36. številka.
Maribor, dne 7. maja 1915.
Letnik VIL
Shrotaina listu: —
Inna) Avstrije:
Ceto leto
Posamezne številke — 10 vinarjev. ~
Inserat! ali oznanili
se računajo po 12 vfct od čredne petitvrste: p2 večkratnih oznanilih veMt — popust —
„Straža“ izhaja v po» deljek in petek popoktna
Rokopisi se ne vračaj«.
Predalitvo in upravniitvo : Maribor Saro&ka allea. 5. - Telefon št. 113.
I Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo, j
Z uredništvom se more govorki vsak dan od 11.—12. ure dopoldnem
Zmagovito prodiranje v Galiciji.
Jaslo, Dukla, Tarnow v naših rokah. — Visloka prekoračena. — General Boroevič prodira čez Karpate. — Rusi se umaknili iz zahodnih Karpat do Lupkovega prelaza. — Dosedaj ujeli nad 50.000 Rusov. — Nemški uspehi v Flandriji. — Zavezniki izgubili v zadnjih
dardanelskih bojih 30.000 mož
Zmaga.
„Prosim Vas, naznanite ljudstvu mojo prošnjo, nati zaupa v končno zmago ... Mi tukaj v vojni imamo največ,je zaupanje in to zaupanje mora zavladati tudi med ljudstvom, da bo ravno tako trdno zaupalo v konečno zmago kakor naše vrle čete.“ (Govoril general Boroevič dne 24. marca vojnim poročevalcem.)
Dalekovidni poveljnik karpatskih bojevi general Boroevič ni govoril navedenih besed nemim stenam, Ko je vrli poveljnik strl v Karpatih mogočno rusko ofenzivo, zadobila je vsa Avstrija novo zaupanje. In ni bila dolgo izpostavljena po,skušnji. Prvi' dnevi cvetočega mesca maja so nam prinesli sijajne zmage na našem severnem bojišču. Na neverjetno dolgi črti smo vrgli sovražnika s frontalnim napadom nazaj ter mu sedaj sledimo za petami. In komaj je bila bojna črta v zahodni 'Galiciji prebita, že se je začela majati ruska fronta tudi v Karpatih, fato kjer stoji general Boroevič s svojimi zvestimi vojaki na straži. Riusi so zaceli zapuščati Dukelsko kotlino, kojo so napajali skozi mesce s svojo krvjo in kjer je tudi mnogo slovenskih mladeničev, in mož našlo, v velikanski borbi s sovražnikom junaško smrt.
Kakor strela iz jasnega neba je zadel nenadni udarec naše sovražnike. Občudovanja vreden je načrt za ofenzivo, ki je delo našega avstrijskega generalnega štaba; nad vse občudovanja vredna pa je tudi spretnost, s' katero so se vse priprave za siloviti sunek izvršile. Živahnejše giba,nje naših čet v Karpatih in na Rusko-PoPskem ter velikopotezna podvzetja
LISTEK.
Brezžični brzojav v vojski
Kakšnega pomiena je brezžični brzojav, se je pokazalo že v zadnjih vojnah. Vsaka vojskujoča se moč si je še vedno prizadevala, da bpj uničila brzojavne naprave svojega protivnika in mu tako onemogočila naglo poročanje. 'Odkar je v rabi brezžični brzojav, je pokonča vanje brzojavnih zvez onemogočeno: nevidno švigajo brzojavna poročila, preko nasprotnikovih glav v poljubne daljave. Zato je brezžični brzojav v današnjih vojnah, dasi so vojni brzojavi še vedno v rabi, tolikega pomena, in države hite staviti r a kopnem in na ladjah kar največ celic brezžičnega brzojava. Od sedaj vojskujočih se držav imajo:
Anglija	1572	celic brezžičnega	brzojava
Nemčija	646	” n	n
Francija	375	ir.	ii
Rusija	156	„	ii
J.apo ska,	110	11' n	ii
Avstrija	108	n ’’	ii
Belgija	33	*•> n	ii
Torej ima Anglija več celic kakor vse druge vojskujoče se države skupa). Navedene celice služijo v mini do malega za splošno korespondenco, v vo -rem času jih pa porušijo, ker bi bila sicer onemogočena cenzura brzojavnih poročil in kontrola eventualnega po'zvedovalnega delovanja, zato pa prenesejo aparate brezžičnega brzojava na avtomobile, empiane itd., kjer so vojskujočim se armadam velikanskega
nemškega poveljstva ha severu, je popolnoma prikrilo naše priprave. Riusi niso ni'ti slut Ti, kaj se priprav. Ija, dokler jih ni bučeča kanonada iz več kot polt soč topov vzdramila iz njih brezbrižnosti,.
Milo majniško nebo gleda prijaz o na nas. A tudi z vojnega obzorja so te dni od severo-izhoda prodrli prijazni, svetli žarki k nam ter nas navdali z veseljem :,n navdušenjem. Nebo nad Galicijo se e-razjasnilo in solnce je obrnilo svoj obraz k nam. In četudi drugod prihajajo novi oblaki na naše obzorje, mi' si svojega veselja nad sedanjimi uspehi, ne damo kratiti, ampak še s tem večjim zaupanjem zremo v bodoč® dni, kajti mi smo z generalom Boroevičem vred prepričani,, da bo končna zmaga gotovo na naši strani.
Pomen zmage za nevtralce
Grof Rerentlowin piše v „Deutsche Tageszeit.“ o pomenu zmage v Galiciji sledeče:
Ali bo razburjeno in fanatizzano italijansko prebivalstvo že sedaj spoznalo veliki in z vsakim dnevom rastoči pomen avstro-ogrske zmage, tega, nočem prerešetavati. Ne verjamem. Italijanskim državnikom in vojaškim avtotritetam pa gotovo že danes ni več prikrito, da. ni samo izginila ruska, ofenzivna zmožnost, ampak Ida je ž njo izginil tudi še za vselej pritisk na Avstrijo in da se je obratno začel pritisk Avstrijcev, in Nemcev na, Ruse in da je oživela krepka avstrijsko-nemšfca ofenziva, Vsled zmage ob Dunajcu bo z logično doslednostjo, in sicer prav kmalu, postalo vedno več avstro-ogrskih in nemških sil nevezanih, prostih. Pomen tega neutajnega dejstva je v političnem oziru izredno velik, To velja tudi za Rumunij o. Ako bi (vstopila Italija v vrsto naših sovražnikov, bi ji brezdvomno sledila tudi Ru-munija. V obeh zvezanih državah se o tem ne dvomi niti za trenutek in tudi trosporazum še je dan pred našo zmago računal: To bi pomen j ala konec Avstrije, kajti pod pritiskom od treh strani : od' ruske, ita-
pomena. Umevno je samo po sebi, dà je pomen poštnih golobov j,ako padel, odkar, je,Marconi izumai brezžično brzojavljanje. Se v zadnji francosko-nemški vojski leta 1870-71 so posredovali pisemski stik med obleganimi Parižani in ostalo Francijo edin ode poštni golobi, ki so jih izpuščali iz mesta s pomočjo balo : o v. Rusija, je rabila rajši sokole, ker so hitrejši in vstraj-nejši od golobov. Da pa niso poštni golobi tudi po iznajdbi brezžičnega brzojava brez pomena, pričajo vojaške naredbe raznih vlad, ki ne dopuščajo neupravičeno rejo poštnih golobov-
Boj proti zračnemu hrodovju.
Boj proti sovražnim zračnim ladjam in letalom sploh se more vršiti na tri načine: da jili obstrelja topništvo, da se jim škodi z ognjem pehotnih čet, in slednjič z emalkim orožjem, to je z oboroženimi letali, ali vodljivimi baloni. Obstreljevanje zračnih ladij po artileriji je tako težajvno, da dosedanja sredstva pomorskega, in poljskega topništva v to ne zadostujejo. Za boj proti sovražniku y zraku rabimo torej posebnih topov, ki so tako sestavljeni, da obvladujejo veliko polje na kv'išku (najmanj 70 stopinj), velik obseg za streljanje na. levo in desno (celi ‘krog do 360 stopinj), končno so pa, tudi tako urejeni, dia se lahko še smer streljanja, oziroma merjenja, vsaki hip predrugači. Naprave za merjenje, to je: za uravnavo strelov morajo biti take, da je mogoče tudi cilju, ki se z največjo hitrostjo premira, stalno slediti. Neobhodno potrebno pa je tudi, da se streli čim hitrejše oddajajo /drug za drugim, V ta namen imajo moderna, branila proti sovražniku v zraku avtomatična zapirala.
lijanske in rumunške bi se morala zgruditi. Toda zgodilo se je čez noč drugače: VojaŠTco-politična podlaga, na, khteri so gradili svoje upe, ruski pritisk na Avstrijo, je zdrobljena, ž njo tudi popolna zaposlenost avstro-ogrskih čet proti Rusom. Za Rumunijo in Ttalijo je s tem nastalo važno in odločilno vprašanje: Ali bi pod temi aspiracijami stroški za napad na Av-stro-Ogrsko ter Nemčijo odtehtali končne uspehe, 'ki jih ima Italija pri novem razvoju vojnih dogodkov z vso gotovostjo pričakovati. Toda nam si ni treba več beliti glav za Italijane in Rumu ne. Za nas je sedaj sekundarnega pomena, kako se odločijo. ,Za nas Nemce stoji dejstvo, ki se brez ošabnosti in pretiravanja lahko podčrta : Da mi in Avstrijci z veliko hladnokrvnostjo pričakujemo odločitev svoje prejšnje zaveznice Italije. Mirnim srcem prepuščamo mi in Avstrijci svojim nekdanjim zaveznikom, da vstopijo v vrste naših nasprotnikov in nas napadajo. Storili bodo to na lasten račun in lastno odgovornost.
Iz ogrskega državnega zbora.
Razprave v ogrskem drž. zboru se je udeležil tudi slovaški poslanec1 Fe ret. Junga. „Slov. Dennik“ 7. dne 29'. aprila je objavil ta govor po stenografičnem zapisniku. Juriga je govoril ;o žrtvah, ki jili v sedanji vojni doprioaša slovaški narod za skupno, monarhijo in za ogrsko domovino in dejal, da zaslužijo Slo’ v,a,ki, da se jim to povrne. Ko je Juriga končal, je predsednik izjavi;!:	Slavna zbornica! Nisem hotel
prekiniti govora gospoda poslanca, toda da bi ne nastala nesporazumljenja, sem-prisiljen omeniti, da se je gospod poslanec, če sem ga prav razumel, nekolL krat imenoval poslanca slovaškega naroda. Dovoljujem si konstatirati, da so v tej zbornici razen hrvatskih poslancev samo ogrski, (madžarski) poslanci. (Klici: Tako je!)
Poleg prizora s slovaškim poslancem Ju ri go sta se v ogrskem državnem zboru zgodili še dve stvari, ki zaslužita, da se jih zabeleži. Tako je ministrski predsednik Tisza, odgovarjajoč na in ter pedani io poslanca Huszarja zaradi goljufij pri vojnih dajatvah o-
Da letijo projektili čim dalje in da, zadenejo z najve-čjo možno gotovostjo, za to je poskrbljeno z veliko hitrostjo, s katero krogla zapušča, topovo cev, in pa & dolgimi cevmi.
Ker je pri navpičnih strelih težko opazovati u-spebe streljanja, je potrebna posebna municija, ki o miogoča, da se vidi pot poleta, pa seveda služi tudi prvemu namenu streljanja, to je, da zadene. Tudi postopanje pri streljanju je čisto posebno, kajti sovražna letala vidimo navadno le za hip in premikajo se zelo hitro. Vsled tega je le redko keda.j mogoče, da bi se le ! o izstrelitvi lahko opayzljivih nabojev določila prava mera in uravnava, kakor se to godi pri stalniji. nepremičnih tarčah. Pri streljanju v zračne višave je treba opazovati učinek prvega strela, hitro preceniti in izmeriti daljavo tarče, vpoštevati potrebne korekture ter potem naglo zaporedoma oddati več strelov v domnevano višino in na stran, proti kateri se tarčna pomika, to se pravi :	treba je celo polje
„pokositi.“ 'Opazovanje gorečih strelov omogoča popravke v računih.
Premer cevi je različen in se ravna po namenu dotičnih topov: meri od 3.7 do 10.o cm. Iz taktičnih ozirov je nujno potrebna čim večja gibčnost takih topov, da je mogoče, približati se sovražniku. Lažje je bojevati se proti pripetim in prosto, gibljivim balonom, ker se prvi gibljejo le v eni prostorni smeri, druga pa a' dvojni.
Skoro vse države im'ajo svoje posebne sestave takih hranilnih topov. Nemčija ima, svoje izvrstne Kruppove izdelke, Francija topove tvrdke Schneider v Creuzotu, Anglija topove Armstrong in Coventry, Rusija topove sistema Vickers, Avstro-Ogrska izdel-
značil državnopravni položaj O girice, to j|e,, razmerje med Ogrsko in Cislitvansko za nesrečno in komplicirano. Minisi lisko predsednik se je s to izjavo postavil v nasprotje s svojimi lastnimi is&avami, storjenimi pri prejšnjih prilikah, Prej je bil zagovornik in hranitelj tistega državhopravnega položaja, o katerem sodi sedaj, da je nesrečen in kompliciran. Nadalje je ministrski predsednik gro! Tisza, odklanjajoč predlog, naj se prizna volilna pravica vsem. nad 20 let starim ogrskim državljanom, ki so v vojni, izjavil, da hi bila splošna volilna pravica} napijonalna nevarnost za Ogrsko. Tudi s to izjavo je prišel grof Tisza sam s seboj v navskrižje, s svojimi prejšnjimi izjavami in s svojo notranjo politiko. Grof Tisza je v zadnjih mescih opetovano na naj slovesnejši n ahi n priznal. da vsi ogrski socijalni sloji enodušno sodelujejo v sedanji vojni in je opetovano slavil paitrijOtizem vseh narodnosti, zlasti 'tudi vseh nemadžarskih narodnosti na 'Ogrskem. Ravno vsled posvedočenja tega patrijotizma je začel grof Tisza celo spravno akcijo z Romuni. Ce je ta enodušnost vseh narodnosti sreča za Ogrsko, kje pa, potem tiči nacijonalna nevarnost, ki bi izvirala iz podelitve Splošne volilne pravice? Stališče grofa. Tisze je stališče razrednih in narodnih privilegijev in degradira bojevnike, ki tvegajo kri in življenje za domovino, za državljane druge vrste.
Kako dolgo bo trajala vojska?
Po ruskih poročilih iz Tokia se je izrazil japonski prino Push ima, 'ki je predsednik odseka za kronanje japonskega cesarja, da se bo vršilo slovesno kronanje japonskega cesarja že mesca novembra letošnjega leta. Do tistega časa bo baje že zavladal mir na svetu.
Kaj je z Italijo?
Garibaldijeva slavnost v Genovi. Niti kralj in niti ministri se niso udeležili odkritja Garibaldijevega spomenika v Genovi. Utemeljilo se je s tem, da morajo biti kralj in ministri zaradi nemirov v — — Tripolitaniji neprestano v Rimu.
