Posamezna Številka 10 vinarjev.
Siev.276.
V LlnMlanl v telrlei, l oecranra 1515.
LeiD XL1IL
Velja po pošti:
Za oelo leto naprel • • S 26'— za en meseo „ . . „ u Nemčijo oeloletno za oatalo Inozemstvo
V	Ljubljani na
Za celo leto naprel . , za en meseo „ . .
V	opravi preleman meseCno
b Sobotna izdaja: =
za celo leto....... 7 —
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo inozemstvo . „ 12'—
2'20 . .. 35'-dom:
K 24*—
» 8-„ 1'70
Inserati:
Enostolpna peUtvrata (72 mm): za enkrat . . . . po 18 t za dvakrat .... „ 16 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primera« popust.
PvotDi oznanila, zatirale. mM iti:
enostolpna petltvrsta po 23 vin.
Poslano: 1 •
enostolpna petltvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, izvzemSI no-
ileljo in praznike, ob 5. uri pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
par OrednfStvo je v Kopitarjevi nllol Stev. 8/IIL Rokopisi se ne vračalo; nefrankirana pisma se ne ==» sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. —
■C£Ticijw»ii »i
Političen iisf za slovenski narod.
Upravništvo je v Kopitarjevi nllol SL 6. — Račun poštne hranHuioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. it. 7563. — Upravniškega telolona it 188.


a

ecember
lillflilMfii;
Ob 67. letnem jubileju vlade Nj. Veličanstva cesarja
FRANCA JOŽEFA L

(9
r
d

ivimo čas jeklen, živimo čas ognjen, ko neukročen in zmagovit pogum obsoških naših vojnih trum z narodom našim kakor še nikjer nikdar v čas jubilejnega Ti leta najlepši venec spleta v dar,
Prevzvišeni in Dobri naš Vladar! —
Vihar
je južni zadivjal, ko si slovo mladosti dal: »Z Bogom, mladost!« — In z združenimi si
močmi
nastopil vlade težko pot in vstvaril nam
velike dni.
In narodom zacvela je pomlad,
ki jo zaman stoletja klicalo je hrepenenje.
Beseda Tvoja; in videli vresničenje so
svojih nad:
Življenje.
Genij Miru po roki Tvoji ljudstvom,
rešenim okov, rosil prosvetc jc svetli blagoslov — —
Ko narodi smo Tvoji Miru s Teboj se radovali, z zavistjo so sovražniki kovali, kovali in vžgali požar.
Razvnel se je in zadivjal — na vzhodu, razvnel se je in — sever ga je čutil, razvnel se je — tam na zahodu, razvnel se je — na jugu našem se razljutil: sovražnik rad v naš dom bi vdaril in mu zagospodaril. Nikdar, nikdar sovražnik kleti ne boš nam gospodar na naši zemlji sveti! Dvoglavi orel, ki nad nami pluje, z besedo Tvojo, vladar presvetli, prorokuje: »Z združenimi močmi sovražnik strt bo in bo zbit jri lepše zarje svit
krasil vam bo Miru velike nove dni!--«
Živimo čas jeklen, živimo čas ognjen
in v njem se zbiramo ob Tebi, presvetli, dobri naš
vladar:
Ti dal si nam in Ti nam daš življenja žar! Zato: dokler bo tekla naša bistra Soča, objemala Slovencev Te bo ljubezen vroča; dokler Triglav bo proti nebu gledal snežni, Slovenci v zvestobi bomo Ti hvaležni vsekdar, vsekdar!----_ r ,
Ur. Jos. Lovrenčič.
is48 DrugI december 1915
»Mladosti čas, tako krasan,1 žareč kot cvet rudi, ki v dan, od solnca obsijan, z deviških lin visi!
Mladost, ti si zvonov odmev, ki v jutro zapojo! Ti slavca hrepeneč si spev, srce topeč sladko!
Mladosti čas, ti bistri vir, čez kamne skakljajoč, ki žene ga vesel nemir od pustih krajev proč!
Mladosti čas, ti jasni žar,
nikdar v megle zavit!--
Zares naj danes za vsekdar ugasne tvoj mi svit?!
Mladost, drevesa krona ti, svobodna in lahka! A mene krona naj tež i življenja leta vsa?!
Pa z Bogom! Zove Kralj višin in ljudstev krog me zbran, in dedov kliče mi spomin, naj bom srčan, močan!« — —
Prestopil raja prag takrat pogumno si, krepak,
vedoč, da pojdeš bojevat življenja boj težak!
Dnevi minevali, leta so tekla . . . Večkrat ti srce jc rana zapekla.
Izgubil si mladost Ln svoje, ki bdel nad njimi si skrban, v »zaveznika« izgubil vero, od trum sovražnih si obdan.
Podli je vzbudil Lah v sebi zverino, ženi zasadil je v srce ostrino.
Vzeti so bili ti, ki si jih ljubil, vzkliknil uničen si: »Vse sem izgubil!«
Izgubil vse si! Sam ostal si! — O ne! — Po Avstriji poglej! Poslušaj: »Bog te živi, cesar, do žit j a najbolj skrajnih mej!«
' Cesar je ob nastopu vlade vzkliknil: „Z Bogotn, mladost!" —
Na jug ozri se in na sever, poslušaj Soče bistri tek! Izgubil vse si, ali ljudstva s teboj ostanejo na vek!
Franjo Neubauer.

H


IW
1848-1915.
Najčastitljlvejša krona sveta se blišči na najčastitljivejši glavi. Vsi narodi sveta, ki se bore v ljutem vojnem viharju, morajo danes povzdigniti svoje poglede na to krono. Kakor velik svetovno-zgodovinski simbol stoji danes sredi vesoljnega človeštva naš cesar Franc Jožef I. Pogled na njegovo krono je prijateljem vir tolažbe in upanja, sovražnika pa prisili, da mora danes vsaj za hip in četudi s plašnim pogledom kloniti svojo glavo pred tem mirnim veličastvom, kakor ga svet še ni videl v sredi tolikih viharjev.
Danes se že sedeminšestdesetič I raznuje veliki dan monarhije, ko se je : asvetila avstrijska cesarska krona na inaziljeni glavi vladarja od božje milosti. Kakor živ čudež stoji ta skoro nad-zemska prikazen sredi sedanjega rodu, in svetovna zgodovina bo vlado cesarja Franca Jožefa štela med najvažnejše, kar jih je doživel Adamov rod. Se-deminšestdeset let! Kar je sicer v zgodovini doba ene dinastije, to je tu doba enega samega vladarja. V bojih in viharjih spočeta, napolnjena z neutrudnim delom vladarske modrosti, doživlja ta doba svojo najtežjo in najsijaj-nejšo preskušn. -daj vpričo vsega strmečega sveta. ijatelj in sovražnik mora vzklikniti: Tu je prst božji! Tu govore znamenja neskončno modre Previdnosti, pred katero padejo v prah vsi sovražni naklepi!
Tudi leto 1848. je bilo viharno leto, morda za obstoj monarhije bolj nevarno, kakor sedanja vojska. Kajti državo je bilo treba šele notranje urediti in toliko needinih narodov združili v eno državno mir^l. Tej nalogi jc posvetil svoje življenje mladi vladar in jo je z neskončno modrostjo, ljubeznijo in potrpežljivostjo izvrševal skozi toliko let vztrajno in poln zaupanja v svoje pro-videnciclno zvanje. Veroval je v moč monarhije, in ta vera je prešla v zavest vsem njegovim narodom. Ljubil je svoje podanike, in ta očetovska ljubezen je ukrotila borbe sovražnih bratov. Nasprotujoče si sile je nagibal k skupnosti in z zd r u ž e n i m i m o č m i ustvaril velesilo, ki kljubuje sedaj vsem viharjem. V božjo pomoč je zaupal, in Bog je blagoslovil delo Njegovega življenja. Naš cesar je postal naš oče, in vsi narodi so mu vdani z otroško ljubeznijo.
To vidi svet — in se čudi! Avstrija je iznenadila ves svet. Postavljena jc pred tako težaven državniški problem, da svet do najnovejšega časa ni mogel verjeti, da ga jc mogoie rešiti. V sredi Evrope, na prehodu od severa proti jugu, združujoč v sebi nasprolslva za-padne in vzhodne kulture, se jc naselila mešanica narodov raznih jezikov in običajev, na katero preže od zunaj narodno sorodni elementi, cla jo raztrgajo med seboj. Tn vendar je po modri vladi cesarja Iranca Jožefa I. vsa ta množica narodov spoznala, da je zanjo najbolje združiti se pod žezlom mogočnega vladarja iz habsburške hiše v eno močno državo, ki more kot velevlast biti njim vsem mogočna bramba na zunaj in poroštvo kulturnega in gospodarskega razvoja na znotraj. Svet ni verjel, da je to mogoče, ker je bil prepojen od napačnega mnenja, da je narodnost sama na sebi najmočnejši državotvorni element.
Franc Jožef I. pa je postal svetu
učitelj in zgled vlSje državniške modrosti. Ustvaril je državo iz zveze dežela in narodov in s tem pokazal človeštvu sijajen zgled, da je mogoče tudi v najtežavnejših razmerah združiti narode k skupnemu delu za prospeh prave civilizacije v okviru urejene države.
Narodi monarhije so to razumeli. Ivo je poklical naš cesar svoje zveste narode, naj vstanejo v bran proti sovražnikom z orožjem v roki, je ta zavest zažarela v plamenu živega navdušenja. Tedaj so Slovenci pokazali svojo tradicionalno zvestobo proti Habsbur-žanom. Kakor so leta 1848. Slovenci in Hrvati z navdušenjem pozdravili mladega cesarja, tako so se tudi zdaj junaško dvignili na bran domovine.
Ali ni slovenski narod na velikem zborovanju po svojih zakonitih zastopnikih takoj po sarajevskem umoru naj-odločnejše obsodil protiavstrijsko ro-vanje od velesrbske strani? In ko je naš vladar poklical narode na vojsko, so se sinovi našega naroda z občudovanja vredno hrabrostjo borili v srbskih hribih in na ruskih poljanah, v kar-patskih gorah in na morskih valovih za večni obstoj Avstrije. Naša slava jc za večne čase zvezana s slavo avstrijskega orožja.
In ko je zahrbtni zaveznik vrgel krinko z obraza ter nas napadel, kako smo Slovenci in Hrvati navdušeno pozdravili klic svojega vladarja! Nikomur se ne damo »odrešiti« izpod žezla našega cesarja. Koliko hinavščine je v frazah o »odrešenju« tistega sovražnika našega, ki del našega naroda, zapuščene beneške Slovence, tlači v brezpravnost, ne dajoč jim niti najbolj elemenlarnih narodnih pravic! Tam jc odrešenja treba!
Z otrošk;m z"l,r>an|cm glodamo danes zopet k prestolu svojega vladarja. Pa ne le mi! Vladarji sveta sc ozirajo na častPljivcga očaka, z največjim spoštovanjem se klanjajoč Njemu, ki je v ča«u najhujših prevratov svetu podal i dokaz, da je najvišja državna oblika mogoča vendar le samo v obliki modro urejene monarhije.
Zemeljska obla se trese pod gromc-njern topov in pokanjem bomb. Človeštvo je prišlo iz ravnotežja in išče novih oblik. V tej dobi splošnega *i*azpora kličemo vsem narodom: Poglejte delo našega cesarja in se učite od Njega! Kakor je On združil razne narode pod eno vlado, tako naj bi enkrat napočila doba sporazuma vesoljnemu svetu!
Še nikdar nam ni bila zavest o notranji moči Avstrije tako očita, kakor sedaj, ko buta sovražno orožje ob naše domove, ko te*e naša kri in se rušijo v prah naše hiše pod bosno^jo izdajskega napadalca. Še nikdar pa sc nismo čuliH tako tesno in srčno spojenih s habsburško vladarsko hišo kakor sedaj. Šc nikdar nismo tako živo čutili svoje ljubezni do cesarja, kakor danes, ko nnd dimom požarov zmagoslavno sveti njegova krona v novem sijaju.
Ime Franc Jožef je sveto vsakemu slovenskemu srcu.
Slovenski narod se Ti k 1 a-nj a, vlada r, vzvestilju bežni!
Slava TI, nag cesar!
Oče narodov!
Patriarh vladarjev!
Vzor bodečim rodovom!
Vid je tih.
Stotnik se mu strog približa,
čudi resnim se očem:
»Ti pa nisi vdan cesarju?«
Vid je nem.
