, in ko bi se dobilo, treba bi je bilo prezidavati. Sicer pa mdni, da se bodo mogli navedeni stroški izdatno znižati. Pri glasovanju so bili predlogi finančnega odseka sprejeti. Poslanec Hribar v imenu finančnega odseka poroča o predloženem načrtu zakona gledd oskrb-ljenja občin Črnomelj, Semič, Kot, Petrova Vas in Telčji Vrh z vodo. Nameravani vodovod bode pre-skrbljeval z vodo mesto Črnomelj in vasi: Vavpečja Vas, Coklovice, Mladica, Kašča, Podreber, Selo, Semič, Trata, Vrtača, Vrčiči, Sodnja Vas, Kot, Mihelja Vas, Petrova Vas, Eožanec, Ručetna Vas in Lokve. Za imenovane kraje s 3194 prebivalci se bode potrebovalo na dan 151.778 litrov ali okroglo 152 kubičnih metrov. Voda se bode napeljala iz studencev poleg vasi Blatnik v črnmošnjiški občini. Voda teh izvirkov je čista, zdrava in hladna. Stroški so proračunjeni na 89.000 gld. Ta potrebščina se bode razdelila na tri leta, in sicer se bode v letu 1895 pokrilo 40%, v letu 1896 35% in v 1897.1. 25%. V smislu § 4. dež. zakona z dne 30. junija 1884 bode država iz državnega izboljševalnega zaklada prispevala k stroškom 40%, dežela 40%, udeležene občine pa 20%. Delo se bode pričelo na spomlad 1. 1895 in končalo 1. 1896. Poslanec Š u k 1 j e izreka vladi zahvalo za naklonjenost, ki jo kaže za taka prekoristna podjetja in priporoča, da se odobri dotični. zakon. Dr. Papež istotako priporoča načrt zakona, kateri se je prenaredil po prijavljenih izvestjih poljedelskega ministerstva. Ob jednem priporoča, naj bi deželni zbor blagohotno sprejel tudi predlog glede vodovoda v Suho krajino, ki pride na vrsto v eni prihodnih sej. Deželni predsednik baron H e i n izjavlja, da sta vlada in deželni zbor premalo storila za dobro belokrajinsko prebivalstvo in da vlada rada podpira taka in jednaka občekoristna podjetja v deželi. Na to je bil načrt zakona z malo izpremembo v besedah sprejet. Poslanec Lenarčič poroča v imenu upravnega odseka o dovolitvi priklad za cestne namene ter nasvetuje: Deželni odbor se pooblašča, da onim okrajnim cestnim odborom, ki potrebščine odpadajoče na okr. cestni zaklad, leta 1895 ne bi mogli pokriti z 20% priklado na neposrednje davke, pri dokazani potrebi in na podstavi pravilno sestavljenega in podprtega proračuna dovoli v zakonitih mejah za 1. 1895 pri-klade nad 20% ter ukrene potrebno zaradi pred- Obvelja brez raz- pisa in pobiranja teh priklad. govora. Poslanec Pfeifer obširno in jako zanimivo poroča o § 2. letnega poročila, ki se tiče davkov. To poročilo objavimo, ko nam prostor dopusti, na drugem mestu. Poslanec G r a s s e 11 i poroča o točki letnega poročila, ki se tiče deželnih dobrodelnih zavodov. V vseh oddelkih ljubljanske bolnišnice je bilo leta 1892 skupaj 5367 oseb, ozdravljenih je bilo 2859, zboljšanib 937, neozdravljenih 287, na druge od delke prenesenih 252, umrlo jih je 375, torej koncem leta ostalo še 628. Stroški za osebo na dan znašajo 68 kr., iz deželnega zaklada se je moralo pokriti 54.351 gld. 71*/, kr. Poročevalec naglaša, naj deželni odbor skrbi za to, da se bolniki, če je le mogoče, iz tujih bolnišnic prepeljejo v Ljubljano in tako znižajo stroški. Posebno v tržaški bolnici bi se mogli stroški izdatno znižati, ko bi bolnike pre-peljavali v Ljubljano. Poslanec Hribar naglaša, da se plača pri-mariju na kirurgičnem oddelku, dr. Šleimerju, zviša, kajti ta zdravnik slovi po vsi deželi radi svoje spretnosti, in dasi je dobil poklic v Zagreb, ostaja na svojem mestu v prid dežele in boluikov. Ker pa je proračun za tekoče leto že rešen zato predlaga dr. T a v č a r , naj deželni odbor pretresa to vprašanje in v prihodnjem zasedanju stavi nasvet. Dalje naj tudi v prihodnjem zasedanju stavi primerne nasvete, ali bi ne kazalo v bolnici vpeljati vsaj deloma lastno režijo in lastno lekarno ter bolnike iz tujih bolnic, osobito iz Trsta prepe-ljavati v Ljubljano. — Vai ti predlogi obveljajo. _(Konec alddi.)