Pesnik D’Anunzio v Genovi. Že na predvečer Garibaldijeve slavnosti dne 4. aprila je prišlo v Genovi .do burnih patriotičnih prireditev in nastopov. Psa Genova je bila v zastavah. Pesnik in slavnostni govornik D’Anunzio, katerega so že v Turinu, ko se je peljal skozi mesto, burno pozdravljali, je do-šel ob 0. uri v Genovo in je bil od županov mest Genova in Quarto slovesno sprejet. Pri sprejemu je bila navzoča tudi Garibaldijeva, družina in odposlanstvo njegovega rojstnega mesta. Pesnik je izstopil v spremstvu Pepino Garibaldija, ki ga je spremljal na potovanju. Ko je D’Anunzio izstopil iz voza, so zadoneli burni klici: „Živela Italija in Francija!- 'Živijo mojster!“ D’Anunzio si jie le s težavo napravili pod od avtomobila, skozi ljudsko množico. iZi balkona- svojega hotela je imel TPAnunzio krateni nagovor, v katerem je izrazil upanje, da bo italijanska domovina kmalu vsa združena. Želel je. tudi,, da bi se Garibaldijevo geslo „Ubogam“ zopet oživelo. Pesnikove besede so izzvale navdušenje med ljudsko množico.
Ali bo, ali ne bo. O zopetnem sestanku italijanskega državnega zbora prihajajo Vsak dan druga poročila. Najnovejše poročilo pral vi zopet, 4a se državni zbor dne 12. maja ne bo sešel.
Boji v Tripolitaniji.
V, Tripolitaniji se je uprlo Italijanom več mohamedanskih rodov. Dne 29. maja je prišlo med četami italijanskega polkovnika Mianija, ki poveljuje, Italijanom v tripolitansid pokrajini Kasr Buddi, pri mestecu Sirta do (krvjavega boja,. Izgube Italijanov
ke livarn Skoda. Strelivo za ta branila proti balonom in letalom so balonski šrajpneli, kadeči se šrap-neli in balonske granate. Balonski šrapneli so najstrahovitejše in avi at ikom ter aeronavtom najnevarnejše strelivo. Z enim takim strelom poseješ prostor, širok 300 in globok 700 m! Dimni šrapnel ima neko posebno primes, ki napravlja, gost dim, , tako da je lahko opazovati smer in učinek strela. Balonska granata ima posebno netilno snov, ki ima halogo, delovati zlasti proti plinu, s katerim so baloni napolnjeni. Vse vrste nabojev se raizlete gotovo že v poletu na kvišku, tako da ne ogrožajo lastnih čet.
Ogenj iz navadnih in strojnih pušk tudi lahko, o tem ni dvomiti, jvsled množine strelov, 'ki jih je možno istodobno ,ali zaporedoma, oddati, hipno zelo učinkuje. Cim se pa sovražnik umakne v primerno višavo, mu taki streli ne morejo več škoditi.
Kar se tiče boja z enakim orožjem, obstoji pa v tem, da se z naših zračnih letal ali vozil mečejo kake bombe na sovražna, ali pa da se nanje strelja s strojnimi puškami. Glede bomb je pač težko in le slučajno, če more braneči se aviatik doseči tako stališče, da bi lahko sovražno letalo z njimi uspešno obmetaval, Velike važnosti pa so lahke strojne puške, armirane na hitrih letalih. Anglija je izvršila v tem o-ziru.jako uspešne poskuŠnje. Dotična strojna puška je tako preprosta, da lahko tudi navaden vojak ž njo ravna. Na Francoskem, tako poročajo, nameravajo proti nemškim letalom mobilizirati zračne oklopnice. Bomo videli, če se posreči!
so bile izredno velike: mrtvih in pogrešanih je-baje i 8 častnikov ih 2ÖQ belih vojakov:, ranjenih pa 409. Več oddelkov črnih vojakov je prestopilo k ustašem. Vsled teh dogodkov vilada baje v Rimu vznemirjenost in ministrstvo ter generalni štab se pridno, posvetujejo, kaj storiti.. Toda ali s.e pri teh posvetovanjih le govori samo o. Tripolitaniji, a tem italijanšri listi — molčijo.
Švica in sedanja svetovna vojska.
Švica je nevtiraJniad Oblasti Razijo strogo, morda še prestrogo, da noben časopis né zavzemlje stališča ne za in ne proti kaki drža|vi. Neki list v Tesi-nu, ki je vkljub temu prinesel neki članek, naperjen proti Italiji, so. k.a,r ustaivili; nekega drugega, ki je prinesel enostransko barvane vesti o vojski, je zvezni svet javno grajal. Ali ta nevtraliteta ima tudi svoje senčnate strani, zlasti za mnogo tisoče Nemcev in Avstrijcev, ki so tu nastanjeni. Listi se omeja,jo nato, da pretvezno, nepristranska poročila Wolf fave pisarne, Agence Havas in Stefani razvrščajo drug za drugo — brez vsakega komentarja, brez navdušenja in brez žalosti. Debeli tisk'je izključen. Prinašajo se te vesti po vrsti, kakor prihajajo, kolikor možno izmenjevale po eno Wolffove pisarne in eno ‘Havas. Lahko si mislimo, da to ne zadošča tamkajšnjim inozemcem. Hočejo se veseliti na zmagah svojih bratov, dozuavhr io pa vse le površno in si ne morejo napraviti prave slike o poteku dogodkov na zapadu in izhodu. Skoro vsak list se mora z'ato braniti pred napadi iz čitatelj-skih krogov.
Seveda ne. more cenzura, preprečati, da ne bi se odkrito ali prikrito izražale simpatije prebivalstva iz listov francoske Svice (kantoni: Wlaadt, Ženeva, Neuchatel, Fribourg, Wallis) za Francoze; iz onih izhodne Švice, nemške Svice (kantoni: Curili, St. Gallen, Schalfhausen, Thurgau, Aargau, Zug, Luzern, Uri itd.) za Nemce; in onih iz južne Svice, italijanske Svice (kanton iTesin) za Italijianie. Ali na tem se ne izpodtika nikdo, tudi inozemci ne. Francosko čustvovanje je v zapadni Svici istötakö samo ob sebi u-mevno, kakor nemško v izhodni Švici in italijansko okoli Lugana in Locarna.
Vodstvo švicarske armade je skoro v istem tre-notku, ko je prišla vest, da V drugih državah orjga-nizirajo ljudsko vojno, da se torej hoče vihranje do-brovoljcev spraviti v sistem, napovedalo organizacijo tudi v Svici možne gveriljske vojne. V tej proklamaciji je rečeno med drugim dobesedno:
„fV navadi neurejeno vojevanje ne odtehtuje civilnemu prebivalstvu na militaristični koristi tista trpljenja, ki si jih prebivalstva nalaga s tem. Gverilj-skja vojna more računati nla uspeh le tedaj, če jo vodijo organizsane čete. Kot tako četo, ki je posebno sposobna za tako porabo, je smatrati našo črno vojsko. Ta se smatra kot sestaven del najše vojske in 1)0 torej, Kjerkoli nastopi, uživala pravice , vojujoče čete.“
Dodatno K temu poživlja vojna uprava dobrovoljce, naj vstopijo v črno vojsko. Pri tem se opozarja izrecno, da so bili v Belgiji kraji tistega prebivalstva, ki se je udeleževalo vojne, uničeni. V Svici se tega ni bati, ker je tu gveriljska vojska glasom haa-ške konvencije dovoljena.
Ta proklamacija je sicer izdana za slučaj potrebe, ki ga pa ni pričakovati. Vendar je izzvala; veliko razburjenje v prebivalstvu, ki vidi neprestano pred seboj grozote razdejanega lepega belgijskega mesta Löwen.
Sicer pa je prebivalstvo na delu, da ublaži te grozote vojne, ki jih občutijo že tudi v Švici. Okoli
24.000	švicarskih vojakov, deželnih brambovcev, stoji sedaj na mejah, so torej iztrgani iz svojega poklica. Nad 100.000 inozemskih delavcev itd. je odšlo pod zaustave v Nemčijo, Avstrijo in Francijo. Lahko si predstavljamo, kako silno deluje to na gospodarsko življenje. K temu še prihaja, da je po begu inozemcev tujski promet prenehal. Ker ta industrija investira o-koli 60,000.000 franEov, in ima nad 55.000 nameščencev, grozi Svici od te strani nemarnost strašnega — bankrota. Država sama se pogreza pod breme dolgov; prvo posojilo 30,000.000 frankov je zadoščalo komaj za prve stroške mobilizacije. Potrebna so nova posojila; dohodki na carini, skoro edini dohodki švicarske zveze, izostajajo bolj in bolj, vzdrževanje vojske stane dnevno 1,300.000 frankov — to je grozno težko obremenjenje za tako majo deželo. Ako torej že. vsi vojujoči narodi prosijo hitrega) konca vojne, potem se prebivalstvo Svice iz polnega srca pridružuje tem željam.
Kitajsko-japonski spor.
Kakor smo ž,Q| poročali, izrablja Japonska sedanji svetovni spor, ko se ji ni treba bati, da bi posegle vmes evropske države, na ta način, da se okoristi na račun Kitajske. Japonska vlada je izročila kitajski vladi več točk, vsebujočih japonske zahteve, a katerega je sedaj kitajska vlada odgovorila sledeče :
1. Vprašanje glede Santunga je že rešeno, ker je Kitajska že v svojem prvem odgovoru na japonske zahteve dovolila, da pride Santung-železnica pod u-pravo Japonske.
Jr;Mandžurija:	japonskim kom.
; zidom	sodiščih, pri
! vseh razpravah, o, prepirih glede kitajsko-japonskega ozemlja.	~
3.	Danyerhping : Kitajska priteduje- temu,. da ne; bo zaplenila družbe za državo, majrveč jo prepuš-
! «a kitajsko-japonsbemu podjetju. Kitajska obeta tudi,
: da si ne bo izposodila tujega kapitala ter plačala japonske dolgove.
4.	Ozemlja se ne bo... nič odstopHo,:kaktar; je, bito že dogovorjeno.
'5, Ki t a j sk n e od ne h a v vprašan-j i h , ki se tiče j o oro ž. j la ,, mu n I o i j e i n P o s v, e t o v a 1 e e. v Jangtse 4èe) 1 ei Z n i o e , pač pa v vprašanjih šol, cerkev in bolnišnic ter dovoljuje J apotiski predpravice v Fukijij.
6- Izhodna Mongolska: Kitajska odneha vvpra. i šaiijfh glede železnic, trgovinskih pravic in lokalnih ■■ posojil.
Ker tedaj Kitajska ni hotela sprejeti točke 5. r laponskih zahtev, se je vršilo dne 4. t. m. V Tokiu posvetovanje japonskega ministrskega sveta, v kate-; rem se je razpravljalo o vprašanju ultimata, ki bo-: ga izročila Japonska kitajski vladi.
Londonski listi pišejol, da je kitajsko-japonski spor dozorel do odločitve in da bo padla odločitev že morda v dveh dneh. Ta reiren smo že tolikokrat slišali v angleških listih, da hočemo rajši v potrpežljivosti1 in v nezaupanju do verjetnosti angleških poročil še par dni počakati, kaj se bo v istini zgodilo.
Boj za Cmiered in Dardanele.
Anglija, Francija in Rusija so napravile v tem, kakor tudi v prejšnjem tednu na suhem in na morju opetovane in srdite napade na Dardanele. Število čet, ki je bilo namenjeno za izkrcanje na suhem, je znašalo najmanj 60*000 mož, To močno, armado je še vr-!intega podpiralo 44 angleških, in francoskih vojnih ladij Toda poslednje so bile tokrat bolj previdne, kakor pri prejšnjih napadih, ko so imele tako velikanske Izgube in niso hotele priti1 tako blizu k utrdbam, da bi jih bile mogle zadeti granate obrežnih baterij. Boji na suhem-, osobito na zahodni strani polotoka Galipoli, so bili skrajno srditi. Po sodbi vojaških strokovnjakov je že sedaj smatrati celo podjetje za izjalovljeno, kajti le majhnemu delu izkrcanih čet, katere so se nahajale pod varstvom topov angleško-fran-coskih vojn äh ladij, se je, posrečilo še obdržati na dveh malo pomembnih točkah in sicer pri Ari Burmi in pri Sedill-Bahru na južnem koncu polotoka Galipoli.
Izkrcane čete niso, kakor je zatrjevalo časopiš-
:e trosporazuma, zasledovale smdter prodirati proti Carigradu, kajti njih število — 60.000 mož bi bilo za tako podvzetje mnogo premajhno, marveč so. imeli > amen presenečiti turške čete na južni strani polotoka Galipoli, upasti za hrbet ~ dardanelskim utrdbam med Kilidul-Bahrom in Madytosom, obstreljevati dar-d,andske utrdbe od azijske obali, odstraniti položene morske mine ter napraviti prosto pot za ubod vojnih ladij v Dardanele in pred Carigrad. Prvi, tozadevni oskus so napravile angjteško-francoske čete dne 27. aprila. Toda ta poskus, kakor tudi vsi poznejši poskusi, so se- izjalovili, pri čemur so imeli Angleži in Francozi velikanske izgube, ki znašajo Čez 30 t’soč mož.
Tildi ob azijski morski obali pri uhodu v Dardanele. in sicer pri utrdbi Kum Kale so izkrcali Francozi dva polka, toda turške čete so po kratkem boju prisilile Francoze, da so se morali vrrr'ti nazaj v čolne.
Tudi rusko črnomorsko brodo v je se je po daljšem presledku zopet enkrat prikazalo pred Bosporom, oddalo iz velike daljave nekaj strelov na utrdbe ob Bosporu ter nato zopet odplulo, ne da bi bilo napravilo poskus, izkrcati nekaj čet na; tem ali onem mestu morske obali Bospora.
•O angleško-franeoskih napadih na Dardanele so dosedaj dosegli' Angleži in Francozi z neprimerno, velikanskimi žrtvami, je toliko, kakor nič. Ker je združen napad na Dardanele z velikanskimi težkoČa-mf, je le bore malo upanja, da. bi bilo podjetje uspešno.
Podmorski boji med Nemci in Angleži.
Mesca aprila so Nemci potopili nad 30 angleških ladij, med njimi 17 ribiških parnikov. Opazilo se je, da ribiški parniki dajejo signale in sploh opravljajo službo straž in patrulj.