Toda na bojiSču se tihi Vid izkaže junaka. Sam gre daleč čez hrib proti sovražniku, kjer umrjo junaške smrti.
Stotnik gleda z daljnogledom:
»Dajte mu najvišji red!
V delih bil je vdan cesarju —
brez besed!«
Kolikokrat pa ni nikogar, ki bi saj
z daljnogledom bil priča, kako junaško umirajo slovenski sinovi.
Pripovedujejo nam častniki slovenskih polkov. Pride vprašanje: »Koga predlagate v odlikovanje?« — »Vse — vsi so junaki, od prvega do zadnjega!«
Pa žal, ni nam bilo mogoče, za to Šetcvilko in za to priliko sestavili niti imen onih, ki so prejeli zlate in srebrne svetinje. Preveliko je število teh. Vendar hočemo tu podati nekaj prič našega junaštva. Deloma je morda »Slovenec« o tem že poročal. Nič ne dc. Vsi tega niso brali in če so brali, nič ne škodi, če bero še enkrat. Naslednje vrste naj bodo enotna slika deloma uradnih, deloma poluradnih pohval ter poročil častnikov o slovenskih junakih. Iz vsakega stavka zveni spoštovanje pred brezprimernim junaštvom slovenskih polkov. To so nepristranske priče, ki pričajo nam in našim potomcem, nam in našim sosedom, nam in sovražnikom našim, da se slovenski polki danes bore z isto občudovanja vredno hrabrostjo, katero so pri Slovencih občutili vsi sovražniki Ilabsburga od Turka do Napoleona in Laha in ki so jo hvalili in občudovali naši habsburški vladarji ter njih poveljniki slavnega imena, kakor jc bil naš oče Radecki in drugi.
* * ♦
Številne vzglede neprekosljivcga junaštva slovenskih fantov najdemo — četudi jim je odmerjen le majhen prostor — v dveh knjigah, ki ju jc izdal general infanterije in ravnatelj c. in kr. vojnega arhiva Emil pl. \Vojnovich »Naši vojaki« in »Naši častniki«. — Po-lepr tega nam služijo uradna Hoferjeva poročila, dnevna povelia poveljnikov ter pisma poveljujočih častnikov. — Same nepristranske priče.
Slava 17. peSroika.
nekaj prič slovensKesa fuiišli.
(Izpod vojaškega peresa.)
Že stara je vojaška slava slovenskih junakov. Po celi Evropi so sc borili slovenski fantje za čast in slavo očetnjave. Najstarejši je kranjski pešpolk št. 17, ki ima za seboj 2041etno zgodovino, pisano z junaškimi deli in junaško krvjo. Lepo je opisal zgodovino teh junaštev slovenskih v knjigi Družbe sv. Mohorja »Zgodovina kranjskega c. in kr. pešpolka št. 17« profesor dr. Karel Capuder. — Kot knjiga junakov se bere po naših domovih prelepo delo »Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini«, ki jo je spisal slovenski rojak Jernej Andrejka pl. L i v -n o g r a š k i, ki se je sam kot poročnik 17. pešpolka udeležil slavnih činov naših fantov v Bosni. Jernej Andrejka — naš rojak iz kamniškega okraja — je postal pozneje častnik cesarjevo telesne straže ter bil povišan v plemiški s,ari. Kdo bo mogel popisati vsa junaštva sinov našega naroda v tej največji vseh vojsk? Ogromno bo to delo, a izvršiti sc bo moralo, da dela in čini teh junakov ne ostanejo pozabljena.
Radi bi bili na tem mestu zbrali
vsaj junaštva onih, ki so dobili plačilo za svoje junaštvo z raznimi odlikovanji. Saj koliko jih je, ki so izvršili čudeže junaštva, a za nje nihče ne vo in ne bo nikdar nihče vedel. Njihova imena so in ostanejo pozabljena. Kdo sc ne spomni prelepe pesmi našega S. Gregorčiča, kjer odlikovani junak na bojnem polju pripne svetinjo enemu izmed mrtvih tovarišev:
»Kar meč, kar strel jih je pomoril, v tem enem sem odlikoval; teh slednji manj kot jaz ni storil, več kot mi vsi jc žrtvoval!«
Naša kri! Kdor tc ne pozna, te lahko sodi napačno. Pa ti gre in stori svojo dolžnost, še več kot dolžnost, v najtežjih okolnostih, sam, brez prič svojega junaštva. Kako lepo se to bere v Sil-vin Sardcnkovi pesmi »Kaj še havpt-man govori: Ali imate več takih ljudi?«
Cvet in pesem v slednjem vozu.
Vlak vojakov svatbenih:
»Ilajdimo na bojno svatbo!«
Ta polk sc jc odlikoval v Galiciji žc od početka vojske. L*radna poročila naša ga omenjajo z drugimi polki železnega III. kora z veliko pohvalo.
O junaštvih tega našega polka, ki jih jc doprinesel v Galiciji, naj govore še naslednje priče:
General infanleriic pl, \Vojnovicli piše v svoji knjigi o 17. pešpolku:
Polkovnik in njegov polk.
(Iz Wojnovicbeve knjige »Unsere Offiziere«.)
Dne 26. avgusta 1914- je pešpolk v i t c z M i 1 d e š t. 17, ki se dopolnjuje v Ljubljani ter ima za seboj 2 0 41ct-lio slavno zgodovino, prejel v tej silovPi vojski svoj ognjeni krst.
Rusi so zapadno od Zlocz6\va ob obeh straneh ceste P železnice Lvov-Zlocz6w imeli utrjeno postojanko, proti kateri je naš III. zbor imel izvršiti napad.
V smislu dispozicij poveljstva 6. pehotne divizije je prodiral pešpolk št. 17 (trije bataljoni, četrti je bil ta dan ločen) pod poveljstvom polkovnika Adol-fa barona pl. Stillfricd in Rathenitz z dvema bataljonoma v prvem, s tretjim v drugem redu na desnem krilu divizije. Ko je dospel do širokega gozda kakih 2500 korakov proč od sovražne postojanke, ga je sprejel dobro merjen, hud topniški ogenj, ki je kaj kmalu iztrgal velike vrzeli med prodirajočimi stotnijami.
Bataljonski in stotnijski poveljniki so čisto pravilno spoznali, da gozdni rob nudi preveč markanten cilj in da Rusi izvrstno merijo na gozd ter so zato prenesli napad dalje naprej v odprto ozemlje proti spredaj ležeči goli višini.
Toda tudi proti tej višini in bližnjemu ozemlju je ruska artiljerija takoj z največjo gotovostjo streljala ter jo pošiljala granato za granato in dež šrapnelov proti našim postojankam, tako da tudi rezerve niso nikjer mogle najti zavetja; ogenj sovražne pehote pa očividno ni bil merjen.
Polkovni poveljnik baron pl. Stillfricd jo po svojem prihodu na bojišče i sledil poteku boja nnjprvo na robu go-1 zda. Pri tej priliki mu je udarila na
pleča kot glava velika plast zemlje, ki jo je vrgla v zrak granata. — Pozneje pa, ko so vsled napredovanja nekaterih ruskih stotnij proti zasedeni višini bile poslane v boj tudi rezerve obeh bataljonov in je bilo tretjemu bataljonu poslano povelje, naj poseže v boj na desnem krilu, je odšel polkovnik s svojiir štabom dalje v odprto zemljo.
Naenkrat — proti 3. uri popoldne
—	so otvorili Rusi nadvse silovit ogenj iz topov, pušk in strojnih pušk proti višini in sosednjim obronkom, obenem je bilo opaziti tudi nadaljnje prodiranje ruske pehote. — Izgube v vrstah hrabrih sedemnajstih so bile vedno večje; od obeh bataljonov so bili bataljonska poveljnika in vsi stotnijski poveljniki kakor tudi skoro vsi poveljniki vojev deloma mrtvi, deloma ranjeni, ostanek moštva deloma brez vodstva; šesti kompaniji na primer je poveljeval rezervni kadetni aspirant.
Bila jc tedaj nevarnost, da bi se vkljub vsemu junaštvu in vsej trdovratnosti, s katero so se borili vrli Kranjci, slednjič pod strahovito silo sovražnega ognja vendar utegnilo pojaviti umikanje, ki bi se
—	četudi bi sc začeli umikati le posamezniki — lahko preneslo na druge, kar bi imelo nepreračunljive posledice.
—	Ko je tedaj polkovnik videl, da je nekaj mož res skočilo pokonci ter teklo proti zarezi za fronto, je zaklical z močnim glasom: »Stoj! — Stoj!«, tekel v najhujši toči krogel do rojne črte, se tam vrgel na tla ter zaklical na ves glas: »Sedaj leži vaš polkovnik tu! — Sedaj ne pojde noben nazaj!«
ta poziv nadvse priljubljenega in čaščenega polkovnega poveljnika je odločil pri moštvu, postojanko so z železno energijo držali. Polkovnik baron Stillfried je ostal odslej pri svojih hrabrih v rojni črti, dokler ga ni sovražni šrapnel težko ranil. Težkega srca je moral zapustiti bojišče in svoj vrli polk. Njegovo Veličanstvo je podelilo visokozaslužnemu polkovniku vitežki križec Leopoldovega reda z vojno dekoracijo.
Kranjci ne odjenjajo.
(Iz Wojnowicheve knjige »Unsere Offiziere«.)
Hrabri, preizkušeni, rde« č e r j a v i »sedemnajsti«, sinovi ljubljanske pokrajine, katerih junaški poveljnik polkovnik baron pl. Stillfricd je bil takoj začetkom bojev v Rusiji ranjen ter dobil vitežki križec Leopoldo-vega reda, ti vrli so v teku vojske vedno iznova doprinaša-li dokaze svoje strumne discipline, svojega čuta za izvrševanje dolžnosti in svoje sposobnosti. En dokaz za vse na-mestu mnogih: Na višini pri Wolczi Dolni ima četrti bataljon pod majorjem Jurijem Pichlerjcm zaseden gozdni rob. Rusom, ki z vso silo rijejo dalje, je na tej važni postojanki mnogo ležeče; saj jc najbolj izpostavljena na celi bojni črti. To pa vedo tudi naši, to vedo vsi doli do najmlajšega pešca — gozdič je treba držali za vsako ceno. Neprestan ogenj iz pušk, vedno nov dež iz strojnih pušk in marsikak zahrbtni šrapnelski zadetek pobirajo med sedemnajstimi na strah vzbujajoč način. Ti pa ne odjenjajo, nasprotno, skupaj s sosednjimi oddelki napravijo nenaden sunek, tako da je bataljon dospel prav blizu sovražnih jarkov. Ker pa šc ni bila dana možnost splošnega prodiranja, so sedemnajsti na obeh straneh osamljeni in, ko napoči tema, morajo zopet nazaj v svojo prejšnjo postojanko. Tam pa, na robu gozda, se zagrizejo ter se ustavljajo kot železen zid sovražniku nič manj ko štirinajst dni, komaj 200 korakov od Rusov oddaljeni, ki jih napadajo neprestano z divjim ognjem iz pušk in topov. Major Pichler, ki se je nahajal vedno med svojimi vojaki v prvih vrstah, je s svojim pogumnim zgledom vzpodbujajoče in navdušujoče vplival na vse in v precejšnjem delu je pripisovati njegovemu vplivu, da se je bataljon, ki se je tekom strahovitega boja skrči! skoro na tretjino svojega stanja, mogel tako junaško držati.
Junaški vojni kurat.
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere Offiziere«.)
Z duhovniškim zaslužnim križcem drugega razreda na belo-rdečem traku je bil odlikovan vojni kurat 17. pešpolka dr. Franc K u 1 o v c c »v priznanje njegovega hrabrega in nadvse požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom«. Za vojskino dobo aktivirani, voj-skinili naporov nc vajeni duhovni gospod se je od prvega trenutka izkazal četam kot, zvest svctovalec, pomočnik in prijatelj, ki je vse težave delil s polkom, ga ni zapustil v nobeni nevarnosti ter si znal pridobiti srca vseh. V
Z76. Slev.
