Slev. 210.
V UBDOOtt v BCfleflO Hw !i SeMfffl 1924. Posamezna številka stane 2 Din. LS!0 LIL
Naročnina
za državo SHS:
na mesec......Din 20
ta pol leta..... .120
za celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno.......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno
v Jugoslaviji , . . . v inozemstvu . . . .
Din 40 . 60
Cene lraser&lom:
Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1*50 iu Din 2 —. večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2 50, veliki po Din V— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6'—.
Pri vefi|om naročilu popust.
Izhaja vsak dan Izvzemšl ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
?m\u oiatoaa v oGiovinl
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo UiedniStva telefon 50. upravniStva 528.
Političen list za slovenski narod.
Uprava Je v Kopitarjevi ulici 0. Čekovni računi Ljubljana 10.650 in 10.349 (za Inaerate) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011. Praga in Dunaj 24.797.
Fašizem v krčih,
(Od našega rimskega poročevalca.)
Notranje razmere Italije se približujejo odločilnemu preobratu. Borba med fašizmom in veliko večino italijanskega naroda je prikipela na vrhunec in se bo morala kmalu odločiti. Fašizem razpolaga sicer še s silovito močjo, tristotisoč oboroženih mož ščiti Mussolinijevo vlado, toda kljub svoji mogočni oblasti je danes Mussolini že premagan in se bori za svoj obstanek z zadnjimi obupnimi napori.
Kako je to mogoče, ko ima diktator v zbornici veliko večino in ko nimajo opo-zicionalne stranke v deželi nobene, niti najmanjše oborožene organizacije?
Opozicija je izpodkopala fašizem samo s svojo spretno politiko in je prisilila Mus-solinija, da si je sam zrušil podlago, na kateri sloni njegova vlada.
Od umora poslanca Matteotija do danes je zahtevala in zahteva opozicija samo eno: da se zasledijo in kaznujejo vsi krivci in da zmaga v Matteotijevem procesu v vsem pravica. Ta zahteva se zdi povsem preprosta in nedolžna, toda je najstrahovi-tejše orožje proti fašizmu. Opozicija namreč dobro ve, da je umor poslanca Matteotija le člen v verigi strašnih zločinov, ki jih je zagrešila vladajoča stranka. Ako se razprava proti morilcem Matteotija temeljito in pravično izvede, morajo priti na dan tudi ostali krvavi zločini fašizma in voditelji vladajoče stranke bi padli drug za drugim v mreže kazenskega zakonika. Proces proti morilcem Matteotija bi se spremenil v proces proti celotnemu fašistovske-mu režimu in privlekel tudi člane vlade na zatožno klop. Fašizem naj se zaduši v mlaki svojih lastnih zločinov.
Načrt opozicije je veličasten v svoji preproščini.
Zanimivo je opazovati, kako spretno, vztrajno in "ognjevito deluje opozicionalno časopisje zadnje mesece na tem načrtu. Svoje pristaše poziva na mir in red, obenem odkriva pa vsa zlodejstva, ki so v zvezi z Matteotijevim umorom in priganja sodnijo, naj ugotovi krivce. Danes se pečajo sodniki že s celo vrsto zločinov, v katere so vpleteni odlični veljaki fašizma, na dan prihajajo stvari, ki vzbujajo moreče skrbi vladajoči stranki. Vrv, ki jo je spletla opozicija fašizmu okoli vratu, se oži vedno bolj. Fašizem čuti razločno, da ga hočejo zadrgniti. Saj je opozicionalno časopisje začelo že odkrito namigovati, da je vpleten v zločine tudi Mussolini in da mora sodnija tudi njega klicati na odgovornost.
Ko je fašizem spoznal, kaj namerava dpozicija, se je dvignil na noge in začel braniti svoje življenje. Najprej je izdal odlok proti svobodi tiska, da bi udušil glas opozicije, začel je groziti z novimi nasilstvi, a dosegel je ravno nasproten uspeh .Opozicionalno časopisje se je zavedalo svoje zgodovinske odgovornosti in je neustrašno nadaljevalo započeto borbo, tvegajoč pri tem svojo eksistenco. Protiustavni odlok o tisku je vzbudil povrhu liberalne zaveznike fašizma in tako se je stvorila mahoma enotna fronta celokupnega laškega časopisja proti vladni tiskovni politiki. Samo četvo-rica fašistovskih listov si je upala braniti Mussolinijevo postopanje. Pod pritiskom javnega mnenja so sodniki odrekli odloku pravno veljavo in izjavili, da je odlok nezakonit in torej neobvezen. Časopisni boj okoli Matteotijevega procesa je šel naprej in danes je ni več v Italiji sile, ki bi ga mogla ustaviti. Da bi raztrgali zanjko, Idi jim visi na vratu, so se odločili fašisti za zadnji, obupni udar. Začela se je mobilizacija črnih srajc in fašistovski politiki so kar javno priznali, da se bliža oborožen 6popad, ki naj uduši Matteotijev proces, osvobodi ujete morilce in izroči fašizmu v roke diktaturo. Govorili so o odslovitvi kralja in o italijanski fašistovski republiki.
To je bila zadnja, usodna napaka fašizma, Kakor bi trenil so se uprli Mussoliniju njegovi liberalni zavezniki, ki tvorijo skoro tretjino vladne večine, spuntali so se celo nekateri člani fašistovskega vodstva, vzdignila se je armada in vmes je posegel sam kralj. V dolgem razgovoru z Mus-solinijem je kralj dal vladi ultimat in fašizem je spoznal, da bi naletel pri svojih načrtih na oborožen odpor armade. Fašizem je uvidel, cla je osamljen, in v zadnjih dneh spreminja že svojo taktiko, piše bolj milo
in se zaklinja, da bo spoštoval kralja in zakone.
Vse zaman! Časopisje njegovih liberalnih zaveznikov, ki imajo veliko besedo na dvoru, pozivajo kar javno Mussolinija., naj odstopi in izroči krmilo drugim rokam. Iz teh pozivov odmeva glas kralja iu armade,
ta glas je mrtvaški zvon, ki naznanja skorajšnji pokop fašistovskega režima.
Konec fašizma bo olajšal usodo naših bratov v Italiji, pomenil bo pa tudi dobroto za vso Evropo, kajti italijanski fašizem je zadnja velika postojanka protiljudske kapitalistične reakcije povojne Evrope.
Po koncentričnem naskoku opatije.
IZJALOVLJENI POIZKUSI KORUPCIONISTOV.
Belgrad, 13. septembra. (Izv.) Pretekli teden si je opozicija izbrala za koncentričen naskok na vlado, da bi njene pozicije zrahljala. Njen pogon pa je bil bolj podoben donkihotskemu naskoku na mline na veter nego resni akciji, l«cr opozicija nima nobenega realnega sredstva zoper sedanji režim, nego samo politične trike in intrige, kakor so običajne na Balkanu. Pa-šičevci so storili vse, kar jim je bilo mogoče, voljni so bili celo pustiti Pašiča pasti, samo da bi omajali vlado, to pa zgolj iz strahu pred zakonom o pobijanju korupcije. Mesto sedanje vladne koalicije bi bili radi napravili koalicijo, četudi brez Pašiča, z Davidovičevci, Jugoslovanskim klubom in muslimanskim klubom dr. Spahe. V opozicijo bi bili potisnili pa Pribičevičeve demokrate, ki bi itak v nobeni eventualni kombinaciji ne prišli več v poštev, in Ra-dičevce. Ti so jim za intrigiranje zlasti v zunanji politiki dobro došli in zatrdno so pričakovali, da bo jutrišnji govor Radičev izbil sodu dno. Pripravili so se že nato, da bi povzročili v Zagrebu nemire še v mnogo večjem štilu kakor za časa sokolskega zleta, pa jim je vlada zmešala z varnostnimi odredbami štrene.
Vsak najmanjši, tudi povsem nepolitični dogodek so razglašali kot pojav razpadanja države. Naročili so par incidentov v to svrho. Komunistom, so razglašali, raste greben, in ker ni več P. P. režima, da so že vse podminirali in da bo v kratkem
rs
RADIČEVA STRANKA ODPOŠLJE V VLADO PARLAMENTARNE ZASTOPNIKE.
Zagreb, 13. sept. (Izv.) Danes se je vršila 12. plenarna seja poslancev HRSS. Začela se je ob 9. uri dopoldne in je trajala do pol 3. ure popoldne. Seje se je udeležilo okoli 60 poslancev, ostali so se opravičili.
Najprej so razpravljali o občinskem zakonu. Sklenjeno je, da se izvoli odbor, ki naj izdela načrt občinskega zakona, katerega naj potem parlamentarna dclegacija predloži narodni skupščini. Za podlago načrta bo vzet občinski zakon za Dalmacijo.
Sledila je razprava o vprašanju »Hrvatskega seljačkega doma«. Sklenili so, da zadruga »Hrvatski seljački dom« kupi od g. Prpiča palačo na Zrinjevcu za 12 milijonov dinarjev. V zvezi s tem vprašanjem so razpravljali tudi o poslanskih dnevnicah. Sklenjeno je, da ohranijo poslanci HRSS od dnevnic zase le lo, kar jim je treba za dejanske potrebe, kadar so v Belgradu, ostalo pa izroče »Hrvatskemu seljačkemu domu«. Ta sklep velja tudi za nazaj.
Končno so razpravljali o političnem vprašanju. Na predlog Stjepana Radiča je
V
Belgrad, 13. septembra. (Izv.) Povodom vesti, ki so danes dospele o sklepih, da vstopi HRSS v vlado, je nastala med radikali prava panika. Nadejajo se, da se bo z vstopom HRSS v vlado nadaljeval sporazum in da se bo ustvarila možnost, da bodo tudi radikali deloma deležni vla-
Odločni boj vlade proti korupcijonistom.
Obtožnice proti Lazi Markoviču, Janko-viču in Kojiču gotove in se prcdlože narodni skupščini.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Danes je v narodni skupščini bila podpisana obtožnica proti dr. Lazi Markoviču. Jutri se bo podpisovanje nadaljevalo in v ponedeljek bo obtožnica izročena narodni skupščini. Ra-
revolucija v državi Na vsak gibljej komunistov so pazili in na vsak ukrep vlade glede komunistov, da bi mogli obtoževati: Vlada pomaga kcirunistom rušiti državo, jim daje potuho itd. Ves ta, od peterih ra-dikalskih generalov podpiran načrt, ki so mu dajali izmišljenega gradiva še razni radikalni poslaniki v inozemstvu z izmišljenimi in izkrivljenimi poročili, je bil pa pravzaprav otročji. Po vsej državi vlada namreč za sedanjo vlado najboljše razpoloženje in takega miru še nikdar, odkar obstoji država, ni bilo kakor je sedaj. Saj so si vsi deli države naravnost oddahnili, ko se je zrušil režim nasilja in korupcije.
Vlada je pa znala vsem tem mahina-cijam parirati z zakonitim postopanjem in z redom, ki ga je vpostavila, ne da bi kdo čutil kako krivico ali nasilje. In razblinili so se načrti opozicije in vlada stoji danes trdneje kakor prej kdaj. Poročilo, da je pripravljena HRSS poslati v vlado svoje parlamentarne zastopnike, je njeno pozicijo še bolj utrdilo. Sicer je pa sedanja vlada parlamentarna vlada, ker ima za seboj v parlamentu ogromno večino. Če jo hoče opozicija vreči, mora dobiti v parlamentu večino. To je pa seveda popolnoma izključeno, ker nobena od sedanjih vladnih ali vladi prijaznih strank ne bi hotela prevzeti na sebe očitek zločinstva nad ljudstvom in državo, da bi pomagala vpostav-ljati režim korupcije in nasilja in s tem izvršiti tudi nad seboj politični harikiri.
bilo soglasno sklenjeno, da se predsedstvi! HRSS glede vstopa v vlado dajo svobodne roke.
Tajnik HRSS posl. dr. Krnjevic je izjavil vašemu dopisniku: »Mi ne bomo sedanje vlade samo podpirali, ampak bomo njen položaj še bolj utrdili. Sklenjeno je, da HRSS vstopi v vlado, o obliki se bomo še pogovorili.«
Vaš dopisnik ie dobil iz razgovora z dr. Krnjevičem vtis, da bo predsedstvo HRSS šlo na roko željam voditel jev vladnih strank in bo poslalo v vlado nekaj poslancev.
Zagreb, 13. sept. (Izv.) Na jutrišnjem shodu HRSS se bo govorilo v smeri današnjih sklepov plenarne seje. Radič bo predlagal, da HRSS vstopi v vlado. Ta predlog bo gotovo sprejet.
Zagreb, 13. sept. (Izv.) Danes so došli v Zagreb poročevalci vseh večjih listov iz Belgrada. Prebivalstvo je pozvano, da izobesi zastave.
de. Vstop HRSS v vlado je vzbudil veliko zadovoljstvo in navdušenje in prevladuje splošno mišljenje, da jc s tem sklepom HRSS izpolnjena glavna točka programa sporazuma med Srbi, Slovenci in Hrvati, ki napreduje z ogromnimi koraki.
zen 10 že javljenih zločinov, katerih se Markovič obtožuje, obsega še tele zločine: Tisk obveznic za vojno odškodnino, ki jo je dal Markovič tvrdki Lukarevič & Comp., in sicer komad po ceni 2.55 Din v nakladi 3 milijonov izvodov, četudi je znašala najmanjša ponudba 0.50 Din za komad; afera z nagrado Bogovičeviču, prejšnjemu nadzorniku v pravosodnem ministrstvu za nošnjo aktov za časa okupacije, za kar je dobil nagrado 1600 švic. frankov; afera s pansionom «Buly«, kateremu je Berliuer
Handelsgesellschaftsbank izplačala 716.116 predvojnih zlatih mark, komercialna privatna banka v Berlinu pa 599.997 zlatih predvojnih mark, 84.620 avstrijskih predvojnih kron, 38.890 švic. frankov; afera z likvidacijo društva za impregniranje pragov Riickkersa; likvidacija imovine princa Schonburg-Waldenberg; oddajanje zemlja v zakup mrtvim osebam. Iz vsega se razvidi, da je Laza Markovič vsa ta dejanja vršil z goljufivim namenom in oškodoval državo za ogromne vsote. Ako se bo te-, kom razprave ugotovilo, da je treba Mar-koviča zapreti, bo potrebno za to dve tretjini prisotnih poslancev. O tem govori §111) kaz. zakonika, ki določa zapor.
Razen proti Markoviču je izdelana obtožnica tudi proti bivšemu železniškemu ministru Jankoviču. Najtežji zločin tega človeka je odkup orientalske železnice, s čemer je bila država oškodovana za velike vsote. Gotova je tudi obtožnica proti bivšemu ministru Kojiču in končno še obtožnica proti dr. L. Markoviču, ki vsebuje že novih 15 zločinov. Za začetek preiskave proti Markoviču je zadostna navadna večina skupščine.
Anketa m poljedelski kredit.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Dopoldne ob 10. uri se je začela anketa za poljej delske kredite, ki jo je sklical in otvoril minister dr. Kulovec. V nagovoru je dejal, da je namen ankete ta, da se zedini-jo v načelih glede teh kreditov, on sam noče sklepom prejudicirati, bo pa povedal v teku debate svoje mišljenje o tej stvari. Za načelnika je predlagal načelnika poljedelskega ministrstva Stojkovi-ca. Anketa je izvolila za podpredsednika Mihajla Avramoviea. Predsednik Stoj-kovič je nato podal zgodovino poljedelskih kreditov in navedel načrte bivših' ministrov Jankoviča in Ivana Puclja in načrt, ki g a je izdelala Zemljoradniška banka. Podpredsednik Mihajlovič je podal zgodovino poljedelskih kreditov v, evropskih državah, zlasti v Nemčiji in Bolgariji. Povsod je državna akcija v tej stvari propadla, zadružne akcije uvedene s pomočjo države, so vspele. Vsi udeleženci ankete so se izjavili za osnutek Zadružne, banke, ki bi mogla delovati z Zadružnimi Zvezami. Odločno pa so se izjavili proti Državni Zeml joradniški Banki, ki bi delala s posameznimi osebami po svojih podružnicah in agencijah. Dr. Basaj je v svojem govoru zagovarjal stališče zadružništva, ki je edino poklicano in sposobno, da to vprašanje reši v prid poljedelstvu. Minister dr. Kulovec se je tudi izjavil za osnutek Zadružne banke. Dejal jc, da ni mogoče dobiti' kreditov za vse potrebo vseli poljedelcev, ampak lo za one, ki so najiniciativnejši in člani zadrug. Država mora ustvariti pogoje, da se more vsakdo poslužiti kreditov v zadrugah, ki so vsem pristopne in nikogar ne izključujejo. Popoldne se je anketa nadaljevala in se je razpravljalo v istem pravcu o osnutku Zadružne banke.
Sestanek ministrov,
Skupščina se sestane začetkom oktobra.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Zvečer so jo vršila v predsedništvu vlado kratka seja, kateri so prisostvovali ministrski predsednik, ministri Kulovec, Pečic, Markovič, IJrasnica in Ilija Snmenko-vič. Pred sestankom je minister Petrovič konferiral z Davidovičem. Ministrski predsednik je izjavil Vašemu dopisniku, da se skupščina sestane začetkom oktobra. Skupščini .se predloži več obtožnic in več zakonskih predlogov, tako zakon o pobijanju korupcije, o invalidih, o kmetijskih kreditih, o kazenskem in civilnem postopku in kazenski zakonik ter izpremembe k uradniškemu zakonu.
MINISTRI PRI KRALJU.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Dopoldne od 11.—12. ure je bil pri kralju v avdijenci minister za pošto Pera Markovič in mu je referira 1 o svojem resoru in mu je predložil v podpis ukaze. Do 12.20 , je bi! pri kralju Ljuba Davidovič iu inu I poročal o tekočih poslih vlade ter o raz-1 govorih z zunanjim ministrom o ženev-i tki konferenci, o sklepih Društva na-
.rodov in o zaključkih ministrskega sveta. Nato je bil v avdijenci do 1. ure zunanji minister Marinkovič, ki je referi-ral kralju o poteku ženevske konference.
IZJAVA NOTRANJEGA MINISTRA.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Minister notranjih zadev Nastas Petrovič je objavil sledeč službeni komunike: Neki dnevniki so objavili tendenciozno vest, da je notranji minister nasvetoval Nj. Vel. kralju, da s prejme idejo federacije za našo državo. Pooblaščen .sem, da kategorično dementiram te izmišljotine.
Belgrad, 13. sept. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je sprejel danes časnikarje in jim o zasedanju Zveze narodov v Ženevi izjavil: Povodom okupacije Krfa lanskega leta Zveza narodov ni zavzela borbenega stališča in so zato mnojji mislili, da je to njena slabost. Sedaj se je pokazalo, da je Zveza narodov velika moralna sila. Kako bi se izkazala sedaj v slučaju kake potrebe, se ne da ugotoviti. Sedaj je še morda slaba, toda v bodočnosti bo močna. Mnogi so mislili, da je ona forum za vsakega. Vsi so prihajali pred Z. N. in v vseh mogočih zadevah, cclo kačaki. Z. N. se je začela sedaj juridično izpopolnjevati in je danes bolj zveza držav, nego društvo narodov, da čuva mir, preprečuje spopade in čuva nad mednarodnimi pogodbami. Na letošnji konferenci ni bilo nobenih parad kakor prej, marveč se dela pozitivno brez aplavzov in oduševljenja. Mac Donald in Herriot nista prišla kot zastopnika velikih držav, da dvigneta avtoriteto Z. N., marveč zato, da poudarjata svoje teze in pridobita tudi druge zanje. Bilo je pa tudi letos nepotrebnih stvari. Tako nam je Appony postregel z govorom, ki nas je pustil vse ravnodušne, ker se taka vprašanja ne obravnavajo več od Z. N. Predsednik Z. N. mu je dal tudi oster odgovor. Tudi Fan Noli je imel šaljiv govor, ki so ga poslušali, ker so ga morali poslušati. Začelo se je delo v komisijah, ali jaz sem se moral vrniti. Glavna vprašanja razprav so bila razorožitev, garancijski pakt in arbitraža. Tudi Angleška je priznala, da so ta vprašanja v medsebojni zvezi. Gotovo je, da se bodo ta vprašanja pomaknila naprej. Z. N. se bo sedaj znašla pred zelo težkim vprašanjem, to je pred vstopom Nemčije v Z. N. Nihče se ne bo protivil vstopu Nemčije v Ligo, toda če bo kdo mislil, da se bodo Nemčiji otvorila kaka nova vrata, nc bo uspel, ker male sile vseeno nekaj pomenijo in jim je dosti to, kar imajo sedaj, in ne bodo kakih novih akcij dovolile. Ne bodo se sprejeli kaki posebni pogoji za vstop v Z. N., ker bi to pomenilo izjemo, ako bi se Nemčija za vstop v Z. N, pogajala in zahtevala kake pogoje. Njej je dano, da vstopi v Z. N. kot stalen član.
Danes je akutna potreba, da imamo v Ženevi permanentno delegacijo. Hočem jo takoj ustanoviti, ker moramo biti tam stalno zastopani. Z. N. ne dela samo meseca septembra, nego tudi v ostalih mesecih, ko se sprejema in pripravlja materijal za Z. N. Kolikor ni za to proračunske možnosti, upam, da mi bo narodna skupščina to dovolila in omogočila.
Mala antanta ima v Z. N. zelo dober položaj, kar odgovarja njenemu značaju. Njen ugled je večji nego se vidi to na-»ranaj. V bistvu ima mala antanta vpliv, ki odgovarja vplivu velike sil6.
Na vprašanje, če na Z. N. vplivata
Amerika in Rusija, je minister dejal: Ta vpliv se ni opazil. More se govoriti o vplivu Amerike pri predlogu za razorožitev, a ne, ker izha ja ta predlog od Amerike, ampak ker je dober. Ideja ameriškega načrta, kako določiti napadalce, je zelo dobra. Araerikanski predlagatelji so bili pri meni in jaz sem poklical naše delegate, da prisostvujejo razgovoru. Predlagatelji niso vedeli, ali bo njihov predlog sprejet ali ne, in so bili pripravljeni, da se sprejme predlog kot baza. Želi sp, da Amerika stopi v Z. N.
Glede vprašanja Sv. Natima ie minister dejal, da je odvisno od Ž. N.
Na vprašanje, ali se bo minister sestal z Mussolinijem, je minister dejal:
Smatram za potrebno, da se sesta-nova, ko najdeva priložnost in možnost za to, ker je treba nekatere stvdri rešiti, za katere je treba osebne izmenjave misli. To se bo zgodilo, ko bo imel čas in priložnost za to g. Mussolini kakor tudi jaz.
Minister je dejal, da sta prišla k njemu tudi Bethlen in Daruva,ry. in izrazila željo po dobrih odnošajih Mažar-ske z našo državo. Odgovoril sem jima, da želi nova vlada isto. Tudi Fari ftfoli me je obiskal in govoril o priznanju nove albanske vlade. Anglija je še ni priznala, zato kor nima parlamenta. Parlament je razpuščen in. ni še izvoljen novi parlament in tudi volitve še niso razpisane.
Kar se tiče o razgovorih o priznanju sovjetske Rusije v Ljubljani, je minister dejal, da so člani male antante ostali na stališču, da ima vsak član male antante proste roke, kar j'e povsem np^vno,
V parlamentu sem dejal, da gre moja politika za tem, da priznamo Rttsijo. Ali v noti Rakovskega na Angleško se kaže manira napram naši državi, ki se ne more dopustiti. Sedaj smo Se vedno na tem, kar je bilo rečeno v vladni deklaraciji. Moremo se razgovarjati samo kot enakopravni, enaki z enakim.