Banditi v Mehiki,
Odkar so napodili predsednika Porfirija Diaza, ki je za časa svoje 251etne vlaJdie v Mehiki z železno roko utrjeval razmere ter delal mir, se zdi, kakor da naj ta dežela, tako bogata naravnih zakladov, postar ne žrtev anarhije in 'dja naj zopet vzklije roparstvo, ki je nekoliko časa mirovalo. Nevarnost se je tam zopet udomačila, kakor za časa najnemirnejših dob v Mehiki. Pred 50 leti je bilo namreč v Mehiki naravnost nemogoče potovati, Brez testamenta in spovedi je
[ ■ bilo lahltomiselncitei ma potovanje, ' Vzniki, vođjuki-, ( vsi ti‘ so?Wli v/zvezi/z piarli, ki so1 zasedli vse ceste ter celo deželo terorizirali. In za srečnega, sc je moral smatrati oni, ki so gade oropalwZgódilo se pa je, ; da so enega in istega potnika vječkrat napadli.. Ge so ga prvi satno oropali, tedaj so ga drugi obesilto kar I na prvo .'drevo iz (jeze, ker niso ničesar več dobili pri , njem. In tako je bilo popolnoma naravno, da so potniki vzeli s seboj' kolikor mogoče malo denarja. Toda ;-tudi na to so prišli roparji. Vsled tega so dali po me-‘ stu nalepiti sledeče razglase: Generäl L. je izvedel, da potriiM ne jemljejo s seboj denarja, Vsled tega daje na znanje, da. bodo vài potniki, pri katerih ne bo-; do našli /vsaj 12 peset, usmrčeni.“ To je bilo dovolj jasno in (je imelo:tedi dobro posledico,
Tretja ruska črta ob Visloki.
Iz {Koračila . armadnih vodstev se gše sedaj ne da dognati, vkülöD-daleč so Avstrijci in Nemci zapodili rusko armado čez Gorliee.. Iz poročil pa, ki pravijo, da j je sovražnik izpraznil mesto Tamov in so naše čete j pri mestecu Otsinov prekoračile reko Dunajeo, se ! lahko skoro s popolno gotovostjo sklepa, da se n aliata tretja ruska utrjena bojna črta, ki jo omenja ge-! noralni štab v svojih poročilih, ob reki Visloka. Od Gorlic znaša,razdalje do reke Visloka v ravni iztočni črti 4(? km. Iz tega je razvidno, da bi se izredno veliko storilo, akb bi naša armada v kratkem času premagala tri utrjene bojne črte in bi dosegla reko Vis-loko.
Pfstrijilo-fislo bojišče.
Zmaga v zakaditi Galiciji.
Nenadno je prišla z bejišča vesčla novica,; ki:, je • napolnila* Gàio Avstrijo z nepopisnim navdušenjem. V . zahodni Gsäiciji se nam je posrečilo v nedeljo dne 2. maja celo rusko bojno Črto ©d Karpatov do izlvalhi-najoa, v Visto; potisniti nazaj : ter zajeti «velikanski, /še .^nepregledni vojni plen. Tozadevno avstrijsko uradno poročilo se glasi :
„Združene avstrijsko-ogrske in nemške sile so dne 2. maja napadle sovražnika na njegovih že. mesece pripravljenih sin zasedenih postojankah v zahodni /Galiciji in so ga na ce. li črti Malastow—Gorliee—Gromnik in severno odtod vrgle nazaj, mu zadale težke izgube, ujele nad 8000 Rusov in zaplenile topove ' in strojne puške v dosedaj še ne dognanem številu. Istočasno so izsilile naše /čete prehod čez spodnji Dunajec.“
Nemško uradno poročilo pa je naznanilo sijajno ! -zmago s temide besedami :
„V navzočnosti vrhovnega poveljnika maršala nadvojvode Friderika in pod vodstvom generalnega polkovnika pl. Mark e-se n so zvezne čete dne 2. maja po ljutih hoji,h celo ruško bojno črto v zahodni Galiciji od blizu ogrske meje do izliva Dunajca v Vislo na več točkah prodrle in povsod utihnile. Tisti deli sovražnika, ki so mogli uiti, se najhitreje u-mikajo proti izhodu, ostro zasledovani po zve-^	znih četah. Plen zmage se še -niti približno ne
da pregledati.“
Kakor blisk se je razširila novica po celi Avstriji :in Nemčiji ter izzvala povsod velikansko veselje Na naši* strani je konec umikanja pred rusko premočjo,, Sedaj vihrajo naše zastave zmagovito naprej. Hvaležno in ponosno se ob tej priliki oziramo posebno na naše hrabre vojake, ki so vzdržali sovražni naval, in sedaj z novim pogumom prodirajo in zmagujejo.
Nevzdržno naprej.
Sedaj gredo naše čete zmagovito naprej. Gorli-I ce so daleč za našim hrbtom. Jaslo je v naših rokah, tudi mestece Dulda, V četrtek, dne 6. maja, se je u-i dal tudi Tarnow, vsled tega. se bo zaičela majati ruska bojna črta na Rusko-Poljskem. Padec Tarnowa je istega pomena za fronto na Rusko-Poljskem, kakor so bile Gorliee za karpatsko fronto. Ko so padle Gorliee, se je zra\hljiala vsa karpatska fronta, do Lupko-vk in se začela majati. V Karpatih je neneral Boro-evič začel prodirati in zasledovati bežeče Ruse. Prelaz Dukla je v naših rokah, za Lupkov prelaz se vršijo odločilni boji.
Armada Makensen.
„Frankfurter Zeitung" piše:	Že nekaj Časa je
bilo v krogih, kateri so bili o dogodkih za vojno že boljše poučeni, kot. širša javnost', znano, da je armada generala Makensen došla v prostor pri zahodno-gjbliškem mestu Novi Sonč. Mak'ensenovia armada je bila določena, da skupno z deli armade nadvojvode Jožef Ferdinanda doseže odločilen udarcu v rusko konto v zahodni Galiciji. Močni ofenzivni sunek, ki gö, je pričel istočasno tudi del armade generala Dan-Öa na severni strani zahodno-gališke bojne črte, je podpiral naskok zavezniške armade ob Dunajem Najvažnejši prostor, kjer se je najkrepkeje prebila sovražna bojna, črta, je v ozemlju mesta Gorliee. Pro-istoF je bil izbran z veliko premišljenostjo. Naš sunek ie na tem torišču zadel ob močen ogelni kamen ruskih postojank. S sunkom pri Gorlic ah so bile takoj ®očno ogrožene tudi ruske postojanke oh reki Duna-ito, posebno pri mestu jTarnov, ki je pravzaprav gialla postjanka ruske armade ob Dunajcu. , i	Iz dosedanjih poročil z bojišča se iz gotovih vz-
I	robov še ne 'da sklepati, kako daleč že sega najgi na-
-	Pad v ruske postojanke. Z nenadnim silnim nasko-
, bom je zavezniška: armada omajala dosedanje močne
a.	hiške postojanke v zahodni Galiciji in omogočila, da *	80 posamezni, deli naše' armade prekoračili spodnji
•-	j°k reke Dunajec. Ob Dunajcu je bila več mesecev
e	!rdna Strategien# meja med obema sovražnima ar-
kadama.
V Karpatih.
„Neues Weener Tagblatt“ poroča: Posledice, ki bi nastale, če bi se naši armadi pospeMlo omajati ruši :o boj: o črto in s tem spraviti v nevarnost rusko zaledje, posledice, na katere smo računali, te katastrofalne posledice so se sedaj že uresničile. Velik ruski oraz pri Goriioah je omajal rusko karpatsko bojne črto od njene zahodne točke pri sedlu Kouiečna notri do sredine gozdnatih Karpatov, torej v razdalji več kakor sto kilometrov od mesta, kjer se je vršil neposredni sunek. Na tej celi črti so zapustili Rusi svoje s talco velikanskim naporom, skrbno in močno utrjene višinske postojanke, za njimi pa pritiska naša artilerija in pehota. Število ujetih Rusov ter množine zaplenjenega vojnega gradiva se Še sedaj ne da pregledati.
Pred Jaslom.
Napad najšili čet v zahodni Galiciji se kljub trdovratnemu sovražnikovemu odporu gladko vrši naprej. Južna fronta zaveznišice armade se je pomaknila že ob gornji t o jc r e k e Vi i s 1 o k a. Posamezni oddelki naše armade so se včeraj pojavili pred mestom Jasi o. General Radko Dimitriew, ki je i-mel v Jaslu svoj glavni stan, je moral istega nemudoma prestaviti dalje proti izhodu. Poraz Radko. Di-mitriewa je sedaj mnogo večji, kot je bil pri Limarovi. Dalekosežne posledice tega poraza se še vedno ne dajo popolnoma pregledati. Gotovo pa je, da. je celotna ruska fronta od Konieene (zahodno od dukelskega prelaza) do sredine gozdovitih Karpatov potisnjeno nazaj. Dne o. maja (sredo) so se ruske čete že v prvih jutranjih urah v prostoru pri Zborovem čez Du-kelsko kotlino do Lupkovega prelaza začele umikati. Na umikajoče ruske čete frčijo gosti šrapneli naše artilerije; bajoneti avstrijske infanterije pa neprestano potiskajo Ruse čez Karpate. Tudi na. tem prostoru so naši ujeli veliko število Rusov.
Avstrijski zrakoplovci v zahodni Galiciji se živahno gibljajo; izredno lepo v/reme pospešuje njih polete, i
Na Rusko-Poljskem in v zahodni Galiciji se vršijo samo artilerijski boji,
Rusko umikanje,
„Neues Wiener T'agblait“ poroča: Štab* ruskega armadnega poveljnika generala Radko Dimitriewa je v vsej naglici zapustil mesto Jaslo, ki je za dovoz živil in novih ojačen] za. rusko armado velevažno železniško križišče. V največji meri; se j.e izvršilo rusko umikanje iz postojank, pri Zboru, ob Dukelski kotlini in pri prelazu Lupkov, Načrt, omajati močno sovražno bojno črto, načrt, ki je stal dosedaj toliko brezuspešnih poskusov, se je sedaj posrečil v polni meri. Seveda nam je pri tem pomagalo trajno lepo, vreme.
Jaslo v naših rokah.
Poročilo generalnega, štaba z dne 6. t. m. pravi, da sta Jaslo in, Dukla v naših rokah. Nemško poročilo pja pravi, da je general Makensen prekoračil gornji tok Vi sloke.
Boj za Tarnow.
Rusi se na zahodno-gališki južni fronti obupno branijo,. Njih švarmlinije so od zadaj močno zastražene od lastnih rezerv, Ce kdo od prednje 'črte gre nazaj, ga Rusi sami ustrelijo. Ruski borilci so tako prisiljeni, da vstrajajo v morilcem ognju naših topov, dokler jih naša naskakujoča infanterija ne ujame. Ravno tako trdovratno še drži sovražnik mesto Tarnow, ki je ključ ceste in železnice, ki vodita v sred-n j egal iško mesto Rzezow. Tarnow branijjo Rusi oči-viclno z vsemi močmi, da bi se jim posrečilo še ogromne zaloge vojnih potrebščin, ki so nakopičene za. mestnim ozadjem, spraviti dalje proti izhodu, Velik del teh zalog pa je že žrtev ognja naše težke artilerije. Prodiranje naših čet se neprestano nadaljuje. Močne infanterijske čete zavezniške armade stojijo ob reki Visloka in se že pripravljajo, 'da zasedejo cesto. Zmigrod— Jaslo. Armada generala B' o r o e v. i č a ima nasprotnika, namreč tretjo rusko armado, pred seboj na črti Zborow—Virava. Boroevičeva armada krepko zasleduje umikajočega se sovražnika in bo najbrž že kmalu došla v Duklo. Bojna črta na tem prostoru se umika vedno bolj na desno in radi tega bodo veliki deli armade generala. Boroevjča kmalu prosti za druga pod vzet.ja.
(Ob Dunajcu je mnogo ruskih oddelkov radi neprestanega našega prodiranja popolnoma odrezanih
od njah glavne armade. Šestdeset kilometrov dolga ruska karpatska bojna črta je popolnoma potisnjena nazaj.
Tarnow v naših rokah.
Tarnow je padel ! Avstrijski generalni štab poroča, da je v četrtek, dne 6. maja, ob 10. uri dopoldne, padel Tarnow našim četam v roke. Ta važen dogodek v zahodno-gališki borbi, ki se je že več dni pričakoval, je izredno velikega pomena za nadaljnje boje. Poleg Tarnowa so padle v naše rpke tudi ruske postojanke ob Dunajcu na severni in južni strani mesta. Ko so sedaj padle ruske postojanke ob Dunajcu med Tarnovim in Vislo, se bo lahko pričela ofenziv# naših čet' tudi na severnem krilu zahodno-gališke bojne črte. Ako dosežejo naše čete spodnji tok reke Visloka, bo močno ogrožena tudi ruska bojna črta na Rusko-Poljskem.
Na izhodni strani Tarnowa se še ruske čete krčevito zoperstavljajo našim napadom, očividno iz namena, da spravijo ogromne množine /vojnega gradivih, ki je tam nekopičeno, v varnost.
Grozote boja ob Dunajecu.
Naša artilerija je v naskfoku na, ruske postojanke ob Dunajcu dne 2. maja izvrševala naravnost velikanske čine. Ujeti IRusi pripovedujejo, da je bil učinek avstrijske in nemške artilerije strašnejši, kot si moremo predstaviti. Ljudje, ki se še od groznih naporov in težav niso mogli pomiriti, so soglasno izjavljali, da bi tudi v peklu ne moglo biti hujše, kakor je bilo štiri ure v strelskih jarkih, ko je naša artilerija bruhala smrtni ogenj med ruske vrste. Celi armadni zbori, divizije, brigade in polki so se v tem strašnem ognju stopili, tako Kot se topi železna ruda v. plavžih. Na nobeno stran ni bila rešitev mogoča — Ifejti na bojišču ni bilo koščka zemlje, kamor ne bi sipale krogle iz 400 topov smrtonosnega ognja, Pri neki ruski rezervni diviziji so bili vsi generali in štabni častniki ubiti ali ranjeni. K temu pa se je še pridružilo vpitje Rusov, ki se jim je v tem groznem položaju zmešal um. Vpitje teh revežev je mnogokrat celo preglasilo gromenje topov. Za mnoge človeške živce je bilo namreč neprestano gromenje 400 avstro-ogrskiih in nemških topov preobčutno in ga niso mogli več prenašati. Ostanke ruskih čet, ki so se v velikem strahu skrivale v kotičkih ruskih strelsikih jarkov, je nato napadla naša infanterija tako silno, da-so bile kmalu poražene tudi vse rezerve, ki so prišle Rusom na pomoč. Neumljivo je skoraj, do je bila preskrba ruskih čet z živežem, kakor pripovedujejo ujeti Rusi, že delj časa skrajno pomanjkljiva, kajti rusko armadno vodstvo je vendar razpolagalo z izbornimi, zvezami za dovoz. Oprema sovražnih čet je tudi — skrajno slaba. Večina ujetih Rusov ima svojo civilno obleko, mnogi se samo po vojaških čepicah spoznajo, da so člani ruske armade. Obuvalo ruskih vojakov je pa splošno zelo dobro.
Spomladanska bitka v Galiciji se je pričela s frontalnim napadom zavezniških čet na močne ruske postojanke, ali z bojem „čelo s čelom.“ Na levem severnem krilu napadalne črte, tam, kjer se je reklo, da se mora prekoračiti reka Dunajec, se borijo izključno same avstrijske čete. Na desnem južnem krilu (pri Gorlieah), kjer se sedaj podi velikanskimi boji vrši obkoljevalni manever, se borijo nemške čete, kar terim pa so prideljeni tudi avstrijsiki oddelki.