SLOVENEC, 3ne 1. cfecemSra 19151
Stran 3L
teku številnih krvavih bojev, ki jih je moral polk doslej prestati, posebno pri Grodeku in v strašnih štirinajstdnevnih bojih pri W 6 1 c z i Dolni se je nahajal vedno na najsprednejšem obvezovališču, ki posebno od sovražnega topniškega ognja ni bil nie manj ogrožen kot najsprednejše vrste. Prezirajoč vsako osebno nevarnost, je vršil vedno le svojo plemenito dolžnost, deliti ranjencem in umirajočim svojo duhovno tolažbo. Njegov vpliv na dober duh in notranje razpoloženje moštva mu je pridobil hvalo in veliko spoštovanje vsega častniškega zbora, ki je z veseljem pozdravil njegovo popolnoma zasluženo cesarsko odlikovanje.
* * *
Kaj pravi polkovnik 17. pešpolka.
Kakor znano, se je pešpolk št. 17 boril izpočetka v Galiciji pod vodstvom polkovnika barona Stillfrie-da, ki je bil v vrstah svojih vojakov pri Gologory ranjen od šrapnela. Pol-kovno poveljstvo je prevzel podpolkovnik Hugon pl. V e n t o u r. Ta je ob obletnici vojske prejel od barona Still-frieda za cel polk zelo častno priznanje, ki se glasi:
»Od c. in kr. okrožnega poveljstva V Jedrzejowu, Poljsko. — Gospodu c. in kr. podpolkovniku Hugu pl. Ventour, vitezu reda železne krone III. razreda (v. d.), v. z. k. (v. d.), poveljniku pešpolka št. 17. Vojnopoštni urad št. 32. Moj ljubi, dragi tovariš! Ko prejmete te vrstice, bo preteklo leto dni, odkar je bila izdana vojna napoved ter ste se Vi in hrabri sinovi Kranjske v plemenitem navdušenju pripravljali na boj za pravično stvar! Kakšno povzdigujoče čuvstvo zame, da sem smel na čelu tega divnega polka oditi na bojišče! Veliko je trpel, veliko plemenite krvi je prelil za domovino in izgubil ljubljene, drage hrabre častnike in mnogo svojega hrabrega moštva, toda vsikdar zvest svojim tradicijam je neo ma deževano ohranil svojo čast in sevse-povsod v stotinah bojev odlikoval s pogumnostjo in vztrajnostjo, z junaštvom in navdušenjem ter na svojo zastavo pripel mnogoštevilni lovor.
Tebi, spoštovani, ljubljeni prijatelj, ki si s kratkim presledkom vedno vzdržal, izrekam kot poveljniku tega lepega polka svoja prevroča najboljša voščila in Te prosim, da jih vsem — vsem naznaniš! Bog bodi z Vami in Vam še nadalje podeli zmago, slavo in bogato priznanje! — Vedno Tvoj stari, udani prijatelj Stillfried m. p., polkovnik.«
Junaška žilavost vrlih sinov lepe kranjske dežele.
Ko je bil polkovnik 17. pešpolka baron Stillfried od cesarja za svojo hrabrost odlikovan z visokim Leopol-dovim redom, mu je tudi deželni glavar kranjski časti tal k temu odlikovanju. Baron Stillfried je na to častitko odgovoril z naslednjo brzojavko:
»Sprejmi Vaše visoko blagorodje izraz moje najvljudnejše in najgloblje občutene zahvale za ljubeznive častit-ke, s katerimi ste me visoko počastili o priliki odlikovanja, v katerem vidim predvsem Najvišje uvaževanje brez-primerne hrabrosti častnikov in junaške žilavosti vrlih sinov lepe kranjske dežele. Čutim se srečnega, da sem se boril na čelu slavnega kranjskega polka za čast naše domovine. Bog ga vodi dalje k zmagi!
Brigadir generalmajor Stfihr o 17. pešpolku.
Naš polk je bil na ruskem bojišču dolgo časa prideljen k brigadi general -majorja Stohra, ki je v priznanje svojega vodstva ter junaštva svoje brigade dobil veliko odlikovanje od cesarja, Leopoldov red. Ko je ob priliki tega visokega odlikovanja podpolkovnik pl. Ventour častital brigadirju, je dobil od njega naslednji priznalni odgovor:
Ljubi prijatelji
Tebi in Tvojemu vrlemu polku najsrčnejša zahvala za razveseljive časti tke o priliki najvišjega odlikovanja. Če se spominjam dni pri Markovi in Lysa gori in naše ofenzive proti Niž-niowu, tedaj šele prav spoznam, koliko zaslug ima zelo odlična hrabrost in vztrajnost lepega polka viteza pl. Milde št. 17, njegovi odlični častniki in njegovi vrli možje pri tem odlikovanju. Red nosim t zavesti, da ga kot najvišji po činu kažem javnosti kot odlikovanje celega polka.^,
Prosim Te, ljubi prijatelj, izreči gospodom in celemu vrlemu in lepemu polku v mojem imenu še enkrat prisrčno zahvalo za požrtvovalno hrabrost, katero je polk pri vsaki priliki v najvišji meri pokazal pod mojim poveljstvom.
StShr, gin.
Podmaršal Henrinuez v slovo 17. pešpolku.
V zvezni skupini podmaršala Hen-riqueza je 17. pešpolk bojeval ljute in krvave boje v mesecu septembru ob Dnjestru. Ko je bil naš polk poklican, da odide na južno bojišče proti Lahu, je podmaršal IIenriquez izdal naslednje povelje, ki je zopet nova, nadvse častna priča junaštev slovenskih:
Na bojišču, dne 2. 10. 1915.
Povelje skupinskega poveljstva.
Stanovišče, dne 19. sept. 1915.
C. in kr. pp. št. 17 se na Najvišje povelje loči iz zveze skupine.
Nad mesec dni je stal ta hrabri polk pod mojim poveljstvom, je tekom tega časa v zavinku Ivvanje obrez-uspešil vsak poizkus sovražnika, da bi se približal njihovim postojankam, je 1. in 2. septembra tvoril jedro napadalne skupine, ki je imela trdno voljo, da vrže sovražnika iz utrjenih postojank severno od Zalešči-k o v. Ko se je potem sovražnik umaknil in je polk prišel k Seretu, je pri Mu-skarovu junaško izsilil prehod čez to reko, vrgel sovražnika in držal pridobljeno ozemlje proti vsakemu napadu. V predmostni postojanki Žyrawka-Bedry-ko\vce-Hluske je stal polk na najbolj ogroženem prostoru ter je vsikdar odbil naval dale-ko močnejših sil.
Za gori kratko opisano odlično delovanje izrekam polku v imenu Najvišje službe moje priznanje in želim, da bi polk pod izkušenim vodstvom svojega pol-kovnega poveljnika v novi zvezi do-sezal vedno take uspehe kakor tukaj in da bi bilo polku dano, da sc v blagor celote in na čast polku dalje bori hrabr o in zmagovito.
Henriquez m. p., podmaršal.
To visoko priznanje je sporočil deželnemu predsedniku Kranjske polkov poveljnik podpolkovnik pl. Ventour, ki je v spremnem pismu zapisal še te-le nad vse častne besede:
Vaša ekscelenca!
Vaša ekscelenca ste bili že enkrat tako dobri, da ste pohvalno omenili neustrašeno hrabrost podrejenih mi vrlih Kranjcev.
Polagam vrednost na to, da Vaši ekscelenci, kot najvišjemu šefu dežele Kranjske, naznanim pred kratkim iz-išlo pohvalno priznanje našega zbornega poveljnika, kot, glasen dokaz za to, da se hrabri sinovi Kranjske vsikdar in povsod in v vseh položajih junaško bijejo, nikdar ne omahujejo niti se ne umaknejo.
Tako bo tudi ostalo do slavnega in zmago nosnega konca!
Blagovolite sprejeti, Vaša ekscelenca, pozdrave polka in izraz najod-ličnejšega spoštovanja udanega
Ventour,
podpolkovnika, t. č. polkov, poveljnika.
Naš junaški polk na italijanskem bojišču.
»Tako bo tudi ostalo do slavnega in zmagonosnega konca,« pravi o junaštvu 17. pešpolka podpolkovnik Ventour o priliki, ko se je polk poslavljal od galiških planjav ter odhajal na jug. In res! Komaj je ta »železni polk«, kakor so ga izpočetka že nazivali v Galiciji, došel na italijansko bojišče, da brani rodno zemljo proti kletemu sovražniku, Lahu, že se je proslavil, ko ramo ob rami s hrvaškimi brati iz Dalmacije in Bosne brani nedotakljivost in nerazdeljivost habsburške krone. --Poročilo pl. Hoferja 22. nov. 1915 prinaša o groznih bojih za Gorico med drugim tudi ta-le za slovensko-hrvaško junaštvo nad vse časten odstavek:
»Posebno srdit, je bil boj v odseku Oslavje, kjer je preizkušena dalmatinska deželna bramba, podpirana od hrabrega kranjskega pešpolka št. 17, popolnoma zopet osvojila del naših postojank, ki so predvčeraj še ostale v sovražnikovih rokah.«
Divizijski poveljnik zahvaljuje 17. pešpolk.
Po teh srditih in krvavih, a za naš polk tako častnih bojih ter v očigled novim nalogam, ki čakajo naše kranj-
ske fante, je izdal poveljnik divizije, kateri je pripadal 17. pešpolk na laškem bojišču, naslednjo zahvalo, polno iskrenega priznanja ter občudovanja nad junaštvi tega polka. Zahvala divi-zijskega poveljnika se glasi:
»Sedemnajsti pešpolk je šel v zelo nevarne m času v dneh .... tretje soške bitke v postojanke. Zasedel je z večinoma še mladim moštvom takrat najbolj ogrožene postojanke goriškega mostišča.... Polk je tam kljub največjim težavam -in pomanjkanju pogumno in stanovitno vztrajal, je o d b i 1 n a o b e h krajih številne sovražne napade in je vrgel sovražnika, če je vdrl, z drznimiin pogumnimi protinapadi ponovno nazaj. Štejem si v posebno častno in srčno dolžnost, da izrazim temu staropreizkušenemu polku, ki je v goriškem mostišču povečal svojo slavo, žali-bog za ceno mnoge dragocene krvi, z novim nevenljivim lavo r o v i m vencem, njegovemu pogumnemu moštvu, njegovemu izvrstnemu polkovne-mu poveljniku, sedaj ko odhajate I k novim dejanjem, svojo najprisrčnejšo zahvalo in odkritosrč-noobčudovanjevsvojemime-nu in v imenu sobo rilcev . . . . infanterijske divizije. Nas vseh najpri-srčnejše želje spremljajo lepi polk na njegovih daljnih potih. Da bi mu bili povsod odločeni uspehi in slavna dejanja!
jioii stovensK! planinci
Domobranski pešpolk št. 27 je eden elitnih polkov cele armade. Niso samo Kranjci, ki služijo v njem. Po velikem delu so tudi goriški Slovenci, posebno Tolminci, ki so pripomogli, da je ta lepi planinski polk dosegel toliko ari znanj od predstojnikov, vzbudil tc liko občudovanja pri prijateljih in toliko strahu pri sovražnikih.
Uradna poročila in poročila nemških poročevalcev ga omenjajo posebno iz krvavih karpatskih zimskih bojev z izrednim priznanjem.
Podpolkovnik slovenskih planincev hvali naše junake.
Podpolkovnik 27. domobr. pešpolka B r ii c k n e r, ki je dospel koncem septembra ranjen v Ljubljano, je 29. sept. 1914 dejal dež. glavarju kranjskemu o junaštvu naših planincev: »O b č u d o -vanja so vredni kot vojaki in 1 j u d j e. V dežju sovražnih šrapnelov so vršili povelja hladnokrvno in točno kakor na vežbališču. Njih zadržanje je bilo sijajno in veličastno.
X5riig|i polkovni poveljnik o naših planincih.
Vedno enako junaško so se držali naši domobranci tudi pozneje v vseh bojih. Priča tega je priznalno pismo, ki je je poslal dne 12. avgusta 1915 tedanji polkovni poveljnik podpolkovnik K u -tsehera kranjskemu deželnemu glavarju dr. šusteršiču. Pismo se glasi:
Vojnopoštni urad št. 48, 12. 8. 1915.
Vaše preblagorodje! Visokočastiti gospod deželni glavar!
En mesec imam zopet čast, da poveljujem ljubljanskemu domobranskemu regimentu št. 27, ki sem ga vodil že v zimskih karpatskih bojih.
Po lepem uspehu, ki ga je regiment zopet izvojeval 9. t. m., me žene, Vašemu preblagorodju poročati o domačem domobranskem polku.