KONTROLA REPARACIJSKE KOMISIJE.
Pariz, 13. septembra. (Izv.) Generalni zastopnik za izvršitev Dawesovega načrta pri reparacijski komisiji Young je danes prevzel svoje posle.
ČEŠKI VOJNI MINISTER V PARIZU.
Pariz, 13. septembra. (Izv.) Češki vojni minister Udržal je prišel v Pariz.
NEMIRNA ITALIJA.
Rim, 13. septembra. (Izv.) Zaradi umora poslanca Casalirtija se vlada boji novih nemirov. Vojaška posadka v Rimu je v pripravnosti.
TISKARJI ZA OSEMUBNIK.
Hamburg, 13. septembra. (Izv.) Na današnji seji je sklenil kongres tiskarjev z vso odločnostjo nastopiti proti podaljšanju delovnega časa preko 8 ur. Kongres je zavrnil trditev, da je podaljšanje delovnega časa potrebno zaradi konkurence z inozemstvom, ker uči izkušnja, da podaljšanju delovnega časa v eni deželi avtomatično sledi podaljšanje delovnega časa tudi v drugih deželah. Zato opozarja kongres vse organizacije, da materijelno in moralno podpirajo vse organizacije, ki bi stale v boju zaradi osemurnika.
OBLETNICA BOLGARSKE SVOBODE.
Sofija, 13. septembra. (Izv.) Danes so posvetili cerkev Aleksandra N6vskega. Cerkev So sezidali v spomin osvobodi Ive Bolgarije izpod turškega jarma. Cerkev jc po velikosti druga na Balkanu.
VANDERVELDE V BOLGARIJI.
Solija, 13. septembra. (Izv.) Vander-velde je danes govoril v Sofiji. Govoril je tudi o mirovni hpogodbali. O teh je rekel, da je Belgija pač glasovala zanje, ker so ji prinesle svobodo, pripozna pa, da vsebujejo mirovne pogodbe tudi mnogo lcrivic. »Današnja evropska karta je vojaška karta,« je končal Vandervelde svoj govor, »mi pa hočemo iz te napraviti karto miru.«
UPOR NA KAVKAZU.
Pari,ž, 13. $eptembra. (Izv.) Gruzinsko zastopstvo poroča, da je mesto Batum od upornikov obkoljeno, da ne more nobena ladja v pristanišče.
NOV PREDSEDNIK KITAJSKE REPUBLIKE.
PeMn* 13. septembra, (izv.) Parlament je izvolil dr. Yena za predsednika. Dr. Yen je študiral v Ameriki.
(Od našega angleškega poročevalca.)
London, 8. septembra.
Status nove irske države je isti, kot ga uživajo ob mejah britanskega cesarstva Kaneda, Avstral-ja, Južna Afrika, Nova Zelandija. Irska dobi popolno neodvisnost ter je podvržena angleški kroni le v vprašanjih, Jki se tičejo celega imperija, Dobila je pravico do lastne armade in do lastnega brodovja ter do suverenega sklepanja trgovskih pogodb
V irsko pogodbo so zapisali tudi člen, ki naj določi razmerje med južno državo in med avtonomnim Ulstroan. Treba je bilo potegniti mejo. Londonska pogajanja za razmejitev niso imela na razpolago zadostnega časa, ker je bilo treba na vsak način prekiniti prelivanje krvi, in zato je člen 12 irske pogodbe določil, »da bo britanska vlada v najkrajšem času sklicala komisijo, sestojeco iz zastopnika Svobodne države, zastopnika Ulstra ter tretje nepolitične pšebe, ki naj jo imenuje angleška vlada. Ta komisija naj potegne mejo med severom ln jugom, ozirajoč se na želje prebivalstva ter na gospodarske in zemljepisne razmere.«
Po sklepu miru se je Svobodna država organizirala, zadušila republikanske upornike ter postavila novo administracijo. Medtem so se izvršili tudi privatni plebisciti v ulstrskem ozemlju, ki so dokaza", da se v obmejnih okrajih nahaja velika večina katoličanov, ki hočejo priti pod status Svobodne države ter iz oblasti protestantskega UlstTja.
Začetkom 1. 1924 je irska vlada začela urgirati londonsko vlado, da naj nemudoma skliče komisijo, določeno po členu XII, ter izvrši razmejitev v smislu pogodbe. Irska vlada je imela v svojih rokah seveda mogočno ustavno orožje ter povrhu tega še zagotovitev, da bo razmejitvena komisija, ako bo hotela respektirati želje prebivalstva, morala odtrgati od Ulstra več kot polovico njegovega ozemlja ter ga pripisati Svobodni državi. Ulsterja ne bi ostalo več kot mesto Belfast z okolico.
Labour — vlada, ki osobito na irski problem lahko gleda z mirno vestjo ln z objektivnimi očmi — krvava preteklost, damnosa hereditas Labour-vladi ne more vznemirjati vesti — se je takoj odločila ter povabila obe deželi, da imenujete svoje zastopnike v komisijo.
Sedaj se zgodi nekaj, česar nikdo ni pričakoval: Ulster odkloni. Spričo privatnih plebiscitov je ulstrska vlada sprevidela, da bi delovanje komisije mo^lo biti le
v škodo protestantovslkem delu Irske, zato rajši ni imenovala zastopnika, da bi tako preprečila, da se komisija sestane. Sklicuje se na akt iz 1. 1920, kjer ji Lloyd Ge-orge garantira nedotakljivost ulstrskega teritorija.
Labour-vlad a je stala pred alternativo, ali naj pusti pasti člen XII. irske pogodbe ter pokoplje idejo razmejitvene komisije, ali pa naj prisili Ulster, da imenuje zastopnika, oziroma da ga imenuje sama v imenu Ulsterja. Prva pot bi pomenila prelom irskega miru ter povrnitev v republi-. kansko vojsko, druga pot pomeni razžalitev ulstrskih protestantov ter neljubo reakcijo v londonskem parlamentu.
'Vlada se je odločila za drugo pot; »častno pok, kot jo imenujejo: Irska pogodba se mora izvršiti, komisija se mora sestati, Anglija je dala častno besedo in je v njenem interesu, da ji ostane zvesta.« Vendar pa zaenkrat noče vlada svoje odločitve fOrsirati, marveč hoče počakati, da i da obema deloma Irske najprej priliko, da se med seboj pobotata. Šele ako bi to nfl bilo mogoče, bo angleška vlada ukinila korake, da se komisija postavi na nogo in se njeno delo omogoči, to je nastopila bo na lastno roko in prisilila, da se irska pogodba izvede, četudi proti volji Ulstrja. Rok, ki je dan Ulstru, da se odloči za sporazumno rešitev razmejitvenega vprašanja a irsko republiko, traja do 30. septembra.
Tukaj je sedaj problem. Javnost s© je oddahnila, ker je nevarnost vsaj za pai tednov odstranjena. V Irski republikanl-zem zopet grozi in nov odpor bi brez dvoma izbruhnil, ako bi Anglija tudi topot prelomila besedo. Mi se veselimo, da je La-bour-vlada, ne glede na strankine koristi — in te bi bile lahko velike — stopila na stran irske države. Kaj se bo zgodilo po 30. septembru, ni mogoče povedati, Lahko w zgodi, da bo na tem vprašanju Labour-vlada padla, ker ni izključeno, da se simpatije parlamenta nagnejo na stran Ulstra. Ako pade, bomo imeli nove volitve. A o tem ni dvoma, da je angleška javnost sedaj, ako bi se imela izjaviti o irski lmri, po večini za Svobodno državo. In ta posledica bi ne bila morda edina.
Ženeva, 11. septembra 1924.
'Albanija je že od nekdaj dajal«, .pvjŠtvu narodov ono važnost, ki jo ta svetovrn institucija zasluži. Na seje zasedanja je pošiljala dosedaj vedno svoje najboljše ljudi. Ona ima pri Društva narodov v Ženevi tudi svojega stalnega zastopnika, neke vrste poslanika v osebi v Carigradu vzgojenega diplomata g. Blinistija, ki neprestano med zastopniki tujih držav rovari in vstvarja razpoloženje za Albanijo.
Tudi letos je poslala Albanija vse kar zmorejo njene redke vrste diplomatske in politične inteligence, kajti na petem zasedanju se bi morala rešiti neka tera za Albanijo važna vprašanja, med drugimi imenovanje posebnega delegata Društva narodov za ureditev in nadziranje albanskega finančnega gospodarstva, dalje vprašanje manjšin, pred svetom Društva pa eventualno vprašanje Sv. Nauma. To slednje se rešuje že par let pod »spretnim« vodstvom g. Spalaj-koviča stalno v našo škodo. Zavoženo že od vsega začetka vsled absolutnega nerazumevanja in še bolj vsled arrogant-nih nastopov g. Spalajkoviča se to vprašanje bliža svoji končni rešitvi. Vkljub nerodnosti in nesposobnosti g. Spalajko-

S.:
\z južne Srbije.
Ubanci.
iz Djakovice se vidijo na zapadu vi- j soke gore; tam teče meja med Abanijo in našo državo. Promet med Djakovico in Albanijo je bil svoj čas živahnejši kakor je danes. Pač pa od časa do časa vpadejo Albanci z Albanije preko gora in ropajo tu ovce. Albanija je gorata in njeno prebivalstvo se težko preživlja. Zato si hodi iskat živeža v dolino. Za temi roparskimi vpadi tiči torej tudi važen socialen problem, ki ga bo morala mlada Albanija rešiti. Ko se ta nadloga za naše kraje ob nlbanski meji reši, bo tudi promet z Albanijo postal živahnejši. Djakovica je gospodarsko središče Metohije, predvsem za žitno trgovino in šteje nad 15.000 prebivalcev. Prebivalstvo je albansko, po večini muslimansko. — Katoličani pa tvorijo močno manjšino, zlasti v okolici.
Lepih tipov med Albanci nisem videl, fudi stasiti niso, pač pa so okretni in mi-čičasti. Menda razsaja med njimi po mestih močno tuberkuloza, brez dvoma posledica siromašnih, nezdravih stanovanj in slabe hrane. Spijo na zemlji, kar ne poznajo postelj. So pa vsi broj izjeme nacionalisti, ne v modernem pomenu besede, pac pa instinktivno, iz naravnega nagona. Saj so še docela nekultiviran narod, ki pa
je v vsej svoji preteklosti pokazal čudovito t energijo in odločnost. Komu ni znana junaška doba Skenderbega v borbi zoper Turke? Turkom so dajali Albanci izborne diplomate in vojskovodje. Italija in Avstrija ste svojčas sprejemali albansko mladino v svoje šole, da bi tako vzgojili albansko inteligenco v svojem smislu in pa za svoje politične namene. Iz današnjih al-bansko-italijanskih odnošajev se da sklepati, da je Italija ta svoj načrt bolje umela kakor Avstrija. V Djakovici, bržčas pa tudi j v drugih krajih južne Srbije govore Alban- ' ci v svojem jeziku, razumejo in govore pa kolikortoliko tudi srbsko. Saj so bili od nekdaj s Srbi kolikortoliko pomešani in so imeli Srbi nanje večji vpliv nego danes.
Pri volitvah v ustavotvorno skupščino so katoliški Albanci in brez dvoma tudi mnogi muslimanski volili demokratske kandidate, ker so iz njihovega programa sklepali, da ta stranka nasproti Albancem ne bo krivična. Ko so se pa bridko razočarali, so pa pri zadnjih volitvah oddajali glasove za radikalno stranko. Tudi ta jih je razočarala. Kaj bodo storili v bodoče, ne povedo. Dejstvo pa jo, da katoliški Albanci v naši državi muslimanske duševno nadkriljujejo in imajo vsled tega precejšen vpliv tudi na muslimanske rojake. Dasi noben izmed njih ne pove, kaj do mislijo v bodoče, pa vendar ni težko uge-niti, da ui usianov 111 najraje svojo lastno narodno stranko, ako bi se ne bali priti-
ska. Morda bi potem tudi kačaško gibanje | hitreje pojemalo. Dejstvo je pa tudi, da imajo na muslimanske Albance največji upliv Turki, ker je verski moment močnejši od nacionalnega. Albansko šolstvo je še v povojih kakor šolstvo v južni Srbiji sploh. V mestih je že precej razvito, po deželi pa so šele prvi nastavki. Veronauk se poučuje v albanskem jeziku in menda imajo osem ur na teden pouka v albanščini, sicer pa se poučuje srbsko Tako mi je dejal v Pri- , zrenu učitelj na katoliški albanski šoli, ki popolnoma obvlada srbohrvaščino.
V Prizremi.
Že ob petih zjutraj smo se v Djakovici dvignili iz postelj, da bi mogli še isti dan pred odhodom vlaka ogledati si Cra [ čanico. Prvi sem se dvignil jaz. Spal sem kljub »čimram« izborno, ker sta me mrzla vožnja ln dolgo potovanje utrudila. Gosp. župnik je bil že pokonci in moj glasni smeh ga je privabil na plan. Gospoda ministra so v njegovi sobi ponoči »čimre« j pognalo iz postelje na stole, ki si jih je I sestavil in na katere je položil svoje utru- | jene ude. Minister spi na stolčkih, sem dejal g. župniku, ki se ni mogel ubraniti smehu in ni bil radi tega prav nič v zadregi. Poslovili smo se cd gostoljubnega in prijaznega gospoda in zdrčali naprej proti Prizrenu. Pokrajina je lepa, slikovita. Prizren loži na obronku hriba, kakor lasta-vičje gnezdo. Že oddnleč se vidi s poljan
z značilno, porušeno Dušanovo trdnjavo, ki dominira nad meston, v ozadju pa se dviga mogočna Šar planina, katere vrhovi so bili zaviti v meglo.
Prizren je bil prestolica srbskih kraljev. V teku 500 let je pod tuiškim gospodarstvom na svoji veljavi in zunanjem licu precej izgubil. Ima pa še danes lepo sa-borno cerkev, večjo m lepšo kakor je bel-grajska. Tudi katoliška cerkev je lepa. —
Prizren je bil v preteklosti živahno trgovsko mesto, pa je še danes zelo živahen Kožarska, platnena in svilena industrija je sedaj na glasu, kakor albanski srebrni izdelki, okraski, verižice itd. šteje okrogld 18.000 pret ivaltev, ima gimnazijo, pravoslavno bogoslovno semenišč® ln razne kulturne ustanove. Od vseh mest, kar smo jih videli, če mi je zdelo najprijetnejše, ker je najkulturnejše.
vida sq je nadejati, da bo zmagalo pravilno naše stališče, ki jo utemeljeno i s praktične i s formalne strani, dočim se albanska zahteva opira samo na našo velikodušnost, češ, Jugoslavija je velika in ne bo trpela prav nobene škode. S približno takim argumentom je branil albansko tezo predsednik prevratne vlade g. Fau S. Nolli v svojem govoru in tak odgovor mi je dal, ko me je sprejel.
Albanska delegacija, v kateri se nahajajo znani prijatelji Italijanov kakor finančni minister Gurakuci in londonski poslanik Konica, ima najeto celo nadstropje v hotelu »De la Russie«, kjer stanujejo tudi italijanski delegati.
Ko me je sprejel, je bil precej slab, ker je ravno prebolel težak napad tropske malarije. Na vsa vprašanja je rad odgovoril, ne da bi pri tem le malo omilil skrajno tendencioznost v polivali svoje vlade:
»Vse oficielne vesti iz Albanije razglašajo neprestano, da je novi režim že popolnoma utrjen in čvrst. Kakšne težave vas potem ovirajo, da ne skličete parlamenta oziroma da ne razpišete novih volitev?«
»Ni nobenih težav ali ovir niti za razpis volitev niti za sklicanje parlamenta. Sedanji režim, sprejet od večine prebivalstva s simpatijami, je v resnici že popolnoma učvrščen. Samo prebivalstvo pa za sedaj še ne *cli, da bi sklicali parlament, da bi s tem vlada dobila možnost v miru delati na gospodarski in finančni obnovi države. Kako pravilno je to zaupanje,. dokazuje dejstvo, da je vlada v teku treh mesecev rešila vprašanje proračunskega ravnotežja, česar parlament ni mogel rešiti v treh letih!«
»Kakšno stališče zavzema Vaša vlada glede ustavne forme vaše države? Ali je vlada že sklepala o tem, kje bo prestolica Albanije?«
»Kar se tiče ustavne forme naše države, stojimo na stališču, da je treba obdržati sedanji režim na republikanski bazi. Vprašanje, kje naj bi bila prestolica, pa je za sedanjo vlado vprašanje drugega reda. O njem bo reševala usta-votvorna skupščina, seveda šele potem, ko bo sklicana od nas.«
«Kako presojate položaj na Balkanu? V kakšnjih odnosa jih ste s sosednjimi državami in kakšno je razmerje med Albanijo in Italijo?«
Mi imamo najboljšo voljo vzdrževati dobre zveze z našimi mejaši in tudi z Italijo. Nova vlada je pristaš odkritosrčne in lojalne politike napram sosed-n:m državam in bo uporabila vse svoje sile, da zveze in dobro razmerje s temi državami vzpostavi in poglobi.
Osebno sem pa goreč pristaš balkanske konfederacije. To je ideal, za katerega ustvaritev bi morali delati mi vsi z vsemi silami. Vem dobro, kako velike ovire stoje temu idealu na poti. Ali te ovire so malenkostne v primeri s koristmi, ki bi jih imele vse balkanske države od take konfederacije. Predvsem bi vse balkanske države, ki uporabljajo sedaj največji del svojih dohodkov za vzdrževanje velikih vojska, laliko reducirale svoje armade in na ta način dobljeni denar lahko uporabile za gospodarsko in kulturno povzdigo svojih držav. Jasno je, da tega ideala ne moremo ustvariti od danes na jutri, z malo dobre volje pa bi vsaj lahko pripravil teren. Lahko bi se n. pr. začelo s sestankom predsednikov vlad vseh balkanskih držav. Zakaj se ne bi to storilo? Izgubiti nimamo ničesar. V vsakem slučaju ostaja prednost, da bi se predsedniki vlad osebno spoznali in odstranili vsaj one neznatne in absurdne predsodke, ki j;h ovirajo živeti kot dobri sosedje. Drugo pa bi že .prišlo samo od sebe.«
«Govori se, da nameravate ob vrnitvi obiskati g. Mussolini ja: kakšen značaj bi mogel imeti ta obisk?«
«Da, obiskal bom g. Mussolinija, ker se vrnem v Albanijo preko Rima. Ker sem imel v Ženevi priložnost sestati se z g. Mac Donaklpm in g. Herriotom, smatram za svojo dolžnost že iz uljudnosti, da obiščem tudi predsednika italijanske vlade. Izkoristil pa bom ta svoj obisk tudi v to, da so v imenu vlade zahvalim g. Mussoliniju na povsem nevtralnem stališču, ki ga je Italija zavzemala napram Albaniji za časa poslednje revolucije in pa tudi na izjavi, ki jo je g. Mussolini dal v sporazumu z vlado g. Pašiča, da se nc sme storiti nika k a intervencija in nobeno vmešavanje v notranje razmere n 1 b a n s k e.«
»Ali mi lahko v glavnih obrisih podate sliko o sedanjih verskih, socialnih in kulturnih razmerah v Albaniji?«
«Versko vprašanje je Albanija rešila na zelo srečen način. Pri nas ni nobeno državne relgije. Vse vere so svo-š to vatle in njihovo bogoslužje je svobodno. Verski fanatizem v Albaniji ne obstoja.
Šocalne razmere so precej slabe in poslednja revolucija je bila v izdatni
meri posledica takega stanja. Sedanja vlada namerava odpomoči splošni bedi z ureditvijo agrarnega vprašanja in je že izdala zakon, ki ščiti malega posestnika.
Vlada uporablja vse sile na razšir-Imamo že nad 400 ljuskih šol. Imamo janju prosvete in kulturo v Albaniji, tudi dva francoska liceja, enega v Korči in drugega v Argirocastru; enega al-bansko-francoskega v Skadru in dva privatna tudi v Skadru, katerih eden je v rokah očetov jezuitov, drugi pa očetov frančiškanov. Že tri leta deluje učiteljišče v Elbassanu in ravno toliko obrtna šola v Tirani, ki so jo ustanovili Ameri-kanci.
Za gorske kraje, kjer je vsled oddaljenosti med posameznimi vasmi težko ustanavljati šole, smo zgradili tri zavode, enega v Skadru, enega v Debru in enega v Kurvelesu. V te zavode se sprejemajo kot gojenci otroci iz oddaljenih gorskih vasi.«
»Kaj mislite o manjšinskem vprašanju na Balkanu in kako naj bi se to vprašanje rešilo po Vašem mišljenju?«
»Albanska vlada je že od začetka častno izpolnjevala sprejete obveznosti. Manjšine v južni Albaniji, ki govore grško, imajo šole z grškim jezikom in te šole vzdržuje vlada. Iste pravice ima tudi slovanska narodna skupina v Skadru. Ker smo dali tak zgled dobre volje in lojalnosti,- upamo, da bosta tudi grška in jugoslovanska vlada storila svojo dolžnost napram albanskim manjšinam v svojih državah.«
«Kako motivirate vaše pretenzije na Sv. Naum? Ali ne mislite, da bi bil Sv. Naum v vaši nepravilni posesti kamen spotike med obema državama in s tem stalna nevarnost za mir na Balkanu?«
»Mislim, da je to vprašanje rešeno, ker je mednarodno sodišče v Haagu odobrilo sklep veleposlaniške konference v Parizu. Upamo, da se nc bo kraljevina SHS, ki ima petnajstkrat toliko prebivalcev kot Albanija in ki ima na svojem teritoriju že 800.000 Albancev, protivila temu, da pripade za njo brezpomemben kraj mali Albaniji.	V. Schweiger.
Kcnštatšramo. 1. Zakaj ni bilo na ljubljanskem marijanskem kongresu več moštva? Saj jih je bilo mnogo, seveda se pa ženske v takih rečeh ne dado od moških prekositi. Da pa ni bilo moških še več, dva vzroka temu sta tale: Štirinajst dni pred kongresom je bil v Mariboru mlade-niški tabor, na katerem je bilo več tisoč fantov. Zadnjo nedeljo pred kongresom pa je bil velik shod bivših vojakov na Brezjah zopet z več tisoč udeleženci. Tudi vsi ti so se poklonili Mariji, če ne v Ljubljani in na Rakovniku, pa na Brezjah in pri Materi milosti v Mariboru. — 2. Zakaj niso liberalni listi prinesli niti programa niti prošnje za izobešenje zastav (razun »Nar. dnevnika«), kar je bilo vsem dopo-slano. Ko je bil vendar kongres strogo verski in ti listi vedno naglašajo, da so tudi za vero, samo ne za klerikalizem? S tem so pokazali — kar mi že davno vemo — da klerikalizem imenujejo, vero pa mislijo. To potrjuje sedaj tudi »Jutro« trdeč, da se ljudje »obračajo od bogoslovja k znanosti«. Mi pa vemo, da so ta molk liberalnih listov obsojali tudi taki, ki se ne štejejo za »klerikalce«. Nek odličen in ugleden mož iz teh krogov je rekel: »S tem se sami obsojajo«. In dostavil je: »Velik val verskega gibanja bo prišel čez Evropo.« In kdor pozna versko gibanje med mladino velikih narodov, ta popolnoma razume te besede. Ta val bo prišel tudi čez slovensko zemljo in šel mogočno preko vsega bevskanja tistih, ki vse, kar je verskega, tako globoko mrziio, kakor so pokazali tudi o priliki marijanskega kongresa.