Prehod čez Dunajec.
Prehod čez reko Dunajec se je izvršil po avstrijskih pionirjih na skrajnem levem krilu zahodno. gališke bojne fronte. Kot najbolj ugoden kraj za prehod se je izbrala okolica mesteca Otsinov, kjer je bil v mirnem času za prehod čez reko postavljen brod. Dunajeo teče na tem prostoru skozi visoke jezove. Na levem bregu, kjer so stale naše čete, se nahaja med pravim bregom in proslotekočo vodo močvirnato, z robidovjem zaraščeno ozemlje. Prehod čez reko je bil silno težaven, ker so Rusi streljali takoj na vsakega moža, ki se je prikazal ob reki. Pionirji so torej visoki jez, ki je ob času povodnji zabranjeval, da ni voda prekoračila bregove, prevrtali. Luknja, katero so pionirji napravili skozi jez, je bila ravno tako velika, da so spravili en čoln skozi in ga splavili v Dunajeo. To delo, ki' se je moglo izvršiti edino le v temi, je trajalo tri noči. Ob jutranji zori so Avstrijci luknjo zopet zadelali z vrečami peska in robidovjem. Ko je bila luknja dovolj široka1, so položili pionirji po noči do vodotoka tir in po tem tiru so spravili vrli Avstrijci na posebnih vozičkih po noči od sobote na nedeljo dne 2, maja čolne ali takozvane pionirske pontone v Dunajec» Na čolnih so v kratkem času napravili! pionirji most. V jutranjem mraku se je nato izvršil nap avl, katerega uspeh je bili, da so naše čete zasedle mestece Otsinov na desnem bregu Dunajca. Avstrijci so se krepko utaborili na desnem bregu ter so ujeli 1000 Rusov.
Naši poveljniki.
Srečen izid bitke v zahodni Galiciji pridobiva vedno jasnejšo obliko odločujoče borbe. Tudi na karpatski bojni fronti so se že pričeli boji. Maršal nadvojvoda Friderik, nadvojvoda Karl Franc 'Jožef, ba.
ron Konrad pl. Hecendorf in celotno armadno vodstvo je bilo priča velikanske bitke v zahodni Galiciji, za katero je izdelalo načrt avstrijsko armadno vodstvo samo in ga je osebno izvedel general Makensea. Nadvojvode in načelnik generalnega štaba Konrad pl. Hecendorf so v nedeljo dne 2, maja osebno prisostvovali na južnem krilu zahodno-gališke bojne ironie na mesto, kjer se je prebila ruska bojna črta. Bili so priče zmagovitemu prodiranju zavezniške infanterie čez Gorlioe. Mesto Gorlioe je radi silnega artilerijskega ognja začelo goreti,. V pondeljek dne 3. maja je bilo armadno povel.,sitvo navzoče v bližini' Tamova, kjer se je rusko sred šče najtrdovratneje upiralo našemu napadu. Napredovanje naših kril in prodirao'e našega središča je spravilo Ruse v velike težave. Proti večeru dne 3. maja je sovražnik začel zapuščati svoje postojanke.
Učinek naših težkih možnarjev.
V sedanjih bojih na zaliodrio-gališkem bojišču smo naenkrat izvedeli, da imamo tudi Avstrijci 4 2-c m topove. Igrali so posebno važno vlogo. Očividec opisuje učinek strela iz teh tbpov-velikanov, ld se izdelujejo v tovarni Skoda v Plznu na Češkem in ki so bili prvotno namenjeni le za posebno! uspešno varstvo obrežja, sledeče: Poki in učinek strela je uprav velikanski, tem bolj, ker je granata za celih 300 kilogramov težja, nakor nemška granata kalibra 42 cm. Mesca januarja sem opazoval pri Tarnowu učinek strela, ki je bil oddan na d,a!javo 12 'km. Eksplozija in učinek strela je bil tako velikanski, da je bilo več sto korakov na okrog, kamor je zadela granata, u-smrčeno vsako živo bitje.
Hindenburgov upad v Rusijo.
Med Hindenburgovo in rusko armado na severu je prišlo pri mestu Rosieny (30 kilometrov severo-za-hodno od trdnjave Kovno) v pokrajino Kovno do večjega spopada. Hindenburgove čete so po srditem boju vrgle Ruse proti reki Njemen. Nemške čete ogro-žujejo trdnjavo Kovno od severozahodne in zahodne strani. Cete, ki so prodrle v ozemlje pri Sčavliju, so odrezale ruško mesto Libava (ob Izhodnem morju) od Vilne, Kovnega in Dunaburga, Rusi so ustavili ms civilni promet na železnicah srednje in južne Rusije, po katerih se sedaj neprestano pošiljajo čete ogroženim armadam na severu in jugo-zahodu na pomoč.
Buška armada.
Petrograjski dopisnik „Petit Parisiena“ poroča, da ga je pooblastil vojni minister Suhomlinov, izjaviti, da ruski generalni štab ne more povedati števila ruskih čet ob fronti, cta pa ima Rusija več milijonov vojakov pctd orožjem in da more to število še znatno povišati.
Kdaj bodo sklenili Busi mir?
Rusko časopisje prav marljivo razpravlja o pogojih, pod katerimi bi bila Rusija pripravljena skleniti mir. Časopisi nič več ne pišejo o Galiciji in Bukovini, ampak trdijo, da Rusija ne bo sklenila miru, dokler se še Carigrad, Bospor in Dardanele nahajajo v turški posesti. Z ruskega stališča je cilj sedanje vojske, da dobijo Rusi prosti izhod iz Črnega morja v Sredozemsko morje. Rusija ne more mirno živeti, dokler je ključ do njene hiše v tujih rokiah.
flustrilsMstio bojišče.
Anglija in Srbija.
„Preussische Zeitung“ poroča iz Niša: Značilna je skrb Angležev za,Srbijo. Sanitetne kolone z o-bilnim materijalom ter zelo bogati 'denarni pridevki dospevajo iz Anglije v Niš. Anglija je poslala tudi vse za setev potrebno žito ter veliko množino gospodarskih strojev — seveda vse brezplačno. Angleška vlada obljublja Srbiji tudi zanaprej svojo podporo, a zahtevja pa, da se Srbija bori do skrajnosti. Res je srbska armtajda zopet dobro pripravljena. Angleži so ji obljubili celo podporo indijskih čet. V Srbiji smatrajo za neizogibno, da se bo trosporazum polastil — -Soluna, ki naj tvori oporišče za angleške in pozneje za francoske čete, namenjene za Srbijo. Ako se Grška ne bo hotela prostovoljno udati, jo bo trojni sporazum pač prisilil, da mu prepusti Solun.
Pašič v Petrogradu. *
Iz Niša poročajo, poročajo, da so srbskega ministrskega predsednika poklicali v Petrograd, kamor je že odpotoval.
Crna gora v obupnem položaju
'Pariški list „-Temps“ piše: Poročila, ki priha-jajjo iz Crnegore, pravijo soglasno, 'da postaja položaj države vsled vojske vsak dan težavnejši. Osobito v bolj oddaljenih krajih in v ozemlju, katerega so že zasedle avstrijske čete, vlada silno pomanjkanje živeža. Vsled neprestanega kroženja avstrijskih vojnih ladij pred črnogorsko morsko obaljo je dovoz živeža v Crnogoro popolnoma onemogočen. !Za tisoče beguncev mora vlada skrbeti. Avstrijski zrakoplovci mečejo vsak dan bombe na črnogorska mesta in vasice, pri čemur je ubitih in ranjenih veliko oseb. Vse težave in bridkosti prenaša Crnagora z upom na zmago trosporazum«.
Crnagora prosi Ameriko za pomoč.
Iz Vašingtona se poroča: Črnogorska vlada je zaprosila vlado Združenih držaV Severne Amerike, po ameriškem poslaniku v Atenah, da ji pošlje America na pomoč oddelek Rudečega Križa, ki bo popolnoma opremljen z vsem potrebnim. V Cmigori vlada hudo pomanjkanje zdravnikov, zdravil in drugih potrebščin za bolnikje, pegasti legar pa razsaja v celi deželi vedno hujše.
Avstrijski zrakoplov nad Skadrskim jezerom.
Dne 25. aprila so prebivalci ob Skadrskem jezeru ob albanski meji opazili avstrijski zrakoplov, ki je plul nad črnogorskim delom jezera. Alb an skip prebivalstvo je opazovalo, kako je zrakoplov v bližini sela Plavniea ob severnem bregu jezera uspešno metal bombe na dve črnogorski Ibjdjici, ki sta. vozili živež in drugo blago.
HmMmosiio bolle.
Boji v Flandriji.
Odkar se je Nemcem posrečilo, prodreti severno od Yperna čez yserski kanal, oklepajo mesto Y-pern trdno 'kakor s kleščami ter vsak dan zožujejo krog okoli mesta. Sedaj že par tini zapored razglaša nemški vojni stan, da se jim je zopet in zopet posrečilo zavzeti vasice in postojanke okoli Ypernai. Še bolj nego to nemško napredovanje pri Ypernu pa je razburilo Francoze in Angleže obstreljevanje mesta Dünkirchen ob morski obali. V začetku niti vedeli niso, ali se obstreljuje mesto z morja ali s kopnega — kajti nemška fronta je od Dünkirchn« tako oddaljena, da se jim je zdelo obstreljevanje s kopnega skoraj nemogoče. Sedaj pa so vendar razbrali, da. Nemci streljajo s fronte in sicer z novimi topovi 38cm kar libra, ki mečejo granate čez 30 km daleč v Dünkirchen ter strhjiovito učinkujejo. Razdejanje je velikansko. Posebno pa so Angleži vznemirjeni vsled novih nemšjkih topov, kajti izračunih so si popolnoma pravilno, da se z novimi topovi lahko obstreljuje tudi trdnjava Dover in da novi topovi sploh lahko obvladajo morje med Calaisom in Doverom. Francoski generalni štab pripoveduje o novih nemških topovih, da je že dva mesca inženir tvrdke Krupp delal pri Dixt-muidenu na nemški fronti priprave za nove topove, ki nesejo 38 km daleč in s katerimi se sedaj obstreljuje Dünkirchen. Učinek novih topov je grozen. List „Times“ piše: Kadar granate razpočijo, nastane detonacija, kakor da Ki cela smodnišnieia zletela v zrak-V obcestne utrdbe vbijejo velike luknje. V sredi mesta je veliko hiš poškodovanih, blizu 100 vojaških poslopij razdejanih, v predmestju je izginila cela vrsta majhnih hiš.
Angležem gre pri Ypernu zelo slaho.
Londonski list „Times“ poroča dne 5. maja z bojišča, da.so se angleški častniki izjavili, da mora Anglija Kakor hitro mogoče poslati več vojakov in streliva na bojišče pri Ypernu, ako še sploh hoče, da bo ostalo tam kaj vojaštva. Iz tega je razvidno, da je bila angleška armada pri Ypernu zelo hudo poražena.
Žrebanje velike loterije,Slovenske Straže* v korist ubogim otrokom, vdovam in sirotam padlih junakov in invalidom že meseca maja. Takoj kupite sreéke!
Raznoterosti.
f Alojzij Haubenreich. Nenadoma je poklical
Vsemogočni k sebi včeraj, dne 6. maja, blagega moža, vzornega duhovnika in ljubega prijatelja č. g. Alojzija Haubenreich, ekspedienfa v tukajšnji kn.-šk. pisarni. Zjutraj še je prišel zdrav v pisarno, kmalu mu je postalo slabo in popoldne ob /?5. je bil že mrlič. Človek ne ve ure, ne dneva. Kdorkoli je poznal plemenitega moža, žaluje za njim. Njegojya modrost je vsakemu skušala pomagati, njegova pobožnost je bila tiha in globoka, njegovo prijateljstvo zvesto in odkritosrčno. Pokojnik je imel tudi zelo spretno pero. Več let je bil urednik lista „Südst'eirilsche Post.“ Rodil se je dne 30. maja 1852 v Mariboru. Kaplanova! je pri Sv. Martinu pri Vurbergu, Sv. Petru niže Maribora in pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Od 1. majnika 1894 do 31, avgusta 1901 je bil knezoškofijski računski revident, od 1. septembra 1901 do njegove smrti pa ekspeditor v knezoškofijski konzistorijiällni pisarni. Dne 25. marca 1904 je bil imenovan za knezoškoiijs-kega duhovnega, svetovalca. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 8. maja, ob 4. uri popoldne. Svetila pokojniku večna luč!
* f Župnik Andrej Zdolšek. V noči od torka na sredo je umrl č. g. Andrej Zdolšek, župnik pri Sv. Stefanu pri Šmarju. Rojen je bil dne 18. novembra 1854 na Ponikvi ob južni žeL V mašnika je bil posvečen leta 1880. Kot kaplan je služboval v Solča/-vi. pri Sv. Vidu pri Planini, pri Sv. Petru v Sav. d., na Vranskem in v Smartnu na Paki ao leta 1892, katerega leta je bil imenoVan za župnika pri Sv. Stefanu. Njegov pogreb se vrši v petek, ob 10. uri predpoldne. Blagemu in vzornemu duhovniku svetila ve-Bna luč;
*	Župnijski izpit. Te dni so napravili župnijski
izpit naslednji čč. gg.:	Anton Bukovšek, kaplan na
Prihovi; Mihael Kos, kaplan na Dobrni; Anton Ku* har, kaplan na Ljubnem; Ivan Razbornik, kaplan v Jarenini; Vedečnik ivian, kaplan v Vitanju.
*	Letošnji novomašniki. Letos bodo brali novo sv. mašo sledeči gg. bogoslovci: Iz IV. letnika: Ar-lič Karl iz St. Janža na Vinski gori; Guček Karol iz Dobja pri Planini; Jarh Konrad iz Rimskih toplic; Jeraj Jožef iz Rečice; Kosi Alojzij iz Ljutomera; Krevh Matija iz Trobelj pri Slovenj gr adcu ; Krušič Ivan iz Mengša na Kranjskem; Lendovšek Teodaft rojen v Beljaku na Koroškem; Rehar Jožef iz Smar-tina v Rožni dolini; Safošnik Jakob iz St. Lovrenca na Dravskem polju; Slander Maksimilijan iz Gomil-skega; Vršič Feliks od Sv. Antona v Slov. goricah; Žmavc Jožef iz Bočne pri Gornjemgradu. Iz III. letnika: Gologranc Martin rojen v Šmarju pri Jelšah in Medved Martin, rojen v Artičah.
Cerkvene novice. Sv. birma se bo letos delila v dekanijah Sv, Lenart v Slov. goricah, Gornjigrad, Ptuj in Videm, V š e n t len a r t s k i dekaniji bo v sledečih župnijah: Sv, Lenart dne 13. maja, Sv-Rupert v, Slov. gor. 16, maja, Sv. Benedikt 19. maja in Sv, Jurij v Slov. gor. 20. maja. V ptujski dekaniji: Hajdin dne 3. julija, Ptuj, mesto, 4. julija,. Ptuj, okolica, 5. julija, Sv. Lovrenc v Slov. gor 6. julija, Sv. Marjeta niže Ptuja 7, julija in Sv. Marko pri Ptuju 8, julija, V gornjegrajski d e to a _ n i j i: Solčava dne 20, junija, Luče 22, junija, Ljubno 23, junija, Gornjigrad 23. junija, Nazaret 24. junija, Rečica 26. junija, Mozirje 27. junija. V ostalih župnijah bo kanonična vizitacija po gosp. dekanu.