Ta dan smo v napadu, ki ga je gospod divizijonar v svojem dnevnem povelju kot »sehneidig« posebno pohvalno priznal, sovražnika vrgli nazaj ter skoro brez vsakih naših i z g u b ujeli 6 sovražnih častnikov in 580 mož in zaplenili strojno puško poleg drugega materijala.
Sinovi lepe kranjske dežele sovnovičkakorže neštetokrat, opravičili svoj glas junaške hrabrosti in n e -omajljive vztrajnosti; v plemeniti tekmi s sinovi drugih dežela naše drage velike domovine, sledijo vselej navdušeno slavnemu praporu našega vroče ljubljenega, najmilostnejega vladarja in vojnega gospoda.
Z mirnim zaupanjem in prepričanjem računam s tem, da bom zainogel kmalu zopet kaj veselega poročati in bilježim izrazom najodličnejšega spoštovanja Vašemu preblagorodju ?elo udani
Kutschera 1. r„ podpolkovnik.
Junaški stotnik in njegovi vojakL
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere OfE-ziere«.)
V boju pri Zukowu drži stotnik Ferck nand G o b a n z 27. domobranskega polka Ljubljana s svojim oddelkom strojnih pušk zasedeno važno višino, ki jo Rusi, ki so odkrili postojanke strojnih pušk, s šrapneli in granatami strašno obstreljujenjo. V tej toči krogel postane ena strojna puška za drugo nerabna, en mož za drugim pade kot žrtev njegove heroične dolžnosti, stotnik Gobanz pa vztraja na izgubljeni točki, dokler tudi zadnja strojna puška ne odpove službe. Potem se šele umakne, ko nadaljnje vztrajanje nima več pomena.
Nič manj pogumno in odločno se ni obnašal drugi dan. Ker vsled izgube svojih strojnih pušk ni imel več svojega pravega posla, je zbral nič manj kot 700 mož raznih oddelkov, ki so v teku boja ostali bfez vodstva, napravil posebno četo iz njih ter je branil s to nemalo močjo iz lastnega nagiba veliko ogroženo trensko kolono pri Bobrki več ko 24 ur, nakar je svoje ljudi zopet peljal nazaj k njih oddelkom.
Kaj piše v svoji knjigi »Unsere Sok daten« general Wojnovich o posameznih! vojakih 27. domobranskega polka, o tem je »Slovenec« pred kratkim poročal.
imm siojersKl Slovenci.
Kolikokrat od početka vojske so se ^ posebnim priznanjem in spoštovanjem omenjali spodnještajerski slovenski polki v, uradnih poročilih. Posebno 87. pešpolk se je v Galiciji in na italijanski meji boril z občudovanja vrednim junaštvom. Pred kratkim je bil pohvaljen pešpolk št. '17, v katerem je polovica Slovencev ter opetovano tudi slovenski 26. domobranski polk. Slovenski Štajerci s svojim junaštvom širijo čast slovenskega imena povsod. O 87. pešpolku se je prav posebno mnogo pisalo a priliki bojev v Karpatih. 87. in 17. pešpolk sta prava železna polka v tretjem zboru poleg 27. in 26. domobranskega. Prilika bo še, o tem vrlem polku obširneje pisati pcH zneje. Za dane snavajamo o ostalih spod-nještajerskih polkih naslednje častne /glede iz \Vojnovicheve knjige!
Napad je najboljša bramba
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere Offi-ziere«),
V noči na 4. december so stale pri Karini štiri stotnije 26. domobranskega pešpolka na predstraži. Tu dobi poveljnik te skupine, stotnik Ivan K i s v a r d a y , od svojih patrulj poročilo, da korakajo proti Korini najmanj dvakrat tako močne sovražne sile. Na pomoč iz zadaj ležečih taborišč sedaj ponoči ni bilo misliti. Toda tudi postojanke prednje straže ni sme! pustitL Tu je hitro ravnanje moglo privesti do cilja. Stotnik ICisvarday se odloči napasti bližajočo se kolono v nadi, da sovražnika prehiti. Popolnoma mirno, brez izgube časa da telefonična povelja poveljnikom pododdelkov.
Popolnoma tiho odrinejo vse štiri stotnije istočasno v široki črti iz svojih postojank ... naenkrat počijo streli, streljanje postaja vedno hujše. Popolnoma presenečeni sovražnik, ki je mislil, cla so naše čete v varnih skrivališčih, jc bil napaden od spredaj in od obeh strani. Kratek metež in že drve Rusi v paničnem begu, pustivši na mestu številne ujetnike, mrtve in ranjene.
Zjutraj začne sovražnik iznova prodi' rati, topot s štirikratno premočjo. Ojuna-čen s ponoči priborjenim uspehom si drzne stotnik Kisvardav kljubovati tudi tej mnogo večji premoči. Drugič gredo deželni brambovci k napadu in tudi topot je sreča pogumnim mila. Rusi, vsled brezprimerne hrabrosti teh štirih stotnij prevarani o pravi moči naše skupine ter še pod vtisom nočnega poraza, se jurišu naših vojakov tudi sedaj ne morejo upirali. Vkljub premoči se umaknejo.
Ko je armadni poveljnik izvedel za ta, krasni vojaški čin 26. deželnih brambov-cev, je brzojavno dal ukaz, častnike in moštvo, ki so se pri tem sijajnem činu odlikovali, predlagati v Najvišje odlikovanje. Dobili so: Stotnik Edvard Hcrrmann, ki je v teh zmagovitih bojih proti štirikrat močnejšemu sovražniku stotniku Kisvar-day-ju kot polkovni pobočnik stal na strar ni, vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo; nadporočnik Franc L u g e r, poročnik' Friderik Ž i v n y, dalje rezervna poročnika Ivan S c h w a r z in Avgust K u r z Signum laudis na traku vojaškega zaslužnega križca. Cela vrsta podčastnikov in vojakov je prejela hrabrostne svetinje.
Stotniku Kisvarday-ju, ki je za svojo neustrašenost enkrat bil že odlikovan in se je, po hudi rani komaj ozdravivši, zopet vrnil na fronto, je podelilo Njeg. Veličanstvo za to novo izkazano junaštvo red železne krone tretje vrste.
Štirje proti tridesetim.
Bilo je vzhodno od Kurima, dne 8. decembra 1914 zvečer. Domobranski pešpolk št, 26 je korakal v smeri proti Žmigrod— Jaslu, tam v gozdu pa se je ustavil telefonski oddelek polkov in sanitetno, moštva
FTrnn 7?
S^VEttEC, ffiie 2. cTccemFra
276. Stcv.
je postavilo tam mogočno obvezovališče. Globoko v trdo zamrznjeni zemlji so tičali količi ter držali šotore in strehe. Ob operacijskih mizah je opravljal šef-zdravnik in njegovi zdravniki-pomočniki svoje težko delo, vojni kurat je hodil od nosilnice do nosilnice in govoril ohrabrujoče, spodbujajoče, tolažilno besede vojakom, ki so v bolečinah ondi ležali. Nad celim šotoriščem pa je plapolala zastava ter se gibala svetilka z rdečim križem na belem polju, naznanjajoč prijatelju in sovražniku: tu se rane celijo in ne sekajo. Tudi ruska patrulja, močna 30 mož, ki sc je priplazila do šoto-rišča, je dobro videla znamenje »Rdečega križa«; to je pa ni oviralo, da ne bi sto korakov pred prostorom ne namerila pušk in ne začela streljati. In še preden se je prva zmeda na obvezovališču umaknila jasnemu spoznanju položaja, je stala cela tolpa, rjoveč: »kidajte se!« deset korakov pred nezavarovanim obvezovališčem ter se pripravljala, da položi roko na gotovi plen. V tem trenutku plane od pijonirskega oddelka narednik Alojzij P o p e 1 a r — njegova velika srebrna svetinja se leskeče v svitu svetilke — naravnost proti sovražni četi: »Pijonirji k meni!« preko tabora in z enim skokom so bili poleg njega četovodja Ivan W e i s s , Alojzij Lah ter pešec K a r d m a r. ln še preden so presenečeni Rusi vedeli, ka jse ž njimi godi, so že prvi padali na zamrznjeno gozdno zemljo. Ne-branjeno obvezovališče se je branilo. Sicer le s štirimi puškami, a te so bile v rokah, ki se ne znajo tresti. In oko strelca je merilo, kakor je bilo srce strelčevo: tako mirno, počasi, gotovo. Ob eneržiji štirih vrlih mož se je zdrobila premoč sovražnika. Več ur so držali narednik Popelar in njegovi trije tovariši nasprotnike v šahu. Šotorišče, sanitejci, telefonska postaja, pol-kovni zdravnik dr. Plaschke, nadzdravnik dr. Osterlin, vojni kurat I. Kociper so medtem ušli ujetništvu. Narednik Popelar pa je dobil za ta čin še zlato svetinjo ter postal štabni narednik.
Trdna volja štajerskega slovenskega brambovca.
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere Sol-daten«).
Smrtno utrujen se je vrnil Ivan Pučniki, poddesetnik 26. domobranskega polka, zvečer s patrulje. Njegove noge so otekle od neprestane hoje po goščavi, celi dan ni imel, ločen od čete, grižljaja v ustih, roko vedno na petelinu puške, plazeč se od skrivališča do skrivališča. Sedaj se veseli menaže in spanja. Tu zasliši, da kličejo, kdo se hoče prostovoljno javiti, spraviti svežo slamo v sprednjo rojno črto. Tam leže naši vrli pešci na goli, mokri zemlji ter koprneče čakajo na mehko, toplo ležišče. Naenkrat mine poddesetnika Puc-cikla vsa utrujenost, stopi naprej in prosi, če sme on spraviti slamo naprej. Celo noč dela, prodre z vozom tako daleč, da ga osvetljuje sovražni žaromet, sovražni streli začno takoj padati proti njemu. Šele v zgodnjem jutru se vrne po 24 urnem najtežjem naporu zopet k polku, kjer najde končno vrlo zasluženi odpočitek. Srebrna svetinja drugega razreda je plačilo za njegovo požrtvovalnost.
Junak »Rdečega križa«.
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere Sol-daten«).
Izpostavljeni isti nevarnosti ko vojnik ln brez orožja in brambe proti smrtni nevarnosti, opravljajo sanitetni vojaki neutrudno svoje težke, svete dolžnosti. Izmed neštevilnih slučajev tihega junaštva, ki se dogaja dan na dan, naj kratko omenimo za vzgled delovanje četovodje (sanitetnega podčastnika) Antona Soli ar (Šolar) 47. pešpolka. V najhujšem ognju sovražne pehote in artiljerije je nosil težko ranjene iz bojne črte, spravljal jih na varno in jim podajal prvo pomoč. Nekega dne je vlekel dva od granatinih drobcev težko ranjena vojaka iz rojne črte, ko je za ta transport določeni nosilec v dežju krogel padel. Toda ruski ogenj onega dne je bil strašen. Komaj so dospeli do obvezo-vališča, že je tudi tam granata za granato udarjala. Naenkrat razbije ena hišo, ki so v njej ležali ranjenci, ter povzročil ogenj, dim in strupene pline, Toda vrli sanitejec prestrašenih ranjencev ni zapustil. Z naporom vseh svojih sil se je lotil v lastni telesni nevarnosti reševati težko ranjene. Brez ozira na smrtno nevarnost je ponovno vdrl v ogroženo hišo ter je spravil svoje varovance nazaj do gozdnega roba, kjer so končno bili varni pred morilnim ognjem. Tudi izven boja je ostal zvest strežnik, s celo vnemo in ne meneč se za lastno življenje, je stregel na koleri obolelim.
Četovodja Sollar je prejel srebrno svetinjo prvega razreda.
Se netoleri zoTefll.
i udi pri koroškem 7. pešpolku in 4. domobranskem polku služi sedaj skoro polovica Slovencev. Oba ta polka sta se opetovano odlikovala. Uradno poročilo omenja 7. pešpolk v bojih ob Dnjestru ter sedaj na laški meji. Istotako se hrabro bori 4. domo-
E
branski pešpolk. Slovcnci v 97. pešpolku so se držali nad vse junaško. To priznavajo častniki sami. Tudi v drugih oddelkih je Slovenec povsod neustrašen junak. Nekaj zgledovl
Boljši živci 97. pešpolka.