UJU in centralizem. Ali še veste, kako je hvalil Jelenec centralizem? V Rogaški Slatini in na Bledu. In ustavo? Ali ni pozival na boj proti protidržavnim avto-nomističnim elementom? V Rogaški Slatini, na Bledu, v Krškem, v Dubrovniku. In zdaj mu je dr. Korošec centralist! Mi pravimo, da se mora lečiti vsak po lastnih potrebah. Ko bo UJU rekla, da je za avtonomijo, se bo upravljalo po avtonomističnih načelih, zdaj je centralistično, in je zanj prav, če ga vlada kdo iz Belgrada po tistih zakonih in ustavi, ki so jo centralisti napravili. Saj je svoj čas v boju proti dr. Verstovšku zahtevalo, naj minister imenuje nadzornike in je hvalilo Pribičeviča, ker jih je imenoval. Zakaj bi zdaj, ko imamo še centralistično ustavo, ne veljala proti onim, ki so io zagovarjali, centralistični zakoni? Čemu dvojna mera? Pri prihodnjih volitvah pa se bo UJU spet najbolj gnalo proti slovenstvu in avtonomiji. Pricipiis obsta, gospod Jelenec!
Licemcrstvo. Včerajšnje »Jutro« je spustilo v svet fulminanten uvodnik o pravicah uradnikov. V tem uvodniku pravi med drugim: »Pri postavljanju in odstavljanju uradnikov ne gre za osebe, ne za pripadnost k stranki, tu gre za princip. Za
princip, da morajo veljati tudi za uradnike zakonski predpisi, da se mora v njih gle- 1 dati tudi človeka, ki za svoje delo zasluži svoj kruli.« — Tako govore in pišejo demokratje danes. Ko so pa bili oni sami na vladi, niso gledali prav nič na »princip« in so se brigali še manj za »človeka«, ampak so brez usmiljenja in brez vseh ozi-rov metali na cesto vse, kar ni slepo služilo demokratskim mogotcem. V vseh re-sorih so pripravljali protizakonite upokojitve in kazenske premestitve za najboljše in najpoštenejše in najvestnejše uradnike. Dr. Žerjav naj le naprej pometa pred svojim pragom in potem šele naj kaže na druga vrata.
Česa se »Slovenec« veseli? Pod tent naslovom ponavlja včerajšnji »Narod« našo pod naslovom »Jugosokol v razkroju« objavljeno vest, da bo »jugoslovenski« Sokol v Vukovaru razpadel in da bode tam ustanovljen »hrvatski« Sokol. »Narod« dostavlja tej vesti: »Čudno je, da »Slovenec« tej vesti ne dostavlja, naj bi temu zgledu sledila tudi sokolska društva v Sloveniji.« — Mi tega nismo dostavili zato, ker se bo itak v kratkem zgodilo to, česar si »Narod« ne želi.
Nemogoč dogodek je po belgrajskem »Vremenu« in po ljubljanskem »Narodu« vstop Radičevcev v vlado. V ponedeljek bo pa ^adi to že mogoč«*.
Upokojci je šolski vodja II. mestne deške šole v Ljubljani g. ravnatelj Jeglič, a vendar še opravlja svoje posle kot upokojenec — tako tarnajo ata in pravijo, da je kaj talcema mogočn samo pod vlado reda in pravice dr. Korošca. Ali ni to red in pravica, če kdo dela?
Na Jesenicah je umrl dne 9. septembra t 1. organist g. Jakob S a v i n .š e k. Služboval je tu dolgih 24 let. Zapušča vdovo s štirimi nepreskrbljenimi otroci. Pogreb blagega pokojnika je pokazal, kako je bil rajni na Jesenicah vsesplošno priljubljen. Kljub deževnemu vremenu se je udeležilo veličastnega žalnega sprevoda, katerega so otvorile žalne fanfare, ogromno število Jeseničanov. KDD je bilo zastopano po vseh svojih odsekih, Orli I skoraj korporativno s celotno godbo na čelu. Najgloblji utis pa je na Jeseničane napravil mnogoštevilen pevski zbor, sestavljen iz pevcev vseh jeseniških kulturnih organizacij, ki je pod vodstvom radovljiškega organigta gospoda Fabijana zapel tri žalostinke. Dokaz, da pokojnik ni imel neprijatelja na Jesenicah. Pogrebne svečanosti je opravil domači župnik g. Kapelic ob asistenci 12 duhovnikov. Lep pogreb in vsa naklonjenost Jeseničanov naj bo žalujočim v tolažbo; blagemu pokojniku pa želimo, naj mu bo lahka zemlja gorenjska.
Laško. Ko je dne 28. julija 1924 padel režim P. P. vlade, je nastal v Laškem prijeten mir in velika tihota. Demokrati in Orjunci, ki nimajo nikogar za seboj in ki so si lastili gospodarstva Slovenije, hodijo kot bi imeli vnetje hrbtenice. Mi pa, ki smo bili prej zaničevani in prezirani, smo se oddahnili kot 1. 1918 ob Pijavi. Da bi mi hoteli podati javnosti sliko dela nekaterih tuk. demokratov in orjuncev, izginili bi od nas kot kafra. Nekaj bi jih pa z bojkotom lahko ukrotili. Toda pristaši SLS se držimo načela: kar meni ni ljubo ne želi drugim. Demokrati pa tega ne poznate. Ni vas sram lagati in osebno napadati po svojih glasilih. Tako piše gnezdo podlih laži, »Domovina« z dne 12. t. m. razne neosnovane čenče o načelniku SLS za okraj Laško gosp. Mihaelu Hrastniku, koliko mu nese lesna trgovina. Ako mu res kaj nese, se lahko javno trdi, da je delaven človek in dela več kot dopisnik »Domovine« 10 let. Za svoje delo pa lahko zahteva vsak človek plačilo. Seveda dopisnik »Domovine« zastonj dela, saj se mu na obrazu pozna. Nadalje mu očita, da je županov namestnik občine Marija Gradec cerkveni ključar itd. Ker pa g. Hrastnik do danes še ne uživa teh časti, se dopisniku lahko v obraz vrže ne posebno lep očitek, da je lagal. Sram ga je pa lahko, da se priprostega kmeta tako boji, da ga v spremstvu laži vlači po listih. Odgovor je lahek: Pošten je in pa izobražen. Pa vam bo še na poti.
Celje. Shod kršč. socialnega delavstva v Celju v nedeljo 7. t. m. je bil"nepričakovano dobro obiskan. Ob veliki pozornosti in navdušenju zborovalcev, ki so napolnili dvorano pri »Belem orlu«, so govorili: dr. Andrej Go-sar, katerega so zborovalci navdušeno pozdravljali, tov. Beltram in Gajšek. Govorniki so posegli globoko v gospodarske in organizacijske razmere nižjih slojev. Sprejelo se je več važnih predlogov, kako organizirati delo za zboljšanje položaja delavstva in uradništva, utrditi in razširiti organizacijo ter pomnožiti naročnike na časopis »Pravico«. Izvolilo se je okrožno vodstvo. Po shodu se je vršila seja okrož. zaupnega zbora, ki je določil smernice našemu delu in pokretu v celjskem okrožju.
Novi tečaji za strojepisje, stenografijo in knjigovodstvo (posamezni pouk) začnejo na Ant. Rud. Legatovi šoli v Mariboru dne 1. ok-; tobra in trajajo štiri mesece. Pojasnila in vpiso-
1 vanj* v trgovini s pisalnimi stroji A nt. R u d. LEOAT, Maribor, Slovenska ulica 7, telelon 100. '	5197
»Narodni Dnevnik« pripoveduje o neredu na osnovnih šolah. Ne dolži sicer sedanje vlade in trdi, da je vsega nereda kriv prejšnji režim. Res, zavlačevanje prejšnjega režima je omogočilo sicer kasno sedanji vladi delati red na osnovnih šolah v Sloveniji, začelo so jo šele pred dobrimi 14 dnevi, in kolikor vemo, bo vse urejeno že v oktobru. Že v oktobru, pravimo, kajti opozarjamo, da je bila lansko leto osnovna šola v Slveniji urejena šele koncem novembra. Spominjamo samo na to, da so bili lani abiturijentje po dva do tri mesece brez vsake plače in da se je vršilo premikanja učiteljstva okoli 200 po številu še v novembru.
Ako računamo, da imamo v Sloveniji nad 3000 učiteljev, potein 300 učiteljev, ki se premikajo letos in po krivdi prejšnjega režima šele ob koncu počitnic, pri tem številu malo pomeni. To število bi značilo samo takrat nekaj, če bi bila premeščenja samo z enorazrednice na enorazrednico, taka pa se pouk more začeti skoro povsod redno, izjeme so samo prazne enorazrednice. kamor bo morala šolska uprava nekatere učne osebo prestaviti iz službenih ozirov. Kolikor vemo, namerja šolska oblast letos strogo paziti, da nobena šola ne ostane brez učiteljstva. Videli smo in z zadovoljstvom omenjamo, da je bila šolska oblast že pri zadnjih imenovanjih prav tako pri srcu ekspozitura ali ekskurendna šola kakor osemrazrednica. Razumljivo je, da je prav v času premikanja učiteljstva težko povsod ugotoviti prazna mesta in razpoložljive učne osebe, toda tudi o tem bodo okr. šolski nadzorniki mogli dati potrebna poročila, in čimprej bodo ti vposlali svoje podatke, tem prej bodo nastavljeni abiturijentje in razpoložljive, iz državne blagajne že plačane učne osebe. Pri teh zadnjih se je bati, da bodo odrekale nastop služb na določenih mestih, ker so to ponajveč protežiran-ci prejšnjega režima in trdno uverjeni, da so nekaj več kot drugi učitelji, ki so po njih mnenju sploh rojeni samo za hribe. Ako proti tem učiteljem — ki bedo na ves glas vpili, da se jim godi krivica, ker morajo na deželo, kjer so drugi sicer službovali leta in leta — šolska oblast ne bo izvajala zakona, potem je seveda nered v šoli neizogiben in krivo ga bo učiteljstvo ,ki bo sabotiralo. Šolstvo je vse, ne pa osebne želje in tu ima priliko naše učiteljstvo, da pokaže, ali mu je delo za narod frara ali resnica! Šola je vse, ponavljamo, toda šola, ki jo bo naše ljudstvo ljubilo in sc je ne bo balo kakor javne pohnjševalnice, mučilnice in nasilne ječe. Politično naši stranki slabo učiteljstvo dobro služi, toda nas je groza pred strašnim duševnim trpljenjem staršev in otrok, ki ga trpe pod njim. Zato naj naša šolska uprava vrne šolo ljudstvu in učiteljstvo napoti v šolo, ne pa na izven-šolsko delovanje orjunskih pohodov, hujskanja proti »farjem« in svobodomiselno izpovedovanje žerjavščine. Ljubezni do šole in ljudstva, nesebične požrtvovalnosti učiteljstva in spoštovanja do najsvetejših čuv-stev, ki jih goji naše ljudstvo — pa bo na osnovni šoli v Sloveniji red in blagoslov nad učiteljskim delom in ne bo nereda v osnovni šoli!
siome.
—	Za nagrobni spomenik f Mihi Moškercu. Zaslužnemu javnemu delavcu pokojnemu Mihi Moškercu so se namenili njegovi prijatelji oskrbeti skromen nagrobni spomenik. V ta namen se je iz njihove srede osnoval odbor, ki se obrača na našo javnost s sledečo prošnjo: Da moremo do 1. novembra postaviti nagrobni spomenik pokojnemu uredniku g. Mihi Moškercu, se tem potom obračamo na njegove prijatelje ip vso našo javnost s prošnjo, da pomaga s prispevki omogočiti ta namen. Denarne prispevke prejema g. Albin
Zaje, računski svetnik, Ljubljana, finančna delegacija. Za odbor: Franc Smodej, predsednik: Albin Zaje, blagajnik; Anton Volta, tajnik,
—	0. Gabrijel Bajec f. V Celju je umrl včeraj v tamkajšnjem kapucinskem samostanu o. Gabrijel Bajec iz reda oo. kapucinov Pogreb bo v pondeljek dne 15. septembra ob poldveh. Pater Gabrijel je bil ena najpopularnejših osebnosti. Dolgo vrsto let je služboval v Celovcu, kjer ga jo vso ljubilo in spoštovalo, zlasti še slovensko ljudstvo na deželi. Med vojno je bil premeščen k Sv. Križu na Goriškem, kjer je vztrajal do zadnjega, ko so morali slovenski kapucini na veliko žalost slovenskega ljudstva zapustiti samostan. Pokojni je bil izredno blaga, ponižna iu ljubezniva duša. Kdor ga je poznal, ga je moral izredno ceniti. Bil je z vso svojo dušo redovnik, iskreno pa je ljubil svoj narod, katerega dušo je poznal kakor malokdo. Vse vesele in žalostne dogodke v razvoju našega naroda zadnje desetletje je s srčnimi utripi, s strahom in veseljem, z upom in žalostjo preživljal. Slovensko literaturo je izborno poznal, še bolje pa morda jezik. Mnogo se je kot ljubitelj narave bavil z botaniko in je sijajno poznal ljudske terminologijo za rastlinstvo. Delal je iuai tozadevne zapiske, ki so dragoceni. Upajmo, da jih ni vojna vihra odnesla. Tudi slikal je. Svo
jo celico v Celovcu je poslikal s svetopisemskimi motivi, položil pa jo v nje mnogo svoje zdrave, otroškomile šegavosti. Številni prijatelji ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Žalovali pa bodo za njim tudi gluhonemi, katerih dolgoletni učitelj in oče je bil v Celovcu mnogo let. Počivaj v miru, blaga duša I
—	»Goriška Straža« četrtič uplenjeno. Četrtkovo »Goriško Stražo« je videmska pre-fektura dala zapleniti, češ da je priobčila članek o političnem položaju Italije, ki bi lahko neutemeljeno razburjal in vznemirjal slovensko prebivalstvo. V resniei pa je bila »Goriška Straža« zaplenjena, ker je obelodanila na uvodnem mestu oster napad na goriškega podprefekta Nicolottlja, tega krvnika slovenskega ljudstva, ki je v zadnjem času odredil protipostavne hišne preiskave y raznih župniščih na Vipavskem.
—	Profesorska imenovanja. Imenovani so: za profesorja na drž. gimnaziji v Mariboru Gregor Hercelj, prof. na drž. real. gimnaziji v Novem mestu; za profesorja na sistemizira-nem mestu na istem zavodu dr. Franc Mischitz, profesor brez stalnega mesta na istem zavodu« za profesorja na drž. realki v Ljubljani dr. Martin Gorjanr, profesor na gimnaziji v Novem mestu; za profesorja na drž. realni gim-»aziji v Celju dr. Kari Pirjevec, profesor brez stalnega mesta na drž. trgovski akademiji v Ljubljani; za stalnega vadniškega učitelja na sistemiziranem mestu na drž. moškem učiteljišču v Ljubljani Ernest Širca, začasni vndni-ški učitelj na istem zavodu; premeščen je na I. drž. gimnazijo v Ljubljani dr. Ivan Pregelj, profesor na drž. gimnaziji v Kranju.
—	Dva kongresa proti nenravnosti. — V dnevih od 22. do 26. septembra bosta v Gradcu dva svetovna kongresa proti nenravnosti: dva dnevu proti prostituciji, druga dva proti trgovini z dekleti. Obenem se bo ustanovila mednarodna liga proti nenravnosti. Pripravljali odbor želi, da bi bila tudi Jugoslavija, ki je Gradcu zelo blizu, vsaj razmeroma tako zastopana kat bodo druge države. Da pri nas boj proti nenravnosti ni nepotreben, o tem ni treba govoriti. Kdor se želi udeležiti, prosimo naj se priglasi »Dobrodelni pisarni«.
—	Zbor pravnikov v Zagrebu, Ideja o rboru pravnikov izceledržaveje padla na rodovitna tla. Pravniki so pravilno doumeli visoki pomen taldh zborovanj, o tem priča veliko zanimanje za Zbor. Pojavilo se je že doslej nad 300 udeležencev iz vseh krajev, tudi najoddaljenejših naše države. Važnost Zbora priznava tudi naša pravosodna uprava, g .minister pravde se za Zbor živo Lnteresira in ga tudi osebno poseli. Dalje je dovolil sodnikom, kolikor dopuščajo službeni posli, dopust za čas zborovanja. G. minister saobračaja pa je naklonil znatno znižanje na železnici iu sicer na Vk vozne cene, ki velja tudi za spremstvo (dame) udeležencev. Zbor se vrši v dneh 19., 20. in 21. septembra v Zagrebu. Pričetek zborovanj je v petek, točno ob 11. uri dop. v sa-borski dvorani. Konstituiranje Zbora, referati in koreferati v plenumu. Zvečer priredi Prav-ničko društvo na čast gostom banket v veliki dvorani Streljane. — V soboto dopoldne: razprave v sekcijah, popoldne: nadaljevanje razprav, manjši sestanki, razgledovanje mesta, zvečer ob 7. uri slavnostna gledališka predstava (Baranovič — Licitarsko srce in Leon-cavallo: Glumači). Ob 934 raut, ki ga da g. župan mesta Zagreba. Zaključno zborovanje v saborski dvorani. Za referente in koreferente «e določeni (ime v oklepajih znači koreferente). 1. Osnovanje stalnih pravniških kongresov: dr. Danilo Majaron, predsednik društva Pravnika iz Ljubljane (Djordje Nestrovič, državni svetnik v pok. iz BelgTada, dr. Hugon Spitzer, odvetnik iz Osjeka). 2. Zakonodavna tehnika: dr. Dragoljub Arandjelovič, univ. profesor iz Belgrada (dr. Metod Dolenc, univ. profesor iz Ljubljane). 3. Pravna pomoč v državi : dr. Janko Babnik, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, (dr. Milan Mayer od oddelka za pravosodje v Zagrebu, dr. Janičije Jovanovič, prvi sekretar kasacijskega sodišča
v	Belgradu). 4. Prisilna poravnava i z v e n konkurza: dr. Žika Spasojevič, nniv. profesor iz Belgrada (dr. Lavoslav Ho-nigsberg, višji drž. pravdnik iz Zagreba). 5. O d v e t n i š k i r e d : dr. Ivo Politeo, odvetnik 5z Zagreba (dr. Milan Škerlj, univ. profesor iz Ljubljane, dr. Ljubo mir Stefanovič, odvetnik iz Belgrada). Za pondeljek, dne 22. je povabil g. minister dr. Hrasnica vse udeležence, da si ogledajo kaznilnico v Lepoglavi.- V Lepo-glavo in nazaj vozi udeležence brezplačno poseben vlak. — *Udeležencem izven Ljubljane bo poslal legitimacije za vožnjo zagrebški pripravljalni odbor, ljubljanskim udeležencem jih bo razdelil ljubljanski pripravljalni odbor. Udeleženci, ki so prosili za stanovanje v Dijaškem domu, se napotijo naravnost v Dijaški dom, Vodnikova ulica; ostalim se naznani etanovališče v Zagrebu v pisarni Zbora. Pisarna posluje od 18. od 22. t. m. v Gunduliče-
vi	ulici št. 7-1, v prostorih Društva hrvatskih književnika (telefon št. 7—52). Do 18. t m. daje potrebne informacije tudi tajnik Pravnič-koga društva g. dr. Ivo Politeo, Dalmatinska ulica 4a, tel. 16—99. Ljubljanski udeleženci odpotujejo skupno v petek, dne .19. 7.jutraj ob 5. uri 28 min. in prispejo v Zagreb — glavni kolodvor ob četrt na II. uro. Tem se pridružijo na Zidanem mostu udeleženci iz Štajerske. Udeleženci preko Karlovca se vozijo najbolje z vinVom, ki dospe v Zagreb ob 9. uri 25 min. V Zagrebu — glavni kolodvor jih
sprejmejo odposlanci pripravljalnega odbora; fle namerava despeti večja grupa v Zagreb ob drugem časn, naj javi to pravočasno. — Posebni programi se razpošljejo t® dni vsem udeležencem. — Pripravljalni odbor v Ljubljani.
—	Prof. dr. Goeti ▼ Sarajeva. I« Belgrada
jo dopotoval v Sarajevo dr. Leopold Goetz (Bonn), znan strokovnjak na polju vzhodnoevropske zgodovine. Dr. Goetz je prišel v Sarajevo z namenom, študirati na viru naše ženske pesmi, ki so zbudile njegovo pouebno zanimanje. Dr. Goetz govori prav dobro hrvatski.
—	Razpisana je služba organlsta ln cer-kvenjka ua Jesenicah. Vež v današnjem oglasu.
-r- Srbohrvaščino poučuje prvovrsten itrokorvnjak in v skupinah po Berlitzovi metodi tudi cirilico, čitanje in pisanje. Vpisovanje in pojasnila v trgovini s pisarniškimi stroji Ant. Rud. Legat, Maribor, samo Slovenska ulica 7, telefon 100.	5608
-— Čigavo je kolo? 21. 6. je bilo v Kranju zapleneno najbrže ukradeno Kinta kolo št. 646.196, črno pleskano, kolesa z zelenim pasom, balanca navzdol zakrivljena, prosti tek. Ogleda se pri okrajnem sodišču v Kranju.
Opozorilo. Več tisoč parov čevljev (ostankov posameznih vzorcev) tove.ren «PEKO« se prodajajo do vštetega 20. t. m. po znatno sničani ceni saino v trnrrtni Aleksandrova cesta štev. 1, na kar se earj. občinstvo vljudno opozarja.
šfeJereMe novice.
s Izjava in pojasnilo. Socialdemokrati v Mariboru so silno razburjeni, ker jim je večina železničarjev obrnila hrbet. Železničarji so sami spoznali, da so jih rdeči voditelji Kristani, Kopač, Balam, Nachtigall, Slanovec itd. zapeljali na krivo pot. Večina od teh voditeljev je obogatela, a železničarjem niso priborili tekom deset let niti trohice. Na zadnjem velikem železničarskem shodu v Maribora sem v svojem poročilu o političnem položaju podal sliko hude borbe, ki smo jo borili poslanci SLS pod vodstvom dr. Korošca proti Pašič-Pribičevičevemu režimu korupcije in nasilja. Živo sem zborovalcem slikal podrobnosti te zgodovinske borbe proti krivici. In ko je končno Pašič vendarle padel in ž njim vred tudi nasilnež Pribičevič, je prišlo v parlamentu dne 12. avgusta do pomembnega glasovanja. Šlo je za to, kdo bo zmagal: Ali zastopnica pravice nova (Davidovič-Koroščeva) vlada, ali pa zastopnika krivice Pašič-Pribičevič. Poslanci, ki so bili za novo vlado pravice, so glasovali »za«, £ oni, ki so bili proti novi vladi (to*-«j za Pašiča in Pribičeviča), pa so glasovali »proti«. Med tistimi, ki so glasovali »proti«, torej za Pašiča, je bil tudi edini navzoči socialdemokraški poslanec in vodja jugoslov. socialdemokracije sodrug Nedeljko Divac. Drugi socialdemokraški poslanec raje ni glasoval, ostal je doma. Ta moja ugotovitev na velikem zborovanju železničarjev je strašno razjarila voditelje socialnih demokratov. V Mariboru so v petek dne 12. septembra izdali velik letak z napisom: »Proti Žebotovi nesramnosti.« Tu skušajo dokazati, da Divac ni glasoval za Pašiča. Smešno! Divac je glasoval proti novi vladi, torej je on za staro Pašič-Pri-bičevičevo vlado, za nadaljevanje krivic in nasilja. Divac je glasoval enako kakor Pašič, enako kakor Pribičevič. Recimo, da bi še 30 poslancev namesta »za«, glasovalo »proti«, kaj bi bilo potem... Zavladal bi zopet Pašič! Vprašam vse pametne železničarje: Ali bi samo eden od vas mogel odobravati tako glasovanje? Vprašam: Koliko je med železničar-skimi vrstami ljudi, ki bi si želeli povratek prejšnjega režima? Ergo! Ali sem imel prav, da sem javno povedal, kako je glasoval Divac? Res je, da njegov glas hvala Bogu ni odločil. A kaj bi bilo, ako bi imel Divac v parlamentu 25—30 sodrugov? Z glasovanjem »proti« novi vladi bi pomagal Pašiču na prestol! Bridke resnice se bojite, zato ste završali gg. j mariborski socialisti! Občinske volitve ima-; mo v Mariboru in zato vam je neljubo, da sem pred velikim številom železničarjev in delavcev razkril, kako socialdemokraški voditelji »delujejo za blagor ljudstva«. Toliko v pojasnilo, da lahko socialni demokrati zopet izdajo še večje letake v obrambo generala Divača, ki je glasoval dne 12. avgusta 1924 za Pašiča proti novi vladi. — Franjo Zebot, poslanec.