_ Politični pregled. V Ljubljani, 12 februvarija. Moravski deželni »bor. Dr. Koudela se je pritoževal, da se v nekaterih trgovskih in obrtnih nadaljevalnih šolah le češki učenci ponemčujejo. Zahteval je, da bi deželni odbor tacih šol ne podpiral. Večina se seveda na to željo ni ozirala. Deželni zbor je sklenil, da se osnuje deželna kulturna banka za Moravsko. Ta banka bode dajala častnim odborom in zadrugam s politično eksekucijo posojila in sicer s prva v znesku 20 milijonov goldinarjev. To banko bode upravljalo ravnateljstvo hipotečne banke. Za osnovo take banke so glasovali Nemci in Cehi. Poleg poročevalca Auspitza je osnovo take banke posebno odločno zagovarjal dr. Fanderlik. •— Deželni odbor se je tudi pooblastil, da sme podpirati obrtne zadruge, katere napravljajo stroje in uvajajo nove načine dela. Dolenjeavstrijski deželni »bor. Na Dunaju se mislijo osnovati nekatere velike prodajalnice, kakor je Loure v Parizu. Seveda bodo dotični zavodi v židovskih rokah. Taki zavodi bi gotovo zelo škodovali manjšim trgovcem in poslanec Gregorij je predlagal, da naj deželni zbor pozove vlado, da ne da koncesije za take prodajalnice. Predlagatelj je svoj predlog s tem utemeljeval, da bode več manjših trgovcev moralo zapreti svoje prodajalnice, ako se osnujejo taki zavodi. To se bode čutilo v budgetu, cer odpadejo mnoge najemnine in davki. Občinski in ustavni odsek je pritrdil temu predlogu, če tudi e dr. Kopp z vso svojo zgovornostjo dokazoval, da deželni zbor ni kompetenten sklepati o tej stvari. Temu zastopniku velicih kapitalistov pač ne ugaja, da bi deželni zbor se izrekel proti osnovi tacih pro-dajalnie, ker bi to morda le nekoliko vplivalo na vlado. Rusini najbrž ne pristopijo slovanski koaliciji. Njih listi se skoraj vsi izrekajo proti slovanski koaliciji. Neki list. pravi, da se je koalicija osnovala le iz strankarskih interesov in nevolje čeških poslancev, ne pa zaradi slovanske vzajemnosti. —■ Za slovansko koalicijo so le Starorusini, ki pa nimajo zaupanja naroda in se le odlikujejo s svojim ruso-filstvom. Ce ne pristopijo slovanski koaliciji Rusini, potem ne bode mogla nikakor trditi, da zastopa avstrijske Slovane, ker poljski in rusinski narod v njej ne bodeta zastopana. Baš zaradi tega pa tudi slovanska koalicija ne bode imela pravega vpliva. Sicer je pa slovanska koalicija največ le nekaka češka stranka. Civilni »akon na Ogerskem. Vlada se naposled le misli udati želji opozicije in obravnavo o civilnem zakonu odložiti do 19. t. m. Menda čuti, da stvari zanje ne stoje najbolje. Tačas bode skušala kaj opozicijonalcev pridobiti za civilni zakon. Včeraj je imela narodna stranka posvetovanje, kako stališče naj zavzame nasproti cerkvenim predlogam. Zbrali so se skoro vsi člani v Budimpešti, da se udeleže tega posvetovanja, od katerega je mnogo odvisno. V gospodski zbornici se je pa katoliški stranki prisodila mala neprilika. V juridično komisijo so voljeni večinoma vladni privrženci, kateri bodo glasovali za civilni zakon. Tako bode komisija civilni zakon potrdila, še le v plenumu ga bode zbornica zavrgla, ker tedaj se pač snidejo konservativni Člani v takem številu, da vladna zmaga ne bode mogoča. Kameninske razmere v nemškem državnem zboru. V nemškem državnem zboru je te dni bil tudi govor o razmerah v Kamerunu. Princ Arenberg je opozarjal na to, da poročilo komisarja Leista popolnoma molči o uzrokih vstaje. Dala jej je povod gotovo kaka grozovitost. Leist ne more več ostati na svojem mestu. Kaznovati se