Opomin za botre. Nek dušni pastir v Slov. goricah nam piše: Bliža se čas sv. birme in botri skrbno premišljujejo, kaj bi kupili svojim birmancem za darilo. Botri, ne pozab’te, da je vojni čas! Ne tratite denarja za brezpomembne reči! Kupite svojim birmancem rajši koristen molitvenik, ki je pripravljen za našo škofijo. In taka molitvenika sta: „Sv. opravilo“ in „Prijatelj otroški“. Oba se dobita v domači tiskarni sv. Cirila v Mariboiru v raznih cenejših in dražjih, a vedno lepo vezanih oblikah.
Vatikan in Amerika. V korespondenci „Information“, ki ima dobre zveze tudi zr visokimi cerkvenimi krogi, čitamo zanimivo poročilo o razmerju med Vatikanom in med Združen irmi državami ameriškimi. Na usta državnega tajnika Bryana je ameriška vlada priznala, da dela čisto navadno kupčijsko politiko in da ji je za profit več kakor za mir, pravičnost in človekoljubnost. Združene države se nočejo odpovedati denarnemu dobičku, ki jim ga donala, prelitje človeške krvi, Z dovažanjem živili, potrebščin in orožja tripelententi bodo vojno podaljšali, jo pospeševali in n ar ej ali še bolj grozno.) Morda ni nesrečno poročilo o neodjenljivosti Združenih držav nikjer povzročilo tako grenkega, razočaranja, kakor v vatikanskih krogih, Ti, so pač bili že sedaj dobro podučeni o tem, kar se navadno imenuje „amerikanizem“ in so gotovo računali s trdnostjo ameriških profi tolovcev,. Ravno tako gotovi pa so nafbrž tudi bill, da se bodo Združene države potrudile ohrainiti vsaj na videz objektivno, pošteno nevtralnost, Tlo je bila, kakor se zdaj vidi, velika pomota. Bilo b:l popolnoma nepotrebno tajiti, da vlada, v Vatikanu velika nevolja zaradi stališča Združenih držav, ki je toliko bolj upravičena, ker so s tem razdrta upanja na podporo mirovnih prizadevanj papeža Benedikta XV. Mirovni poziv papeža na Združene države je našel gluha ušesa, še več, osorno odklonitev. ki pomeni žaljivo preziranje Vatikanove avtoritete.
Papež Benedikt XV. in predsednik kitajske republike. Ko je nastopil novi papež Benedikt XV., je poslal lastnoročno pismo škofu Jarlinu v Peking, da ga izroči predsedniku JuanŠikaju. Predsednik te velikanske ljudovlade se je čutil vsled te pozornosti močno počeščenega ter je naročil, ‘da se mu izroči to papeževo pismo z enakim, ceremonijelom, kakor če sprejme poverilnico kakega poslanika. Za to slovesno opravilo je bil 'določen 30. november 1014. Škof je do-šel v palačo predsednikovo v spremstvu svojega generalnega vikarja in tajnika. (Kath. Missionen štev
7.) Vojaška godba; zasvira, oddelek vojakoV izkaže predpisane časti. Najvišji vojaški uradnik pozdravi škofa, ga pelje skozi velika,, sprejemna vrata ter mu veli, naj stopi v lepo okrašeno ladjico, cta ga prepelje do pravega predsednikovega stanovanja. Ko se je izkrcal, ga slovesno nagovori nov visok uradnik in povede skoz razne vrste vojakov, Id so pred njim še tudi prezentirali, v veliko sprejemno dvorajno. iTu ga je že čakal predsednik Ju an sikaj : j ob njegovi desnici je stal minister za zunanje zadeve z vsem uraidništ-vom. Po predpisanem počeščenju stopi prelat do neke estrade, kjer je stal predsednik, pove namen svojega obiska ter izroči papeževo pismo. Spoštljivo po-sprejme Juanšikaj z obema, rokama pismeni akt, ga prepusti nato ministru ter izjavi svoje največje veselje in zadovoljstvo nad to uljudnostjo, zajbičujoč, da hoče sam osebno odgovoriti. Po prijaznem medsebojnem porazgovoru se je poslovil predsednik kolikor le mogoče uljudno od visokega prelata. Tekom zadnjih 25 let se je na Kitajskem marsikaj izpremendo in u-blažilo. Predsednik ondotne ljudovlade priznava poglavarja sv. Cerkve kot samostojnega in neodvisnega vladarja ter dovoljuje njegovemu namestniku in pooblaščencu tiste časti, katkbr poslanikom kfraJjev in cesarjev. Katoliški Cerkvi in njenemu razširjan ju na izhodu bo to le na korist.
Ia sodnijske službe. Sodnik dr. 'Anton Pernat je premeščen iz Vranskega v Lož na Kranjsko.
Ia učiteljske službe. Irma Šeligo, stalna učiteljica pri Sv. Rupertu v Slov. gor., je napravila dne
1.	majni(ka t. 1. v Mariboru izpite zai meščanske šole v slovenskem in nemškem jeziku.
Ljudskošolski učitelji niso oproščeni od črno-vojniške službe. Ministrstvo za domobranstvo je od-\ redilo, da se ljudskošolski učitelji letnikov 1895, 1896 in 1891, ki so bili pri črnovojuiškem prebiranju spoznani kot sposobni za črnovojniško vojaško službo, načeloma ne bodo oprostili od črnovojnišfce službe.
Iz poštne službe. Za poštarja sta imenovana dosedanja poštna ekspedijenta Lovro Petovar v I-vanjkovcih pri Ormožu in Ferdinand Felfer v Zavrču pod Ptujem. Poštni praktikant Edvard Strajmer je premeščen iz Celja v Maribor.
Porotna sodišča. Justično ministrstvo je jeseni leta 1914 odredilo, da se sestava porotnih list p/eloži na spomlad, ker je mnogo moških, ki bi sicer prišli v poštev kot porotniki, bilo vpoklicanih pod orožje. Ker je sedaj Črnovojniška dolžnost podaljšana še do 50, leta, je nemogoče sestaviti prafvilno porotno listo. Justično ministrstvo je dne 7. maja odredilo, da se sestava prvotnega in letnega seznama porotnikov zopet preloži na čas med julijem in septembrom t. 1. Radi te odredbe je torej gotovo, da se letos mesca avgusta in septembra ne bodo vršile porotne obravnave.
Na Goriškem. „Primorec“ piše : G. profesor F. Seidl, čegar odhod iz Gorioe smo sporočili v, prejšnji Številki, je bil prišel v Gorico leta 1887 po smrti Fr. Erjavca. Nastopil je za njim mesto na tukajšnji višji ^realki in se nastanil v njegovem stanovanju in ostal v njem 'do svoje preselitve iz Gorice, torej celih 28 let. — Za Slovencem Erjavcem je prišel leta 1887 na realko Slovenec Seidl, leta 1915 pa je sledil Slovencu Nemec.
Hrvatski sabor se sestane po poročilih iz. Zagreba začetkom junija le h kratkemu zasedanju, da, podaljša veljavnost provizorične hrvatsko-ogrske nagodbe.
Obresti državnega posojila. Državna uprava je določila, da bodo izplačevali od sedaj naprej poštni uradi obresti državnega posojila, ne kakor je bilo prvotno določeno, le banke v večjih mestih.
Z železnim križem odlikovan slovenski častnik. Cesar Viljem je odlikoval z, železnim križem ljubljanskega rojaka majorja Mfcjana viteza Bleiweisa Trsteniškega, gen er alš tabne ga, načelnika przemysls-ke domobranske divizije. Major vitez Bleiweis in polkovnik Friderik Sirca, ki je v glasbenih krogih znan po imenu Risto Savin, sta menda edina slovenska častnika, ki sta dobila to visoko nemško odlikovanje. Vitez Bìeiweis se bori sedaj v Karpatih..
Slovensko petje nabornikov dne 9. oktobra ni bilo všeč Evgenu Cociancigu, privatnemu uradniku v Gorici. Zato jih je bil nahrulil. Za to hruljenje je mu prisodila sodnija globo 50 K.
Kam se pošiljajo prošnje za oprostitev od črno vojniške službe. Na uradnem mestu smo izvedeli, da se prošnje za oprostitev črnovojnikov ob vojaške službe ne vlagajo na okrajna glavarstva, ampak na vojaško poveljstvo v Gradcu. Naslov je:	„K- u. k.
Militäir-Kommando, Gradec.“
Koliko pošiljatev dobi vojna pošta. Pri vseh vojnih poštah naše armade so neki diain prešteli vse pošiljatve, Število enodnevnih pošiljatev je znašalo 1,853.820. Od teh je bilo 1,044.849 dopisnic, 396.945 pisem in 324.582 raznih vzorcev. Zelo visoko je Število časnikov, namreč 60.972. Zelo majhno je število drugih tiskovin, ki znaša samo 17.905 komadov. Število denarnih pisem znaša samo 8617 komadov. Denarnih nakaznic se je poslalo po vojnih poštah z boji-jišČa v domovino mesca decembra, 19.653, katere so se glajsile za 2,742.611 K, ali za vsako nakaznico 1Š9 K. Mesca, januarja je bilo nakaznic 82.469, po katerih je šlo v domovino 10,722.356 K, ali povprečno za vsako nakiagnico 130 K. V februarju se je Število nakaznic zvišalo na 99.618, v marcu na 135.917. 'Odposlana svota je znašala v februarju 11,082.854 K in v marcu 13,643.932 K. Povprečna svota nakaznice je padla v februarju na 111 K in v marcu celo na 101 K. Z velikimi težavami je združeno pošiljanje paketov, armadi. Nemogoče je, ‘da bi vojna pošta mogla stalno odpravljati pakete za vojaštvo n!a» bojišču. Radi tega se določijo gotovi roki, ko vojne pošte sprejemajo tudi pakete. 'Mesca oktobra se je n. pr. oddalo 700.000 zavojev; k Božiču je to število narastlo na 2% milijona. V spomladanskem času, ko so’ nekatere vojne pošte sprejemale poštne zavoje, se je odposlalo iz domovine na bojišče pol milijona paketov.
Izredno hraber čin spodnještajerskih slovenskih junakov. Bojev na južnem bojišču se je lansko leto udeležil, kakor znano, tudi bataljon 87, pešpolka, ki je bil poprej v Skadru kot avstrijski! del mednarodnega vojaškega odposlanstva. Bataljon se je v vojski proti Srbom posebno izkazal v boju za višino O-sladič. S svojo strojno puško je bataljon zadrževal prodiranje sovražnika po neki dolini in se, mu. je končno posrečilo, da je zasedel omenjeno višino skoro brez vseh žrtev. 16. stotnija je ujela 360 Srbov, uplenila 600 topov. 4 zaboje streliva, 2 strojni puški in več bomb. Prvotno, ko so naše čete pod „hura“-klici udrle v del sovražnih okopov,, so je udalo samo 70 mož, kateri so prosili naše vojake, naj jih ne ustrelijo, Pozneje je bil odposlan srbski vojak v spremstvu ■narednika Hanžekoviča k ostalim sovražnim postojan kam, da bi se ž njimi pogajal. Štabni narednik iStre-
lec je nagovoril srbske vojake in jim obljubil, da se jim ne bo nič žalega zgodilo. Ko je Strelec ob koncu svojega nagovora zaklical „Živijo“, so vsi Srbi sledili temu ldieu in so se udali, Junaški in spretni način bojevanja 16, stotnije 87. pešpolka je bil vsem drugim avstrijskim oddelkom v vzgled. Kakor na skupno povelje so sledile tudi druge stotnije vzgledu vrlih slovenskih junakov. Za svojo izvanredno hrabrost je dobila 16. stotnija nagrade 400 K Odlikovani pa so bih,. Stotnik pl, Živkovič z vojaškim zaslužnim križcem 3, razreda z vojnim okraskom, nadporočnika Rudolf Orel,, Makso Wolfgang in poročnik Julij Co-retti. Z vojaško zaslužno kolajno n,a rudečem belem traku, štabni narednik Jožef Strelec in narednik Jožef Strelec in narednik Ivan Hanžekovič z zlato lira-brostno kolajno, 4 možje so dobili srebrno kolajno L, 22 srebrno kolajno II. vrste, 48 mož pa bronasto kolajno. Slava slovenskemu junaštvu!