š Na Pragerskcm se je v sredo, dne 10. t. m. vršil izredno dobro obiskan sestanek železničarjev iz Pragerskega, Slov. Bistrice in ostalih krajev med Mariborom in Poljčanami. Zborovanje je vodil tov. Justinek. O položaju železničarjev je govoril poslanec Zebot. Obrazložil je program sedanjega ministra železnic g .Sušnika, kar so vzeli železničarji z zadovoljstvom na znanje. Nato sta govorila: tajnik Strokovne zveze tov. Semenič in predsednik mariborske Prometne zveze tov. Kores. Na sestanek so prišli tudi zastopniki socialdemokratov in zvezarjev. Njih namen je bil jasen: Preprečiti ustanovitev naše železničar-ske organizacije. Posebno se je v to svrho trudil socialist Krištof, ki pa je imel vrlo nesrečen dan. Skušal je braniti »proletarcac-milijonarja Kristana, n moral je utihniti. Večina železničarjev mu je klicala: »Socialdemokraški voditelji »o nas prodajali. Kristan se je okoristil z našimi žulji in je postal bogataš.« Po teh resnih očitkih, ki so prišli iz delavskih
ust, je Krištof zapustil govorniško bojno po Ijano. Poslanec Zebot je še povdaril, da ni prišel med delavstvo in železničarje z namenom, da bi jih s sladkimi besedami zvabil v krščansko-socialno organizacijo. Sami železničarji so želeli shoda, sami so pozvali govornika, naj pride. Glede vstopa v naše organizacije povdarja poslanec: Vstopi naj samo tisti, ki mu srce in prepričanje veleva. Kdor pride k nam samo radi tega, ker je SLS sedaj v vladi, tak naj raje ostane, kjer je. Skupina Prometne zveze na Pragerskem je ustanovljena. Izvolil se je štiričlanski odbor, ki bo kmalu sklical prvi občni zbor. Čast zavednim železničarjem, ki se ne bojijo rdečega terorja!
š Velik Tolivni shod volivcev SLS za mesto Maribor se vrši jutri pondeljek 15. septembra v dvorani Gospodarsko-zadružne banke. Začetek točno ob pol 8 zvečer. Govorniki bodo govorili o predmetu: Zakaj mariborski volivci ne morejo glasovati ne za socialnodemokraško in ne za nemškonacionalno listo. Med drugimi bo govoril tudi narodni poslanec Zebot Za agitacijo SLS ni uporabila plakatov kakor druge stranke, a udeMba bo kljub temu velika.
š Za n^mšf-o.-acionalno listo v Mariboru agitiri pod firmo »plebiscita« posebno edini sin trgovca Ferdinanda Hartinger na Aleksandrovi cesti. Isto poe-mj^ mladi Sachs, zastopnik zavarovalne dražbe »Jugoslavijac. Med agitatorji so tudi mnogi taki, katerim bo kmalu potekla pravica bivanja v naši državi. Čudimo se, da so se celo nekateri pošteni Nemci dali zapeljati po vsenemških prenapetežih!
š Namcr^vanegi, skipnega volivnega shoda pri GOtzu ne bo, ker velika dvorana ni presta.
š Poroka, Dne M. septembra se poročita v Mariboru g. Ivan Falež, brat poslanca g. Štefana Falež, z gospodično Lenčiko Gselman, sestro oskrbnika g. Jos. Gselmana na Racer-dvora pri Mariboru. Novoporočencema, ki sta oba naša somišljenika, obilo sreče!
š Agitacija Ncmcs-?, pravzaprav nemških nacionalcev v Mariboru za občinske volitve presega vse dovoljene meje. Vsled malomarnosti slovenskih strank je ostalo v volivnem imeniku precejšnje število takih Mariborčanov, ki so se že pred več časom preselili v Avstrijo, n. pr. t-govea Ziegler in Lininger. Vpisanih je tudi najmanj 30 nemških buršov, ki študiraj o v Gradcu, Dunaju, Leobnu i. dr. Vse te »volivce« je nemškonacionalni velivni ; odbor sedaj nujno pozval v Maribor. V za-| upnili okrožnicah voditelji nemških nacional-; cev naglašajo, da se pri teh volitvah ne gre i toliko za mestno gospodarstvo, ampak sedanje občinsko volitve so pravi plcbiacit za Maribor. S takim načinom agitacije nemškonacionalni j voditelji tirajo svoje ljudi na jako opolzko pot. Če bi bila agitacija mirna, poštena, ne bi nič rekli. Ml nismo proti poštenim Nemcem, tudi ne prati njih razvoju, a talce agitacije ne moremo pripustiti. Ker nemškonacionalni boga-j taši pritiskajo poleg tega še na svoje delavce in uslužbence, bo treba, da vsakega zabele-| žimo.
š Mariborske vesti. Hišni posestnik Blcž ; Kamenšek v Tomšičevi ulici 115 (Krčevina) je preje! za svoje edurno postopanje proti umetnikoma g. Bratini in ge. Bukšekovi — snel jima je stanovanjska vrata, ne da bi počakal, dokler se zadeva pravno ne uredi in : prideta pod drugo streho — sodnijsko plačilo j v obliki meseca dni zapora oziroma 40.000 di-! narjev denarne globe. Vrata so še sedaj sneta | iz tečajev, mož pa vlaga rekurze, da je vsse-! lje. Vsi listi so se zgražali nad škandaloznim | postopanjem Kamenškovim, vendar se najde | odvetnik, ki ga zastopa v tako evidentno kri-| vičnem slučaju. — Volilna borba prehaja že | v Stadij nervoznosti. Vrste se shodi narodnega j bloka in komunalna politika postaja očividno ! predmet javnih razprav. Višek bo pa dosegla vsekakor šele v drugi polovici prihodnjega tedna. — Prijave za konjske dirke na Teznu so se izkazale kot zelo povoljne. Prijavljenih je 26 tujih konj in med njimi tudi Derby-zmagovalec »Glava«. — Socialdemokrati priredijo v nedeljo, 21. t. m. v smislu navodil amsterdamske internacionale protimilitari-stično manifestacijo. Po obhodu po mariborskih ulicah se bo vršil na Gambi-inovem vrtu shod. V nemškem jeziku bo govoril gosp. dr. Zivko Topolovič iz Belgrada in gosp. Petejan v slovenščini. — »Marburger Zeitung« se upravičeno škandalizira nad tatvinami nagrob nih spomenikov na starem mestnem pokopališču. Doslej je baje izginilo že 30. kamnov-Pieteti pa se rogajo razni zlikovci. ki skru-nijo grobove z onečiščevanjem.Pričakovati je temeljile preiskave. — Danes ob 10. uri pred-poldan zapustijo gojenci belgrajske vojne akademije naše mesto. Želeti je, da odnesejo najlepših spominov na Maribor, kjer so se dva in pol meseca praktično usposabljali za svoj poklic.
š Želcniški most čez Muro pri Veržeju jc že skoro dograjen. Minister Sušnik je obljubil, da si bo v najkrajšem času ogledal novo progo Ormož-Murslca Sobota.
VOLIVCI SLOV. LJUDSKE STRANKE V MARIBORU!
NAŠA VOLIVNA SKRINJICA JE
1.	prva!	1.
Koroške novice.
k Muke koroških Nemcev. Celovški občinski svet je v izredni seji zavzel odklonilno stališče naprum morebitnemu predlogu Društva narodov, po katerem bi se zložilo osem zveznih dežel v štiri upravna ozemlja. Po tem načrtu bi se Koroška deloma razdelila na Štajersko in deloma na Tirolsko. Občinski svet je izjavil, da o delitvi ne more biti govora, ker je dobila deželn svoje eksistenčno pravo v »osvobodnilnih bojih« 1. 1919 in 1920, Dežela da je zemljepisna in gospodarska enota in bi delitev ne škodovala samo njej, marveč tudi deželni prestolnici. Zupan Wolsegger je izjavil, da bo storil vse potrebne korake, da se izvedba tega načrta prepreči. Nemški krogi utemeljujejo svoje stališče tako, da je uprava nemogoča tako iz Gradca kakor iz Inomosta. — Svoj čas so vpili »Karaten un-geleilt!« Sedaj je Koroška zopet v »nevarnosti«, ali topot povdarjajo deljivost Koroške tudi drugi.
Ljubljanske novice.
lj Umrla je v petek popoldne gospa Ana Derč-eva, vdova po znanem zdravniku dr. Derču in mati primarija g. dr. Bogdana Derča. Pokojnica je bila blaga žena in skrbna mati in velika doforotnica revežev. Pogreb bo v nedeljo ob pol petih popoldne iz ljubljanske bolnice. Blagi pokojnici bodi ohranjen prijazen spomin.
Ij Dijaški trg. — Vpisovanje. Včeraj se je vršilo vpisovanje v vse ljubljanske srednje šole. Prišli so dijaki-novinci in starejši iz raznih krajev in so se zopet oživili v ljubljansko vrvenje. Posebno živahen je bil dijaški trg za učne knjige, ki se je vršil na prostoru pred Mestnim domom.
lj Podaljšanje higijenske raistave Ea di* jaštvo. Higijenska razstava na prostoru ljubljanskega velesejma je za dijaštvo odprta šo do vključno nedelje 21. septembra. Obisk dnevno od 14. do 18. ure. Od 16. do 17. ure se kažejo zdravstveni filmi. Ogled razstave je brezplačen.
lj Umrl je včeraj tovarnar in posestnik na Sredini 18 g. Andrej Boucon. R. i. p.I
lj Opozarjamo na današnji oglas higije-nične pralnice Šimenc.
lj Porotne obravnavo. Poleg že razpisanih in objavljenih porotnih obravnav v tekočem tednu in sicer v pondeljek proti Jeranči-ču in v torek ter sredo proti Ki-istanu, oba radi umora, sta razpisana za to zasedanje še dve obravnavi in sicer v četrtek, dne 18. septembra proti Antonu Bedenku iz Brda radi umora. Tej obravnavi sledi kot zadnja obravnava proti Karlu Marčanu in Emeriku Gro-belniku zaradi zločina po § 127. Dnevi pa niso še popolnoma ugotovljeni, ker ni izključeno, da se obravnava proti Jerančiču zavleče na drugi dan, posebno ker je vabljenih nič manj kot 54 prič. Za navedene obravnave vlada veliko zanimanje. Vstopnice za Jerančičevo obravnavo so bile že v soboto zjutraj vse izdane.
lj Sobotni trg je bil nekaj izrednega. Zaseden je bil tržni prostor z vozički, stojnicami in prinesenimi stolicami in košarami prav do zadnjega prostorčka. Po ozkih presledkih pa so vrvele množice kupcev in prodajalcev tako gosto, da je izgledal cel tržni prostor, ki je precej obsežen, kot veliko izredno živahno mravljišče. Dobilo sp ie na trgu vsega v tolikem izobilju, da je bila izbira res bogata. Tudi cene so bile z ozirom na množine blaga precej ugodne, posebno v kasnejših dopoldanskih urah. Sploh seje ljubljanski trg v zadnjih tednih izredno pomnožil in nepričakovano oživel. Na tržišče ne hodijo samo gospodinje, kuharice in razne služkinje, marveč ga kaj radi po-sečajo tudi razni dragi obiskovalci, katerih včasih običajno na našem trgu ni bilo videti. Izredno dosti je letos raznega sadja in pa domačega sočivja. Tudi Banačani so bili s svojim sadjem dobro zastopani iu so zasedli celo dolgo vrsto.
lj Policijske or.tdbc. Včeraj je bilo vloženih 21 ovadb in sicer radi tatvine 5, radi prestopka cestnopolicijskega reda 11, in po ena radi nedostojnega vedenja, prekoračenja policijske ure, razgrajanja po cesti. — Aretirana sta bila dva in sicer radi postopanja in nedostojnega vedenja.
lj Tatvina kolesa. Predsnočnim je bilo ukradeno izpred trgovine Ivana Bogataja na Kongresnem trgu .19 Ivanu Šilingerju moško kolo znamko »Waffenrad«, vredno 2500 Din.
ima v bogali izbiri
R. Z. Z 0. Z. -LJUBLJANA Kongresni trg štev. 19 — v nunski hiSL
Priporoča svojo bogato zalogo pisarniških potrebščin za urade in dom. — Prodaja knjige lastne iit drugih založb, tudi inozemskih.
Iz širnega sveta«
La Foletfe.
(Kandidat za predsedništvo Združ. držav.)
Nedavno so objavili ameriški listi sijajno karikaturo: Morgana, na njegovih kolenih pa oficijelna kandidata republikancev in demokratov za predsedništvo Zedinjenih držav; oba mu jesta iz roke... V Ameriki prevladuje mnenje, da je velekapitalizem gospodar nad ameriško usodo, obe veliki stranki sta pravzaprav instrument finančnih magnatov. In vendar se pripravlja nekaj, kar utegne izne-naditi. •
Robert M. La Folette se je v svoji domovini rano naučil, da je lahko demokracija umetna naprava za gospodstvo maloštevilnih nad večino. Videl je, kako so se družbe in osebe obogatile na račun skupnosti. Ali naj služi zakonodaja, na katero so uplivali taki krogi, nekaterim ali celemu narodu? La Folette odgovarja: »Vedno sem spoštoval moža, ki dela s svojim rokami. Tudi moje življenje je tako začelo... Čutim nekako sorodstvo s človekom, M nosi breme življenja.« Tako je mislil kot republikanec. Ali mašinerija stranke ga je skušala skupno z njegovimi socialnimi idejami — zdrobiti. Preživel je leta grenkih borb in hvaležen pogled iz delavskih oči je bil čestokrat edino priznanje.
La Folette se je s časom preril in ljudstvo ga je proti volji stranke Izvolilo za guvernerja y Wiscousinu. Tam je prožel zakonodajo polagoma s svojim duhom. V washingtonskem senatu so ga čakale silne borbe. Kapitalisti so njegovi smrtni sovražniki.
L. 1912. je še mislil, da bo republikanska stranka sprejela vsaj nekaj socialnih idej v svoj program. Danes je uverjen, da starih mehov ni več mogoče napolniti z novim vinom, zato je proglasil kot neodvisen republikanec svojo kandidaturo za najvišjo funkcijo v ameriški federaciji. V svojem programu se zavzema za čisto demokracijo, proti diktaturi plutokracije in proletarijata. Deli njegovega programa zvene po državnem socializmu, n. pr.: »Striktna državna kontrola in trajno vzdrževanje vseh naravnih zakladov (inkl. premog, železo, rude, olje in gozdove) v interesu ljudstva.« »Železnice se podržavijo.« V zunanjepolitičnem pogledu se upira La Folette politiki denarnih imperialistov, petrolejskih monopolistov in mednarodnih bankirjev. Izvršiti se ima revizija versajske pogodbe v skladu s pogoji o premirju. Kot senator se je protivil vojni napovedi Nemčije, višek poguma pa je manifestiral, ko je odobraval septembra 1917 vSt. Paulu — potopitev »Lusitanije«. Ni veliko manjkalo, da ga niso vrgli iz senata. La Folette bi v slučaju izvolitve gotovo vztrajal pri zahtevi, da se versajski mir revidira. Bojazen, oportunizem in Gesslerjevl klobuki ve-lekapitalizma zanj ne obstojajo.
Kakšni so njegovi volivni izgledi? Proti njemu se borite finančno izdatno opremljeni stranki: republikanska in demokratska. Realizacija njegove politike bi pomenila udarec za velekapitalizem. Proti njemu je skoro vse časopisje. Meščan sumi pod njegovim socialnim programom krvavordečo zastavo »boljševizma.« Spočetka njegove kandidature niso resno upoštevali, ker se je zdelo nemogoče, odriniti dve tako dobro zasidrani stranki. La Folette je bil spočetka majhen oblaček na obzorju; sedaj je zatemnil njegov vpliv ameriško poli-tifino nebo. Ljudstvo se obrača v vseh državah k njemu, sili pod njegovo zastavo. American Federation of Labor je priporočila svojim 4 in ! pol milijona broječim članom, naj volijo — La Folettea. Bilo bi vsekakor preuranjeno, prerokovati njegovo zmago. Trenutno so žause vseh treh kandidatov približno enake. Skupina neodločenih volilcev je največja. Morda bodo volili predsedniki v kongresu. Potom ožje volitve. Toda volilna kampanja se ni pričela in La Folette ima šanse... Če zmaga, stojimo pred istim rezultatom, kakor Francija in Anglija. Socialni pokret je v Ameriki na pohodu in samodržtvu konservatizma poje v Zedinjenih državah — smrtni zvonček.
• • •
—	Osemurai delavnik v — Perziji. Na
inlcijativo Mednarodnega urada za delo v Ženevi je pričela tudi Perzija z uvedbo socialne zakonodaje. Po odredbi iz Teherana je izdal kermanski namestnik odredbo, s katero se izenačujejo že obstoječi predpisi za zaščito žen in otrok v industriji. Delovni čas traja dnevno osem ur: otroci izpod 8 in deklice izpod 10 let se ne smejo uporabljati za delo v tovarnah za preproge. Zaposliti se ne smejo z neozdravljivimi boleznimi okuženi delavci. Podzemski in vlažni prostori se ne smejo uporabljati kot delavnice. Okna delavnic morajo biti obrnjena proti zapadu; uvede se mesečni higijenski pregled. Vsako kršenje teh odredb se kaznuje z globami ali zaporom do 20 dni.
—	Diagram draginje v evropskih državah. Po »Revue Internationale du Travail« se je poedstotnjeno dviganje cen, kakor so jo beležili V vseh deželah koncem 1. 1923. in začetkom 1924, že zaustavilo. Izvzeti ste Mažarska ln Nemčija, kjer draginja še vedno na-raSča. Opazovati je po vsej Evropi jedva opaženo padanje cen.
—	Radio, zastonjkorstvo in dimnikarska kontrola. Berlinska pošta je pooblastila neka-
tere dimnikarje, da izvrše ua strehah kontrolo nad morebitnimi antenami nepriglašenih aparatov. Doslej so dimnikarji našli 5100 neprijavljenih sprejemnih postaj.
—	Železniška nesreča na Poljskem. Dne 10. t. m. sta trčila med postajama Orany in 01kienky (v bližini litvanslie meje) dva oklop-na vlaka. Dva moža, med njima poljski nad-poročnik, sta bila takoj mrtva. 13 vojakov je težko ranjenih. Nesreča se je zgodila vsled napačno postavljenih kretnic. Vlaka sta imela očistiti vzhodna obmejna področja Poljske nadležnih roparskih tolp iz Rusije.
—	Narodnostna idila iz Češkoslovaške republike. V Žatcu imajo, kakor znano, Nemci svoje mestno gledališče, ki ga upravlja ravn. Ettinger. Žateški občinski svet, po ogromni večini nemški, je dovolil Čehom deset predstav za sezono od 1. oktobra 1924 do 30. aprila 1925. Te dni pa je dal nabiti budjejeviški gle-dališki ravnatelj Veverka v Žatcu nemško-češke lepake z obvestilom, da se bosta vršili zaporedoma dve predstavi. Občinski svet pa je to zahtevo ravnatelja Veverke odklonil. V soboto je prišel predstavnik vlade dr. Pauer h županu ter izjavil, da bo dal gledališko poslopje odpreti s silo, ako se občina ne postavi na dobrohotno stališče. Zahteval ja tudi sejo mestnega sveta, ki 6e pa ni vršila. Na drugi, sklepčni seji je bila prošnja ravnatelja Va-verke ponovno odbita. Popoldan pa so orožniki odprli s pomočjo ključavničarja gledališko poslopje in predstava se je vršila v — senci bajonetov. Občina baje namerava protestirati, češ, da je dr. Pauer kršil svoj uradni delokrog.
—	Prevoz časopisja med Anglijo in Francijo, V svrho zračnega prevoza londonskih listov so uvedli med Carlisleom in Belfastom posebno letalsko službo.
—	Aretacija glavnega urednika, V Berlinu so aretirali glavnega urednika komunističnega lista »Die Rote Fahne«, Friderika Apelta, ker je od aprila t. 1. ponovno pozival k veleizdaji in strmoglavljenju republike.
—	Roparski umor: 24 ur po odhcdii iz kaznilnice, Neki osemnajstkrat predkannovani zločinec, ki so ga izpustili minulo soboto na sveži zrak, je drugi dan oropal in umoril hčerko občinskega uradnika v Srhsttdorfu (kanton Uri, Švica). Aretiran je bil v svoji rojstni vasi.
—	Angleški list v Rimu, V Rimu izhaja novi list »Roman Mercury« v angleškim jeziku. List izhaja dvakrat na teden. Glavni urednik je Amerikanec profesor George Raf-falovich. List zasleduje namen, dajati v Italiji se nahajajočim Amerikancem Informacij iz Amerike in delovati za žbližanje z Italijo,
—	Boljševiki razprodata jo — Eremitažo. »Izvestja« poročajo, da se bo decembra razprodalo na javni dražbi 4000 najdragocenejših predmetov iz slavne petrograiske zbirke v Eremitaži. Prof. TrOjnicki, ravnatelj Eremi-taže, je izjavil, da bo vrg'a aukclja več milijonov funtov. Vabljene bodo le največje tvrdke na svetu. Znani zbiratelji bedo dobili poziv, naj pošljejo svoje zastopnike. Kupcem ie zajamčen neoviran izvoz kupljenih slik in predmetov. Boljševiki so že davno mislili na razprodajo Eremitaže, vendar so počakali, dokler jih finančna kriza n! prisilila k temu koraku. Listi pravijo, da se dražba mora vršiti, ne oziraja se na angleško posojilo. Galerija v Eremitaži jo bila ador. izmed največjih mu-zejav na svetu. Ustanovili so io iz carskih sredstav. Utemeljil jo je Peter Veliki in Katarina jo je še znatno razširila.
—	Prof. Paul Moriand f. V Ženevi je umrl profesor rimskega prava na ondotni univerzi prof. Paul Moriand v 59, Istu svoje starosti.
—	Študijsko potovanje francoskih in belgijskih industriilcev po Nemčiii. Kakor poroča bruseliski »Standaard«, sta hkrati odpotovali iz Pariza in Bruslja dve skupini francoskih in belgijskih industrialcev v svrho študija nemških industrijskih središč. Potovanje je organizirala »Unicn Testile« v St, Quen-tinu, ki želi razširiti razne nemške specialne stroje v Franciji. Ogledali si bodo: Barmen, Leipzig, Dresdan, Chemnltz, Plauen in Stutt-gart.
—• Brzojavni naslov snnaajcg* ministrstva v Budimpešti. Brzojavke, namenjene zunanjemu ministrstvu kraljevske vlade v Budimpešti, se morejo odposlati na skrajšan naslov »Exung Budapest«.