mora, če ga le tehtni uzroki ne opravičujejo, ker je osramotil nemško ime. Bebel je obsojal despotične grozovitosti. Ravnatelj kolonijalnega urada je priznal, da Leist zasluži kazen, če je res dal 20 dahomitskih žen nage bičati. Sicer je pa telesna kazen pri zamorcih neizogibno potrebna. Dahomite kupili so res kot robove, ali so jih na nemških tleh izpustili kot svobodne. Poslal se je v Kamerun uradnik, ki bode vse preiskal. Richter in Bebel trdita, da Dahomiti so tudi na nemških tleh bili robovi. Odločno obsojata telesno kazen tudi pri zamorcih. Disciplinarna oblast guvernerjeva mora se omejiti. — Če je bi ■V C I I Leist opravičen dati puntarje kar obesiti, se ni pojasnilo pri tej debati. Brazilija. Po poslednjih poročilih so vstaši dosegli zopet nekaj vspehov. Tako se položaj vedno menja. Sedaj je ugodnejši za vladne, sedaj zopet za opozicijske čete. Nikakor se pa še ne more reči, kako se ti boji končajo. Nekatere pokrajine silno trp<$ zaradi teh bojev, posebno tiste, ki so blizu morja. Notranje pokrajine pa jedva vedo za boj pri velikih daljavah v tej državi. Boj pa tudi le zaradi tega tako dolgo traje, ker hudih bitk v evropskem pomenu ni. Obe vojni sta tudi neznatni in jih ni torej težko vzdržavati. Diplomati so v Riu de Ja-neiro imeli posvetovanje in se izrekli, da bi se tudi vstaši priznali za redno vojujočo se stranko. Za vstaše bi to bilo ugodno, ker potem imajo jednake pravice, kakor vlada. Ta sklep kaže, da že države računajo s tem, da naposled vstaši zmagajo. Takemu sklepu se je pa odločno upiral zastopnik se-verno-ameriških zjedinjenih držav.___ Dnevne novice. V Ljubljani, 12. februvarija. (Srebrni jubilej slovenskega škofa v Ameriki.) Dne 7. februvarija preteklo je 25 let, odkar je bil naš rojak g. Ignacij Mrak posvečen za škofa v Marquettu v Michiganu. Leta 1887 praznoval je na tihem zlato mašo. Rojen je bil 16. oktobra 1810, torej je sedaj v 84. letu. Blagega, starosto slovenskih duhovnov v Ameriki, ki se je davno že odpovedal škofijski stolici in sedaj pastiruje kot duhovni vodja frančiškanskih redovnic v Marquettu, ohrani mili Bog še mnoga leta! (Državni zbor.) Dne 22. februvarija se snide zopet državni zbor. Na dnevnem redu je več poročil železniškega odseka o raznih peticijah. (Prošnja.) Že dolgo je bila bolnišnica v Novem Mestu jako potrebna. Red usmiljenih bratov iz Gradca je tu pomagal iu ustanovil bolnišnico. Dn6 1. prosinca 1894 se je otvorila in ima ves čas dovolj bolnikov. Delovanje usmiljenih bratov je dovolj znano; nesebično služijo trpečemu človeštvu iu zastonj oskrbujejo bolnike. Zato pa tudi zaslužijo podpore. Sedaj pobira milodare za bolnišnico usmil.eui brat Filip Ber. Koig tudi po Ljubljani in priporočamo ga iz srca blagonakloujenosti dobrotnih Ljubljančanov. (Nagla smrt.) Umrl je nagloma včeraj po noči v Ljubljani g. Anton Jak še, učitelj v Podragi na Vipavskem. Jetika je končala nenadoma ua potu mlado življenje uadapolnemu učitelju, ki je še le zadnjo jesen nastopil učiteljsko službo. (Doktorjem prava) je bil promoviran na gra-škem sveučilišču g. Anton Povšič, c. kr. askultaut v Rovinju. ( (S Planine na Vipavskem) dne 9. februvarija: Za mrzlo božično burjo in kislimi deževnimi duevi, imamo zopet lepo in toplo vreme. Po vinogradih je vse polno delavcev. Treba je zdaj hiteti, ker delo se je zelo zakasnelo. Nekdo pripovedoval mi je danes, da je neki vinski trgovec hotel v Vipavo po vino, pa da se mu je reklo, da so Vipavci že vse prodali. Kdor želi kaj vina, temu povemo, da ga imamo še dosti, tudi na Planini ga ne manjka. Le pridite ponj, da bo kaj kupčije. — Pred nekaj časom je šla neka žena s Planiue v Smarije ua Primorsko. Med potjo zalotila jo je tropa psov, ki