Emona letošnji prvak Kot vsako leto je tudi letos ZTKO Center pripravila ob-činsko prvenstvo v veleslalo-mu za OZD, KS in druge skupnostL Na smučiSčih v Kranjski gori se je za naslove občinskih prvakov pomerilo kar 350 posameznikov in 38 organizacij. Med moškimi so bili v skupnem seštevku naj-boljši tekmovalci Ljubljanske banke, pri zenskah in v skup-nem seštevku pa je slavila ekipa Emone. Rezn]tati-moškiA(49U^-movalcev): 1. Lovšin (Inter-trade) 37,65, 2. Lavtižar (Emo-na) 38,68, 3. Šetina (SCD 39,52; moški B (87 tetanoval-cev): 1. Kavčič (SCD 33^1, 2. Rant (Intertrade) 3534, 3. Manfreda (ŽG) 36,78; mošlri C (55 tekmovalcev): 1. Pintar (Elektro) 30,91,2. Vovk (Inter-trade) 31^4, 3. Zupan (Avtote-hna) 32,17; moški D (23 tek-movalcev): 1. Štravs (ZG) 33,45, Pogadnik (Veleteksiil) 33,84, 3. Ulčar (Emona) 34^5. Zenske A (21 tekmovalk): 1. Papler (Emona) 42,21, 2. Ja- klič (Ljubljanska banka) 43,58, 3. Košak (Intertrade) 44,48; ienske B (46 tekmo-valk): 1. Kavčič (Pravosodje) 34,08, 2. Bregant (Avtotehna) 37,74, 3. Lampič (L.jubljanska banka) 38,19; ženske C (25 tekmovalk): 1. Svet (Sk. C) 37,17, 2. Rotar (Emona) 38,14, 3. Kalan (Pravosodje) 38,50. Sknpno 8 moški: 1. Ljub-ljanska banka — Združena banka 21, 2. Slovenija ceste-Tehnika 27,3. Intertrade 28,4. Emona 30, 5. Zelezniško go-spodarstvo 34. Žeoske: 1. Ehnona 7, 2. Ljubljanska ban-ka - Združena banka 19, 3. PTT 23, 4. do 5. Intertrade in Statistika 31. Sknpni vrstni red: 1. Emo-na 37, 2. Ljubljanska banka -Združena banka 40, 3. Inter-trade 59, 4. PTT 69, 5. Stati-stika. Pri ZTKO Center so z orga-nizacijo, predvsem pa z ude-ležbo, nadvse zadovoljni, kajti tekmovanje je ravno zaradi velike množičnosti odhčno nspelo. Le malo dni nas še loči od koledarske pomladi, od časa, ko na poljih in tratah vse zacveti. Pa ne le na poljih in travnfkih, tudi v naši lepi in beli Ljubljani je marsikaj »zacvetelo«. Zidovi in fasade so polne madežev, odkruškov, poškodb, malomarno-sti. Denimo, da je vse to res povzročila zima in bomo stvari popravili, ko bo topleje. Vendar se pazljivejši sprehajalec na more znebiti vtisa, da prenekatera fasada »cvete« že več pomladi zaporedoma, ne da bi to sploh kdo opazil. Koliko pomladi bomo še tako brezbrižnl do hišnih pročelij, ki so pogosto tudi del bogate kulturne dediščine? FOTO: TADEJ BRATOK, CVETO PAVUN