—	33. kongres združenja za mednarodno pravo v Stockholmu. 8. t. m. so otvorili v Stockholmu 33. kongres združenja za mednarodno pravo, ki se ga Je udeležilo 400 delegatov iz 16 držav. Predsednikom je bil izvoljen bivši švedski ministrski predsednik Hamarsjftld. Češkoslovaška delegacija je predložila željo, da bi se naslednji kongres vršil v Pragi.
—	1. september — obletnica potresa na Japonskem. — Obletnico strašnega potresa so proslavili po vsej deželi na BajsveCasejŠi način. Ob 11. uri 50 minut so ustavili vse obrate, železnice,, cestne želejtiTee Itd. za eno minuto. Hkrati so zvonili t vsemi zvonovi, oglasile so se plščnlke in v templjih so tolkli po gongih. Ves dan so se vršile spominske slavnosti.
—	Nevihte v Franciji. V noči od 3. na 4. t. m. je obiskala vso Francijo htida nevihta. Na muoj»lh mestih beležijo silno nalive. Pre-
cejšnjo škodo je napravila nevihta po južno-francosldh vinogradih.
— Cestni tlak iz — gumija. V Bostonu so napravili zanimiv poizkus: tlakovanje cest z gumijein. Mnogi »i obetajo od te novosti z ozirom na čistost, trajnost in odpravo prahu velike koristi. Sedaj so že tlakovali en del mostu, preko katerega vodi Nord Avenue. V eni uri pasira tu most povprečno 1000 voz in avtomobilov. Gumijeve kocke imtijo sledeče dimenzije: širina 18 cm, dolžina 36 cm in debelost 3 cm.
Zahvala.
I. Marijanski kongres je tako lepo uspel in se tako točno, dostojno, brez najmanjšega incidenta izvršil, da smatra pripravljalni odbor za svojo dolžnost javno sc zahvaliti vsem udeležnikom, oblastem in uradom, organizacijam, zavodom in družbam, ki so priprave kakorkoli podpirali in se kongresa udeležili. Vsi so pripomogli po svoje poveličati našo Pomočnico in Kraljico, vsi so storili uslugo vernemu slovenskemu ljudstvu, ki je prišlo častit svojo Zavetnico.
Posebej se še zahvalimo požrtvovalnim uradnikom in uslužbencem železnice, cestne železnice in policije, organizaciji skautov in prostovoljnim rediteljem, ljubljanskim Marijinim družbam in najštevilnejše zastopani župniji Device Marije v Polju.
Naj Kraljica nebes in zemlje povrne vsem vse, kar so v Njeno čast ob kongresu storili!
V Ljubljani, dne 12. septembra 1924,
Kanonik dr. Al. Merhar, predsednik.
Jernej Hafner, uačelnik zunanjih priprav, stolna vikarja: Vindlšar, Koretič, tajnika.
Morda rte veš,
da je bil 14. septembra 1769 rojen slavni učenjak, naravoslovec Aleksander Hum-boldt, mesec dni po Napoleonovem rojstvu (umrl ja lota 1859);
da jc bil 19. aapt. 1802 rojen poznejši voditelj Ogrov v boju za samostojnost Lu-dovik Košut (umrl 1894);
da so 20. sept. 1870 zasedli Italijani Rim, kar jo pomenilo konec papeževe države;
da je 19. sept. 1G93 umrl Valvazor (vojen 1641);
da je štela Francija leta 1700 40% evropskega prebivalstva, leta 1750 30%, 1805 1870 15%, 1900 8%, 1920 pa 7.5%; te številke nam tudi tolmačijo vodilno politično vlogo Francije koncem 17. in v 18. stoletju;
da gorijo gozdi v ameriškem narodnem parku Yello\vstone (yel!ow = nom. gelb = rumom stono nem. Steln = kamen, prst, zemlja), onem velikanskem krasnem parku, ki ga je proglasila vlada Zedinjenih držav leta 1872 za prosto lastnino naroda in ki ima okoli 3600 vročih vrelcev, med njimi »orjaka«, 100 m visoko vodo bruhajočega; velik je pa ta park 8670 krti2, je torej večji kakor polovica Slovenijo;
da so ameriški lctalci prišli na svojem poletu okoli sveta že nazaj v Ameriko iu jih je predsednik Coolidge (Ktilidž) slovesno npre.iol ob navzočnosti ogromno množice; 17. marca bo odšli in so leteli k Amefiko ob Aleutik 1« KurUili ua Japonsko, dalje v Ittdijo, Psedttjo Aiiijo, Čdz Balkan v Avstri* jo, na Angleško, Islandijo, Grenlandijo, La' 1 brador in v Ameriko; skupna pot je znušala nad 40.000 km, čisti letavni čas je pa znašal 14 dni;
da je v indijskem mestu Kalktita neka obolela Angležinja brzojavila v Pariz, da se bo dala tam operirati, da so bo pripeljala v Pariz v aeroplnnu, a ne v stolu sedeč, temveč na postelji ležeč;
da je napravil v Fridrichshafenu zgrajeni Zeppelin drugo poskusno vožnjo, to pot v Švico, obremenjen s 75 osebami, in da so je tudi ta Vožnja dobro obnesla;
da bo poljska vlada zgradila Ukrajincem univerzo v Krakovu, torej ne tam, kjer jo hočejo;
da 60 ukradli v Dunajskem Novem mestu iz zvonika 35 kg težek zvon in da ni o tatovih nobenega sledu;
da je šol sin znanega sovjetskega komisarja čičerina v samostan, kar je v bolj-šoviških krogih povzročilo velikansko raz-hurjonje, da je pa Člccrin sam rekel sinu, da ima čisto prav;
da prodira po ruski pokrajini Vollnljl pet armad poljskih miši v širini poldrugega kilometra in v dolžini treh kilometrov; prišle so iz Ukrajine; oblasti so pisale v Moskvo po strojo s strupenimi plini, tisoči in tisoči štorkelj, vran in čapelj miši ne-pretaao zasledujejo, a se nič ne pozna in mora prebivalstvo božati iz stanovanj;
da je »Slovenec« s to številko spet pričel priobčevati »Športni teden«.
icnniBBUnaaiHaBaHaiinnaB^BBMBKBBH
Turistika In šport.
športni teden«
Po končanih olimpijskih igrah v Parizu so začeli atleti pologoma odhajati domov. Amerikanci in Finci ho posetili še večjo krajo v Evropi in so s svojim nastopom zanesli smisel za telesno vzgojo tudi v kroge, ki se dosedaj za to niso dosti menili. Vse jim je šlo po sreči in povsod so bili prvi, lo v teku na 100 metrov ho morali priznati premoč novoga nemškega rekorderja Houbona, o katerem smo v »Slovencu« že večkrat pisali; čo So leteli Amerikanci 10.8 sekund, jo letel Houben gotovo 10.7, če so leteli 10.6, jo pa tekel Houben 10.5. Tako se je v ameriško tekalno elito vrinil prvi evropski kontinentalni sprlnter. Doma v domovini so pokazali ameriški olimpski tekmeci na novo svojo izborno kakovost, zlasti sprlnterjo Murchison in Paddock; Paddoek na primer je letel v New Yorku 250 yurdov (228.6 m) v 25.4 sekundah, kar znači boljši čas knkor je pa sedanji nepriznani svetovni rekord. Iz Amerike prihaja tudi poročilo o novem svetovnem rekordu na 100 ynrdov (91.44 m) v času 9.5 sek.; potrjeno poročilo še ni, ta,fes bi pomenil nekaj prav izrednega.
Pa so moramo na vso navaditi. Kdo bi bil pa kdaj verjel da bo človek mogel pre-leteti 10 km v pol ure? In vendar jih je. Kdo? Nurrui, slavni finski tekač. Porabil je samo 29 minut in 43 sekund; ker pa to ni bilo pred uradno komisijo, čas ni priznau: Pri nekem poznojšoin poskusu pred komisijo jo tekol par sekund več kot pol ure. Ta Nurmi ima vse svetovne rekorde v srednjih razdaljah. Jo nekaj posebnega, miren, ponižen, izredno pobožen. Francozi so mu zamerili, ker je tudi za časn olimpijskih iger toliko molil. On so je za to prav tako malo zmenil kakor za ploskanje ob priliki kakšnega uovoga rekorda; proč ne je obrnil iii ja šel. Bomo še obširno pisali o njeni. O znanem Norvežanu Hoffu, rekorderju v skoku hi palico (4.21 m), sedaj spet malo več beremo,. Začel je s tekom na kratke razdalje, 100 m na primer v 10.9 itd.
Nemci so imeli v Mannheimu svojo posebno tekino v dviganju uteži. Prva dva zmagovalca v dviganju težke uteži, Strass-berger iz Miinchena in Trappen iz Triera, sta dvignila vsak več kakor pa olimpijski zmagovalec Italijan Toniiani. Omenimo zlasti, da je n prostim dvigom do prsi suni! Strasšberger 142.5 kg.
Slavni nekdanji svetovni mojster v. grško-rimški rokoborbi Rus Hackenschmidfc je bil te dni na Dunaju. Sedaj jo star 46 lat, približno toliko kakor nam Ljubljančanom znati i sloviti ruski rokoborec Ivan Zaikin, Hackeilschniidt in Zaikin se nista nikoli borila, ker je prešel IIackčn$chmidt tedaj, ko je Zaikin začel, že k prosti rokoborbi. Brali sItjo, da je Hackonschmidt sedaj prav tako prožen in krepak kakor je bil v dnevih svoje največje slavo. Svoj čas je imel svetovni rekord v prostem dviganju z ono roko, 128 kg.
Frischatlfov dom lia Okrešlju bo do 1. oktobra Oskrbovan. Plskcrnikovo zavetišče v Logarski dolini je celo leto odprto.
Presveta.
pr Matija Gubec — opera. Risto Savin jc dovršil 6. odersko delo, petdejansko opero -»Matija Gubec« ter jo hoče predati javnosti. Obstoja namen, da izide v tisku klavirski izvleček s pevskimi glasovi in besedilom največjega Savinovega dela, ako je jamčeno zadostno število odjemalcev. Slovenskemu besedilu bo priložen tudi francoski prevod. En izvod bo stal 400—-500 dinarjev. Da je mogoč kalkil glede rentabililete in števila tiskanih eksemplarjev, vabimo tem potem naše operne odre, glasbene zavode, trgovine z mu-zikalijami in umetnost ljubečo publiko, da se v naprej naročajo klavirski izvlečki pri skladatelju Risto Savinu v Žalcu.
pr Češka umetniška razstava. Vodstvo danes v nedeljo ob 11. uri.
Naznanila.
Otu&liik godba, ki ob fcvoje 40 letnice vsled skrajno slabega namena nI mogla izvesti vsega programa, priredi danes popoldne s sodelovanjem godbo Jugosl. železničarjev in Kamniške mestno godbe koncert ln veselico. Iz Ljubljane odhod ob 2. popoldne, povratek oh 10. zvečer. Vse prijatelje domžalske godbe, kt neumorno sodeluje pri številnih prireditvah, uljnd-110 vabimo.
Pešizlet v St Vid. Javni nameščenci, člani podpisanih organizacij ter člani "Stolne prosvete« in njih rodbine se opozarjajo še enkrat na današnji pešizlet v Št. Vid—Dravlje. Zbirališče pri Velesejmu. Odhod ob 2. f»o-poldne. — »Org. jav. nam., som. SLS« in »Str. zv. j. n.« in »Stolna prosveta«.
Spccielno za gospode DUHOVNIKE nudi frne
dežne in Hubertus-plašče
ter PELERINE samo iz prvovrstnega in liopremoč. Ijivega blaga konfekcijska ia modna TRGOVINA
Fran Lukič, Pred škofijo 19.
Svilene trikot JUMPERJE
od 180 Din naprej NUDI TVRDKA
F. in i. G0RIČAR, »Pri Ivanki«
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta štev. 29.
Gospodarstvo.
Janko Jovanr
Ljubljanski velesejem pred likvidacijo ?
Ono 12. t. m. je prinesla *Prager Presse« sledečo vest. Iz Beograda se nam poroča: Po seda ji jem razporedu se je vršil v tem letu letu Ljubljanski sejem zadnjikrat, ker je deficit zelo velik in se je opazilo, da deficit zadnja leta. stalno raste. Nasprotno pa se priredi — prihodnje leto sejm v Belgradu in se bo potem ta prireditev vsako leto ponavljala, Tako bodeta v Jugoslaviji dva Fejma, eden v Belgradu in drugi v Zagrebu.
Obiskal sem letošnji semenj kakor tudi vse druge dosedanje velesejme v Ljubljani in moram, kakor vsak drng obiskovalec, resnici v čast potrditi, da se je letošnji velesejm ne le sijajno obnesel, temveč, da je letošnja prireditev daleč nadkriljevala vse dosedanje. Ne le, da ve naša industrija sama ceniti, kaj pomenja za njo vzorčni sejm je prireditev sama aranžirana v takem stiln, da je postala privlačna za intere-sente-trgovce ne samo iz Slovenije, temveč iz cele države, oelo inozemskih obiskovalcev jo opažati leto za letom več. Kako se je letošnji sejm obnesel trgovsko mi ni znano, a sodeč po prejšnjih letih, smemo domnevati, 'da morajo biti razstavljalci z uspehom zadovoljni.
Letošnji sejm pa ni ostal le pri svojem začetnem programu oziroma obsegu, temveč ae je letos spopolnil s tremi razstavami, ki so dvignili visoko njegov ugled. To so lovska, hlgijenična in konjska razstava, ki bo ."vsi trije privabili tisoče novih obiskovalcev. Upravo velesejma čaka le še ena naloga namreč pritegniti k prireditvi tudi kmetijstvo sploh, da postane tako Ljubljanski .velesejm zrcalo celokupnega gospodarskega življenja Slovenije.
Ljubljanski sejm je danes v celi Sloveniji tako populariziran, da ga ni skoro naprednejšega gospodarja, ki bi ga ne posetil. To dejstvo samo daje sejmski upravi spodbudo k daljnemu razvoju te eminentno važne gospodarske ustanove.
Kdor pozna gospodarske razmere v Sloveniji, mora priznati, da smo zlasti od tedaj, ko smo postali sestavni del skoro izključno agrarne države, bili prisiljeni misliti na čim ,večji razvoj industrije. To nalogo je Slovenija tudi izpolnila v odlični meri. Ne le, da so Slovenci sprejeli v svojo last mnogo industrijskih podjetij, so ustanovili celo vrsto novih industrij, katerih preje ni bilo nikjer na našem ozemlju. Na tisoče domačinov je ,v teh podjetjih dobilo svoj kruh, ki bi bili sicer vneseni v listo brezposelnih, ali pa bi morali v negotovosti iskati zaslužka zunaj. Kaj pomenijo milijonske vrednosti industrijskih izdelkov za trgovinsko bilanco in kakega socialnega pomena je preskrba tiso-čev uslužbencev in njihovih rodbinskih članov, ni potrebno daljnega dokazovanja
Kdor pozna razmere v naši industriji in kdor pozna naše ljudstvo, temu bo jasno, da ni lahka stvar vpeljati predmete, katere so doslej naročali naši trgovci vedno od zunanjih stalnih virov. Neprecenljivo zaslugo v "tem pogledu ima ravno Ljubljanski velesejm, ki je ne samo tujcem, temveč celo "domačinom šele odkril, ka proizvaja naša industrija. Res je, da čaka našo industrijo ie mnogo dela in ima še prostora za obširen razvoj, a brez velesejma, ki jo je javnosti odkril, bi bila ostala malo poznana in še bolj neupoštevana.
Časovno je bila Slovenija prva, ki je nastopila pot industrializacije. Bila je tudi prva, ki je smotreno organizirala industrij-ce in prva, ki se je v državi predstavila (javnosti, z otvoritvijo vzorčnega sejma. Za njo so šele prišli Hrvati, a Belgrad sc pripravlja že dve leti, kje in kako bi nastopil tudi sam. Ko se je vršil prvi Ljubljanski velesejm, tedaj sta bila Belgrad in Zagreb polna hvale, ko pa je odprl svojo vzorčno lazstavo tudi Zagreb, tedaj se je kmalu pojavila tndi skrita zavist ter so lani nekateri hrvatski listi odkrito zagovarjali trditev, da (je centrum jugoslovanske industrijo Zagreb, vsled česar naj bi se vzorčni sejm za celo državo vršil tam. Dasi je tndi lanski Ljubljanski velesejem sijajno izpadel, morda relativno celo boljše kot zagrebški, vendar je drl hrvatskega časopisja odkrito napadal eksistenčno pravo Ljubljanskega sejma. Ljubljana se na take izbruhe zavisti ni ozirala, temveč šla vztrajno svojo začrtano pot naprej ter organizirala letošnji sejm, ki je po svoji prireditvi nadkriljevala vse dosedanje.
Da je bila ustanovitev velesejma zve-tana z ogromnimi stroški, katerih s« prireditelji očigled velikanske važnosti za slovensko narodno gospodarstvo niso bali, je prav takn jasno, kot da s« taka Investicija ne da Amortizirati tekom enega leta. Pač pa je uprava storila vse potrebno ne samo, da vzdrži velesejm na višini, ki odgovarja njegovemu namenu, temveč je skrbela tndi da razstavljalci zavedajoč se koristi, ki jo imajo od sejma, prispevajo toliko, da se investicije polagoma amortizirajo. Ko sem prebral v praškem listu omenjeno notioo, sem se
obrnil m pojasnilo do drž. oblasti, ki ima najtesnejše zveze s sejmsko upravo. Dobil sem odgovor, da je navedena vest v »Pra-ger Presse« od začetka do konca izmišljena. Ni res, da je letošnji velesejm končal z ogromnim defecitom, temveč nasprotno je res, da so bili tndi gmotni uspehi sa upravo zelo zadovoljivi tako, cla bodo mogoče od prebitka porabiti znaten del za amortizacijo investiranega kapitala, vsled česar jo jasno da Jii res, da bi deficit od leta do leta stalno rastel, temveč dobiva podjetje stalno solidnejše temelje. Najmanj pa je res, da je sklenjeno opustiti Ljubljanski velesejm, ker o tem ne le, da se ni nikdar sklepalo, kaj že sklenilo, temveč je uprava zavedajoč se svoje odgovornosti storila vse potrebno, da se na pričeti poti zida naprej in izpopolnjuje, kar se še izpopolniti da. Najlepši dokaz za to je že samo dejstvo, da je že sedaj, ko se je letošnji velesejm komaj zaključil, priglasilo za prihodnje leto toliko razstav-Ijalcev, da so že oddane M rasstavnega prostora. To dejstvo samo govori več kot dovolj in postavlja v laž v češke liste lansirane vesti o nameravani likvidaciji.
Omenil som že, da je lani del hi-vatske-ga časopisja nastopil v javnost z napadi na Ljubljanski velesejm. Ti napadi, tej naši gospodarski instituciji niso škodovali, nasprotno baš iz Hrvatske se je letos nele število obiskovalcev, temveč tudi razstavljaleev zdatno pomnožilo in ni dvoma, da so pi"vi in zadnji odnesli najboljše spomine. Na napade hrvatskega časopisja Slovenci niso odgovorili s protinapadi, temveč so upoštevajoč važnost Zagrebškega sejma za Hrvatsko kot splošno naše gospodarstvo istega se udeležili in mu gotovo vsi želimo, da se tudi ta razvija in napreduje. Kako se bode obnesel belgrajski vzorčni sejm, ne vemo, ter bodenao tudi tega po tam, kar bo nudil, objektivno presojali. Če pa ne le privoščimo Zagrebu in Belgradu uspehe, temveč še iste pošteno presojamo, je to najmanj, česar ne le želimo, temveč imamo pravico, da tudi glede Ljubljane od svojih sosedov zahtevamo. Zavedamo se dobro, da je Ljubljanski velesejm za slovensko narodno gospodarstvo tako velike-važnosti, da bi tudi momeniani neuspehi in eventuelni deficiti tudi, če bi isti res obstojali, ne smeli biti vzrok maloduš-nemn omahovanju, kaj 5e le sklepanju o rušenju s težko muko postavljeni zgradbi. Če niso tej instituciji škodovali odkriti napadi, bodo škodovale še manj mistifikacije, naj izvirajo že od koder hočejo. Če pa nimamo strahu, da bi take mistifikacije škodovale našemu gospodarstvu, je še veliko bolj gotovo, da ne bodo koristile tistim krogom, ki so jih lansirali v praško časopisje.
Potrebni krajevni ukrepi glede bodoče vinske trgatve v Sloveniji.
Letošnje trajno slabo vreme bo nepo-voljno vplivalo gotovo največ na vinsko letino. Slaba po kvaliteti vsled prevelike moče, pogostih neviht, toče in vsled vehement-nega nastopa peronospore, grozdne plesnobc in drugih bolezni meseca julija in avgusta, bo kolikor toliko tudi v kvalitativnem oziru zaostala za lansko, ako bo tako neugodno vreme trajalo še cel ia mesec. Sc precej pa bi se grozdje popravilo, čc bi nastopilo "sedaj lepo, suho vreme, ki bi trajalo še ccl oktober. Sicer ni mnogo upanja, da bi sc to zgodilo, a možno je le.
Ker v zadnjih dneh zoritve pridobiva grozdje ob lepem vremenu vsak dan na slad-kobi in v tem sorazmerju zgublja vsak dan na preobilni kislini, bilo bi prav umestno in želeti, da odlagajo vinogradniki s trgatvijo, dokler sc da in dokler vremenske razmere dopuščajo, četudi do konca oktobra.
So prevdarni in razsodni vinogradnik!, ki to vpoštevajo, je pa tudi mnogo takih, ki tega nočejo uviditi, ter pričnejo s trgatvijo, čeprav je grozdje šele napol dozorelo. Taki producenti nc škodujeo le sebi, marveč tudi drugim sosedom, ker s tem so primorani tudi ti proti svoji volji pričeti s prezgodnjo trgatvijo, drugače jim živali in tatovi mnogo škode napravijo,
V takih slučajih kot letošnje leto bi sc moral primeren čas za splošno trgatev uradno določiti. Od centralc, to je s strani ministrstva ali velikih županov se to iz gotovih gospodarskih ozirov nc more določiti, pač pa s strani posameznih glavarstev v vinorodnih krajih sporazumno s posameznimi županstvi, vinogradniškimi društvi in enakimi zainteresiranimi korporacijami dotičnega okraja.
Marsikateremu trdovratne?« lak ukrep nc bo prijal, toda splošnost bo gntovo zato, ker je to velikega gospodarskega pomena in koristi, kajti čimboljši jc pridelek, tem lažje in boljše se proda.
Ako bi se pa moralo zbog slabega vremena pričeti s prezgodnjo trgatvijo (vsled gnitja), bo treba seči po umnem zboljšanju moSts z dodatkom navadnega čistega kristalnega ali kockinega sladkorja kipečemu moštu. Dodatek se mora ravnati po sladkobi in vrsti grozdja in sicer 2—4 kg na 100 1 mošta tako, da se spravi mošt vsaj na 15—16% pri
navadnih, in 18—20% pri boljših vrstah, kar da 9.6—10.2, odnosno 11.5—12.8% alkohola. (Vsak kilogram popolnoma pokipelega sladkorja da 0.64% alkohola.)
Potom ljubljanske oblasti se jc že poskrbelo za dobavo več vagonov v ta namen potrebnega sladkorja v svrho oddaje med potrebne vinogradnike v Sloveniji po nekoliko znižani ceni, čemur bo poljedelsko ministrstvo najbrže zadovoljno ugodilo. Vendar naj vinogradniki rajši kolikor možno zavlečejo s trgatvijo, ker na ta način se mošti izboljšajo sami naravnim potom in tudi najcenejše.