jo je napala in ji strgala vso ob'eko z života. Reva je tako ob-klana, da so jo večkrat peljali k zdravniku. (O novačenju na Goriškem.) Za Gorico 8. in 9. marca; za okolico 10., 12., 13., 15. V Gradišču 2. in 3. aprila. V Korminu 5., 6., 7. aprila. V Sežani 16. in 17. marca. V Komnu 20. in 21. marca. V Kaualu 31. marca in 2. aprila. V Bolcu 4. apr. V Tolminu 7., 9 , 10. aprila. V Tržiču 24. iu 25. aprila. V Cervinjanu 27., 28. in 30. aprila. (Iz Novakov pri Cerknem) dne 6. februvarija. Tukaj pričeli so zlasti poslednji čas se jako pridno pečati z izdelovaujem čipk dekleta in stare ženice. Nekdaj tako čislani slovenski kolovrat pa se kadi pod streho. Vsak pomni, kako je bilo nekdaj vse drugače ; Star mož mi je pravil, da je za njega dobe neki tukajšnji kmet pridelal na leto 6 centov prediva in plačal 6 gld. davka. Kako je pa sedaj? — Nadležna hripa tudi pri nas nadleguje otroke in odraščene, nekatere boli glava in vrat, prikažejo se otekline itd. Ljudje pomagajo si z domačimi zdravili in skoro vsak srečno preboli. Do zdravnika treba iti 5—7 ur daleč 1 — Po nesreči vdaril je neki delavec pri lesu svojega tovariša I. P. s pikenom po roki ter ga hudo ranil. — Tudi iz Novakov je odšlo v Ameriko že 6 mož, kateri pošiljajo domov lepe denarje. — H koncu eno: Novačani pripovedujejo, da je nekega dnd stala tako gosta megla, vodoravno nad Cerknem med Novakami in Šebreljem, da je neki mož privezal na noge lopate, s kojimi delajo po zimi gaz, ter šel po nji v Šebrelje! No vaški. (Dolenjski železnici.) Trgovinsko ministerstvo dovolilo je podjetništvu za zgradbo dolenjskih železnic napeljavo brzojava na progi Grosuplje-Straža, oziroma Ljubljana-Grosuplje-Straža, in se bode z napravo in v to potrebnimi deli kmalu pričelo. — Ugodno letošnje zimsko vreme močno pospešuje razna dela in gradnjo na tej progi in je upati, da bode v teku štirih mesecev do malega vse dovršeno iu proga s 1. junijem otvorjena. Za posipanje in druga podobna dela uporabili se bodo tudi zdaj kaznjenci iz raznih kaznilnic, kakor tudi ljubljanski prisiljenci, ki so vsi kaj spretni za ta posel. (Naborni dnevi za letošnje novačenje) določeni so sledeče: Za mesto Ljubljano 3 0. dan marca (ob 8. uri zjutraj v mestni dvorani); za sodni okraj ljubljanski dne 15. mar ca (v Zidanovi hiši naPoljanah v prostorih dopol. okr. poveljstva št. 1 7) ob 8. uri zjutraj. (Pastirski list za škofijo Krk) je izdal kapi teljski vikar dr. Fran Volarič, v katerem spominja nepozabnega umrlega višjega pastirja in pozivlje vernike, naj molijo za dostojnega mu naslednika. Potem na kratko razlaga, kako so mora delati po kora in kako naj si ravno i molitvijo in postom iz prosijo dobrega škofa. H koncu lista pravi: „Mi bi lahko mirneje spali, če bi bila pri tem znamenitem poslu vse odvisno od sv. Očeta in premilostnega našega vladarja, toda kot povsod, lahko hudoba tudi tu vmeša svoje nečiste prste; časih se vmešavajo v taka imenovanja liudje, katerim je vse drugo na mislih, nego li blagor cerkve iu vere in tak rod, kakor pravi Odrešenik, se ne more drugače izgnati, nego z molitvijo in postom." (.Schulverein.") I a Celovca: Narodni na sprotniki naši hočejo svoje „nemštvo" podpreti z mrežo „schulvereinovih" podružnic po slovenskem ozemlju. Dne 11. t. m. so snovali v Št. Petru pri Celovcu novo podružnico Št. Peter-Zrelec. K ustanovitvi so vabili z velikimi lepaki po Celovcu. Radovedni smo, kaj so celovški matadorji »novega" povedali, ko so v Št. Petru iznesli novo kukavično jajce! (Premena posestva.) Sladščičarica gospa A. Š u m i j e v a je kupila od gospe A. Mauserjeve hišo št. 9. v Gradišču tik »Krone*, kjer bo izvrševala svojo sladčičarski obrt. (Kneipp v Rim.) Worishofen, dne 