. Odlikovani slovenski vojaki:	Srebrni zaslužni
križec s krono na traku lirabrostne svetinje so dobili : na-rednik 17. pe&poJjka Josip CKlenietnßiö, stražmej^telr 5. drajgbns-kega polka Edmund Joras, ognjičar 7. polj skega topničarskega polka Franc Zalokar, računski podčastniki I. razreda . Rudoli Lukan 27. pešpolka, Frano Domanjko 3. dragonskega, polka, F. Marko 27. pešpolka in višji podkovski mojster II, razreda Josip Lapornik 3. gorskega topničarskega polka; dalje četovodja 47. pešpolka Anton Pezdiček in podlovec 20. lovskega bataljona Iv. Šragelj. — Srebrno hrabro s tn o svetinjo I. razreda so dobili : rezervni kadet Fran Dečko in korporal Henr. Medved, oba pri 47. pešpolku; štabni narednik Franc Goleman. narednik Franc Čepel, Gašpar Temelj, četovodji Josip Kaluža, in Karol Krajšek, korporal Franc Čokelj, Rudoli Gracnar, Ivan Kosi, Franc Medicar, Matevž Vrbovšek in Ivan Jošt, desetnika Martin Krašovec in Anton Požun ter pešci jlvan Filipič, Jakob Petek in Ivan Potočnik, vsi pri 87. pešpolku; desetnik Herman Gabernik 8. poljskega topničarskega polka; četovodja Alb. Koželj in desetnik Ivan Palčnik 87. pešpolka; četovodji Josip Go-rencelj in Alojzij Mlakar, podlovca Tomaž Jurič in Josip Stris-nik ter lorvca Anton Breg in Franc Konstantinič 8. lovskega bataljona; nadlovec Ivan Golob, četovodja Alojzij: Horvat in vodja patrulj Anton Kotnik 20. lovskega bataljona; stražmojster Fran Bregant 5. dragonskega polka, nadlovec 20. lovskega bataljona Jakob Kuhla/rie in rezervni praporščak 7. poljskega topničarskev ga polka Franc Tavčar. — Srebrno hra!brostno svetinjo II. razreda so dobili : praporščak Karol Kozarek, četovodja Karol Sitar, korporal Franc Sternad, črnovojniški korporal Josip Drašček, pešci Franc Kos, Jurij Kos, Karol Lovec, Ivan Melanšek, črnovojnik Simon Goričan, častniški sluga Iv. Smodej, vsi 87. pešpolka; rezervna! dragonca o. dragonskega polka Franc Kljun in Alojzij Petek: četovodja Ivan Vrečko in korporal Konrad Šem'ajnik 47. pešpolka; kadetje v rezervi Ivan Babi, Leopold Matej, Ivan' jPredikaka in Ludovik Strugata; narednika Franc Krivonog in Franc Panič; četovodje Peter Batič, Martin Blaj, Marko Janžekovič, Anton Prekoršek, Josip Turnšek, Konrad Bezjak, Iprporali Anton Adelšek, Feliks Božič, L. Majhen, Anton Meršnik, Alojzij Munda, S'teìan Robič, Iv. Vranič; desetniki Ivan Jošt, Karol Klakočar, Martin Kramperšek, Ivan Ogrin, Martin Robinšek, Fraud Vrečar; pešci Martin A-hac, Marko Babič, Ivan Brezovnik, Franc Bric, Ivan Brnko, Martin Dolinar, Vladimir Glavič, Jakob Gobec, Franc G'rašinar, Ivan Korenje, Ivan Kosar, Karol Kranjc, Franc Lušnik, Bajko Malus, Štefan Majcen, Martin Miško, Anton Mrak, Fran Osek, Josip Penič, Alojzij Rupar, Ivan Selič, Pavel Seme, Hil. Trnk, Mihael Virand, Ivan Vrečko in Blaž Zupanc, vsi pri 87. pešp. — Cesarsko pohvalno priznanje se je naznanilo stotniku domobranskega pešpolka štev. 26 Edvardu Herrmann. Srebrno hrab-rostno svetinjo prve vrste so dobili: četovodja 3. dom. p. Franc Rakuš, narednik Franc Sošic in četovodja Peter Božič, oba pri 5. dom. p. ; narednik kadetni aspirant Hubert Novak, štabni narednik Alojzij Cenar in desetnik Josip Barlič, vsi trije pri 27. dom. p.; četovodja 26. dom. p. Josip Mastnak. — Srebrno hrab-rostno svetinjo druge vrste so dobili: narednik Ivan Cernošek, pešci Ivan Torker, Ivan Masko in ‘Urban Letonja, vsi štirje pri 4. dom. p. ; četovodja Mihael Zupanc, poddesetnik Franc Omerzu in pešec Josip Podgorelec, vsi trije pri 26. dom. p.; štabni narednik Alojzij Cenar, poddesetnik Josip Kerčin, pešci Ivan Cadej, Josip Šribar, Anton Jakončič, Peiter Nardin, Franc Bo-rišek, Josip Korošec in Franc Golob, vseh devet pri 27. dom. p. ; predmojster Josip CerHvenik pri 22. dom. poljski1 havbični divizia'; ognjičar pri 22. dom. poljski topničarki diviziji Ivan Oblak. —■ Srebrno kolajno za hrabrost I. in IT. vrste dobi četovodja J. Golob, doma od Sv. Petra pri Mariboru, sedaj v bolnišnici nekje na Srednjem Štajerskem. Srebrno kolajno I. vrste dobi korporal Franc Domitar, doma od Sv. Barbare niže Maribora. Ta je padel dne 3. februarja v hudem topniškem, boju blizu Konieč-na ob galfško-ogrski meji.
Vpoklican.jo superarbitriranih k oddelkom za rekonvalescente. ..Krennienbhitt“ reproducira, članek lista „Ostra/uer Zeitung“, v katerem pravi: Kakor lira dno poročajo, bodo od zdaj naprej, dokler traja vojna, vse vojake, ki jih je vojaški zdravnik klasificiral kot toöasoo nesposobne in ki nimajo pravice do invalidske pokojnine, brez; siiperarbitraoije. ne glede na dobo službene nesposobnost', uvrščali v oddelke za rekonvalescente, ki obstoje pri naših nadomestnih bataljonih. Ta. odredba vojnega imnisirstva velja tn eli za nazaj. Vsi tisti, ki so jih bili od pričetka, vojne potom snnerarbitraoije kot Wat točasno nesposobne poslali na dopust in ki nimajo pravice do invalgine pokojnine, bodo vsled te odredbi© tudi takoi vpoklicani. Vpoklicanoi imajo prosto vožnjo noi železnmah in parnikih monarhije, in sicer le izi bivališča do kraja, kamor so bili vpoklicani. Pri blagajnicah železnic in pa-roplovnih družb se morajo izkazati s svojimi vojaškimi papirji in, če nimajo nobenega, teh papiriev. s po--trdilom občinskega predstojnika. Ta dokument mora imet? uradni pečat.
Avstrijski ujetniki kot poljski delavci. Petro-jgradske „Birdževija Wjedomosti“ poročajo: Avstrijski ujetniki so skoraj vjsi zaposleni pri spomladanskih delih na kmetijah, V vsaki guberniji (pokrajini), jih je 'do i 0.000 mož. Morajo skrbeti sami za-se. ker dobi(vajo primerno plačo.
96 odstotkov dečkov. V deželni bolnišnici v Gradcu je bilo minuli teden 25 porodov in je prišlo na svet 24 zdravih ‘dečkov in le ena dekliefej.
Ženske pismonoše v Zagrebu. Zenska stopa na plan. V Zagrebu je n službenih že 17 ženskih pismonošev, ki opravljajo svojo službo z veliko natančnostjo in hitrostjo. Pošta bo vzela, vsled tega še več žensk v službo.
Kaj bomo Izvažali in ham? Tržaška „Edinost“ piše: V normalnih letih začne v tem mescu že veliko izvažanje naših pridelkov s trgov v Gorici in Kr-miim v glavnem. Kako pa bo letos z izvažanjem, kaj bomo izvažali in kam? Kakor je sporočil korespondenčni urad 24. aprila bomo izvažali na Dunaj sočivje, krompir td, po več vagonov vsak dan. Tako so se domenili na Dunaju zastopniki dunajske mestne občine in goriške dežele. Edini stalni izvoz bo torej šel ves samo na Dunaj. V drugih letih smo izvažali v Galicijo, v Rusijo, v Nemčijo in na goriškem izvoznem trgu se je razpečalo na leto blaga za nad 4 milijone kron. Kje pa je še Krmi,n, kamor so hodili navadno ruski in poljski trgovci ter so plačevali pridelke dražje nego v Gorici. Z izvozom na Dunaj utegnejo naši k meto vaici res nekaj zaslužiti, ali gospodarska škoda sploh bo letos velika. Prizadete so pač vse dežele, tudi Goriška ne more delati izjeme. — Sočivja, sadja itd. bo dovolj za domačo rabo in za izvoz; glede krompirja pa bo treba misliti v leltpšnjih izjemnih časih v prvi vrsti na domačo potrebo in potem na izvoz.
Pomanjkanje vžigalic v Zagrebu. Zagrebški listi javljajo, da je nastalo v Zagrebu občutno pomanjkanje vžigalic. Posredovala je trgovska in obrtniška zbornica, kateri se je po merodajnem mestu obljubilo, da se bo poskrbelo za to. da dobi Zagreb čim na.',preje zadostno količino vžigalic.
Načrt za prezidavo kolodvora na Opčinah v razvrstilni kolodvor. Uprava državnih železnic namerava prezidati državni kolodvor na 'Opčinah v razvrstilni kolodvor. Projekt je železniško ministrstvo že odobrilo, politični obhod in obravnava za razlastitve se je vršil dne 18, aprila.
Novo razkuževalnico so ustanovili na Dunaju, njen namen je, da bodo v njej razkužili osebe, ki so prišle kakorkoli v dotiko z pegastim legar jem. Tak človek se pripelje v posebnem vozu v razkuževalnico, tam ga slečejo in izkopljejo, ta čas razkužijo njegovo obleko. Ko je vse to narejeno, ga peijejo iz sobe za okužene v sobo za razkužene, kjer mora počar kati, da mu razkužijo ta čas tudi njegovo stanovanje. Ker so uvedli tudi pri vojakih nove nariné razkuževanja, pač ni treba, da bi se bali razširjanja kake bolezni.
* Kobilice v Sveti deželi. Alojzija Kovačič v Ptuju je dobila od svojega brata Egidija iz Jeruzalema, dopisnico, pisano dne 23. marca 1915. Brat Egi. dij Kovačič piše :	Draga sestra Lojzika» ! Dne» 22.
marca sem videl grozno prikazen, šibo božjo, katera je hujša, kakor vojska. Priletele so kobilice od severa proti jugu. 'Okoli dvanajste ure in do dveh popolilo n je postalo temno kakor ob solnčnem mrku. Od bližnjih hribov se je videlo kobilice kakor če se črni oblaki vzdigujejo, kateri naznanjajo hudourje. Bili smo na hišni strehi. Kmalu so priletele kobilice nad naše mesto. Bilo. je kakor pri nas kadar sndži vso nebo zakrito od kobilic. Pet sem jih ubil. Veliko nesnage so spuščale, tako, da so se morale hišne strehe pometat'.
Samoumoi* soproge častnika. Iz Sarajeve poročajo o nekem žalostnem slučaju. Neka mlada žena, obveščena o junaški smrti svojega moža, rezervnega poročnika, je vzela večjo množino sublimate in položila sliko svojega moža na'desno stran prsi ter se potem ustrelila iz revolverja proti. srcu. Kroglja je prebila sliko in telo mlade žene. Rana je smrtna. A mož ni mrtev, ampak ujet!
Umor in poskušen samoumor. Korporal pri 3. havbični diviziji v Mariboru Erano Simak je zapravil denar, s katerim bi bil moral za nekega prostovoljca kupiti konja. Ognjičar Leitner je prišel temu poneverjenju na sled in je Simaika čakala seveda o-stra kazen, Simak, ki je doma s Češkega, oženjen in oče šestih otrok, je imel v Mariboru z delavko Mar. Kraner ljubezensko razmerje, ki pia se je razdrlo, ko je Marija Kraner izvedela, da je njen ljubimec oženjen. Vse te neprilike so spravile Simaka v tako duševno stanje, da je ustrelil svojo ljubico na nekem izletu v mariborsko okolico. Nameraval je ustreliti tudi ognjičarja Leitnerja in ga iskal po raznih gostilnah, Dobil ga pa ni in vedoč, da bo aretiran, kadar se vrne v Maribor, je obstrelil samega sebe in se težko ranil. Marija Kraner je umrla, Simak pa leži v bolnišnici.
Sv. Višanje. Iz Žabnic na Koroškem se poroča: Sv. Vi-šarje se bodo letos izjemno odprle šele v nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, to je dne 6. junija in sicer tako, da bo v vojnem času redno samo ob nedeljah in praznikih ena sv. maša. Med tenom ne bo romarska cerkev odprta. Cč. gg. dušni pastirji se uljudno prosijo, vernike-romarje na to spremembo opozoriti. V izrednih slučajih naj1 se blagovoli o pravem času naznaniti župnemu uradu: Žabnice, Koroško.
Pegasti legar v Mariboru. Med vojaštvom v Mariboru se je pojavil en slučaj pegastega logarja.
Maribor. V našem mestu se bo poleg sedanje moške stavila nova kaznilnica za mladoletne kaznjence. C. kr. stavbeni urad za stavbo sodnijskih poslopij razpisuje dela za stefVbo v „Grazer Tagblattu.“ Ponudbe se vlagajo na stavbeno vodstvo, ki ima svojo pisarno v Mariboru, Sodnijska ulica štev. 14.
Maribor. Poveljstvo artilerijske in kavalerijske vojašnice naznanja, da se radi kužne bolezni tamošnji vojaški konji ne \morejo dati prebivalstvu v pomoč pri poljskem delu.
Maribor. Lastnik mariborskega gradu, baron Tiwickel, je podaril zvon v grajski kapelici za vojne namene. Ključavničar Sinkovič je zvon v stolpu razbil.
Maribor. .Gojenec tukajänje vojaške akademije Vladimir Vauhnik je imenovan za ppročniKa pri pešpolku štev. 7. Mladi poročnik je sin g. nadučitelja Vauhnika pri Sv. Marku niže Ptuja.
Studenci pri Mariboru. Dne o. maja je umri posestnik in gostilničar Janez Mo(der, star 58 let.
Ruše. Trgovec Miha Sernc je stal cine 6. t. m. v Gradcu pred vojaškim sodiščem. Bil je oproščen.
*	Sv. Peter niže Maribora. Tukajšnji rojak J Golob, ki je služil pri 47. pešpolku, piše c. g. župniku M. Štraklu, da je bil na bojišču jdvakrat klakor na čudežen način rešen.. V hudem dežju sovražnih krogel mu je irčalo nešteto krogel mimo glave, en,a mu je preluknjala jedilno posodo na hrbtu, druga pa je obtičala v mesni konservi, ki jo je imel v žepu, tretjo-krat pa mu je sovražna krogla puško popolnoma razbila, a njemu se ni, zgodilo nič hudega. Golob se je v boju zaobljubil Mariji Gorski in ta ga je res čuvala in rešila smrti, med tem, ko so njegovi tovariši padali na desni in levi kot snopje na polju. Vsled silnih naporov v hudi zimi je Golob zbolel in se nahaja sedaj v gradu Vasoldsberg pri Gradcu v tamošnjem vojaškem okrevališču.
Iz Slovenskih goric. Po stari lepi navadi se je tudi letos pri Sv. Trojici v Slov. gor. obhajalo Flori-janovo; prišlo je sedem procesij iz okoliških, deloma zelo oddaljenih župnij.
*	Račje pri Mariboru. Lepo število, čez 75 krepkih mož in mladeničev je odšlo iz naše občine pod cesarsko zastavo. Kakor je slišati, se jih že nekaj nahaja v ruskem ujetništvu, drugi se še bpjujejo, precejšnje Število jih je pa že padlo in izkrviavelo za našo drago domolvino. Med temi je bil tudi naš Fran Veber, star 27 let. Sel je v začetku vojske s toviajriši neustrašeno v boj ga severno bojišče in je bil prvo-krat ranjen dne 26. avgusta in sicer tako nevarno, da je samo za las manjkalo in krogla bi bila pri srcu. Ozdravel je in moral je pozneje zopet na krvavi ples. Dne 18. februarja ga zadene šrapnelski drobec v glavo in sicer s tako silo, da je vsled ran dne 25. aprila izdihnil v graški bolnišnici svojob lago dušo. Kako je rajni ljubil svoje domiače., nam je j apno iz njegovih pisem, ki jih je pisal, dokler je bil pri zavesti. Kako rad bi bil videl mater, očeta, sestro in brata Janeza, ki je že dvakrat ranjen in sedaj vsak čas pripravljen zopet oditi nad sovražnika. A ta želja se rajnemu Francu ni izpolnila, Dne 27. aprilai so slivniški zvonovi jemali slovo od ranjkega junaka. Žalujoči domači in 'drugi znanci so pa odhiteli v Gradec, da spremijo blagega sina in brata v hladen grob. — Čeravno si nas zapustil, nas tolaži spomin, d,a' vidimo se tam enkrat, kjer ni več bolečin. Počivaj sladko
. v miru!
\	Središče. Dne S, t. m, je po daljši bolezni umrl
tukajšnji zdravnik dr, Josip Spesič, ‘Pogreb se je vršil dne 5,, t. m. N. v m. p. !