Na gričevju za vasjo Zdynia leže zakopani Rusi. Že cele tedne so tam in številne žične ovire blesketajo okrog njih glavne postojanke na vrhu 701, da se zdi, kakor da bi se rosna pajčevina orjaškega pajka svetlikala na umazani višini. Da doženo moč zasedenih postojank so naši sklenili 28. februarja 1915 proti višini demonstracijo. Hadrijan L e b a n , rezervni praporščak 97. pešpolka je dobil posebno težavno in častno nalogo. Napasti mora vrh 701, da spozna moč ondi zakopanih Rusov. Le 32 mož vzame praporščak seboj; potem se odpravi. Že v Zdyniji ga napadejo Rusi. Sovražni oddelek je trikrat močnejši ko njegov. Majhen boj se začne v ulicah, ob zidovih, za plotovi; potem da praporščak zatrobiti ter srčno naskoči sovražno premoč. Saj so navajeni, ti naši orli tam gori, računati z mnogo večjimi številkami. Kratek in srdit je boj; mož ob možu; ko levi se bore praporščak ter njegovi. Enega podčastnika ter 49 mož ujamejo ter druge za-pode v beg. Seveda je to stalo tudi mnogo naše krvi. Od 32 jih je po boju še 23 tu; ti pa gredo s praporščakom skozi drn in strn. Kmalu imajo priliko. Kajti praporščak se plazi sedaj ž njimi do žičnih ovir na vrhu 701. Rusi jih zapazijo in začno divje in brzo streljati na nje. Z železnim mirom ugotovi praporščak smer, odkoder prihajajo napadi, riše in primerja, dokler nima jasne slike sovražnih postojank; potem se šele umakne, izognivši se z ženial-nim manevrom sovražni obkolitvi, Pri tem a je še našel časa zarobiti nove tri ujetni-e. Polku poda poročilo o svojem poizvedovanju, ki je natančno podalo sliko o sovražni sili in ki je za poznejše napade postalo odločilne važnosti. Za svoje junaško postopanje je praporščak Hadrijan Leban dobil »zlato«.
Dva Primorca.
Ko je v boju pri Bukovi dne 21. decembra 1914 baterija goriškega 8. topniškega polka morala menjati svojo postojanko, ker so jo izvohali sovražni aeropla-ni, je sovražni izstrelek padel pred neki mu-nicijski voz. Pet konj in enega topničarja je raztrgalo. Voz je moral ostati na cesti, medtem ko se je baterija rešila na varno. Toda poveljnik tudi tega voza ni hotel pustiti ter je poklical moštvo, kdo se prostovoljno javi, spraviti voz nazaj. Komaj je bilo vprašanje izgovorjeno, je že skočil po koncu korporal Franc S t o ž i r, ki se mu je pridružil takoj še korporal Ivan B o 1 k o-v i č. Vedela 6ta sicer, da se je med tem ruska pehota vgnjezdila vrhu hriba ter grozi vsakomur, ki se bliža; a vzela sta dvoje konj, jih zajahala ter odjezdila v diru proti zapuščenemu vozu. Tam je bilo trdo delo. Najprvo sta morala spraviti s pota poginule konje; dvigala sta, vlekla, potiskala z velikim naporom mrhovino s pota, medtem ko sta se konja vsled žvižgajočih krogel plašila in sta ju komaj obdržala. Toda nista odjenjala, dokler ni bil voz naprežen in sedaj je šlo z rešenim vozom v najhujšem diru nazaj med divjim sovražnim ognjem. Dospela sta nepoškodovana nazaj, kjer so jima častniki in moštvo za njujin pogum iskreno častitali. Kmalu je bila obema kor-poraloma podeljena tudi velika srebrna kolajna.
Zvesti »Pipec«.
(Iz Wojnovicheve knjige »Unsere Sol-daten«).
Pesem o vrlem možu. Častniški sluga, »Pipec« ga imenuje vojaška šala. In vendar, kolikokrat se tudi on izkaže popolnega vojaka. Cel mož, zvest človek je častniški sluga Janez Jelen od 4. domobr. polka.
Med neko bitko je njegovega častnika ranila krogla v spodnje stegno, razbila kost in ranjenec je obležal nepremično ter brez pomoči. Polje okrog njega je sovražnik neprenehoma obstreljeval, ruske krogle so frčale v mehko prst, vrtale luknjo za luknjo tako gosto, da se je zdelo samomor, kdor bi hotel v to železno točo. »Pipec« se je upal. Hotel je biti pri svojem gospodu in ga rešili. Toda dokler je vršalo po zraku in žvižgalo ter so svinčene kapljice poželjivo iskale žrtev, toliko časa ni bilo misliti na rešitev. Tu poklekne Jelen poleg svojega častnika ter izkoplje kljub vsem krogljam zavetje, da vsaj prepreči, da ne bi njegovega gospoda zadela še kaka krogla. To se mu je posrečilo. Toda sredi njegovega samaritanskega posla tudi njega nenadoma zadene krogla in sedaj leži sam brez pomoči in nepremično poleg svojega častnika in oba čakata smrti.
Bilo je pozno zvečer, ko se je boj pre-i maknil ter so sovražne puške merile v drugo stran. Tu je našla sanitetna patrulja oba težko ranjena ter ju nesla na no-silnicah k bližnjemu obvezovališču. V svojem deliriju je klical zvesti sluga vedno in vedno: »Moj nadporočnik!' Moj nadporočnik!« in ni bilo ne zdravnika in ne vojaka, ki bi bil tako trd, da bi mu ti tožni klici
ne bili segli do srca. Ko je ozdravil, je zvesti sluga dobil srebrno svetinjo 2. razreda.
Drzni fant.
Poddesetnik Mrak Ivan od 4. dom. pešpolka je dobil težko poizvedovalno nalogo, naj dožene, če se pred njegovo stotnijo nahaja še kaka naša četa ali je tam že sovražnik. Previdno se je v veliki nevarnosti priplazil do okopov, kjer mu je nekdo zaklical besede: »Ne pucajte Bošnjaci!« Poddesetnik je zaklical, naj pride častnik, nakar se je oglasil nemški odgovor: »Pridite sem!« Nemške besede so napotile Mraka, da se je približal, ko naenkrat zagleda pre seboj Rusa, ki ga je z bajonetom sunil v roko. Ž veliko hladnokrvnostjo pa se Mrak obrne, zabode sovražnika in teče nazaj k patrulji, kjer je naznanil, kar je dognal. To je bilo dragoceno sporočilo za četo, ki je sedaj lahko začela boj, ne da bi bila v negotovosti, da strelja morda na lastne čete. Mrak je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste.
XXX
To je samo nekaj prič slovenskega junaštva ter naše zvestobe do Habsburške hiše. Danes ob 67. jubileju slavne vlade Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ponavljamo svojo prisego, svojo uda-nost in ljubezen do svojega vladarja. Ni nam treba dosti besed, ker dejanja govore za nas in nepristranske priče oznanjajo svelu slovensko zvestobo in udanost.
Slovenec in Hrvat se borita danes še s prav posebnim junaštvom ramo ob rami doli ob valovih naše Soče ter na vrhovih naših prelepih slovenskih planin, ker ne pustita, da bi to slovensko zemljo ugrabil zemljelačni tujec, izdajalec.
Svojemu ljubljenemu vladarju in vojnemu gospodu, ki je zapisal v svoj prapor gelo: »Z združenimi močmi!«, ki uzakonil enakopravnost vseh svojih sinov-narodov, ki mu je podlaga pri njegovem vladanju habsburško geslo: »Justitia fundamentum regnorum«, pa kličemo vzpričo svoje s krvjo dokazane zvestobe: »Slava cesarju Francu Jožefu! Slava Habsburgu!«
Brezuspešni laiki napori.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 1. decembra. Uradno se raz-
Včerajšnji dan je potekel na bojni črti ob Soči splošno mirnejše. Le tolminsko obmostje so ponovno ljuto napadli. Vsi sunki sovražnika so se izjalovili v našem ognju. Danes ponoči se je pričelo močno artiljerijsko streljanje na severni rob gore Sv. Mihaela. Istočasno so napadli Italijani vrh navedene gore, a smo jih odbili. Odbiti so tudi sovražni napadalni poizkusi v prostoru Sv. Martina.
Namestnik načelnika generalnega
pl. Hofer, fml.
XXX
Italijansko uradno poročilo.
29.	novembra. V dolini Popena (Ricnz) je nek lasten oddelek napadel neko malo sovražno utrdbo zahodno od mostu Marogna, južnovzhodno od Schluderbacha in jo je uničil. V odseku Krn so ponovile včeraj naše čete napad na strme robove Mrzlega Vrha in Vodila. — Po ljutem z menjajočo se srečo vodenem boju so ostale v naših rokah močne sovražne utrdbe. Točen ogenj naše artiljerije je uničil tri strojnice. Na višinah severnozahodno od Gorice je, ko so došla silovita ojačenja, sovražnik izvajal cel dan ljute protinapade. Posrečilo se mu je, da je vdrl na nekaterih točkah v naše nove strelske jarke, a v divjem boju moža z možem smo ga zopet vrgli. Na kraški visoki planoti so naše čete krepko prodirale ob severnem robu gore Sv. Mihaela in proti Sv. Martinu, kjer so zopet vzele strelske jarke. Ujeli smo včeraj 702 moža, med njimi 15 častnikov in zaplenili štiri strojnice in veliko vojnega materijala.
Dunaj. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča:
30.	n o v e m b r a. Na tridentinski bojni črti izvzemši nekega brezuspešnega sovražnega napadalnega poizkusa na naše postojanke na Sexensteinu pri izviru Schwarz Rienza le živahno streljanje topov. Naše baterije so dobro merjeno streljale na vojašnice in na postajo Levico v Val di Sugana. Ogenj artiljerije je razkropil v Karniji nek sovražni oddelek, ki je korakal proti Basso di Giramonde (zgornji del doline Degano). Sovražni oddelki na Monte Lodin (zgornja dolina Chiarzo) so bili prisiljeni bežati. V odseku Krn so odbile naše čete hude napade proti našim novim postojankam na robeh Mrzlega vrha in Vodila. Na višinah severnozahodno od Gorice smo tudi včeraj v trajnem ljutem boju dosegli nekaj uspehov med Piumcio (? — Pevma?) in med cesto Št. Ferjan — Gorica. Na kraški visoki planoti so se približale naše čete, ko so osvojile nove strelske jarke, približno 10 metrov do straž Sv. Martina. Vzeli smo sovražniku včeraj 264 ujetnikov, dve strojnici, tri metalce bomb, puške in drug vojni material,
Italijani priznavajo neuspehe ob Soči.
Genf. »Giornale d' Italia« opozarja, da v bojih ob Soči koristi avstrijskim četam naravna premoč njih postojank in za obrambo pripravljeno ozemlje. Najboljše avstrijske čete stoje na bojni črti proti Italiji, med njimi izborno moštvo s Koroškega, Kranjskega in s Hrvatskega, da celo »po nesreči« elitne čete »italijanskega pri-morja«. Generali Boroevič, Rohr in Danki poveljujejo 300 bataljonom, ki jim iz »neiz-črpljive« Nemčije neprestano dobavljajo orožje, strelivo, topove in zrakoplove (?). Če se to tudi ne vidi na prvi pogled, so dosegli Italijani s svojo ofenzivo le gotove ugledne uspehe. Razbremenili so Rusijo, kar so priznali celo v Petrogradu (?), posredno se pomaga tudi Srbiji in angleško-francoskim četam v Solunu (?), (»Giornale d' Italia« ni, kakor se zdi, v nikakem stiku z zveznim časopisjem, ki bi list lahko po-
učilo, kako sodi trosporazum o italijanski podpori.)
Iz Solkana.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Te dni je Solkan zelo trpel. Sovražnik je metal granate po celi občini. Ljudska šola je vsled streljanja pogorela in ž njo vred tri nasproti ležeče hiše (Jugova, Mar-kičeva in deloma Bitežnikova). Granata je padla v hlev cerkvenega najemnika Ivana Doljak po domače Budina, razdejala hlev in dva prešiča ubila. Streljal je sovražnik tudi na župnišče, a granate so šle previsoko in zadele hišo Ivana Oblokar, ki je stala nasproti župnišču in katero so hrabri branilci obvarovali, da ni zgorela.
V Gorici
je porušena tudi vsled sovražnih granal Pelegrinijeva hiša v ulici Sv. Ane.
Zakaj obstreljujejo Italijani Gorico.