Fr. Gotnba?.
Zamenjava vojnega posoiila v češkoslovaški.
Češkoslovaška vlada je že z zakonom z dne 24. junija 1920 deloma ugodila maUm imetnikom avstrijskih in ogrskih vojnih posojil potom konverzije v četrto državno posojilo češkoslovaške republike. Toda predvsem češki Nemci niso bili s tem zadovoljni in so se od tega posojila v veliki meri absentirali. Sedaj je pa češkoslovaška vlada predložila parlamentu novo predlogo glede zamenjave, iz katere posnemamo sledeče:
Imetelj vojnega posojila mora bivati, vsaj od tt1. januara 1924 v češkoslovaški republiki, njegovo čisto premoženje pa ne sme presegati 25.000 Kč. Mer od a jn« za presojo premoženja je stanje, ki se je ugotovilo pri oddaji preomžeuja. Osebe, ki so bile oproščene te oddaje, morajo dokazati, da njihovo premoženje o priliki pologa vojnih posojil ni presegalo 25.000 Kč. Pri tem se zaračunajo vojna posojila s 40 % nominalne vrednosti. Brez ozira na premoženjsko stanje pa se zamenja posojilo deželam, okrožjem, okrajem in občinam, z vsemi fondi, zavodi in podjetji, četudi se ti nahajajo v privatni upravi. Predvsem pa sme imeti posestnik posojila več kot za 100.000 Kč vojnega posojila nominale ob času pologa tega posojila. Pri tem se vpoštevajo tudi posojila, ki so bila za časa konfiskacije v inozemstvu. Iinejitelj mora imeti nepretrgano lastninsko pravico na posojilih od 28. oktobra 1918 do dneva pologa v svrho zamenjave.
Vojna posojila se zamenjajo v 30 % rentne zadolžnice, ki se ne izžrebajo. Vsakih 100 Kč nomiuale posojila se zamenja v zadolžnice za Kč 75, ki se obrestujejo s 1. januarjem 1925. Podpisovanje se konča dne 31. decembra 1924. Finančni minister lahko podaljša rok podpisovanja, toda samo fondom, zavodom, korporaci-jam in ustanovam.
g Občni zbori. Tovarna dežnikov d. d. v Dolnji Lendavi 28. septembra; >Hydrac d. d. za galvanične elemente in elektrotehniko v Ljubljani dne 29. sept. ob 16. uri v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke; Puškama v Kranju r. z. z o. z.
g Konec poravnalnih postopanj. Poravnalna postopanja proti Ivanu Kramarju, trgovcu v Kasazab pri Petrovčah, proti Josipu Rajšterju, tovarnarju v Šoštanju, proti Marku Josipu Neratu, trgovcu v Mariboru so končana.
g Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Iz poročil dunajskih listov je razvidno, da so se začela predvčerajšnjem pogajanja z Avstrijo glede sklepa trgovinske pogodbe med našo državo in Avstrijo.
g Falzificirani dolarji. Ker se pri nas nahaja mnogo dolarjev, opozarjamo javnost, da naj dobro pazi pri nakupu dolarjev. Pojavili so se namreč zlasti na Hrvatskem mnogi fal-zifikati. Natančnejšega popisa falzifikatov zaenkrat še nimamo.
g Zlate bilance v Nemčiji. Od 16.362 delniških družb v Nemčiji jih je dosedaj predložilo svoje bilance v zlatih markah samo 226, kar je naravnost minimalno.
g Statistika o rentnini, ki se je pobrala potoni odbitka v smislu § 133, zakona o osebnih davkih 7,a leti 1922 in 1923. Finančna delegacija objavi v št. 87. > Uradnega lista« z dne 17. t. in. statistiko o rentnini, katero je bilo oddati delniškim družbam, regulativnim hranilnicam in zadrugam v smislu § [133 zakona o sebnili davkih v letih 1922 in 1023 od izplačanih in kapitalizovauih obresti hranilnih vlog. Iz statistike je ločeno po okoliših davčnih oblastev prve stopnje za vsako leto posebej razvidno število denarnih zavodov, vsote izplačanih in kapitalizovanih obresti hranilnih vlog in odpadajoče rentnine. V letu 1923. se je stanje izplačanih in kapitalizova-nih obresti v primeri z letom 1922. pri vseh navedenih zavodih zvišalo, pri denarnih zadrugah in delniških družbah pa skoraj podvojilo, in je pri vseh zavodih znašalo leta 1922. Din 21,418.850, leta 1923 pa 36,939.7,14 Din.
g Reorganizacija romunskih železnic.
Angleške banke bodo posodile romunski vladi 32 milijonov funtov šterlingov, t. j. ca. 32 milijard lejev za povzdigo romunskih žc-Iczriic kakor tudi za graditev novih prog. Angleški bankirji zahtevajo, da postajnejo romunske državne žclcznice avtonomno podjetje na trgovski podlagi in da tvorijo polovico upravnega in nadzorstvenega sveta bančniki iz udeleženih skupin. Romunska vlada lahko odkupi vse deleže tujega kapitala.
r Dohodki iz okupacije Porurja. Čisti dobiček francosko-belgiiske okupacije Porurja znaša 828 milijonov francoskih frankov. Od
tega dobi Francija 538 milijonov frankov, Belgija pa 290 milijonov frankov.
g Produkcija sladkorja na KubL Kako«
cenijo listi, znaša na Kubi produkcija sladkorja v tekoči kampanji 4 milijone 67.000 tom napram 3 milijonara 693.000 ton v 1. 1923.
g Produkcija sladkorja v Rusiji. Trasrt za sladkor objavlja, da bo tekoča sladkornal kampanja dala 41 milijonov pudov (pud ima 16,38 kg) sladkorja.
Borze.
13. septembra 1t)24.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu so danes no-tirali: Italija 3.30 (3.295—3.325), London 326 (335.50-338.50), New York 75 (75-76), Pa-riz 4.05 (3.995 —4.045), Praga 2.26 (2.245—! 2.275), Dunaj 0.1065 (0.1055—1.1075).
Curih. Rolgrad 7.05 (7.05), Berlin 1.265 (1.265), Italija 23.25 (23.35), London 23.70 (23.71), New York 531.50 (531.95), Pariz 28.50 (28.60), Praga (15.92 (15.95), Dunaj 0.0075 (0.0075).
BLAGO.
Novi Sad. Pšenica 355—360, koruza 290, oves 260—265, moka 550—560, otrobi 185— 190, fižol 510—565, tendenca nespremenjena.
Nebo v septembru.
Težko pričakovani, za astronomijo važni dnevi so minuli. Ko se je do 23. avg. razdalja med Marsom in zemljo zmanjšala ua skoro 57 milijonov km, se Mars sedaj zopet oddaljuje.
Kor so vrše sedaj opazovanja, jo treba čakati, da se ta zaključijo in poda poročilo. Poteiu so bo dalo šele govoriti, ali smo kajj napredovali v spoznavanju Marsa. Zaenkrat je treba spjojeti vsa poročila o Marsu a rezervo.
Kralj neba je Mars. Vzhaja okoli zvečer in sveti vso noč. Proti jutru ga prekosi Venera kot jutranjica. Pravi Čar neba je Rimska cesta. Zvečer prepreza vse nebo od severa proti jugu.
Na južni strani je še vedno Jupiter, ki pa ni večernica.
Pod njim sveti v Škorpijonu Antare* v krvavo rdeči luči. Ta navidezno majhna zvezda je po dosedanjih opazovanjih največje solnce Rimske ceste. Spada med močno ohlajena solnca, raditega rdeča barva.
Ker pa je vkljnb svoji slabi svetilnosti in velikanski razdalji 112 svetlobnih let še vedno zvezda prvega razreda, mora brti orjaško solnce. Kakor vsaka se tudi ta zvea-i da giblje in sicer se oddaljuje od nas v sekundi za 5.5 km.	i
Nad zahodno stranjo žari tudi močno svetli Arktur. Tudi to je silno veliko telo-Tu dela velike težave nesigurna paralaksa. Po starejši paralaksi je oddaljen 180 svetlobnih let. Iz tega in njegove rmene svetlobe so mu določiil velikost, ki presega ono našega solnca milijonkrat. Novejše paralakse so sicer manjše, a kljub temu se prii števa Ai-ktur največjim zvezdam. Tudi spada med najhitrejše zvezde. Po starejši paralaksi se giblje s hitrostjo 605 km v sekundi. Danes je reducirana hitrost na 136 km v sekundi. Ni pa treba misliti, da se gibljejo zvezde naravnost k nam ali od nas. Zopet druga ogromna krogla je Kapella v ozvezdju Voznika. Vidi sc kmalu po solnčnem zahodu na sevem. Oddaljena skoi-aj 50 svetlobnih let so nam približuje s hitrostjo zemlje skoraj 30 kin v sekundi. Solnce presega okoli 8000 krat. Kmalu zvečer prekorači zenit Wega v Liri. Oddaljena je 34.7 svetlobnih let. Število samo približno. Značilno za njo je, da se giblje skoraj naravnost proti nam s hitrostjo 16 km v sekundi. Za Wego pa pri-do v Zenit Daneb v Labodu. Paralaksa se ne da določiti, tako da se natančneje ne da ni-, česar povedati. Je tudi ogromna baklja. Pod Labodom od severnice, so nahaja, tudi v Rimski cesti, Orel. Oddaljen 13 svetlobnih' let, drvi od nas s hitj-ostjo 20.5 km v sek. Prava hitrost znaša okoli 25 km.
Pozno v večer vzhaja na severo-vzhodnl strani Bik. Glavna zvezda Aldebaran, ki. gori v razdalji 45 sveti, let, se nam pribli-wije v vsaki sekundi za 40 km. Vse te številke niso absolutno zanesljive, posebno visoke ne, ker je podlaga za te račune premer zemeljskega tira, ki ima samo 300 miljonov kilometrov. Ko bi bili na zadnjem planetu Neptnnu, bi imeli že 9000 miljonov kilometrov, kar bi bilo vsekakor boljše. Nerodno bi le bilo čakati saj pol Neptunovega leta, kar je naših 8 let.
Iz velike oddaljenosti je tudi umljivo, da zvezde ne izpreminjajo vidno svoje loge. Vendar pri mnogih se je to že določilo, čeravno le s skrajno natančnimi aparatL
Izmed planetov so vidni vsi razen Merkurja in deloma Saturna, ki zahaja vedno hitreje za Solncem.
Pač pa bo viden Merkur konoum meseca (ok. 27. t. ro.) na jutranjem nebu okoli tri« četrt ure pred solnčnlm vzhodom. Slavni Keppler (t 1630) je nmirajoč izjavil, da se za Merkurja ne splača zanimati, ker ga nI mogoče nikoli opazovati. Misli se celo, da ga Keppler ni nikoli videl, še danes se ne ve o njem ni£, posebnega razen par lis na Mer-kurim,
Venera je Se vedno jutranjica in vzha^ ja štiri ur« pred Bolncem. Največjo oddaljenost od solnca (na nebu) doseže 10. »epi, nakar se začne zopet gibali med stalnicami proti vzhodu. Razdalja od sobica /.naša tu teden -IG". Luna jo prebodi, podobno ko 21!. avgusta tudi ta mesoo 25. sept. ob 4.23 uri as jutra j.
Jupiter zahaja že ob 10. zvečer.
Jesen se prične 2H. septembra ob P, uri zjutraj.
Solnce stopi iz znamenja Device v znamenje Tehtnice. Ta dati sta dan iu noč enako dolga.	I. K.
Triglavski.
Šmartno pri Litiji, v avgustu 1924.
Seveda se je politika že davno tudi naše vasi vse polastila in jo v nasprotne si tabore razcepila, toda v eno trdnjavo doslej . Je ni mogla udreti, in kakor vse kaže, tudi nikoli ne bo: to je ljubezen Šmarčanov do svoje cerkve. Pri čemer mislim seveda celokupno dekanijo šjnartinsko; kajti v tem so vsi faram eno. Ali Šmartno je glava, srce, vodnik.
Je vedno bilo v tem in v vsem. Ne Litija, trg in največji kraj dekanije, nego vas Šmartno. Litija, tam so oblastnije, tam je železnica, toda duhovno, duševno, kulturno središče, to je Šmartno.
Tu je narodno probujenje že davno '"zavzelo zadnjo hišo, ko je Litija še bila zagrizeno nemškutarsko gnezdo; tu se je 1. 1848. na prvi slovenski veselici prvikrat zapela tista revolucionarna: Prosto reže ptica zrake — prosto v gori srna skače — pa jaz tujca naj napake — bi pretrpel in nJega tlače? Tu je Adamič (l. 1859) osnoval pivi slovenski pevski zbor in prvo slovensko čitalnico v dekaniji; Adlešič prvo požarno brambo s slovenskim poveljstvom, Bartl prvo tamburaško društvo, Molek prvo slovensko knjižnico. Tu se je začela pisati prva slovenska cerkvena knjiga, iu tu se je pred 126 leti prvi kranjski ple-menitaš Johannes Baptistus Freiherr von Schwey[ferithal poslovenil v Janeza Re-pino.
In tu je bila stara dekanijska cerkev z velikim zvonom, ki je imel najlepši glas med vsemi zvonovi kranjske dežele. Staro cerkev so 1. 1898. podrli in zgradili sedanji veličastni hram božji. Zgradila ga je cela dekanija, ni je hiše, ki ne bi bila kaj doprinesla. In stari zvon je z novega visokega stolpa še lepše pel in še bolj daleč je segal mogočni glas njegov.
Dokler ni vojna furija tudi njega zadavila. To je bilo že proti koncu vojske; že ' je vsa fara upala, da staroslavni zvon srečno uteče usodi, ki je zadela toliko njegovih drugov, saj so se bili uplivni gospodje na merodajneni mestu zanj zavzeli. Ali glej: tu je bila neka nemška vojvodinja na bližnjem gradu, ki se je nad temi osovraženimi Šmarčani, ki sc »njeni visokosti« niso hoteli klanjati, želela znesli z ncčijij, kar jih bo najbolj bolelo.
Njena beseda je odločila — in staroslavni veliki zvon, ponos in vese'"'e Šmarčanov, je moral pasti. Farani so ga bridko objokovali in koščke njegove hranili ko relikvije.
Čas mineva, rane se zacelijo, iz starega požene mlado, in lani je cerkev dobila nove zvonove, imenitne zvonove, ki jih je veselje poslušati, zlasti kadar jih naši" fantje pritrkavajo — po taktih, naučenih od očetov.
Za nove zvonove! Cela dekanija je zbirala, malo in veliko, staro in mlado, bogato in revno. Ni ga človeka v dekaniji, ki ne bi bil dal za nove zvonove. In bil je to zgodovinski dogodek za faro, ne samo v cerkvenem pogledu, rego tudi v političnem. Kaj stranka? Kaj Orel, kaj Sokol?
Kino aparat
popolnoma kompl., pripraven za društvene dvorane, ker ima za razsvetljavo posebno električno žarnico s zrcalom nad 1000 sveč ter je aparat takoj uporabljiv brez posebne električne napeljave do daljave 20 metrov, je naprodaj. Tudi za skioptične slike. — Vprašati: SCHILLER, Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 2, der,no, 4. nadstropje.	5593
Kaj to, kaj ono? Za našo cerkev 1 Ho, tu smo mi Šmarčani eno.
Ko sem zvedel i« »Slovenca«, da bo letos v šmartnem evharlstlčen shod, sem svoj počitniški program po tem uravnal, rekoč si, to bo prilika, da vidiš zbrano celo dekanijo in da svojim ožjim rojakom današnjega časa pogledaš malo v dušo.
In tako sem res ta slavnostni dan stal med vso to pobožno množico, tam pred oltarjem na vaškem trgu, ki je bil en sam prelep vrt, v gaju visokih mlajev, ovitih z venci, med svetlimi prapori in zastavami, v mogočnem orkestru zvonenja, petja, grmenja topičev glasnih molitev... in sem gledal in poslušal, uživajoč s polno dušo, in razmišljal: kdo more reči, da vera v Slovencih peša? Kje je narod, čegar vera je močnejša? Glej to ljudstvo, ki je šlo skoz katastrofe svetovne vojne in revolucije in morda mnog ideal izgubilo, — vero svojo si je ohranilo, globljo, čistejšo morda nego prej. Glej to skromno vas, kako sijajno slavnost je priredila, ki bi je drugje veliko mesto ne spravilo skupaj. Glej ta red, to disciplino, to harmonijo, to zbranost duhov. To vse ni zgolj blesk in parada, to ni samo zunanja pobožnost, to je resnična, živa, globoka vera, to je ljubezen do cerkve. Glej te žene matere, v prazničnih oblekah klečeče v prahu, v gorečo molitve zatopljene, dolge vrste brhkih deklet, oči ko zvezde uprte v oltar., može trpine osivele, trde žuljeve roke ovite z rožnim vencem — to je vera, slovenska ljubezen do svoje cerkve in Boga.
Gledam in poslušam, »povsod Boga«, •— V inoje na tuljenje volkov navajeno uho se zliva blagoglasni koral ko sferična godba, preplavlja vso mojo dušo in me paja s to srenjo, iz katere sem izšel...
Mlad kaplan pridiguje, lep, vitek fant, rdečo rože na licih. Govori mladini v prisrčnih besedah, opominjajoč, vnema joč, dvigajoč. Poslušam ga z interesom, ali v sebi mu oporekam: Da vse to je dobro in koristno, domine; zatajevanja ni nikdar dovolj in škoda vsake ovcice, ki bi se mogla izgubiti... Ali poglej okoli sebe, poglej vso to pridno, pokorno mladino, ki se je zbrala danes tu v čast Bogu in slavo cerkve, vse te fante in dekle+a in otroke, ki so z veseljem in požrtvovalnostjo delali za to slavnost, ne žaleč dolgih potov in pri-kraišujoč si spanje, jed iu počitek, — in raduj se te dobre tvoje mladine, ki je zlato v primeri z mladino, kakršna je dandanes po drugih krajih.
Med procesijo se je dogodilo, da je v veži neke gostilne stala gruča fantov in gledala. To ni bilo prav, in domači kaplan, reditelj procesije, jih je okregal. Jaz sem od strani opazoval ta prizor. Gospod je bil hud, fantje pa so stali tam železnih obrazov, nihče se ni genil, nihče besed odvrnil, a ko se je procesija vračala, je bila tista veža prazna ...
Saj fantje pravzaprav niso imeli namena kaj nasprotovati ali kakor se reče, demonstrirati, ne, oni so hoteli samo tako-le malo povdariti svojo svobodnost in samostojnost. Treba poznati naše fante.
Župnik javorski mi je onikrat pohvalil svoje fante, kako so fini, resni, miroljubni, in kako dobre pomočnike ima v njih. Da, čast našim fantom; bilo jih je vedno več dobrih po naših farah nego slabih. In ka-
korgni so bili naši dedje in očetje, taki smo
bili mi, taka je sedanja generacija in taki bodo naši potomci, ako Bog da. Bili smo prešerni, a hudobni nikoli, delali smo se leve, a po srcu smo bili krotka jagnjeta, in kar je glavno: to kar smo prevzeli od očetov, svojo katoliško vero in svojo slovensko zavest, to smo vedno trdno in zvesto držali in to bodo trdno in zvesto držali tudi naši sinovi,
Rojaki, Slovenci! Zopet sera prišel med vas in zopet bom odšel, a ne- s praznim srcem, nego polnim najlepših utiskov ln spominov, jn na novo utrjen v zaupanju do vas.
In kar sem lani zapisal ob katoliškem shodu, danes zopet pravim, kdor vas bližje ne pozna, kdor vas ni videl tudi v vaši veri in cerkvi, vas ni doživel v vaši duhovni in srčni kulturi, ta ne ve, kakšen imeniten in moralno velik narod je narod Slovencev!
No, hvala Bogu, svet vas čezdalje bolj spoznava in ceniti ve. In ni čuda, ako se danes tam dol na jugu obračajo oči proti Sloveniji v pričakovanju in uverjenju, da od vas, Slovenci, od vaše poštenosti in zvestobe, vaše pr^mišljenosti in vaše zmernosti, vaše energije in vaše delavnosti, samo od vas da more tej naši držav i priti ozdravljenje ...
Ex Slovenia Iux!
NOVE UČNE KNJIGE iz zaloge Jugoslov. knjigarne v Ljubljani:
Komatar-Dr. Capuder, Zgodovina novega veka za višje razrede srednjih šol (izide začetek oktobra).
Bučar, Zgodovina srednjega veka za višje razrede srednjih šol, vez. Din 60.—.
Kržišnik, Zemljepis za srednje šole III, del, vezano Din 28.—,
Bučar, Zgodovina novega veka za nižje razrede srednjih šol. Din 35.—.
Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede srednjih šol. (Izide začetek oktobra.)
Melik, Zemljepis kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Din 32.—.
Sodnik. Logaritmi. Petdechnalne lo-garitmične in goniometrične (trigonometrične) tabele. Din 28.—.
Ing. Novak, Zemljepisni atlas kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, sedem zemljevidov. Din 48.—.
Ing. Kregar, Praktična perspektiva (izide 15. septembra kot rokopis).
V zalogi
so tudi šolske knjige za vse osnovne, meščanske in srednje šole.
3. popolnoma dovršili najmanj šest razredov gimnazije ali realke;
iS. dovršili vsaj 16 let in Se ne prekora« čili 25. leto;
4.	ki so zdravi na duhu in telesu, ki nt« majo nobenih telesnih nedostatkov in napak in govorijo gladko, kar je treba vse dokazati z izpriSevalom državnega zdravnika, in
5.	ako so lepega vedenja.
Vse naštete pogoje je treba dokazati s predpisanimi izpričevali pristojnih oblastL Prosilci, ki ne pridejo naravnost iz šole, morajo razen izpričevala o državljanstvu, šolskega izpričevala, krstnega lista in zdravniškega izpričevala predložiti tudi izpričevalo pristojne oblasti o vedenju ln o tem, s rim so se do tedaj bavili.
Vso prijave s predpisanimi listinami vred se morajo predati osebno uli pa po pošti do 20. septembra t. 1. poštni in brzojavni šoli (Po.štansko-Telegrafska Škola«) v Beogradu.
V prijavi je treba napisati natančen na-lov prosilca, zato, da se mu bo lahko sporočilo, ali je sprejet, ali ne.
Šola traja dve leti in vsi, ki jo bodo dovršili, bodo nameščeni kot pripravniki druge kategorije uradnikov.
Siromašni učenci, ki dokažejo s potrdilom pristojne oblasti, da nimajo premoženja, bodo dobivali od države podpore, in sicer učenci iz Belgrada do 400 dinarjev, učenci iz drugih delov države pa do 800 dinarjev na mesec, so pa zato dolžni služiti v poštni in brzojavni stroki dvakrat tako dolgo, kakor so dobivali podporo. Višino podpore bo določal poštni svet.
Štev. -19.089. Iz ministrstva za pošto m brzojav, avgusta 1924.
Iigubll se je 11. t, m. rožni venec od ško-? fije do Jugoslovanske knjigarne. Ker je izgtH biteljici drag spomin, prosi, da ga najditelj odda v trafiki Šoukzd, Pred Škofijo.
Izguba. Pomožni livar Ivan Brcar je izgubil med vožnjo CeljeLjubljana rjavo usnja-to listnico z vsebino 70 Din, krstni list in legitimacijo športnega kluba j Jadran;.
0 vb *TMT

IHEIISEMIE!!!
za in
Po odločbi gosp. ministra za pošto in br-zojav je rok za sprejem v poštno in brzojavno šolo podaljšan do 20. septembra t. 1. po istih pogojih, šola pa se začne dne 1. oktobra.