Središče. Vrla dekleta Dekliške Zveze ponovijo v nedeljo, dne 9. maja, ob 7. uri zvečer, glediško i-gro ,„Dve materi“ za osirotele domačih v vojski padlih vojakov. Ne morete si misliti igre, ne primernejše za Marijin mesec, ne tolažilnejše žaj sedanje čase. Pridite torej, ki je Še niste videli!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Dne 8. maja, ob
3.	uri popoldne, je prihrula nevihta, z dežjem in točo, trajajoča poldrugo uro, tako silna, da stari ljudje take ne pomnijo, Segala je od Polenšiaka čez Sv. Lenart, Veliko Nedeljo, Ormož, prek ma Hrvatsko. Vinogradi po Zamušanskem Vrhu in Predavi so hudo prizadeti o toče, Lenairtsko polje je bilo v par četr-tinkah ure podobno jezeru; ceste in tudi železniški tir je bil ponekod pod vodo, Zlamlajenih je veliko travnikov in njiv. Novo nasajeni krompir in koruza je ponekod popolnoma uničena, ker je deloma zemljo odneslo, ra,zoralo ali pa zapalilo. Treskal in hudega vremena reši nas, o Gospod!
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo, dne 9. maja, ima naša Dekliška Zveza zborovanje in občni zbor z deklamacijami, petjem in poučnim govorom*. Mladenke, pridite polnoštevilno !
*	Crnagora pri Ptuju. Ker se razširja neresnična govorica, da letos v naši romarski cerkvi ne bo shodov, se naznanja, da se vrši na „žegnansko“ (lo-čko) soboto in nedeljo, to je 15. in 16. majnika, veliko romanje in shod, kakor vsako leto do sedaj, ter bo za romarje v cerkvi vse preskrbljeno.
Celje. Zdravstvene razmere so sedaj v našem mestu dokaj dobre. Kakor se poroča, je v celem mestnem okolišu samo devet slučajev nalezljivih bolezni.
Celje. Srečke Slovenske Straže se prodajajo v trgovini g. Kocuvana na Okrožni cesti.
Celje. lGletni sluga Maks Jelen je ukradel svojemu gospodarju dr. J. Riebl-u iz miznice 1600 K in zbežal. Prijeli so ga v Ljubljani in izročili okrožni sodniji v, Celju.
Sv. Peter pod Sv, goralmi. Eko oni Josip Gubina, kateri je služil pri 2. diviziji gorskega h avbi č-nega polka, je v Karpatih obolel na logarju. Huđo-obolelega so ga prepeljali na Dunaj, kjer se še daj zdravi v cesarski jubilejni bolnici, od kotier se poroča, da se mu stanje zboljšuje.
*	Marenberg. Dekliška Zveza ima v nedeljo, dne 16. maj-nika* pri Sv. Janezu mesečni sestanek.
*	Opozarjamo, da loterija Slovenske Straže ni v nobeni zvezi s, srečkami „Srečkovnega zastopstva v Ljubljani.“ Srečke Slovenske Straže se naročajo edinole v pisarni Slovenske Straže v Ljubljani. — Slovenska Straža.
*	Slovenska županstva so v prvi vrsti poklicana, da namene Slovenske Straže, : ki jih ima s svojo veliko, loterijo, pod-pro v kolikor mogoče največji meri. "Upamo, da vsak slovenski župan, vsak slovenski občinski svetovalec, ki bo te vrstice bral,
takoj v svoji občini vse potrebno utrene, da bo njegova občina se v prvi vrsti zabliščala med onimi, ki razumejo sedanji por ložaj.
„Svetovna vojska.“ Izšel je 13. sešitek „Svetovne vojske“, ki prinaša pisma slovenskih vojakov, opise naših in nemških-ba-terij in ljudstvo v orožju ter razne „Črtice,“ četrtletna naročnina 3 K. Naroča se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
„Qhstrirani Glasnik“ štev. 36 prinaša slike naših spodnještajerskih padlih slovenskih junakov u IJaneza Ažnoh iz Slo-venjgradca, Alojzija Stuper iz Št. Pavla pri Preboldu, Antona Prah od Sv. Križa tik Slatine in Franca Colner iz Vidma ob Savi. „Ilustrirani Glasnik“ stane za celo leto 8 K in se naroča v Katoliški Tiskarni v Ljubljani.
2ia, katehete in pridgarje. Z dovoljenjem kn.-šk. ordinariata lavantinskega je izšel v založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru življenjepis novega papeža, pod naslovom: „Sv. Oče Bene« dikt XV.“ Priredilo je spis zelo zanimivo in uporabno uredništvo „Slovenskega Gospodarja.“ Čeprav obsega knjižica dve poli, 36 strani, vendar se ji je nastavila malenkostna cena 10 vin. za izvod, po pošti 13 vin., koji znesek se blagovoli vposlati v poštnih znamkah na tiskarno. A tudi kdor ni katehet ali pridgar, naj si oskrbi lepo knjižico, ker je dosedkj edini slovenski življenjepis novega papeža.
*	„Sv. Križev pot za vojni čas.“ Ta knjižica se zopet dobiva v Cirilovi tiskarni v Mariboru. 100 komadov stane s poštnino vred 7 K 50 v, 50 komadov 4 K, 25 komadov 2 K, 10 komadov 90 v. Denar naj se pošlje naprej ali pa v znamkah.
*	Molitve za mir, ki se po zapovedi sv. Očete, oziroma prečastitega kn.-šk. ordinarijata, naj opravljajo letos posebno pri majniški pobožnosti, oztroma tudi pozneje, dokler še bo trajala sedanja vojska, se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru na jako priročnih listekih. Stane pa 100 komadov s poštnino vred 60 v. Denar se pošlje najbolje naprej.
*	„Lavretanske litanije“ Matere božje za mešani zbor, o-ziroma eno-, dvo- ali triglasni zbor, zložil Franc Ferjančič. Cena 30 vin. Te litanije, ki so ravnokar izšle, bodo dobro došle našim pevskim zborom. 2 njimi p'aj ne bo vstreženo samo pevovodjem in pevcem, temveč tudi občinstvu, kei; se bodo litanije po svojem ustroju in značaju povsod hitro udomačile. Mesca maj-nika in za vse Marijine praznike bodo prav dobro došle. Dobe se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
*	P. n. župane opozarjamo, da se dobijo v tiskarni sv. Cirila v Mariboru: Prošnje za dovoljenje Manja, oziroma prodaje govedi in prašio, kakor tudi Potrdila o podelitvi dovoljenja za Manja telet.
*	Izborni zemljevidi. Kartografien! zavod G. Freytag &
Berndt na Dunaju je izdal več izbornih zemljevidov, M se dobijo po Izredno nizkih cenah:	1. Zemljevid, M nam predočuje
avstTijsko-nemško-rusko bojišče (Karpate), stane s poštnino vred samo H 1.30:	2. Zemljevid Severne
Francije in Belgije stane s poštnino vred samo K 1.30; 3. /Zemljevid A !h g’1 i'j e i(n Z| a h o d,n e Francije (torišče podmorskih bojev) s poštnino vred samo J90 v; 4. Zemljevid južnega bojišča (Srbije in obmejnih avstro-ogrsMh pokrajin) stane s pošjfcnino vred 45 v. — Natančneji zemljevid Balkana siane K 1.30, — Ker so navedeni zemljevidi res točno in v barvanem tisku izvršeni, jih čitateljem toplo priporočamo. Naslov za naročila: Kartografični zajvod G. Fi’eytag & Berndt, Dunaj, VII., Schotitenfeldgasse 62.
Zadnja poročila došla v petek dne 7. maja.
Najnovejše avstrijsko uradno
poročilo. .
Cez 50.000 Rusov ujetih.
Dunaj, 6. maja opoldne. Na- bojišču v zahodni Galiciji prodirajo zavezniške cete dalje zmagovito naprej. Zbrane sovražniko-
ve četic v ugodnih postojankah skušajo kriti umikanje glavne ruske armade.
Veliki sovražni oddelki so po Sunku, ki so ga, naši izvršili sovražniku v bok,, močno ogroženi.
Okolica mest Jaslo in Djukla je že dosežena, po naših četah.
Po bojih, ki so sedaj v teku, bo uničenje UL ruske armade izpopolnjeno. Število ujetih. Rusov je naraslo čez 50.000,
Drugače je položaj nespremenjen, V dolinj rek» Drava je bil močen sovražni napad na višino Ostri Vrh krvavo odbit; ujetih je bilo 700 Rusov,
Boj za Ypern.
Iz glavnega nemškega vojnega stana se z dne
6.	maja poroča:
Skoraj na, .celi bojni črti so se vršili hudi artilerijski boji.
Pri Tpernu so dosegle nemške čete novih uspehov. Zasedle so kraj van Heule ob železnici Messines—Ypern. Ujetih je bilo več sto sovražnih vojakov in zaplenjenih 15 strojnih pušk.
Grda barantija nevtralcev.
Angleška „.Morning Post“ poroča iz Petrograda: Ižvestne nevtralne države sedaj nai tako grd način barantajo s svojo nevtraliteto, da menda v svetovni zgodovini za to nimamo vzgleda. rOd obeti strani zahtevajo ponudbene predloge in samo glede na ponudbe hočejo nevtraliteto. ali vzdržati ali opustiti.
Francosko zlato za Italijo.
„Züricher N, N.“ ve poročati, da je zadnje čase francoska banka poslala precej zlata v tujino. Ker kroženje denarja ne kaže nobenega prometa z Angleško, slutijo, da je šlo zlato v Italijo,, in sicer z o-zirom na mogoče dogodke in v soglasnem dogovoru notnih bank zaveznikov,
Obsebno stanje v Libiji.
Italijansko) ministrstvo je proglasilo nad pokrajino Libijo (Tripolitanija) obsedjno stanje. Vojno ministrstvo pošlje novih ojačenj v Tripolitaiiijo. ker postaja položaj v tej deželi za Italijane radi upora À-raboev in drugih mohamedanskih' rodov vedno opasne],ši. Pri nekem boju v Cireuejki so imeli Italijani. 600 mrtvih in ranjenih.
Japonska izročila Kitajski ultimatum.
Japonska je izročila Kitajski ultimatum. V ultimatumu se zahteva, da mora Kitajska v48 urah ugoditi zahtevam Japonske. Japonska javnost je popolnoma mirna in je mnenja, da ne bo prišlo do vojne, ker bo Kitajska odjenjala.
Sveta in dol:r»	misel "moliti asm mrtve, da ibi
bili arešeni grehov. II. Mak. 12, 46, Z namenom, da bi izposlovali gorečo molitev za dušni blagor pokojnega sobrata, naznanjamo vsem dobrim prijateljem in znancem, da je velečastiti gospod
Alojzij Haubenreich
'	• •	..-vy
kn« ik. duhovni svetovalne 1st ekspedltor
dne 6. majnika ob pol 5 uri popoldne po kratki in mučni bolezni nenadoma mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki preblagega ranjkega se bodo v soboto dne 8. majnika ob 4. uri popoldne pri hiši žalosti Piarrhoigasse št. 9 slovesno blagoslovili ter na mestnožupnijskem pokopališču v Mariboru v rodbinskem grobu položili k zadnjemu počitku.
Sv, maša zadušnica se bode darovala v pondeljek dne 10. majnika ob 10. uri v stolni cerkvi v Mariboru.
V MARIBORU, dne 6. majnika 1915.
Mariborska duhovščina.

sf
. F-i
’	'V?:
>y^.v i
Ranjeni, padli in ujeti.
> ; ;	:’>a Domobranski pešpolk štev. 4:
Mrtvo moštvo:
Arh Frane, pešec, Slovenjgradec;
Den g g Simon, pešec, Kamnica; Dobravc Janez, pešec,
Brežice ;
Fabjančič Janez, pešec; Fischer Janez, poddesetnik, Starting ;
Gallo Jožef, Slovenjgradec ;
Hojdinjak Franc, stotnijski tambur, Ljutomer; Hölbl Fran, nadomestni rezervist, Marenberg; Horvait Roman, pešec, Maribor;
Jiavornik Peter, nadomestni rezervist, Vuzenica; Jelen Ferdinand, pešec; Jelen Jožef, pešec, Konjice;
Kroflič Franc, pešec, Sv. Janž; Krumpak Franc, poddesetnik, Ptuj ;
Miklavc Ignacij, četovodja, Slovenjjgradec ;
Podgoršek Martin, pešec, Slovenjgradec; Prešern Franc, nadomestni rezervist, Ukve; Puk Edvard, četovodja, Št. Vid;
Rainer Jakob, poddesetnik, Št. Vid;
Salamon Jožef, pešec, Celje ; Sosner Peter, poddesetnik, Maribor; Stropnik Martin, nadomestni rezervist, Topolšica;
Valant Benedikt, nadomestni rezervist; Verbič Gregor, nadomestni rezervist, Šoštanj.
Urh Jožef, nadomestni rezervist, Slovenjgradec; kaljeno moštvo:
Antolič Alojzij, pešec;, Arčon Henrik, pešec;
Bazelj Janez, pešec; Beguš Tounaž, pešec; Bergman Izidor, narednik ; Breznik Franc, pešec ;
Čebular Franc, četovodja; Cekon Karol, nadomestni rezervist; Cerjak Janez, pešec; Cerne Rudolf, poddesetnik; Cernko Koloman, nadomestni rezervist; Češek Jbžef, pešec; Črešnik Lovro, pešec; Čufer Jožef, nadomestni rezervist;
Derganc Janez, nadomestni rezervist; Dobravc Jožef, pešec; Domanjko Martin, pešec; Dovjak Ulrik, pešec; Drolc Ai-ton, nadomestni rezervist;
Ferjan Janez, nadomestni rezervist; Fras Janez, pešec; Friškc|'/ec Mihael, pešec;
Gajler Jakob, pešec; Goričnik Janez, pešec; Gorjakošek Janez, častniški sluga; Gorjanc Avgust, desetnik;:	Gradišui
Karol, pešec; Grebenc Jernej, pešec; Gregorič Ignacij, pešec; Gregorič Simon, pešec; Gujznik Andrej, pešec;
Hlade Ljudovik, četovodja; Horvat Jakob, desetnik; Huber Jakob, nadomestni rezervist; Huber Janez, nadomestni rezervist ;
Iršič Jožef, pešec;
Jamnik Franc, pešec; Janiš Janez, nadomestni rezervist; Jelen Franc, pešec; Jereb Anton, pešec; Jereb Anton, nadomestni rezervist; Jerej Janez, nadomestni rezervist; Jerman Jak., nadomestni rezervist; Jug Simon, poddesetnik; Jurglič Janez, nadomestni rezervist; Justin Janez, nadomestni rezervist;
Kadunc Janez, nadomestni rezervist; Kasesnik Alojzij, četovodja; Kastelec Franc, nadomestni rezervist; Kač Edvard, desetnik; Kmetec Andrej, pešec; KogeMk Janez, pešec; Kupajnik Matija, poddesetnik; Kapun Konrad, pešec; Kolenc Anton, pe>-šec; Kovač Karol, pešec; Kovačič Anton, nadomestni rezervist; Kovačič Rajmund; Krajnc Leopold, nadomestni rezervist; Krainer Janez, desetnik; Kremžer Simon, pešec; Kren Jožef, poddesetnik; Küster Pavel, nadomestni rezervist;
Laurič Andrej, pešec; Lipko Karol, pešec; Lubi Alojz 2, pešec; Lukner Anton, pešec; Lekše Valentin, pešec;
Majcen Vid, pešec;
Nerat Ignacij, pešec;
Očko Franc, pešec ;
Petrič Janez, desetnik;
Rak Janez, pešec;
Sitar Rudolf, pešec;
Trtinek Jožef, četovodja;
Urh Pavel, pešec;
Žagar Janez, pešec.