Lugano. Rimski Usti poročajo: Italijanska artiljerija strelja zato v Gorico, ker so razvrstili Avstrijci nu trgih, v vrtovih in v hišah topove. Mislili so, da ne bodo Italijani mestu, ki je hočejo rešiti, storili nič zalega. Iialijani so tudi hoteli končati veselo življenje avstrijskih vojakov in častnikov v mestu, ki so se lagodno nastanili v lepih meščanskih hišah in se po kavarnah zabavali ob zvokih vojaške godbe.
Kitchener na boja? črti ob Seči.
Lugano. Ob obisku Kitchenerja laške vojne črte je peljal kralj lorda čez Kormin na grič Medea, s katerega se pregleda cel odsek ob spodnji Soči od Gradišča do morja. Kralj se jc peljal nato s svojim gostom v avtomobilu na Monte Forpin, s katerega vrha je razgled na goriško dolino. Kitchener je bil navzoč med boji artiljerije in pehote.
Oboževana Cadornova poročila.
Berolin, 30. novembra. »Tageblatt« poroča iz Lugana: V Florenci je imel državni tajnik Rosani govor, med katerim je označil Cadornova dnevna poročila kot vzgled »čistega italijanskega duha«, ki dan za dnem povdarjajo »idealni pomen italijanske vojske«. Poročila naravnost spominjajo na jasno eleganco Julija Cezarja.
Zborovanje italijanske zbornice.
Lugano. Giolittijeve pristaše so uradno posvarili, naj ne nastopijo proti vladi, ker bi sicer postopali z njimi kakor z veleizda-jalci. Od Giolittija so zahtevali pismeno obljubo, da se pokori, kar je pa zabranil in se ne udeleži brutalne komedije v obliki sedanjega zasedanja laškega državnega zbora. Govora Salandru in Sonninu je izdelal d' Annunzio. Pričakujejo izjav ministrov 1. o splošnem voiaškem položaju Italije, 2. o položaju na Balkanu in o stališču Italije, 3. o Kitchenerjevi misiji, 4. o notranjem in gospodarskem položaju Italije, 5. o bodočih dogovorih Italije z njenimi zavezniki, osobito o udeležbi pri vojnem svetu.
Lugano. Italijanski ministrski svet je sklenil, da če napadejo socia'isti politiko vlade, kakor se pričakuje, zahteva vlada od zbornice takoj zaupnico.
Curih, 1. novembra. (Kor. ur.) Po poročilih iz Rima je bila seja zbornice otvor-jena z nagovorom predsednika Marcore, ki je pozdravil kralja, armado in ljudstvo in želel domovini zmago in srečo. Med tem govorom so se dvignili vsi ministri in poslanci, izvzemši socijaliste, ki so na klice »živel kralj« odgovarjali s klici »živela republika« in z večino soglašali, ko se je spominjalo padlih vojakov. Ko je Marcora prebral tudi brzojavni pozdrav parlamentu iz Červinjana, je sporočil Salandra od maja izdane vladne odredbe in izvršena imenovanja. Nato je govoril Sonnino. Po dosedanjih zasebnih poročil;h je Sonnino razložil diplomatične dogodke, odkar je izšla zelena knjiga. Kot zadnji dogodek navaja, da je Italija podpisala londonsko pogodbo.
ki izključuje posebni mir. Govor je bil sprejet z dolgotrajnim odobravanjem.
Giolittijanci morda za Salandro.
Lugano, 1, decembra. Giolittijevo glasilo »Stampa« piše, da bodo Giolittijanci v zbornici morda glasovali za vlado, ne da bi utemeljili svoje glasovanje. Razun ofi-cijelnih socialistov bo imela vlada vso zbornico za seboj.
XXX Italijanski izseljenci poklicani pod orožje.
Iz Newyorka se poroča, da je izšel tretji italijanski poziv pod orožje, ki kliče vojaški dolžnosti podvržene italijanske izseljence, naj nemudoma odpotujejo v domovino. Gre za moštvo, ki doslfi ni služilo.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. decembra. Uradno se razglaša:
Naše čete prodirajo obkoljevalno proti mestu Plevlje, En oddelek napada višino Gradina, južnovzhodno od prelaza Metalka, drugi oddelek je v popoldanskih urah in ko je nastalo temno, z naskokom vzel nek rob neke visoke ravnine 10 km od Plevlja, ki so ga Črnogorci vztrajno branili. — Prizren so vzeli Bolgari 29. novembra opoldne. Armada generala pl. Kovesza |e ujela novembra 40.890 srbskih vojakov in 26.600 za orožje sposobnih mož. Zaplenila je 179 topov in 12 strojnic.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml,
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1, decembra. Wolff poroča iz Velikega glavnega stana:
Na posameznih mestih uspešni boji s Sovražn'mi zadnjimi oddelki. Pri Prizrenu so ujele bolgarske čete 15.000 Srbov in so zaplenile veliko gorskih topov in drugega vojnega orodja.
Vrhovno vojno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Solija. (K. u.) Uradno poročilo o operacijah 28. novembra:
Naše čete zasledujejo neprestano Srbe v smeri proti Prizrenu. Srbi se umikajo v velikem neredu proti Črnigori. Cesta iz Prištine v Prizren je posejana z vojaškim orodjem in z vojnim materijalom vsake vrste. Na obeh straneh ceste je videti veLko poginjenih konj in volov, poškodovanih voz, avtomobilov in tovornih voz, V okolici vasi Suha Rjeka, 18 km severno od Prizrena smo našli znatno množino sežgane municije ter razdrte topove in vozove, od katerih so ostale le lafete in ojesa. Južno od tam smo našli razvaline materijala za zgradbe vojnih mostov cele ženijske stotnije, kar vse dokazuje, da tvorijo ostanke srbske vojske le še krdela, ki tavajo okoii. Tekom teh dni smo dovedli 2200 ujetnikov in smo zaplenili 16 topov in 22 municijskih voz.
Na južni bojni črti se razvijajo operacije ugodno za nas. Naše čete so zasedle 26. novembra mesto Ki-čevo, danes pa meslo Kruševo. Srbi operirajo v tej pokrajini le z malimi, osamljenimi oddelki, ki so brez vsake zveze med seboj. Čete, ki operirajo v zgornjem teku Črne, so prekoračile reko in so zasedle mostove in ceste, ki vodijo v Bitolj.
Na ostalih bojnih črtah se ni nič izpre-menilo.
XXX
V dnevnih poročilih, ki jih {e objavil dozdaj generalni štab armade, se obrišejo operacije po njih stanju, ne da bi navadno omenjali tudi tiste dele bojne črte, kjer se položaj ni izpremenil. To velja posebno o južni bojni črti, o kateri se radi nedelavnosti Angležev in Francozov glede na operacije le malo poroča. Da se prepreči vsaka napačna sodba o molku, ki bi se lahko tolmačil mogoče za znamenje neuspeha, naznanja generalni štab na bojišču, da se omejujejo operacije Angležev in Francozov samo na dolino Črno. Angleži in Francozi ne morejo in niso mogli niti korak napredovati od postojank naprej, ki so jih imeli zasedene, ko so došle naše čete, marveč smo jih celo vrgli nekaj kilometrov za to postojanko. Zaman so poizkušali, da vpadejo v prostor severovzhodno od te reke. Danes ne stoji noben Srb ali Francoz na levem bregu Črne. Čez Črno do izliva v Vardar so Srbi in Francozi, ko so se umikali, v svojo varnost podrli vse mostove. Danes je obkoljena cela angleško - francoska armada v kotu, ki ga tvoriti reki Vardar in Črna, izvzemši oddelkov, ki operirajo proti Strumici južno od planine Blazvica.
Sofija. (K. u.) Poročilo bolgarskega štaba o operacijah 29. novembra: Danes okoli poldneva so naše čete po bo-ju, ki je trajal le kratko dobo, a ki je bil odločilne važnosti, zasedle mesto Prizren, kjer so ujele 16.000 do 17.000 Srbov, zaplenile 50 poljskih topov in havbic, 20.000 pušk in veliko drugega vojnega materijala. Ujetniki in domačini pripovedujejo, da so popustili srbski častniki svoje čete in da so iskali rešitve v divjem begu. Del častnikov se baje skriva v okoličanskih vaseh in so se preoblekli v civilne obleke. Vojaki so se zato v množicah udajali. število ujetnikov so neprestano množi.
Kralj Peter in ruski poslanik knez Trubeckoj sta odjezdila 28. novembra
brez vsakega spremstva, ne da se ve, kam. Cesta med Suharjeko (18 km severno od Prizrena) in Prizren je dobesedno posejan z mrtvimi trupli tovorne živine, s proč vrženimi predmeti, z razvalinami topov, vojnega materijala itd. V Prizrenu so zažgali Srbi 148 avtomobilov, v katerih sta se vozila glavni stan in vlada.
Z vso verjetnostjo pomeni bitka pri Prizrenu, v kateri smo ujeli zadnje ostanke srbske armasle, konec vojske proti Srbom.
XXX
črnogorska uradna poročila.
Rim. Črnogorski generalni konzu-I lat objavlja s 27. m. m. sledeče uradno brzojavko iz Cetinj: Včeraj so se razvili na reli bojni črti mali boji artiljerije. Pri Foči se je bil energičen boj pehote, ki se ni odločit.
Cetinje. (K. u.) Uradno poročilo 28. | m. m.: Sovražnik jc zopet vzel Fočo, i Metalko in Prepolje. V teh bojih smo I ujeli 54 sovražnikov.
Francosko uradno porofilo.
Dunaj. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega stana:
29. novembra. Na naši bojni črti je mirno. Srbov pri Bitolju niso napadli. Med Biloljem in Tetovom je zavrl sneg bolgarske operacije. Angleži poročajo dohod gotovega števila bolgarskih vojaških beguncev v Solun (?). Pri Kro-ševu se položaj ni izpremenil. Zdi se, da drže Srbi postojanke južno od Pri-I lepa. Kljub temu se mora smatrati položaj srb.-ke armade, ki junaško brani vsako ped zemlje, za zelo kritičen. Včeraj se je podalo 26 bolgarskih vojakov, pristašev vojski zelo nasprotujoče agrarne stranke k angleški prednji straži na bojni črti pred Strumico. Po obvestilih iz dobro poučenega vira se nameravajo podati nemške sile v Bolgarijo, da jim pomagajo v slučaju kakega ruskega vpada.
Srbijo srbska vojska popolnoma zapustila.
Rotterdam. »Corriere della Sera« poroča 1. t. m.: Brzojavke iz Aten potrjujejo, da je srbska vojska popolnoma zapustila Srbijo, Umika se na treh cestah v Drač, Skader in v južno Albanijo, Slabo vreme zelo zavira umikanje.
Naši pode Srbe,
Rotterdam. »Times« poročajo iz Soluna: Nemškim in avstrijskim četam, ki so dozdaj skupno z Bolgari korakale proti Bitolju, se je posrečilo, da so se otresli Francozov, ki so operirali vzhodno od Prilepa. Zdaj pode Srbe. Glavna srbska sila se umika v Skader in v Drač.
Francosko umikanje.
Solun, 30. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas« poroča: Ker so Srbi izpraznili prelaz Kačanik, je nemogoče in nekoristno, da se združijo francoske sile s srbskimi. Tudi pohod Francozov proti Velešu bi ne koristil. Umikanje (Decongestione) čet iz pokrajine Krivolak, kjer se je nahajalo središče podjetij in ki postane kmalu le naprej potisnjena postojanka s temeljem De-mirkapu, kjer zbirajo Francozi velike sile, se je pričelo. Nasproti poročilom iz bolgarskega vira drže Francozi zasedene pa postojanke, ki so jih osvojili na levem bregu Vardarja do Krivolaka.
Obramba Skadra.
Lugano, 1. decembra. »Secolo« poroča, da se bosta sestala kralj Nikita in Essad paša z nekaterimi voditelji Malisorov. Posvetovali se bodo o skupnih obrambnih pripravah proti avstrijskemu napadu, Essad paša pripravlja skupno z albanskimi in malisorskimi voditelji obrambo Skadra.
Bolgarija ostane oborožena.
Berlin, 1. decembra. Nek bolgarski minister je izjavil sofijskemu dopisniku lista »Vossische Ztg.«: Srbsko vojsko smatram za končano. Samoobsebi umevno pa bo Bolgarija ostala toliko časa oborožena, dokelr ne bodo premagani tudi ostali zavezniki Srbije in ne bo nobene nevarnosti več. Počivali ne bomo prej, dokler ne bomo obvarovani pred vsako možnostjo.