9. februvarija: Prelat Kneipp odpotuje dne 14. t. m. v Rim, kjer bo ostal okoli tri tedne. (Novi kardinali.) V bodočem konzistoriju, kateri ne bode, kakor je bilo odlcčeno. tekom meseca februvarija, ampak še le v prvi polovici marca, bode sv. Oče imenoval 8 novih kardinalov. Med temi imenovau bo kardinal tudi avstrijski jezuit o. Stein-huber. — Ker se je moral tudi ta konzistorij odložiti, se je neki sv. Oče v šali izrazil, da vkljub njegovi neizmotljivosti še nobenega konzistorija ni obhaj 1 na prvotno določeni dan. (Dalmatinske novice.) Apostoljski upravitelj ko-torske škofije, prevzvišeni g. dr. Josip M ar celic, je imenovan škofom v Dubrovniku. Dubrovčane je ta vest silno razveselila, ker poznajo kreposti in vrline bodočega pastirja in škofa. Dasi so bili prebivalci Boke kotorske potrti , ker jih je zapustil Marčelic, jim vendar božja previdnost skuša nadomestiti izgubo z možem jeklenega značaja in zlatega srca, Donom Fr. Uccelini -jem, sedaj ravnateljem bogoslovskega semenišča. Mož je vsled svoje učenosti iu bistroumnosti znan po vsej Dalmaciji. Star je 47 let, rojen je v Lopudu pri Dubrovniku in njegovi stariši še živč. Z Marčeličem je že v zgodnji mladosti sklenil najiskrenejše prijateljstvo. Oba sta plemenitega srca in svečenika po Srcu Jezusovem. Dal Bog, da še dolgo živita v prid in korist hrvatskemu narodu! — Kanonik Pesante, ki je spisal debelo knjigo proti staroslovenski službi božji, po-bahal se je v svet, da mu je sveti oče pohvalil delo. Toda papež ga je le zato pohvalil, ker mu je poklonil delo. Ta pohvala torej ne sega v vsebino kn|ige. Tudi vemo iz verodostojnega vira, da sveti oče ne le da ni pohvalil Pesanteovega dela, ampak tudi ni dovolil, da se delo v »Civilta Cattolica" n a-znani in pohvali, ker je slovansko vprašanje nežno iu zelo imenitno vprašanje. — Mostarski okraj je prodal 9167 meterskih centov tobaka za 397.000 gld. — V Ro-goznici pri Sibeniku je neki težak izvlekel iz morja mrtvo žensko. Poslali so po zdravniško komisijo v Šibenik. Ta pa najbrž ni imela časa, ker je poslala žandarja, ki je ukazal mrtvo žensko pokopati. Zena je zapustila moža in majhnega otroka. Vzrok smrti je neznan. — Na c. kr. vojaškem vežbališču v Zadru je na kolu pribita tabla, ki v treh jezikih prepoveduje občinstvu na vežbališče. Prvo mesto zavzema „Warnung", drugo »opomena", tretje »avviso". Toda ni še dolgo tega, ko so neki zlikavci zamazali hrvatski del mnogojezičnega napisa, ne da bi se dotična oblastva kaj za to zmenila. Čudno res, da nam tujci v lastni hiši hočejo gospodariti. In tako stoji kol umazan v znamenje časa in tujega n a s i 1 s t v a. — V Spljetu se je ustanovilo društvo »Bihač", ki ima nalogo, zbirati in ohranjevati domače spomenike. (»Leonova družba"), ki stoluje na Dunaju in ima namen, razširjati katoliško vedo, posluje že dve leta, letos je stopila v tretje leto. Članov ima 1115, torej 300 več, nego 1. 1892. Cesar je podaril družbi 1000 gld. Glasilo »Leonove družbe* je vednostni list »Oesterr. Literaturblatt". (Konec prvega poletja.) Na goriških srednjih šolah svršili so prvo šolsko poletje v soboto. (Samomor.) Včeraj ob pol 10. uri se je novi vodja kurjačev na kolodvoru, kateri je nedavno na tukajšnji postaji južnega kolodvora službo nastopil, v samomorilnem namenu vlegel na tir, na katerem so ravno prepeljavali neki vlak. Neki spregač vozov je to še zapazil v pravem času ter stroju znamenje dal, da se ustavi komaj palec pred ležečim. Ko se mu pa to ni posrečilo, tekel je zbegan v svojo pisarno ter si porinil s tako silo nož v vrat, da je klinja odletela. Slučajno je bil cesarski svetnik dr. Eisl na mestu, a je mogel le smrt konstatovati. Mož je že v se jutro hodil po kolodvoru ter se mu je videlo, da išče pameti. (Dunaj in Pešta.) Minole dni se je izrazil cesar na trgovinskem plesu v Pešti proti vrhnemu peštan-skemu županu v tem zmislu, naj se Dunajčanje uče od Pešte, kako prospevati razvitku mesta, ako vse stanovništvo nosi javne koristi povsem v srcu. Te besede cesarjeve so ponekod razburile Dunajčane. Zlasti so premišljevali te besede v večini mestnega sveta dunajskega, in posledica teh razmotrivanj so razni načrti in podjetja, ki se imajo vresničiti do 1. 