V to šolo se sprejemajo samo moški prosilci, ki so:
1. Državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev;
Cerkvena slovesnost v čast sv. Petra Kla-veija. Drevi ob 6. je v cerkvi sv. Jožefa govor, litanije ln blagoslov, nato pa darovanje za uboge misione. Vsi verniki, posebno vsi prijatelji misijonov se vabijo k mnogoštevil-i ni udeležbi,
Za duhovno tolažbo in za sožalie ob smrti našega dobrega očeta, tasta, starega očeta in bratranca, gospoda
kakor tudi za ljubo spremstvo in darovano cvetje ter udeležbo pri sv. maši za-dušnici se vsem presrčno zahvaljujemo, Prav posebno zalivalo pa izrekamo veleceujeni rodbini J. Iludovernig.
Žalujoči: LENARČIČ . SPINDLER.
Pravo
je nepresežno v pralnem uspehu in izdatnosti. Pranje s Sctllclltovfm milom je zabava!
©
iz 1 ali 2 sob v šentpetr.-kem predmestju. Pove uprava.
■ ■ ■ B GB ^ gS S3 13 8 25 0 S
Najboljši — najcenejši
šivalni stroji
za rodbinsko, čevljarsko iu krojaško obrt. (10 letno jam-•tvo.) Oglejte si zalogo pri
M. R. Pievel
v Preski pri Medvodah. ■■■ H R KI ara »fara sns
Polhove, umiim
ln vse I#n7£t divja čin druge BvUtt KUPUJE
v vsaki množini -^t&i;
D. ZDR.AVIČ,
trgov, usnja, LJUBLJANA, Florijansba ulica 9. 5522
Franc Erjavec
»pri zlati lopati"
trgovina z železniao
Ljubljana, Valvasorjev trj 7
(pr^J Hammereclunldt)
prlporofta svojo bogato zalogo raznovrstne žcleznlne ter tudi prvovratnl dalmatinski ,,Portlaud cement" po nizki ceni.
USPEŠNO IN POCENI
poučujem klavir,
nemščino in angleščino.
Naslov v upravi pod št. 5614
Delikates. TRGOVINA
novo ustanovljena, se cenj. občinstvu priporoča. - Cene nizke, postrežba solidna. — FRANC KOS, Židovska ulica.
Kupimo
vsako mrtožino bukovih DRV, bukovega OGLJA, tesanega in rezanega LESA ter plačamo najvišje dnevne cene, -»-
Ponudbe na: Prometna, d. d. Ljubljana, Krekov trg 10.
IŠČEM v najem dobro idočo
mesnico
ali pa PRISTOPIM tudi kot KOMPANJON z večjo vsoto denarja. — Pouudbe pod: >Mesnica« št. 5587 na upravo.
Proda se lepa, dobro ohranjena plišasta rudeča
garnitura
Oi/oiOjCC«. ! Z di variš, 2 foteljev in 2 stolov, prav poceni. — Naslov v upravi pod št. 5480.
PO NIZKI CENI
dve novi žgalni pripravi
in sicer za 3501. s kačo in hladilnikom in za 70 litrov s kačo,
dilnikom in z izolirano pečjo
IVAN KAPELJ, kotlar, Vevče pri Ljubljani
IŠČEM
PRODAJALKO
za slaščičarno in pekarijo, ki je izvežbana v računstvu. Prednost imajo one, ki se morejo izkazati s spričevali o sličnili službah. Obvladati mora hrvatski jezik v govoru. Ponudbe na:
R, RUKAVTNA Zagreb, Preradovi&vt al. 3.
AAAAAJAAA^AAAAAAAAAAAAAAAAA
•••f tf ffffff f f ff VfTffff??
Služba ORGANISTA
in CERKVENIKA
na JESENICAH se vsled smrti razpisuje. Skupni dohodki okoli 7000 K mesečno ter prosto stanovanje. Vrhu-tega si lahko veliko zasluži s poukom glasovirja in violine. Reflektira se samo na prvovrstne moči. Termin /i vlaganje prošenj do 1. OKT. 1924 na Župni urad Jcsenicc na Gorenjskem.	5575
Entlasije
sprejema izdelovalnica moškega in ženskega perila GOSTIČ, Krakovski nasip 4, II. nadstr. — Istotam se izdelujejo vsakovrstni zastori.
Svarilo."
Cenj. trgovce obveščamo, da g. Julij STRITAR nima več zastopstva naše tvrdke in tudi ni upravičen sprejemati naročila ua izdelke. — Stare tovarne nogavic in pletenin.
M. FRANZL & SINOVI, lastnik Feliks FRANZL, LJUBLJANA, Privoz »t. 10.
pri SELCAH se zelo ugodno PRODA. Obsega: enonndstropno zidano HIŠO z gostilno in trgovino. Obsežen vrt. dva gozda. — Pojasnila daje Jurij JENKO, trgov., Škofja Loka štev. 26.
TRBOVELJSKI, dobavlja Iv. POGAČNIK, Vrhovčcva ulica štev. 11 (Tabor). 5592
Pravi angleški
za industrijo in kovinske obrti,
v vsaki množini dobavlja
lo§šp Sf€U(
iijuoijana, kijeva cesla 3. |
Ing. Rudolf Treo
stavbenik
vhod samo, Gosposvetska c. 12.
valjčni stoli
3 DRO-BJLNI
(Scbrot - Walzenstuhle) tvrdke Seck, Dresden, velikosti 800/350 mm, 600/300 mm, 600/250 mm, še čisto nov in v tovarniških zabojih, se vsled smrtnega slučaja lahko vredno kupijo. — Vpraša sc pri: RUDOLF HOTZL, Apače pri Gor. Radgoni.	5503
Iščem n liup
Ž E L E Z O in KOVINE,
vsake vrste LOM, novo in staro za avstr. akcijsko podjetje. Samo na vagone. — Ponudbe na
♦

KLENE CERKVENE ZVONOVE
vlivamo v melodični In ubrani sestavi v teži 140 • 6000 kg. Dobavljama po želji posamezne zvonove, v dvo, trozvoku i. t. d. Zvonovi so mnogo cenejši in enakovredno nadomestilo za bronaste zvonove. Številna priznanja.
Kratki dobavni rok.
»KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA" JESENICE - FUŽINE o SLOVENIJA.
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
Enonadstr HIŠA
z vrtom Ln zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. - Poizve se v Ljubljani, Opekarska ccsta 10. 4182
emca
zidana ali amerikanska, da
led v rcsnici drži, Vam napravi načrte ter isto izvršuje — specialna tvrdka
Franc Pust
tes. mojster, Ljubljana,
kakor tudi ostrešja do 40 m v svetlobi brez podpor. — Zahtevajte načrte!	4869
PROSTOVOLJNA
JAVNA DRAŽBA se vrši dne 15., 16. in 17. t. m. od 9. ure dalje na Sv. Jakoba nabrežju št. 31. Prodajalo se bo visoke in nizke omare, postelje, fotelje, šivalni stroj, stenska ura, kredenca, lepe postel. odeje (kovtre), obleke, porcelan, razi. knjige, klavir (špinet), navadne in starinske slike, in drugi starinski predmeti.	5530
lični tečaji
za izdelov. dam. klobukov.
Sprejema dame in gospodične v praktičen pouk v svrho pri-učenja za lastno rabo samostojno izvrševati vsakovrstne KLOBUKE. — Nadaljnja pojasnila od 10. do 1. popoldne. Mod. salon za damske klobuke Alojzija Vivod - MOZETIČ, Ljubljana, Pred Škofijo 21/11.
DVA GOSPODA sprejmem kot sostanovalca na stanovanje in zajtrk. - Naslov pove uprava lista pod štev. 5525.
Iščem DEKLE ki zna kuhati in opravljati vsa druga hišna dela, k mali družini. Prednost imajo dekleta z dežele. Naslov pove uprava lista pod štev. 5527.
Na ljubljanskih velesejmih zaslovele Jarčeve KRANJSKE
KLOBASE
razpošilja od 5 kg naprej tvrdka K. JARC. Ljubljana, Hradcckega vas 35. 5172
j Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Kaj£€Ii€|SI K« h IS p nogavic, žepnih robcev, brisalk, klota, belega in rujavaga platna, sifona, kravat, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen in za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO. 1


novo naj zanesljiveje sredstvo
proti podganam,
hišnim in poljskim MIŠIM.
Izdeluje oddelek »RATOL«, Veterinarije kem. d. d. Zagreb, Bienička 21/1. Znižana cena. Ena steklenica z za-vojnino in poštnino, če se denar pošlje naprej 22 Din, po povzetju 28 Din. Dobiva se tudi v vseh lekarnah in drogerijah.	5329
Razpisuje se mesto
elektro-monterja
za občino MOSTE pri Ljubljani. Pogoji: vsa potrebna izobrazba v tej stroki in ne-omadeževana preteklost. — Prošnje, katerim je priložiti potrebne listine, je vlagati pri ŽUPANSTVU v MOSTAH najkasneje do 15. IX. t. 1. z navedbo mes. plače.
BUKOVO OGLJE
suho, vilano, kupujem stalno franko vagon nakladalne postaje. Plačam takoj pri pre-vzetiu. Rudolf ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 7/II.
SPREJMEM TAKOJ
UČENCA ZA PEKARIJO
15 let starega, z dežele z vso oskrbo. ANTON PRESKAR, Dunajska ccsta 5. Ljubljana.
KUPUJEM na vagone
jabolka, kostanj, orehe,
in čebulo. KRSTA BOŽI-DAROV, Veliki Bečkerek — Vojvodina.	5455
Prvovrstne
premoge
po nanlgodnejaih cenah ln plačilnih pogojih dobftvlja Dom. Celi In trgovina o premogom LJubljana, Wolfova l/II.
m \hK ki bi vestno po-učeval učenca I. realke, dobi lepo sobo in za-jutrek. Retlektira se samo na prvovrstne moči. — Cenj, ponudbe ua upravo lista pod šifro »INŠTRUKTOR«.
ženitna ponudba.
Trgovec in lastnik lepega zemljišča pri mestu na Štajerskem, v 30. letih, se želi poročiti s premožno in izobraženo posestniško hčerko. — Resne ponudbe pod: »Srečna domačija« št. 5520 na upravo »Slovenca«.
ki bi imel veselje voditi sa-j mostojno malo podružnico z vinotočem ter lahko založi nekaj kavcije, sprejme RUD. DEROAN, trgovec, LAŠKO.
BAKER, MED, PAKFONG, ROTOUSS, mehki SVINEC, ODPADKE kupujemo po najvišjih cenah. Po robo pošljemo. - »BUTONIA«, Zagreb, Horvačanska cesta 29, telefon 2261.	5208
PERJE
kokošje, račje, gosje in gosji puli, oddaja vsako množino po zmerni ceni tvrdka
E. Vajda, čakovec
IZDELOVANJE ŽENSKIH in OTROŠKIH
i konfekcijskih del gornjih ob-J lek s predajo materijah sprej-i memo v vsaki količini in do-| bavljamo po osobito nizki ce-j tli. — »JELENA«, salon ženskih in otroških oblek, Subo-tica, Aleksandrova ulica 11 (Korzo).	5532
ino kovačijo
100 ms veliko, z vsemi stroji, orodjem ter hišo, 4 sobe, kuhinja, z dvoriščem in vrtom, v večjem trgu, tik kolodvora, prodam radi drtiž. razmer za 200.000 Din. — Ponudbe pod »Brez konkurence« štev. 5526 na upravo »Slovenca«.
I f nprjjOf* ki ima veselje do Ul/GIaGSj trgovine z meš. blagom, boljših staršev, s prim. šol. izozbrazbo, zdrav in čvrst, ne pod 15 let star, se sprejme takoj. Dotični, ki je že nekoliko vajen trgovine, ima prednost. - Naslov pove iz prijaznosti uprava »Slovenca« pod štev. 5342.
m• Milic novosti -m
damskih klobukov
priporoča cenjenim damam
modni salon
AMGEIA PEKOLJ
LJUBLJANA, Aleksandrova c. 12 (pri operi).
Moderniziranje in popravila se sprejemajo. —
2alni klobuki v zalogi. Cene solidne.	5556	Postrežba točna.
Telesne tehnike, ritmične gimnastike in plesne plastike za začetnike otvorl s 1. oktobrom t. 1.
Lydia Wisiakova.
Prijave kakor tudi vsa tozadevna pojasnila LJubliana, Sodna ulica št. 5, I, nadstropje levo.
»U.-PATRON1 vseh kalibrov, po učinku najboljši, vedno v zalogi. — PUŠKE DVOCEVKE za brezdimni smodnik že od Din 1400.— naprej. — MANNLlCHER-SCHONAUER puške
7a kroclo. —- Pa/novrstna nuinicija in vsa LOVSKA OPREMA. — Slovite PASTI za divjačino iz Haynau-a. — Zaloga'in MONTIRANJE DALJNOGLEDOV na puške vseh kalibrov in sistemov ceno in strokovnjaško. —> Zagotovljena točna postrežba.
Kolarija nztSainv
dobro vpeljana, na promet, kraju, v lastnem poslopju, z dobrimi odjemalci, delavnica 102 ms velika, moderno urejena (elektr. pogon, tračna žaga) ter prvovrst. materijal, se proda radi starosti lastnika. - Naslov Franjo Kance-ljak, kolar, Maksimirska cesta 11, Zagreb.	5373
kemično čiščeno, za pernice in blazine, kg Din 60—. Belo go«je perje, skubljeno, kg Din 200.—, prima beli puh, kg Din 400.—, razpošilja po povzetju
Josip Brozovič
ZAGREB, Boškovičeva ulica št. 18. Lastna tvornica perja
PRODAM UGODNO:
popolnoma nov moderni površnik za manjšo osebo, črn površnik, malo rabljen in pa črno zimsko suknjo. — A. VRBINC, krojač, Poljanska cesta štev. 23.	5570
Državno koncesionirano zasebno učilišče za
STROJEPISJE!
Učna ura 6 Din. G. PETAC, Ljubljana, Rimska ccsta 17, I. nadstropje.	5594
UMETNO VEZENJE
perila, zastorov, toilet, obši-vanje vložkov, motivov in čipk, PREDTISKANJE najmodernejših vzorccv za ročna dela MATEK in SCHEIN, Ljnbljana, pri hotelu štrukelj
Sprejme se
DRUŽABNIK
k brezkonkurenč. trg. podjetju v Prekmurju. Potreben kapital Din 40.000 do 60.000. Ce mogoče, osebno sodelovanje (vodstvo trgovine). Ponudbe pod »Prekmurje« na upravo »Slovenca«. 5611
Kupim rabljeno, dobro ohranjeno VODNO TURBINO
15 HP, padec 3 m in dobro ohranjeni JERMENA. —r INTIHAR, Rakovca, Kranj.
Mlobuke
čevlje, čepice, srajce, zimske majce, rokavice, nogavice, kravate, dežnike, dežne plašče i. dr. modno blago kupite najceneje pri
„AmerlkaincuM
Ljubljana, Stari trg 10 Kupujem polhovo kožo kakor tudi zajčje, lisičje in druge divjačine.
Izjava.
Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove za mojega moža Ivana ŠUBELJ, Rodica 32.	5613
AMALIJA ŠUBELJ.
ORGAMIST in
CERKVENIK
preganjan od Italijanov, išče službe v Jugoslaviji in koncesije za trgovino, ker ima soproga obrtpo spričevalo. -Ponudbe do 1. oktobra na upravo Hsta pod štev. 5568.
Dobro ohranjeno
Francoščino in klavir
poučuj-; zopet An. Potočnik, Aleksandrova c. 11, priti., levo
Iščem mesto HIŠNIKA oženjen brez otrok, srednje starosti. — Naslov pri upravi pod številko 5581.
VOLČJE PSE
čiste pasme, 5 mesecev stare, prouam. Ponudbe na upravo pod šifro »PSI«.
PRODA se še nerabljen KONVERSATIONS-LEKSI-KON (Herder). Naslov pove uprava lista pod štev. 5583.
ORGANIST in msžnar
IŠČE SLUŽBE na deželi blizu mesta. Je vojaščine prost in obrtnik. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5597.
Kupim avto
amerikan. sistema. — Piše in vpraša se v hotelu »SLON« (pri vratarju).	5547
KOLO
se proda. Več se poizve Poljanska cesta štev. 6 v priti., desno.
Prodam eno- ozir. dvodružin.
v Ljubljani, katera se takoj izprazni, po jako ugodni ceni. - Poizve se pri lastniku, Vodnikova cesta 310. 5576
H. PET^gc
LJUBLJANA
GOSPOSVETSKA CESTA 16
Telefon 343
Samski in moški
ŽENITNA PONUDBA.
Samostojna oseba želi poročiti starejšega gospoda. — Ponudbe pod »Samostojna« na upravo »Slovenca«.
MLAD TRGOVEC
s srednješolsko izobrazbo, simpatičen, čiste preteklosti, z 150.000 Din gotovine, želi znanja v svrho poroke s premožno gospico; event. se tudi priženi. Mlade vdove niso izključene. — Ponudbe s sliko pod »OKTOBER 1924« na upravo »Slovenca«.
ŽENITNA PONUDBA.
Inteligenten, 27 letni trgovec in posestnik na prometnem kraju, želi znanja z istotako inteligentno, 17—25 letno gospodično, v svrho takojšnje ženitve. - Prednost imajo boljše kmečke gospodične s premoženjem. Mlajše vdove z večjim premoženjem niso izključene. Le resne ponudbe s sliko na upravo lista pod šifro «JANKO» 5601. Tajnost častna stvar.
ŠIVALNI STROJ
dobro ohranjen, ceno naprodaj. A. VANELLI, Študentov-ska ulira 3, 1. nadstropje.
SLUŽKINJA
zdrava pridna in poštena, ki zna vsaj malo kuhali, naj se oglasi Kralja Petra trg (Slovenski trg) št. 3, I. nadstropje, levo,	5588
PROFESOR IŠČE
hrano pri obitelji. (Fainilien-anschluss.) Daje izven plače zastonj pouk hčerki ali sinčku domačinu. - Naslov pri upravi pod štev. 5612.
Luksuzna oprava
za gosposko sobo oz. salon poceni naprodaj. Naslov pri upravi lista pod štev. 5586.
Službo MESARSKEGA POMOČNIKA
najraje izv. Slovenije, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5584.
InStr
nižjerealca. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 5478
PRODA SE
AUTO-OMNIBUS
16-sedežni, tovarna karoserija, salonska limuzina 8 sedežna, 2 sadni stiskalnici, mlin za grozdje, slamorezni-ca, bicikel 500 opasnikov, vinski sodi, 100 m vodovodne cevi, cevi za ograjo, črpalnice za tekočino, bencinski avto-rezervarji, 50 kg vijakov, zaneti za motorje, razni avto-deli, lahki voz z diro, 2 ko-prti pločevinasti vrči, 3 mag-pirnici, 2 balančni tehtnici, 10 škripcev, 2 kovčka privi-jak, steklenicc za kompot, dva antik. lestenca, stari denarji, vreče za stiskanje medu. — Pojasnila daje JURI JENKO, trgov., Škof j a Loka štev. 26.
se sprejemajo v PREOBLIKOVANJE; moderni damski filz klobuki in dr. od '"'!—620 K. Se priporoča
Jr STEMBERGER
modistka, Dunajska ccsta 9. 5509
NA HRANO IN STAN
se vzame priprost gospod ali dijak nižjih razredov. — Zg. šiška 58, pod hribom.
žimnice, posteline vzmeti in razno blazinasto POHIŠTVO ima v zalogi po najnižji ceni RUDOLF RADOVAN, ta-petnik, Krekov trg 7. Popravila točno in solidno!
Cenj. občinstvu in posetnikom Rožne doline vljudno naznanjamo, da smo popolnoma preuredili in prenovili staro?nano gostilno »PRI KONCANU« v Rožni dolini. Cenj. gostom bomo postregli vsaki čas s svežo gorko in mrzlo kuhinjo. Točili bomo pristna dolenjska vina iz znanih kleti gosp. V. Bona v Krškem, ter Unionsko pivo. — Na točno postrežbo in primerne cene bomo polagali vso pažnjo in zato se nadejamo obilnega obiska, za katerega sc priporočamo z odličnim spoštovanjem
KONČAN - PETRIČ.
Trbovellshi
drva prentotf
hohs
angieSftl premog slezljshe brlhese
dobavlja ILIRIJA tu
Kralja Petra trg 8. Tel. Z20 Pla-Mlo tnal na obrok«.
»POSEST«
Realitetna pisarna, d. z.
o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 24
PRODAs
HIŠO štirih sob, z gostilniško koncesijo, hlev, lep sad. in zelenjadni vrt, 2 orala posestva v Spod. Gameljih, za 87.500 Din. Graščinsko POSESTVO na Štajerskem tik postaje, grad 12 sob, 3 hlevi, 2 delavski hiši, povsod elektr. razsvetljava, 240 oralov, od tega polovico gozda, bogat inventar na poljedelskih strojih, orodju, živini, ves letošnji pridelek, za 2,000.000 dinarjev.
! GOSTILNO IN TRGOVINO v Mariboru, lepa, enonad-stropna hiša, prometna cesta, gostiln, prostori z inventarjem, koncesijo in trisobnim stanovanjem takoj na razpolago vsled bolezni za 325.000 Din. VILO, enonadstr., s 400 m1 vrta, pri cerkvi sv. Jožefa, stanovanje 7 sob in pritiklin na razpolago, za 600.00 D. VILO enodružinsko, visoko-pritlično, na Mirju, komfortno stanovanje pet sob, 1000 m' vrta, za 350.000 D. Pritlično HIŠO treh sob s hlevom, na glavnem trgu v Ribnici, za 120.000 Din. VILI slično HIŠO na Bledu, 6 sob, pritikline, gospodarsko poslopje, 2 orala zemljišča, za 150.000 Din. Manjše kmečko POSESTVO s hišo in gospodarskim poslopjem v ljubljanski okolici, za 75.000 Din. Kmečko POSESTVO 40 ora-lov, arondirano, v ravnini pri Krškem, zaraščeni gozdovi, 3 orale vinograda, z vsem pridelkom, za 350.000 Din. Event. se proda tudi z inventarjem.
KOMPANJONA
za dobro vpeljano agenturno trgovino iščem. Pogoj je vloga 100.000—200.000 Din i« dejansko sodelovanje. Več » upravi »Slovenca« pod šifro Z. E. 72 štev 5552.«
Prav lepa enonadstropna
STANOVANJ. HIŠA
s stransko hišo in vrtom » CELJU ceno naprodaj, -j Vprašanja pod šifro »Z. E. 73 št. 5551« na upravo lista.
P. n.
opozariamo, da so zopet dospeli najboljši šivalni stroji in kolesa
„CfRITZ^ER"
V VSEH OPREMAH za rodbinsko in obrtno rabo. Istotam vseh vrst čevljarski stroji ,.A(3ICr" kakor: cilinder, levoročni
in krojaški. Pouk v vezenin ter
krnongu perila in nogavic IStofanje) brezplačno edino le pri:
Jos. Peteline, Ljubljana
tilizu Prešernovega spomeniku. ob vodi. Popravila sprejemamo.
Umrla nam je naša preljuba mamica, gospa
Ana dr. Derčeva
zdravnikova vdova
dne 12. septembra 1924 ob 10. zvečer.
Pogreb se vrši iz mrtvašnice splošne bolnice v Ljubljani, Zaloška ccsta, k Sv. Križu v nedeljo dne 14, septembra 1924 ob pol 15. uri.
Po želji pokojnice se venci z zahvalo odklanjajo. — Priporočamo jo v molitev in prosimo tihega sožalja.
Svete maše zadušnice se bodo brale v ponedeljek, dne 15. septembra t. 1. ob 8. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja.