XXX
Sazonov odstopi zaradi Srbije?
Kodanj. Iz Petrograda se poroča: Sckčni načelnik ruskega zunanjega ministrstva Gulkevič je izjavil srbskemu poslaniku dr. Spalajkoviču v Petrogradu, da Rusija ne more pomagati Srbiji, kar naj se smatra za obvezno odločbo Rusije, ki se
ne pusti več pregovoriti. Sazonov sam te odločitve ni hotel osebno naznaniti, vsled česar so nastale govorice, da namerava odstopiti in da ne namerava več uradno nastopati.
Italijanski glas proti balkanski ekspediciji.
Lugano, 30. novembra. »Secolo« ima članek, da Italija smatra vsako balkansko podjetje kot »otročarijo« in kratkomalo odklanja vsako udeležbo. Italija se bo dobro čuvala, da se ne udeleži akcije, ki se je začela in nadaljevala pod najneugodnejšimi pogoji in katere celo ententa sama ne smatra za resno. Ni treba ponavljati dardanelske katastrofe, — Čudno, da bi Ime' tak članek » Secolo«, (Op. ur.)
XXX Grška in ententa.
London, 30. novembra. (Kor. ur.) Reuter poroča iz Aten: Izjava, katero je 29. novembra Skuludis podal poslanikom entente, je res odgovor Grške na zadnji skupni korak entente. Temelj tega grškega odgovora je nevtralnost, ki bo za entento toliko časa dobrohotnega značaja, dokler se ne dotakne pravic suverenosti ali ne naloži vojaških omejitev. Ni vzroka, da bi ententa svoje prvotne zahteve hotela pre-drugačiti. V diplomatičnih krogih upajo na ugodno rešitev.
Atene, 30. novembra. (Kor. ur.) »Agence Havas« javlja: Kakor poročajo dobro poučene osebe, stremi sporazum štirih za tem, da se včeraj izročeni odgovor izrazi bolj jasno in obširno. Zatrjuje se, da pariška vest, da Angleži širijo po Francoskem vest o opustitvi Soluna, povzroča odpor kralja Konštantina, ld se te dozdevne namere veseli, ker mu dovoljuje zavlačevanje v izpolnitvi zaveznišk;h zahtev.
Ženeva, 1. decembra. Iz Aten je pariško časopisje dobilo oficijozno informacijo o napetosti, katera je naglo nastopila med grško vlado in entento. Diplomatični krogi sodijo, da sedanji položaj ne more več trajati dalje. Grška vlada se bo morala potruditi, da ponedeljkov odgovor razloži nekoliko natančnejše, V Pariz došla vest, da Francozi in Angleži na Francoskem smatrajo, da se morda Solun opusti, je za kralja dobrodošel povod za odpor proti ententi. Zato se mu prav nič ne mudi, da ugodi željam entente.
Grški odgovor.
Pnriz, 2. decembra. (K. u.) »Petit Parisien« priznava, da grški odgovor glede zahtevanih jamstev entente nc zadostuje tako, kakor bi bilo po dosedanjih diplomatičnih uspehih želeti. Vsekako je treba od Skuludisa zahtevali jasnejših izjav, ker je dosedanji odgovor zagoneten.
Lugano, 2. dccembra. (K. u.) »Tribuna« in »Corriere della Sera« prinašata iz Aten poročila o drugem grškem odgovoru, katerega je Skuludis izročil ententinim poslanikom s prijaznimi besedami, s katerimi pa ni ničesar obljubil in je posebno zaželjeno izpraznitev Soluna po Grkih in vojnopolicijske j operacije v grških vodah označil kot kompromilujoče in nevtralnost kršeče, Grški odgovor zagotavlja odkriti namen, da zadovolji ententi v toliko, v kolikor to dopušča varstvo neodvisnosti in nedotakljivo varnost Grške. Oba linta izjavljata, da se bodo nadaljna pogajanja pospešila. j\led tem pa bodo Solun .''Visedle ententine čete.
XXX Rumunija.
Lugano, 1, decembra. »Corriere della sera« javlja iz Bukarešta; Svetovna vojna je našla rumunsko armado popolnoma reorganizirano. Vsak zbor ima 120 topov, Prva linija šteje pol milijona mož, toda zdi se, da zelo manjka streliva.
Rotterdam, 1. decembra. »Nieuwe Rot-terdamsehe Courant« poroča 30. iz Sofije: Ruska armada ob besarabski meji šteje 300.000 mož, večinoma otl kavkaške armade, ki pozimi tamkaj ne morejo operirati. Manjka ji pa rezerva in zato ne bi mogla zadostno podpirati rumunske armade, čc bi avstrijske, nemške, bolgarske in turške čete nastopile proti nji. V Bolgariji zato sedijo, da bo Rumunija šc nadalje morala o tati nevtralna, ker ji tudi ententa ne more stati z zadostnimi četami ob strani.
50.000 vagonov rumueskega žita.
Dunaj, 1. decembra. Danes so došld vesti iz Bukarešta, da so avstrijski in nemški delegati po dolgotrajnih in težavnih pogajanjih sklenili kupčijo za 50.000 vagonov i pšenice, koruze, ječmena in ovsa. Kupčijo I pa mora še odobriti rumunska vlada.
VolsKa z Rosi.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. decembra. Uradno se razglaša:
Nobenih posebnih dogodkov. Avstrijskemu višjemu poveljstvu podrejene zvezne sile severnovzhodne bojne črte so ujele meseca novembra 78 častnikov in 12.000 mož in zaplenile 32 strojnic.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Iiofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Nobenih bistvenih dogodkov.
Vrhovno vojno vodstvo.
RUSKO URADNO POROČILO.
Petrograd, 29. novembra. (Kor. urad.) Pri Rigi postaja mestoma ogenj artiljerije močnejši. Na bojni črti Riga—Dvinsk nobene izpremembe. Severnozahodno od Dvinskega, pri Ilukstu in pri vasi Kazimir-ški (5 km severno od Iluksta) so pričeli Nemci živahno streljati s topovi in napadati. V osredotočenem ognju naših topov in pušk so šli Nemci nazaj v svoje strelske jarke, kjer so trpeli po ognju lastnih topov. Naše čete so izrabile položaj in so izvedle protinapad. Vrgle so sovražnika iz sela Kazimirški in iz malega gozda zahodno od tam. Deli naših čet so istočasno udrli v Ilukst in zasedli južno predmestje. Izrabili smo ta uspeh in smo zasedli obe vaški pokopališči in del nemških strelskih jarkov južno od tam. Boj se nadaljuje med ljutim artiljerijskim ognjem na obeh straneh. Na ostalem delu bojne črte pri Dvinskem do Pripiati se nič ne poroča. Južnozahodno od Pinska so naši poizvedovalni zbori sijajno udrli v nemške črte. Ponoči na 28. november so prišli, ne da bi jih zapazili, v štabni stan 82. nemške rezervne divizije v graščini pri Nevelu (25 km južnozahodno od Pinska), katero so nepričakovano napadli z ročnimi granatami in z bajoneti in so pobili stražo. Ujeli so dva generala, med njima je tudi poveljnik divizije, tri častnike in enega zdravnika. Po dohodu nekega nemškega pomožnega oddelka iz Gory-nycze (4 km zahodno od Nevela) se je naš poizvedovalni zbor umaknil. Ujetniki so na varnem. Izgubili smo nekaj ranjencev in dva mrtva. Ranjeni so tudi trije častniki, eden je mrtev. Častniki in vojaki so tekmovali v hrabrosti. Na levem bregu Stira smo prisilili sovražnika, da sc je moral pri Ko-zliniczy in pri Čartorisku umakniti.
BELGIJSKI VOJAKI V RUSIJI.
Antwerpen. »Vlaamsche Nieuws« pišejo: »Echo Belge« poroča, da so v Rusijo poslane belgijske vojake prav dobro spre-
jeli in da odrinejo šele spomladi na bojišče. Zelo nas to veseli, dasi obžalujemo, ker naši mladeniči pomagajo zdaj ruski milijonski armadi. Kot mala, nevtralna deželica bi bili smeli pač nasprotno pričakovati.
RUSI NEVOLJNI NA FRANCOZE IN ANGLEŽE.
Berlin, Poročevalec »Berliner Tage-blatta« v Sofiji poroča: V Rusiji so, kakor se poroča iz Petrograda, radi poloma Srbije zelo nevoljni na Francijo in Anglijo, dasi je ruskemu delegatu naročeno, naj v vojnem svetu zaveznikov sodeluje na na-
CARJEV GLAVNI STAN.
Krakov, 1. decembra. O glavnem sta' nu carja se poroča, da se nahaja v nesem mestecu Bele Rusije. V neki dvonadstropni hiši ima car dve sobi, ne daleč od tam stanujejo soproga velikega kneza Cirila in velika kneza Boris in Demeter. Življenje v glavnem stanu je čisto preprosto, ker so vsi od ranega jutra do poznega večera zaposleni; car sam dela od 9. ure dalje. Car je le po imenu vrhovni poveljnik, operacije dejansko vodi general Ruski, črtu velike skupne spomladanske ofenzive proti Avstriji Ln Nemčiji na vzhodu in na zahodu.
POVELJNIK RUSKE ARMADE PROTI BOLGARIJI.
Bukarešt. »Epoca« poroča: Za poveljnika armade proti Bolgariji ni določen general Kuropatkin, marveč general Čer-bakov.
Boji ne zahodu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. decembra. Wolff poroča iz velikega glavnega stana:
Obsežna razstrelba naših čet zahodno od La Bassee je zelo poškodovala angleško postojanko. Sestrelili smo eno angleško in eno francosko letalo. Ujeli smo letalce.
Vrhovno vojno vodstvo.
Prriprave za novo ofenzivo spomladi.
Pariz, 1. decembra. V zbornici je vojni minister Gallicni zahteval vpoklicanje letnika 1917. To ne pomeni da bi ta letnik takoj odšel na fronto, potrebno je, da se temeljito izvežba, da bo spomladi 1916 pripravljen ob času, ko mu bodo v soglasju z zavezniki ojačenja in opreme dovolile, da prične z odločilno akcijo. Zbornica je nato sprejela predlog, da se vpokliče letnik 1917.
Angleški list ?a mirovna pogajanja.
London. »Morningpost* piše, da jo času primerno razpravljati o mirovnih po-
SffflTS B.
StOVENSTC, Ser« % tft^rriTrrtt fTOSi
178. 8tev.
gojih. Narod si mora predstavljati določno, kaj je najmanj, kar more sprejeti. Predpogoj je seveda, da se Nemčija premaga. List se zavzema za razpravo o mirovnih pogojih z zavezniki in konča: Ali naj se Grey s celim srcem vojskuje za zmago in naj sovražniku ničesar ne odneha ali naj se pa umakne tistim, ki hočejo tako postopati.
Dnevne novice.
—	Duhovniške vesti iz lavantinske
skoiije: Častiti gospod Franc Letonja, župnik pri Sv. Joštu na Kozjaku, je bil 24. t. m. poklican kot vojni kurat k vojakom. Za župnika na Gornji sv. Kungoti je imenovan čast. gospod Mihael Kos, provizor istotam.
-j- Zasebne brzojavke so zopet dopuščene na južnem Štajerskem, dalje v sto-licah Zagreb, Varaždin in Belovar.
Železni 23vinarski novci. Na Dunaju se govori, da so sklenili po nemškem zgledu kovati 20vinarske železne novce.
—	Smrt za domovino. Umrl je dne 25. novembra v Budjevicah v vojaški bolnici vojak Nikolaj Selan iz Savelj vsled bolezni, katero si je nakopal v Galiciji. Ranjki je bil eden najboljših fantov-Orlov na Ježici.
—	Padel je na Goriškem junaške smrti dne li. nov. Janez P r e s e t n i k, cerkvenik pri sv. Jurju v Stožicali.
_ Božično premirje. Reuter poroča
29. novembra iz Rima, da bo sv. oče zopet poizkušal doseči o Božiču premirje na bojiščih.	. .	v. .
—	Dovoljenj so zasebni postm zavitki k vojnemu noštnemu uradu 605.
—	Umrl je v Mariboru veletrgovec Jožef M a r t i n z , star 80 let. — Umrl je na Reki Egon M i t r o v i č , uradnik I. hr. vaške posojilnice na Reki.