1898., ko se bo proslavljala petdesetletnica cesarjevega vladanja. Tako namerava poseben odbor zgraditi na Senenem trgu veliko skupino monu mentalnih stavb z »dvorano slave" v središču, v kateri bodo naslikani čini Habsburškega rodu do denaš-njega dne, dalje okrašena z obrazi in sohami. V njih bi bili vmeščeni vsi muzeji, ki nimajo doslej dostojnih prostorov, dalje druge korporacije iz stroke gospodarstva, obrtnije, trgovine itd. in stalni razstavim prostori za razne delavske stroke vse Cis-lajtanije. Dalje nameravajo zgraditi stalno industrijsko palačo po londonskem vzoru, ogromno osrednje tržišče itd. -- Mi ne zavidamo ni Dunaja, ni Pešte, toda poudarjali bomo vedno, da ima tudi naše stolno mesto Ljubljana opravičene zahteve in tak pomen, da se v svojem razvoju podpira inače, nego se je to dogajalo doslej — od zgoraj. (Pasji godci.) Dunajčane zabava te dni neki Amerikanec z izvrstnim pasjim orkestrom. Cvetero-nogi umetniki bo izvežbani mojstri na violini, kontrabasu, trobenti in bobnu, ter ima vsak diplomo kacega amerikanskega konservatorija! (Minnesotski prostozidarji) so imeli nedavno shod. V Minnesoti je 14000 prostozidarjev in se je lani njih število povečalo za 500. Za dobre namene so darovali 1348 dolarjev, to je vsak Član 10 centov (20 krajcarjev). To je tisto veliko prostozidarsko človekoljubje, s katerim se vedno bahajo. (Upor v ječi.) Nedavno so se v Ottunui v Ameriki uprli vjetniki, ker neso dobili boljše večerje. Polomili so v celicah vso opravo, vlomili vrata in kamnjali ječarjevo rodbino. Policija je naredila red in uporne jetnike so potaknili v posamične celice. (Nesreča na železnici.) Dne 14. m. m. je blizu Weliche v Pierce Co Wash vlak povozil dve naša rojaka, jednega do smrti, drugega smrtno nevarno. Prvi ponesrečenec je Anton Svat iz St. Pavla pri Celju, na Štajarskem, drugi je pa Jurij Perko iz Vinice pri Črnomlju. Preselil se je bil v Ameriko z družino. V Kingleyu King Co Wash je dne 15. m. m. ubilo v rudniku Jurija Stanzla iz Srednje-na Kočevskem. Na pscifični železnici se je vasi zrušil blizu Anstin Grelca most, ko je vlak vozil čezenj. Vlak se je prekucnil 40 čevljev globoko v vodo. Sedem oseb je mrtvih. (Razpisana je slnžba) c. kr. poštarja na Žagi (Bolško). Narodno gospodarstvo. Deželna kultura. (Iz poročila poslanca Povšet-a.) (Dalje.) Poroča se dalje o osuševanju raznih kotlin, in sicer v Eačenski dolini, kjer je vspeh jako povoljen; delo jednako v Lučenski dolini vršilo se bo sedaj na pomlad. Zadeva odvajanja povodnji iz ribniških in kočevskih kotlinskih dolin pa še ni končana, ker se vršd še obravnave glede razlastitve zemljiških parcel, potrebnih za napravo vodotoka. Odobruje se podelitev podpore 200 gld., katere je deželni odbor podelil J. Adamiču v Ponikvah za iztrebljenje požiralnikov pri potoku Račica. Vravnava Mirne se že ni izvršila, ker se inte-resentje upirajo osnovi vodne zadruge in mora upravni odsek izreči svoje obžalovanje, da se sedaj po tolikih naporih za dosego državne podpore zadržuje to prepotrebno delo prav od interesentov, katerim bo ta uravnava toliko koristiti mogla. Zanimivo je poročilo, da je poljedelsko mini-sterstvo glavni načrt g. Putika