Lovski bataljon štev. 20.
Ujeto moštvo:
Bohanec Alojzij, nadomestni rezervist, Ljutomer, Bijsk, Rusija ;
Cahon Leopold, nadomestni rezervist, Ponikvi», Bijsk, Rusija; Čuš Janez, nadomestni rezervist, Ptuj, Nižnij-Novgorod, Rusijo ;
Glas Alojzij, pešec, Ptuj, Bijsk, Rusija;
Kladnik Anton, pešec, Brežice, Bijsk, Rusija; Kolar Martin, nadomestni rezervist, Brežice, Jegodjevsk,. Rusija;
Onič Franc, nadomestni rezervist, Maribor, Lgow, Rusija;
Plevnik Mihael, nadomestni rezervist, Celje, Lgow, Rusiju; Podvršnik Anton, pešec, Maribor, Lgow, Rusija; Polanec Vinko, pešec, Maribor, Moskva, Rusija; Praznik Ferdinand, pešec, Celje, Bijsk, Rusija;
Vrabel Anton, korporal, ptujska okolica, Barnaul, Rtisija; Visočnik Andrej, poddesetnik, Hočko Pohorje, Jegorjevsk, Rusija;
Žerak Franc, pešec, ptujska okolica, Lgow, Rusija.
Lovski bataljon štev. 26:
Čenčič Janez, nadlovec, r;
Mekuš Jožef, lovec, r;
Gabrovec Janez, lovec, mrtev; Glavnik Matija, lovec iz Ptuja, mrtev;
Kocijančič Janez, patruljovodja, r;
Lukofnjak Blaž, podlovec, r;
'Mhrinič Jožef, lovec, r;
Ogorevc Janez, lovec, r; Oprešnik Mihael, lovec, r;
Purič Franc, lovec, r;
Bak Franc, lovec, Konjice, mrtev;
Štruc Jakob, lovec, Slovenjgradec, mrtev; Sigi Jožef, lovec, r;
Vouk Anton, patruljovodja, mrtev ;
Zmajšek Anton, lovec, Brežice, aytev; Žitko Rudolf, pod-lov.ee, r; Zobec Jožef, lovec, r.
Razni:
Pri imenih.brez označbe ali mrtev, ali ujet, se gre za ranjence.
Arlt Ernest, enoletni prostovoljec, Celje, ujet. v Rusiji; Andres Rudolf, nadporočnik 9t>. pešpolka; Andreovič Peter, kadet, 29. pešpolk; Abramovič Jakob, poročnik 96. pešpolka; Arh Jos., topničar, trdnjavski artilerijski polk štev. 8;
Podkiršik Anton, pešec, polk ??, doma na Štajerskem, u-jet v Charkowu, Rusija; Pražak Gerald, poročnik v rezervi, iz Celja, v ruskem ujetništvu; Pavlin Franc, poročnik v rezervi, 47. pešpolk, v ruskem ujetništvu v Moskjvi; Potočnik Andrej, pešec, poljski lovski bataljon štev. 7, mrtev; Paulinič Anton, pešec, 7. pešpolk; Perger Mihael, lovec, 20. poljski lovski bataljon, Celje, ujet, WoroneS, Rusija; Planinšek N., topničar, Celje, mrtev;
Stdatass Rupert, pešec, doma na Štajerskem, polk ??, v ruskem ujetništvu v Charkowu; Samec Franc, nadporočnik, 96. pešpolk, mrtev; Sagmeister Majtija, korporal 7. pešpolka; Škorc Janez, 26. domobranski pešpolk, Brežice, mrtev; Springer Rajmund, stotnik 47. pešpolka, ranjen in Ujet; Schmeidel Otmar, poročnik 47. pešpolka, ujet; Skaluik Robert, praporščak 26. domobranskega pešpolka, v ruskem ujetništvu v Penza;
Gselman Jožef, korporal 94. pešpolka, ujet;
Čeplak Ferdinand, poročnik v rezervi, 4. bos.-herc. pešpolk, ujet;
Nemec Franc, poročnik v rezervi, 20. poljski lovski bataljon, in Novakovič Robert, poročnik v rezervi, 5i. domobranski pešpolk, oba ujeta v Nerehti, Rusija;
Topolšek Jurij, pešec, Vuzenica, 7. pešpolk, mrtev; Tribuč Anton, pešec, 7. pešpolk; Trstenjak Janez, topničar, trdnj. topničarski polk štev. 9;
Makovič Aleksander, nadporočnik, 26. domobdajnski pešpolk,v v ruskem ujetništvu v Nerehti, vladno okrožje Kostroma; Maček Janez, pešec, 20. poljski lovski bataljon, Sv. Jurij, ujet, Lukujanov, Rusija; Markošek Tomaž, saperski bataljon štev. 3;
Krajnc Štefan, 26. črnovojniški pešpolk, Spodnja Voličina, mrtev; Krajnčič Urban, pešec, 7. pešpolk; Kigerl Jakob, polk ? ?, Maribor, v srbskem ujetništvu v Nišu ;
Jere Franc, topničar, gorski topničarski polk štev. 8; Jesenko Valentin, pešec; 7. pešpolk; Ivančič N., topničar, 3. gorski topničarski polk;
Dolinar Peter, 3. pijonirski bataljon, ujet; Dolšak Franc, nadomestni rezervist, Ptuj, v ruskem ujetništvu Taškent;
Findrik Peter, praporščak, 26. domobranski pešpolk; Fri-dek Franc, pešec, 26. domobranski pešpolk, mrtev.
Logar Janez, četovodja, 3. pijcpiirski bataljon, ujet, Taškent, Rusija; Lešnik Alojzij, ’poddesetnik 27. pešpolka, Maribor, ranjen in ujet v Jalutorovsku, Rusija;
Raspotnik Henrik, pešec, 7. pešpolk; Raza Anton, praporščak, 26. domobranski pešpolk;
Verčnik Peter, poddesetnik, 7. pešpolk; Veselko Leopold, pešec, 7. pešpolk; Vlasin Jožef, topničar, topničarski polk št. 8; Vucnjak N., topničar, 3. gorski topničarski polk, mrtev;
Zupančič Franc, četovodja, 5. lovski bataljon, ujet v Nišu, Srbija;
Lepo posestvo
s sadonosnikom in njivami blizu Maribora se zavoljo bolezni proda po nizki ceni. Vpraša se pri Jožefu Senekar, posestniku v Krčevini štev. 43 pri Maribora.
Kuharica
vajena vsakega dela, išče službe. Öre tudi s» gospodinjo Vpraša se pri Frančiški Slana, pri g dr. Vi-zinger, Maribor Gornja Gosposka ulica.
Velika svota denarja
se zamore naklj učiti vsakomur, ki postane naš naročnik. Brezplačna pojasnila pošilja: Sreókovno zastopstvo 14, Ljubljana.
fissala'
% m3&
za moške, ženske in otroke, kakor tudi usnjate gamašne in galošne najboljše kakovosti prodaja doma in razpošilja po najnižjih cenah veletrgovina
R.StermeckivGeljušt.300
—:: Pišite po cenik. 1
Sedlarska obrt
v večjem kraju na Sp. Štajerskem, dobro upe ljana, se radi družinskih razmer pod ugodnimi pogoji odda. Vpraša se v upravništvu »Straže«.
Mia zaloga m, dragocenosti, srebrnine in opfttnlb reši po »saki cent
Tudi na obroke. - ilustr. eenik zastonj. - Gramofoni 20—200 K
Niki asta rem.ont.-ura K 8'60 Pristna srebrna ara	K	T—
Original omega ura	K	24'—
Kuhinjska ura	K	10'—
Budilka niklasta	K	3'—
Poročni prstani	K	2'—
Srebrne verižice	K	2'—
Večletno jamstvo.
Masi. Bieiinger
Ttisod. Fehrenbach
urar in očalar
IMBIBSH, Gosposko ui. Zfi
Kupujem zlatnino in srebro.
awr Ure!
V veliki izbiri in
Ure!
po nizkih cenah.
Srebrne ure za fante od 7 K Srebrne ure damske od 8 K Srebrne verižice od K 2 40 Sreb. verižice damske K 3 60 Zlate damske ure od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Precizijske ure, Schafhausen, Zenith, Omega, Eterne
Očala: Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
fiiaig Bureš Maribor
urar, zlatomer in očalar,
TegetMva cesta 39. Pni urar oil glav. kolodvora.
Prva in naj večja delavnica za cerkvena dela na slovenskem = jugu .............
K. Tratnik
Specialist v izdelovanja cerkvenega orodja in posede
Maribor Pff arrhofg.3
se priporočam prečastiti duhovščini za naročila vsakovrstnih monštranc, kelihov, lestencev, svečnikov itd. Staro cerkveno orodje popravljam, pozlatim in poerebrim v ognju. — Za vsako delo jamčim. — Mnogo priznalnih pisem na razpolago.
Ali ste že kupili srečke „Slovenske Straže”! Kupite takoj! Srečka samo 1 K.					
Tiskarna sv.	Ci	ril	la	\	r Mariboru
sprejema vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela kakor: časnike, knjige, brošure, stenske in druge koledarje.
Za vlč. župnijske urade: spovedne in misijonske listke s črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavne občinske, šolske in druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise. : prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce : pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvnim tiskom. Za posojilnice, zadruge in društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprejemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila itd.
Brzojavni naslov : Cirilova tiskarna Maribor
Trgovina tiskarne sv. Cirila
MARIBOR, v lastni hiši Koroška cesta štev. 5
priporoča svojo veliko zalogo raznega papirja, peresnikov, peres, škatljic za peresnike, svinčnikov, radirk, kamenčkov, tablic, črnil, zavitkov (barvanih in belih, v vseh velikostih), trgovskih knjig, noticov, pismenega papirja v mapah in žkatljah, razglednic, itd. — Svete podobe (male, velike in stenske),v razpela vseh velikosti, molitveniki, moleki, svetinjice, škapuliiji. — Štambilije za urade in dr. — Postrežba točna in solidna.
SlROLIN"Rodte

Se det J v ct vseh ! ek a rnah à KM -
Prsne bolezni, oslovski kdsolj, naduha,po influenca«
Kdo naj j o smije Siro/m ?
V Vsak, ki h*pl na frajnem kaAlju
lažje |e obvarovati se botexn^nego |o zdravi«. ,1 Osebe s kroničnim katarom bronkijev, ki s Slrotinom ordrave.
3u Vodušljivi .katerim Sirolin x.natno olehča naduho
»k Skrtafuzn» ofroci.pri katerih «jčinkujeSirolin z. ugodnim vspohom na splošni pocuiek.
fr 8AÖEL
Znano ie,
da se kupi
pri staroznani domači zanesljivi trgovini a» sa no po oetd itap&i tudi pray dobro
Sukneno blsgc (Stofi za moške in dečke.)
NovcmodnO volno za ženske in dekleta.
Nvjnovtjie perline blago za obleke in bluze,
PlaSno belo In pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje in rjuhe, brez šiva in teatraee.
Srajc izjotav jene vseh velikosti za moške in žensk*. Predpasnikov velik« Izbir, za prati in iz črnega atlasa,
Zrnirsj nevest, robcev iz svile in aa prati, kakor vseh vrt») blaga za domačo vporabo. s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnib pr® dnostih, zatorej pošljem na zahtevanje
ZASTONJ
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev 'na razpolago.
K. Worsche Maribor
I Gosposka ni. D. (Herrens. O!
Knjigarna, umetifeiRe im musikniiie.
Goričar ^Leskovšek
Celie
trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami na debelo in drobno, priporoča: trgovcem in preprodajalcem velikansko izbero dopisnic XX P° raznih cenah. XX Za gostilničarje:
Papirnate servijete vsled novih predpisov namestnije v Gradcu po zelo nizkih cenah.
Ker je sedaj mnogo obitelj, katere pogrešajo moške, kal eri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič
• •
Maribor,
Gosposka Ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo zastonj.
Pozor kmetovalci!
Preskrbite si pravočasno, posebno sedaj v vojskinem času, jamčena, zanesljiva in kaljiva semena, n. pr.: domačo, nemško (Lucerna), kamnito deteljo, travo, peso rumeno in rudečo, sploh vsa poljska, kakor tudi vrtna in cvetlična semena od znane in odlikovane tvrdke Mauthner, ki se dobivajo pri domači tvrdki
I. RAVNIKAR CELJE
Trgovina s špecerijskim blagom, z barvami in deželnimi pridelki ter zaloga vseh vrst mineralnih voda.
MF* Solidna in točna postrežba. 'fH
Edina šfaferska steklarska narodna trgov».*.
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI
Graška cesta
® • • • 9 •
CELJE
priporoča po itajnižfih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Nafsolidnefša in točna postrežba.
Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju
zadruga s ne® m. se vezo
Obrestuje Hranilne vloge po II Gl 12 IG
od dneva vloga do dneva vzdiga
Rentni davek plača posojilnica sama,
4
Dele posolilo
na vknjižbo, na osebni kredi! in na zastavo vrednostnih listin pod selo ugodnimi pogoji Prošnje za vknjižb© dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
za strank® vsak delavnik od 9, do 12. ure
dopoldne.
- Posojilnica daje tudi domače hranilnike» -
f lastni hiši (Hotel tPri belem voti»*) » Calili. Graška cesta 9,1. nacUtr

Spodnfeštaj. ljudska posojilnica v Mariboru
r. z. s S&, s.
I
I
sprejemajo od vsakega in »e obrestujejo: navadno po 4V,%, proti trimesečni odpovedi po 43/«0/«. Obresti te pripisujejo h kapital* £.1.1 aiUlJlC VHiy« l. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinil*.
Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama.
CO	*e klanom in sicer: na vknjižbo proti pupilarui varnosti po 5740/ot na vknjižbo sploh po »7.%, na vknjižbo in poroštvo p*
Jr l#S«Lr|£l£*	««J Vica.JJ57,% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojajo na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih
prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolk*.
Uredite	?° 5Ba®-° sredo in četrtek od 9. do 19. ure dopoldne in vsako soboto ad 8. do 12. uro dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema
Polasuila SCI CtcliO-iO in prošnje prejemajo vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne.
^	**	'™* Posojilnica ima ludi na razpolago domač« hranilne nabiralnika.

Stolna ulica št. 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).
MHMMHRCMMimMMHnaaMi
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.“
Odgovorni urednik: Franjo Žebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.