Ljubljana, dne 13. septembra 1924.	_ ... v__, , _
Dr. Bogdan DERČ, rodbina Nagodctova,
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.


Zahvala.
Izguba našega preljubega očeta ln tasta nam nalaga prijetno dolžnost zahvaliti se predvsem gg. zdravnikom, ki so blagopokojuemu lajšali trpljenje; — naša hvala naj velja tudi vsem darovalcem prekrasnih vencev, predvsem gg. izvoščekom in gg. gostilničarjem, ki so se pogreba v častnem številu udeležili. Vsem prijateljem in znancem blagopokojaika pa kličem: Bog Vam povrni!
Žalujoča rodbina: PRAUNSJilS IN DEŽSIAN.

i
Pri šentjanškem premogovniku se odda najugodnejšemu ponudniku vse delo za
Preložitev potoka
v dolžini cirka 800 metrov v novo strugo. — Pri preložitvi potoka pride v poštev cirka 9000 m* izkopa materijala za novo strugo potoka ter zagatitev cele dolžine nove struge na em strani z vodo-nepropustno ilovico in z deskami Preložitev se ima izvršiti še tekočo jesen. Vse načrte in potrebna pojasnila dobijo interesenti od 15. do 20. sept. 1924 pri
Šentjanškem premog. And, JAKSL,
KRMELJ — DOLENJSKO._
Kdor želi kupiti večjo zalogo prav lepili
or
in prav lepih
za kuho in peko, naj se oglasi pri:
v' tet



t> rt"? iS : : j •;."(S;"VP
Zalivala.
Za mnogobrejne izraze iskrenega sočutja povodom smrti na&ga ljubega, nepozabnega brat«, strica in svaka, gospoda
Jakoba Terpinca
hišnega posestnika, gostilničarja in prevoznika
fer za čaščeče spremstvo dragega pokojnika k večnemu počitku izrekamo prisrčno zahvalo vsem prijateljem in znancem.
Zlasti se zahvaljujemo gg. župnikoma Iv. V r h o v n i k u fn Fr. S. Finžgarju za tolaiilne obiske ob bolezni preblagega pokojnika, gg. zdravnikoma dr. R. Jugu in dr. J. Tičar j u za požrtvovalno zdravljenje, prečastiti duhovščini, čč. oo. frančiškanom, g. ravnatelju Mandelju in vsem ostalim g®, uradnikom ter uslužbencem tob. tovarne za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu, združenemu pevskemu zboru pevskih društev »Slavec« in »Krakovo-Trnovo« za ginljive žalo-stinke in končno vsem darovalcem vencev i« cvetja.
Ljubljana, dne 13. septembra 1924
ŽALUJOČI OSTALL
	.v'; -v.r.• >•■	. — - 1 V« .k k	-y->::' i.' ^v. .V'.—-*. ' - * v V- .	
				
Popolnoma varno lialolU« svoj denar pri
posojilnici
v LJnH***1) Ka s. z o. z.
ki sa |« PRESELILA h hiša UršuHnskega samostana na Koogouim ^jn poleg nunska carine v lastna paleio M NlldoSRevi testi poleg hotela „0K!0*". Hranilne vloge sa obrestujejo
z oziram na viSl-* zneska In rfpovednl žas.
Varnost w hranita« rioga^l« zelo dobra, ter posedata ffzajero* "Mojilnlta wtfno delnic startne delniška dnrZM hotela w0nten" i LjubPfnL — tfrhutega je niena lest nova lipa palača ob »VloJUeel tasti, tet msstrJh hiš, stavbi« ln zemllBl v tu In Inoierastvu. — Denar se neložl lahko tudi po poStnih poloJaltah.


posestnik, ŽETALE — Štajersko. Pesfrežba točna.	Postrežba točna.
Saf ni res
tar trdijo mnogi nepoučeni ljudje, ki nc poznalo
lomena inseratov, češ, da je proč vržen denar, ga izdaste za reklamo v časopisu. Treba pa je seveda, ako hočete,
da ima reklama
l
za Vas pravo korist, da io naročite o pravem času, da je ista namenu primerno sestavljena in natisnjena v časopisu, ki ga največ bero na deželi. — Na vse to Vam da točna, zanesljiva pojasnila uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo stroškov in truda ter zajamči
velik uspeh!

Poravnajte naročnino
Godbeniki, pozorl
Priporočam sroJfc veliko zalogo Šolskih in solo violin, gltar, citer, vljol, čel, lokov, etui, velike in male bobne, pristne turSka in k.ineško činele, vsa godala za tam-buraSka društva. — Raznovrstna lesena in pločevinasta godala v najčistejši izdelavi in glasu, po najnižjih cenah. Posamezne dele in strune za vsa godala. Lastna izvršitev pločevinastih godal. — Popravila se IzVrSe točno in strokovno.
Vaclav Schramm, Celje.
Dobavlja najboljše bronaste zvonove, po kakovosti nadkriljuiejo one iz predvojne dobe, listi harmonični glasovi, 4 tedenski dobavni rok, veiletno jamstvo. — Odlikovana tvrdka z zlato kolajno. Cene najnižje v Jugoslaviji

Zahvala.
Potrti ln žalostni, ker nam je umrl naš ata
Jakob Savinšek
se nntskrenejše zahvaljujemo preč. duhovHSni, p. n. prosvetnim, kulturnim, političnim in strokovnim društvom ter njihovim odsekom in zastopnikom iz Jesenic, Koroške Bele in Ljubljane, slavni godbi kot. del. društva, vsem gg. pevcem in g. pevovodji, g. dr, Kogoju, gg. predstavnikom občine, gg. zastopnikom K. L I1-, g. govorniku, vsem darovalcem vencev in »vetja ter sploh vsem, ki so rajniku pomagnli in ga tolažili v bolezni ter spremili na njegovi zadnji poti. Bog plačaj vsem tisočero!
ŽALUJOČI OSTALL
prvovrstni, z lahkim pogonom, imam takoj xa oddati po ugodni ceni. RUDOLF RAVNIKAR, ključ, v Radečah p. Zidanem mosta.	5580
Pristne kranjske klobase
izdeluje in razpošilja v vsaki množini stara, renomir&na tvrdka
Slomškova ulica 13
(poleg Mestne elektrarne.)
Centrala. L|uM|ana
ižanska cesta Stev. 22.
Zaloga vsakovrstnega žaganega in trdega lesa in tramov. — Zaloga priznano najboljših1 PODPEŠKIH BUKOVIH DRV za kurjavo v polenih ali razžaganih z dostavo na dom. —i HRASTOVI STEBRIČI in vse potrebno za ograje itd. — TOVARNA ZABOJEV po naročilu. — ZALOGA UPOGNJENEGA POHIŠTVA lastnega izdelka.
BBBBBBBBBRBStaiaaflBBSBBBBBBfln
Res Je, da
denar, ki ga izdaste za reklamo, nflčdar nI zavržen, zato ker
za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času ln v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da oprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi
vedno uspeli!
HRBeS^BMBBBBBHBaBBBBBBSBBBBn
Hagarin sin.
Roman. Paul Kelier. — F. 0.
(Dalje.)	6°
»Se enkrat sem te hotel videti. Najbrž bom kmalu daleč odpotoval. Zato sem te hotel še enkrat videti, Lora!«
»Zakaj nisi prišel v stanovanje?«
Odmaje z glavo.
»Ne, ne! Je že dobro tukaj! Že zado- ■ stujek
Lora začne govoriti o njegovi usodi, i Kristina ji je namreč vso pojasnila.
»Vsem je zelo hudo zate,« pravi. »Prestrašiti te nočem, vendar pa morda še ne veš, da je tvoj oče —- da je moj stric Hartmann umrl.«
Robert dvigne glavo in strmi v daljo.
»Tako — tako — umrl!--Tako —
tako!« pravi zamišljeno.
Ta ravnodušnost jo pretrese.
»Da, Lora, vidiš, vsi moramo umreti. Včasih mislimo, da moramo živeti. Pa to je neumno! Če mo mora zadeti, ni razlike, če danes ali jutri ali pojutrišnjem. Saj traja vendar samo nekaj dni, potem pride.«
»Robert, tako si užaljen. Pa, saj se ti je zgodilo mnogo krivice! Največ krivice sem ti storila jaz.«
»Ti? — Ne, no, Lora tega ne smeš govoriti — to ni res! Ti mi nisi delala krivice. Ne, ne! Kar sva imela midva, to nima z mojo osebo prav nič opraviti. To je bilo tako, kakor se dogaja v mladih letih. Če tudi ne bi bilo tebe," bi se bilo slednjič z menoj prav tako zgodilo. Mnogo som premišljeval o tem. Podobno kot meni se godi
vsem takim otrokom. To je navadno v tem življenju.«
Groza ji spreletava telo, ko zre na otroka, ki se igra in smeje se sedi v travi.
Nato mu prične znova mirno prigovarjati, da ne sme biti tako nespravljiv. Kristino in Gottlieba Peukerja brani in hvali dr. Friodlieba.
»Vem, Lora, vem, saj so dobri ljudje! Večkrat sem si zelai mislil, da niso mogli drugače, da mi niso mogli povedati čiste resnice. Resnica je za nas pretežka. Sami sebe varamo cesto, ker hočemo dobro.«
Nekaj časa gledata predse. Zdaj ga je prijelo, da bi zakašljal. Hoče oditi. Da bi kašljal, tega ne sme slišati. Težek boj bije s seboj, nato pa pravi:
»Nekaj mi moraš pa po resnici in pravici povedati, Lora. Lahko mi poveš, ker me ne boš več videla in ne bom nič izdal. Povedati mi moraš, če si srečna.«
Tedaj vstane in stopi predenj.
»Hočem ti povedati, Robert! Čisto pošteno in odkrito hočem govoriti. Kar imenujejo ljudje srečo, tega nimam. Srečna sem, da imam otroka. Moj mož ni boljši in ni slabši, kot je veČina mož. Ko sem ga vzela, ga nisem ljubila, kljub — kljub — Lahkomišljena sem bila, on pa predrzen. To mi je ugajalo. Ljubila sem tebe.«
Robert strmi, dvigne roke, hoče pasti pred njo na kolena.
»Ne tako, Robert! To je minilo. Povedati sem ti morala resnico, ti moraš resnico prenesti.«
Usede se zopet počasi in pokorno na klop. Oči mu pa še žare.
»Ljubila si me. — Pa hotela me vendar nisi. O vem, verni Tako boječ sem bil,
tako neumen, tako plašljiv, tako — tako zabit, tako nemoski in bojazljiv, kot je tak človek, ki ga treba ni. In tega se boji ženska.«
Ona mu prijazno, mirno prigovarja, resnično in jasno, kot more ženska.
Umiril se je in z jasnimi očmi gleda daleč v temno daljo.
»Veruješ, Lora, da se ljudje na drugem svetu zopet vidijo? Veruješ to?«
»Da, verujem.«
»Jaz tudi. In potem se ne bodo več ru-vali in pretepali.«
Videla je, kako mehko je njegovo srce in njegova duša. Poskusila je še enkrat, da bi ga spravila. Drznila si je celo govoriti o Hartmannovi gospe. Mnogo mora odpustiti njeni naravi, njeni trdi vzgoji. Nji ni pač nihče v življenju pokazal gorke ljubezni, zato je postala trda.
»Lepo je, če koga kdo ljubi,«_pravi.
Obljubiti ji je moral, da bo šel še enkrat v Teichavo, četudi za malo časa, in se spravil z vsemi.
Vse je obljubil z nasmehom na ustih.
Smejal se je celo pri slovesu, ki je bilo zelo kratko. Samo roko ji je stisnil in otroka nežno pobožal po kodrili.
»Na svidenje, Robert,« mu je zaklicala s solznimi očmi.
»Da, da, na svidenje, Lora,« ji je odgovoril čisto mirno in vdano. Nato je šel počasi po griču navzdol in zrl v jasno daljo-
• • •
Še tisti večer je poiskal Robert bolnišnico. To je bilo v mestu, oddaljenem samo štiri postaje od Lorinega stanovanja. Tam je ležal pet tednov, ker se mu je udrla
kri. Lori ni nič sporočil. Toda ves čas je ležal tih in srečen, brez žalosti in jeze, tudi brez strahu.
Čez pet tednov je proti silnemu ugovoru zdravnikov zapustil bolnico in se odpeljal proti Teichavi. V pozni uri je prišel nS postajo in šel na pot, dasi je bil zmučen.
Do »stražnika« je prišel v bližino vasi.
Dalje ni mogel več. —
25. poglavje.
-	Petelin dne ne kliče še, se prepelica ne glasi,
še preden veter se zbudi, pred lovcem zver umiče sc.
umiče se: Glej, lahno hodi
—	mir vam bodi! —3 Gospod in Bog naš skozi goted, Gospod in Bog naš skozi gozd.« '
Daleč nekje na polju pojejo hlaf>ci in dekle to pesem. Kose počivajo. V veselem krogu sede, ko so končali zajtrk, in pojejo.
Iz vasi proti »stražndiku« prihaja ženska. Jedi nese v košari in okrepcujoče pijače v vrču. Gospa Kristina Friedliebova je to, ki gre k delavcem, ki težko žanjejo na polju. Delavcem nosi vedno sama prigrizek.
Zvon zapoje k jutranji maši. Okrog šesto ure je.
Zdaj dvigne glavo Robort Helmich. Tik ob njivi s pšenico leži v mokri, rosni travi.
Boječe se obrne z glavo. Zraven njega je velika, rdeča pega.
To niso rdečo cvetlice, to je kri.
Njegov^oči strme v to, pogled mu je -zmeden,
MOTIH
10-500 HP
IVoIi-Lanz novi ali popolno generalno popravljeni in preizkušeni s tovarniškim jamstvom in mon<ažo.
Sirovoolini - Diesel ■ upoini plin - motori IMČA fiSCilER g ZAGREB
PantovSak 1 b.	Pogladajta naše veliko skladiSCa
NOV IZUM!
NOV IZUM !
mizarji! sselezninarji! na patentno posteljno okovje
katero ima naslednje prednosti: 1. ne potrebuje nobenega lesnega vijaka, 2. okuje se z njim vsaj 5 krat hitreje kot z dosedanjim, 3. posteljne stranice ostanejo vedno ravne, 4. je čez potrebo močno in trpežno, 5. je ceneje kot dosedanje. — St. občinstvo se opozarja, naj zahteva je postelje, ki so okovane s tem patentnim okovjem, katero je najmočneje in nima prostora, kamor bi se skrival nadležni mrčes. — Vsakdo naj poizkusi iu vedno bo uporabljal le to zares praktično in trpežno kovanje. — Izdeluje
§ME1 EilFEB, Jesenice Bof. (Slon.)
ZASTOPNIKI SE ISCEJO !
kamgarn In ševjot za možice In ženske obleke, bilo, pisano lil rjavo platno, cefir, hlačevino, tiskanino In razno manufakturo, kupite naicenejc in v velikanski izbiri v novo urejeni In prezidani veletrgovini
R. Stermecki, Celje §4. 330. Itustrovsni cenik za čevlje, klobuke, obleke, perilo odeje, laso-strižnlka, britve In tisoče drugih predmetov se pošlje vsakemu zastonj! — Vzorce proti odškodnini! — Trgovci engros cene I
34 let, neoženjen, Čehoslovak, z akadem. in strokovno izobrazbo, strokovnjak v izdelovanju glinastih PEČI, poste-klenih plošč, navadnega in finega posodja, samota, kamenine, opeke, graditelj keramičnih peči in vešč pri kerain. strojih, sedaj upravitelj velike tvornice v SHS, išče dobrega mesta. • Ponudbe pod šifro »Kerair.ičar 1II-A-40 a« na oglasni zavod INTERREKLAM, D. D. Zagreb, Pal-motičeva ul. 18.	5533
peri® I
Od 2—3—4 — 5 sob ln trgovske lokale rtre v vseh delih mesta. k ZRGREB, Bakačeva ul. 4. Telefon 11—27. Informacije brezplačno!
V»v«
Inserirajte v „Slovencii"
......................................... .....................
amcrihaiistee fonrnaie, (silfemame hEBflžtce M.
Knjigoveznica k. t. d. v Ljubljani - Kopitarjeva ulica §11.
V lastnem Interesu
vseh jugoslovanskih trgovcev je, da posetijo
VZORČNI
VELESEJEM V PRAGI
HT Od 21. do 23. septembra 1924 1£2J
kjer se jim nudi najugodnejša prilika, da stopilo v direktni stik z bogato češkoslovaško industrijo in trgovino.
Znižana vožnja po jugoslovanskih železnicah 50%. po češkoslovaških železnicah 30%.
19. septembra skupen iz«et jugosl. trgovcev. SejmsHa legitimacija služi kot vizum za potovanje v ČBšhosiovaSho. Cena legitimacije 20 Din.
Pojasnila in Iegttimaclife «a;e:
Češkoslovaški konzulat	flloma Company
Ljubljana, Breg.	Ljubljana, Kongresni trg.
1 kg sivega omiljenega perja 70 Din, napol belo 90 Din, belo 100 Din, boljše 120 Din in 150 Din, mehko jak puh 200 i n 225 Din, boljša vrsta 275 Din. Poši-ljatve carine prosto, proti povzetju, od 300 Din naprej poštnine prosto. - Vzorec zastonj. Blago se tudi zamenja in nevšeče vzame nazaj. Naročila samo na DENEDIKT SACHSEL, Lobez št. 159 kod Plzna, Češkoslovaška. — Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
A PMi J Prima iisnjato blago, vzorci, ki wHH(W L?• so se za velesejem zakasneli: damske torbice, denarnice, doze za smotke iz najboljše nemške tvornice »Karlstadt & Co., Hamburg« se posamezno zelo ceno razprodajajo. Le od 3—7 popoldne od 14.—17. septembra v hotelu TIVOLI, soba št. 21.	5599
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklnmo.
v tem med na-Afif šini ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
veliki ali pa tudi v priprosti
maihni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, aii pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najboij
giiiiiiiininiiiiiiniiniiiiiiiniiiiiniiiiniiniiniiiintiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiip
* Trgovci MANUFAKTURNEGA blaga j
3 ohrateite pozornost j
I na veletrgovino manufakturnega blaga |
j	VHLIM PKOC	I
1 podružnica MARIBOR, Aleksandrova 26, |
1 središnica Zagreb, Duga ul. 6. - Tekf. 334. |
= kjer se morete osebno prepričati o najnižjih cenah | '	(n vrlo solidni postrežbi.	|
I NA DEBELO!	NA DEBELO I |
Binnnm:inn»mmwmtinmiiiiminnimimm.....miimunnmmiiiniummimn'B
m
fm				t«
				
Br. 40.705.
5517
Mffi
1.	Na osnovu rešenja Ministarskog saveta br. 40.705/111 od 3. sept. 1924 gospedin Ministar peljoprivrede i voda ovim raspisuje meciunarodni konkurs za izradu generalnog plana za uredenje državnog Topčiderskog parka sa Košuinjakom. Na ovora konkursu mogu učestvovati domači i strani inženjeri, arhitekti i baštenski inženjeri.
2.	Ocenjivački sud sastavljaju:
a)	g. Mihajlo Kneževič, pomočnik ministra gradevine, zamenik g. Petar Popovič, načelnik arhitekt, odeljenja ministarstva gradevine;
b)	g. Vlad. Mitrovič, profesor univerziteta, zamenik g. Branko Popovič, odbornik opštine beogradske;
c)	g. Branke Tanazovič, profesor univerziteta, zamenik g. S. Jovanovič, vanredni profesor tehničkog fakulteta;
č) g, dr. Hran. Joksimovič, inšpektor ministarstva narodnog zdravlja, zamenik g. Milivoje Cermanovič;
d)	g. Mil. Bobič, predsednik opštine beogradske, zamenik g. Jevrem Protič, prvi kmet opštine beogradske;
e)	g. Mil. Durič, načelnik ministarstva poljoprivrede i voda, zamenik g. A. Stebut, profesor poljoprivrednog fakulteta;
fj g. Ljub. Malctič, inšpektor generalne inšpekcije voda, zamenik g. Mil. Jovanovič, generalni inšpektor;
g)	g. J. Kovalevski, šef biroa za izrade generalnog plana Beograda, zamenik g. Vese'in Tripkovič, arhitekta opštine beogradske;
h)	g. A. Majerovič, upravnik gradinarske škole, zamenik g. V. Burjan, vočar vin. vočarske škole.
3.	Nagrade za najbolje radove sledeče su:
I. nagrada od dinara....... 120.000.—
II. nagrada od dinara....... 90.000.—
HI. nagrada od dinara....... 60.000.—
IV. nagrada od dinara....... 45.000.—
V. nagrada od dinara....... 30 000.—
VI. za odkup nenagradenih radova . . . 75.000.—
4.	Rok predaje radova jc 31. decembar 1924 god.
5.	Bliži uslovi kor.kursa mogu se videti svakog radnog dana u Mini-starstvu poljoprivrede i voda.
6.	Potrebni siluacioni planovi sadašnjcg parka i Košutnjaka sa programom mogu se dobiti u Ministarstvu poljoprivrede i voda po ceni od 300.— dinara.
h kanceHarije Odeljenja n ratarstvo Ministarstva Roljoprivrcfle i voda,
dne 4. septembra 1924 u BEOGRADU-
STKE TOVIUHE IN UVMNE d. i V Ljlipi
ustanovljena leta 1767., dobavlja priznano prvovrstne bronaste ZVONOVE čistih glasov po
konkurenčnih cenah r kratkih rokih.
Zalilevfljle cenik!
Stroški pvi uporabi bencina.
o i t^nV^*
n Bferei&r1
Adaptiraj svoj auto-traktor ali stabilni motor s patent.
KAG-generatorjem.
Kuri Z Prospekte In reference daje
ogljem! gugo-Oag
| Ljubljana : Telefon stso
■■i m«	Bohoričeva ulica 24.
Bh V/SI
Stroški pri »porabi oglja.
Mestni trg št. 8 -
pere in lika vsakovrstno perilo v dveh do petih dneh. asaisegsi!2ss!aa®(aHBnR!3E!f!Bgia!!HamB
DAMSKIH IN MOŠKIH KLOBUKOV
ljubljana, mestni trg št. 7 PREOBLIKUJE PO NAJNOVEJŠIH MODELIH VELIKA IZBIRA DAMSKIH KLOBUKOV IN NAKITA
h bb b h b_b a b b a aabba h b s m b ss bbbbbbip
KUPUJEM PO VISOKIH CENAH
STARE UMETNE ZOBE
F. Karnar, hotel Tratnik, soba 4.
Sv. Petra cesta štev. 25.
tja* JS
Prvovrstna fina vrsta: tirol. RIZLING, BURGUN-DEC, KREATZER, OTHELLO v največji izberi od veleposestev iz kudriških gorskih leg od 11—13%. Cene in vzorce pošlje takoj JAN. TETZ, Gudmica pri Vršcu, Banat.	5535
m

m
Kolodvorska S,
je otvori'a poleg pranja in likanja tudi popravljanje vsakovrstnega perila, ker se bode odslej, neposredno hitro in točno izvršilo delo po želji stranke. — Za državne na-stavljence primeren popust.	5469
Oddelek I. mmw
tehničnih naprav industrijskih podjetij
in poslopij vseli vrst in za vse namene.
Oddelek ii.
strokovna mmm
in interesno zastopstvo vseh vrst, ;'a vse namena, zaupne izjave iu ustanovitve.
Oddelek 1)1.
STROJI |
Sodeluviiniem naših oddelkov I. in II. najbolje zveze! Zau> dobave vseh strojev in naprav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo.
fhdebsul-Drssden (Deutschland). I