o odvajanju povodnji iz notranjskih kotlinskih dolin poslalo tudi deželnemu odboru v presojevanje. Deželni hidrotehnik Hrasky trdi, da bo treba posebno gledati na medsebojno zvezo posameznih kotlinskih dolin in na najnižje ležeči recipijent, to je na ljubljansko barje, in se vodotok tako vredi, da se v višjih notranjskih dolinah le tedaj in v oni dobi izvrši, kadar in dokler se nižje ležečim ne zgodi nobena škoda. Strokovnjaki smatrajo tedaj kot neobhodno potrebno, da se najprvo izvrši osušenje ljubljanskega barja, ker s tem se bo dosegel tudi hitreji odtok poplavne vode tudi v kotlinskih notranjskih dolinah. Dalje poroča deželni odbor o vipavskih vodnih zadevah. Poljedelsko ministerstvo je odobrilo od deželnega hidrotehnika napravljeni načrt za dolinsko zaporo pri Beli v Vipavski dolini in zaukazalo gozdno-tehniškemu uradu v Beljaku, da se loti tega dela. To delo bode izvršilo v lastni režiji, kar je tudi naš deželni odbor odobril in dotične zneske tudi nakazal. O vravnavi voda sploh na Vipavskem poroča, da je dotični načrt izdelal deželni stavbinski urad in so troški preudarjeni na 351.161 gld. 51 kr., in sicer za vravnavo reke Vipave 174.064 gld., za vravnavo potoka Močilnik 51.844 gld., za vravnavo potoka Pasji rep 14.860 gld., za vravnavo potoka Bela 60.464 gld., za vravnavo Potoka Gačka 2415 gld., za vravnavo potoka Hubelj 6115 gld. in za zagradbo hudournikov in pogozditve 41.356 gld. (Dalj« sledi.) Telegrami. Gradec, 11. februvarja. Namestnik je konstatoval, da se ni tehnična visoka šola zaprla zaradi dogodkov lanskega leta, temveč zaradi disciplini nasprotujočega postopanja v poslednjem času, zlasti vsled nesrečne brošure. Minister najbrž naslednje dni ustreže prošnji profesorjev, da se začne posebna preiskava zaradi tega, kar se v brošuri jim očita. Vlada bode storila, kar je mogoče, da se stvar poravna, samo da bi se ji dalo jamstvo, da se bodo dijaki držali discipline. Namestnik pozivlje poslance, da v tem zmislu porabijo svoj velik vpliv. Praga, 12. februvarija. Zaradi preveli-cega števila poklicanih policistov se zatoženci niso hoteli udeleževati obravnave. Kričali in razgrajali so, kazali stražnikom nage prsi, patetično jih poživljajoč, da naj jih prebodo. Predsednik je ukazal izprazniti dvorano. Ko se je seja zopet otvorila, ponovili so se izgredi. Zagovorniki so se odpovedali. Zatoženci so se izjavili, da se odreko drugim zagovornikom. Mej silnim hrupom se je obravnava odložila do jutri. Zatoženci odhajajoč iz dvorane kriče, da jutri ne pridejo. Rakovnik, 12. februvarija. Provzroči-telja svoječasnega dinamitnega atentata so izvedeli in zaprli. Ukradeni dinamit našli so zakopan v nekem jarku, ker je tat, neki rudar, vse priznal. Budimpešta, 11. februvarija. Konferenca budimpeštankih liberalnih katolikov je bila mnogobrojno obiskana in je izjavila, da zmatra za patrijotično dolžnost brez razlike stranke potegniti se za reforme in je sklenila sklicati deželni shod, da izrazi liberalne ideje. Pariz, 11. februvarija. Ministerski svet se je posvetoval o varnosti francoskih čet v Timbuktu-u in kaj je storiti. Raba premovane želodčne tinkture lekarja Plcco- Ilja v Ljubljani vzbuja, če se jemlje v majhnih množinah, slast do jedij in pripravi želodec za lahko prebavljanje. — Steklenica velja 10 kr. 584 9 10—5 Tovarna za svileno blago G. Henneberg (c. in kr. dvorni založnik) v Curlhu (Ziirich) razpošilja naravnost zasebnikom, črno, belo in barvasto svileno blago od 45 kr. do gld. 11'65 meter. — gladko, progasto, karirano, vzorčasto, damasti itd. (kacih 240 različnih baz in 2000 različnih barv, desinov itd.) voznine in carine prosto. Vzorci obratno. — Pisma veljajo 10 kr. in poštna karta 5 kr. v Švico.__9 (l 19—3) Umrli so: 9. februvarija. Franc Hogen, mizar, 30 let, Mestni trg št. 10, jetika. 10. februvarija. Marija Samland, usmiljena sestra, 38 let, Kravja dolina 11, jetika. — Karol Schwing pl. Matterne, inženžr, 30 let, Cesta na južno železnico 1, samomor. — Viktorija Herzeg, brivčeva hči, l1', meseca, Stari trg štev. 9, božjast. — Katarina Perat, delavčeva žena, 24 let, sv. Petra cesta 31, jetika. 11. februvarija. Jožef Jevc, kajžar, 40 let, Črna vas, št. 25, jetika. V bolnišnici: 8. februvarija, Lucija Anžek, delavka, 21 let, jetika. 9. februvarija. Valentin Jančar, gostač, 78 let, ostarelost. Tn j ci. 7. februvarija. Pri Maličti! Selz, stavbeni nadsvčtnik; Konigstein, Kahn, Kramer, Weinberger, Kupferschmidt, Ferner, Pachner, Fischer z Dunaja. — Kasper iz Kočevja. — Lenck s Krškega. — Kette z Vrhnike. — Platzer iz Ljubljane. — Hugon baron Bailon iz Bleda. Pri Slonu: Adolf Rohrmann iz Kranja. — Novak, Faj-diga iz Kamnika. — Aleks. Stange iz Vratislave. — Kaesz iz Kaaden-a. — G run iz Zagreba. — Langer, Schnayder, Eisler, Muskath, Hofmann, z Dunaja. — Beinkofer iz Solno-graškega. Sachaffer iz Lipsije. Boucinelli iz Trsta. Pri bavarskem dvoru: Mat. Petschauer, dijak, iz Kočevja. Pri avstrijskem earu: Andrej Novak, strojar, iz Trojane. Vremensko sporočilo. a a « Cas Stanje Veter Vreme | Mokrine 1 na 24 ur v j mm opazovanja zrakoraera toplomera po Celziju 1 7. u. zjut. 10 2. u. pop. i 9 u. z več. 734-3 733 3 7334 12 9 8 62 brezv. zm. jzap. si. jzan. oblačno jasno jasno 000 11 7. u. zjut. 2. n. pop. 9. u. zveš. 732-4 732 4 733 7 66 86 84 brezv. zm. jzap. si. szap. oblačno n n 000 orednia temperatura obeh dni 5'7" in 7 9°, oziroma za 61° in 3-8° nad normalom. GLAVNO SKLADISTE "PITONE^ lužne KISEL1NE se po izreku medicinskih avtoritet s posebnim vspehom rabi pri boleznih: motenem prebavljenju, želodčnem kataru, slabem želodcu, pomanjkanju slasti do jedi, zgagi itd., ter katarlh v saplllh, zaslizenju, kašlju in (III.) hripavosti. 51 3 Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju. Služba organista in mežnarja se oddaja in je nastopiti o sv. Jurju. Pogoji se zvedo pri župnem uradu v Starem Trgu pri Poljanah. 88 3-3 Uro se izjMiivi papir za nalaganje. 6°|0no bolgarsko državno hipotekarno posojilo. V zlatu obrestljivo in povračljivo. Hinntobrnn zagotovljeno s prvohi-lll|fUltH«ll IIU p0teko na železnici Ru- ščuk-Varna in Kaspičan-Sofija-Klstendil in na pristanišča Burgas in Varno. Se more podražiti,^ ž°ebliS 8 odstotkov pod zlatim pari-kurzom in je torej pričakrvati da se jim poviša kurz, posebno ker veliko dohodkov donašajo. Popolno davka in pristojbin je prosto za sei^aj ^ za vso p"hod- njost. menjarnlčnl delniški družbi D O Ilaša se^anjem kurzu okolu 6*,» od s to tka. Po dnevnem kurzu dobi se pri ,Merciir', t 58 40-3 Dunaj, Wo 11 z e 11 e 10. Dunajska t> o r z a. 4% srečke dunajske parobrodne družbe , 144 gld. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . , 18 „ Rudolfove srečke, 10 gld.......22 . Salmove srečke, 40 gld........72 Waldsteinove srečke, 20 gld......48 . Ljubljanske srečke...... , 24 Akcije »nglo-avatrijske banke, 200 gld. 156 . Akcije Ferdinandove sev. želez, 1000 gl. «t. v. 2925 . Akuije južne železnice, 200 gld. sr. . 109 „ Papirnih rubeljev 100 , . 134 , Dn6 12. februvarija. Papirna renta 5%, 16* davka .... 98 gld. — kr. Srebrna renta 5%, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov atrl....... Napoleondor (20 fr.)....... Cesarski cekini ....... • • Nemških mark 100........ 61 „ 301/,, Dne 10. februvarija. . M , 85 „ . 120 r 30 „ . 97 „ 50 , , 1000 „ C 10 . 55 , 96'/,. 5 „ 93 „ Ogerska zlata renta 41, Ogerska kronina renta 4%, 200 kron 4