—	Sešiaanje mrličev v Avstriji. V Libercah na Češkem so sezidali krema-torii. Češko namestništvo je pa izdalo odlok, s katerim opiraje se na razne razsodbe upravnega sodišča, prepoveduje sežiganje mrličev v Libercah.
—	Žemlje v Celovcu. Danes so prodajali v Celovcu žemlje in posoljene gibance po 10 v. Prebitek je namenjen za božičuice v vojaških bolnicah.
—	Živinski in kramarski semenj v Postojni dne 3. decembra t. 1. se vsled odredbe c. kr. okrajnega glavarstva j Postojni z dne 29. novembra t. 1. ne vrši.
—	Žrebanje državnik srečk iz leta 15(84. Glavni dobitek 300.000 K je zadela serija 2710, št. 38, 40.000 K serija 3245, št. 47, 20.000 K serija 3133, št. 14, po 10.000 K serija 3408, št. 5 in serija 3408, št. 16.
—	C. kr. avstr. razredna loterija. Žrebanje 1. razreda V. loterije se vrši že 1 L in 16. decembra t. 1. Srečke za ta razred prodaja Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovno mesto r. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Celju, Celovcu, Trstu in Splitu. Cena srečk je za 1 osminko 5 K, 1 četrtinko 10 K, polovico 20 K, za celo 40 K. Pismena naročila se izvršujejo noštnoobratno.
Ljiinsfce novice.
nika Antona G r u m a. Pri darovanju je dovršeno zapel Ave Marijo operni pevec zagrebške opere korp. M o h o r i č. Med sv. mašo je pristopilo k sv. obhajilu zelo veliko vrlih Dalmatincev, ki se kot ranjenci nahajajo v bolnici. S cesarsko pesmijo se je zaključila lepa slovesnost.
lj Pogreb sina g. deželnega glavarja poročnika Ivo šusteršiča se je vršil včeraj ob ogromni, ginljivi udeležbi Ljubljane in okolice. Dasi je lilo z neba na vso moč, so bile vse ulice, po katerih se je pomikal sprevod, polne občinstva. Povsod je bilo videti solzne oči. Tudi z dežele smo opazili mnogo žalujočih, mnogo duhovščine, državnih in deželnih poslancev in županov. Vsled velikega naliva ni bilo mogoče pregledati vseh odličnih osebnosti, ki so do-šle izkazat padlemu junaku zadnjo čast. Videli smo g. deželnega predsednika barona Schwarza z dvornimi svetniki deželne vlade, prevzv, knezoškofa dr. A. B. Jegliča, župana dr. Tavčarja z občinskimi svetovalci vseh strank, načelnike in zastopnike vseh tukajšnjih uradov, zastopnike vojaštva, zavodov itd. S Štajerskega sta prihitela gospoda poslanec Pišek in dr. Hohnjec. Zemski ostanki padlega upapolnega mladeniča so bili položeni v krasni krsti na železniškem vozu, ki ga je bil mastni pogrebni zavod prelepo opremil z žalnimi draperijami, ob dovoznem vhodu glavnega kolodvora. Vojaki so opravljali mrtvaško stražo. Ob 3. uri je gospod kanonik Šiška izvršil slovesno bla-goslovljenje. Nasproti dovoznemu vhodu je stal vod vojakov. Pred krsto so nosili dež. sluge in sluge mestnega pogrebnega zavoda nebroj vencev — zvesti sluga pokojnikov je nesel svoj venec — za njimi v žalno črnino ovita zastava »Slov. kršč.-soc. zveze« kot zastopnica naše ljudske organizacije. Pred in ob krsti je stopala častna vojaška straža, Močan moški pevski zbor je pod vodstvom g. mestnega učitelja g. Pavla Gorjupa dovršeno pel dve pretresljivi žalostinki. Slovenska pesem je spremljala na zadnji poti zvestega sina domovine, katero je neizmerno ljubil in za katero je žrtvoval svoje lepih načrtov polno mlado življenje. Naj mirno spi v njej, rešen vseh viharjev in prevar sveta!
lj Namesto venca na grob blagopokoj-nemu g. Ivu šusteršiču je izročil našemu uredništvu g. dr. Jos. Dermastia 50 K za primorske begunce. Iskrena hvala i lj Umrli so v Ljubljani: Karolina pl. Eiberg, častnikova sirota, 58 let. — Josip Thonn, štabni narednik saperskega bataljona. — Fran Hiti, hlapčev sin, 1 mesec.
—	Josip Monski, Josip Pinkas, Martin Osvaldič, pešci. — Karel Farkas, honved.
—	Josip Quentler, desetnik. — Viljem Va-ter, vojaški obrtnik. — Franc Anzlin, gostilničar, 75 let.
lj V italijansko ujetništvo je z nadpo-ročnikom Korentom dospel tudi častniški sluga Plauc.
lj Tretja mestna deška ljudska šola je praznovala sedeminšestdesetletni jubilej Nj. Veličanstva presv. cesarja Franca Jožefa I. dne 2. decembra t. 1. Zaradi pomanjkanja primernega prostora se je že dan poprej pojasnil s primernim nagovorom v posameznih razredih učencem pomen tega znamenitega dne, zlasti v letošnjem letu, pela cesarska in druge patrijotične pesmi ter obdarovali učenci v trajen spomin na redki jubilej z Adamičevo spevoigro »Slava cesarju Francu Jožefu L«. Pridnejši učenci so tudi proizvajali slavnosti primerne deklamacije, kakor:
»Ob se d eminšest desetletnici
vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I.«, »O b n a-stopu vladanj a«, »V dnevi h bojev«, »Na boj«, »Prijatelj š o i e«, »Oče s i r o t« in »P red Tabo letos zbran i«. — Dne 2. decembra se je udeležila šolska mladina z učitelji svete maše v frančiškanski cerkvi, pri kateri so peli učenci petega razreda, končno pa vsi skupaj navdušeno cesarsko pesem. Ta dan je bil pouka prost.
lj Cesarska maša v bolnišnici v Belgijski vojašnici se je vršila danes zjutraj zelo slovesno. V okusno okrašeni kapelici je stal bogato ozaljšan kip presv, cesarja. Navzoči so bili vsi častniki in zdravniki pod vodstvom bolniščničnega poveljnika g. polkovnega zdravnika dr. Zornleiba in g. nadporočnika Karola K ii n z a. Svete maše so se udeležile nadzorovalne dame, strežnice, moštvo in bolniki. Pri sv. maši, ki jo je služil preč. g. vojni kurat Nikola Cerjak, je dovršeno prepeval pevski zbor strežnic in moštva pod vodstvom g. nared-
Razna poročila.
Grof Tisza o novih grbih.
Budimpešta, 1. decembra. (K. u.) V državnem zboru je poslanec Polonyi vložil interpelacijo o zadevi ureditve vprašanja državnih grbov. Ministrski predsednik grof Tisza je odgovoril v daljšem govoru. Izjavil je, da je bilo pri sestavi malega grba iz tehničnih vzrokov nemogoče spraviti gori tudi hrvaško-ogrsko-dalmatinski grb. Dalmacija se je samoobsebi umevno obdržala v ogrskem grbu, pravtako tudi Sed-mograška. Avstrija je na podlagi že stoletja stare faktične posesti od svoje strani pridržala dalmatinski grb v svojem grbu. Kar se pa tiče Bosne, bi bilo, čeprav vprašanje prihodnjosti še ni rešeno, kljub temu napačno, posebno v današnjih razmerah, če se ne bi grb Bosne sprejel tudi v avstrijski grb. Ogrska ima pač neizpodbitne zgodovinske pravice na Bosno, vendar pa na drugi strani stoji, da je Bosno osvojilo orožje monarhije. Jasno je tedaj, da imata obe državi pravico razpolagati z Bosno.
Grof Tisza pojasnjuje nato pomen pragmatične sankcije in povdarja, da »indi-visibiliter ac inseparabiliter« pomeni, da rajo biti vse dežele vladarske hiše, vštevši Ogrsko, skupna, neločljiva posest in da se morajo biti vse dežele vladarske hiše, vštevši Ogrsko, skupna, neločljiva posest in da se morajo skupno vladati.
Bivši kitajski cesar se zaročil s hčerko Juanšikaja.
London, 2. decembra. (K, u.) »Morning Post« poroča iz Šangaja: Kitajski listi pišejo, da se je prejšnjji kitajski cesar zaročil s hčerko Juanšikaja.
:KINO CENTRAL;
: v deželnem gledališču :
Danes v proslavo 67. letnega slavnega vladanja cesarja Frančiška Jožefa I.
I slavnostne predstave!
Velikanski film slavnega režiserja
prof. Maksa Relniharla
V deželi sani
Vesela filmska igra v 5. dej.
Prvikrat v Ljubljani!
Ta izredno lepi film je bilo mogo"e
pridobiti v Ljubljano samo za 2 dni.
Poleg tega bogat nov spored!
ijs®T Nalašč za ta dan: IU
„Viribus unitls"
Cesar Franc Jožef L v filmu! !Jutri se ta spored ponavlja!
Učenca
iz poštene hiše v trgovino mešanega blaga
sprejme takoj 2563 Josip Osolin, Laški trg.
PriniorsKe novice.
— Osebna vest. Namestništveni svetnik in voditelj okrajnega glavarstva v Pa-zinu, Ivan Šorli, je stopil v stalen pokoj. Imenovan je za dvornega svetnika.
Primorske zadruge in III. vojno posojilo. Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev nam poroča, da so podpisale zadruge in njeni člani na Goriškem, kolikor ji je doslej znano, 323.000 K vojnega posojila. In sicer so podpisale Zveza in zadruge 99.000 K, člani zadrug pa 283.200 K. Pri tem je treba vpoštevali, da se nahaja ozemlje 26 zadrug v po sovražniku zasedenih krajih, 14 pa popolnoma v neposredni bojni črti, vsled česar so morale zadruge prekiniti svoje poslovanje. To je približno polovica zadrug, ki so včlanjene pri Zvezi, med njimi najmočnejše posojilnice v gorah. — Kak duh preveva člane goriških zadrug, sledi naj iz sledečega pisma posojilnice v Črničah: »Člani zadruge so v Črničah — ne vštevši posojilnico — dali 8900 K vojnega posojila, v Batujah in Selu pa 30.000 kron. En sam se je tam udeležil s poso- ' jilom 22.000 K. Mislimo, da je to izza fronte pač dovolj velika svota, ki kaže naše veliko zaupanje na našo nepremagljivost. — Ravno pred par urami sem gledal na bojišče — Italijan strelja še ravno na tista mesta, kakor v začetku junija. Trdno upam, da bomo o Božiču 1915 pisali na Goriško zvezo v Gorico in ne več v Ljubljano.«
— »Svetilnik v železju« so postavili v Pulju. Dohodki so namenjeni vdov-i skemu in sirotinskemu zakladu oboro-] žene sile.
Italijanska granata le ubila dne 18. novembra desetnika Ivana Faldič, ko je opravljal službo opazovalca. Bil jc vrl Istran in vsem drag tovariš. Zato vsi žalujemo za njim. Večno mu plačilo v nebesih! V imenu tovarišev: Anton Lipovšek.
Zastrupila se je v Trstu 22letna Marija Taboga. V pismu, v katerem prosi svoje stariše za odpuščanje radi svojega čina, pripominja, da »sama ne ve, zakaj gre v smrt«.
, SANATORIUM - EMONA I
ZA-NOTRANJE -IN-KS&GICNE-BOLEZNI. i • PORODNIŠNICA.	,
1 LTJUELTJANA • KOMENBKEGA-UL1CA- 4 ] £EF-mR.'M-E<:pRimraj-DR FR DERGANG 1
in
Et
se takoj sprejmejo proti dobri plači. Kje, pove aprava te ;a lista pod št. 2554.
za večja kosovna dela se sprejme proti dobremu plačilu. Naslov se izve v upravi tega lista pod Št 2555.
Župnik v pokoju išče
Sedaj v vojnem času najbolj praktična in hvaležna
MikMeva ln M\im Ma
80 "HlO
Irana
so najboljši in nedo-sežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt
Prednost: kragljičentek,
23si biserni uho d.
TiiiiiiviiU! Mrnummmm Edina tovarniška znloge šivali) slrejev
es« reieim
za vodo iilUu 1ra«iitosSe;.a mostu, Isvo,!
K
B| hita.
F roda se
2551
za 300 K ali tudi mesečno 10 K in 50 K se plača naprej. Več se poizve pri Luka ArraenI crganist Studeno pri Postojni Noiranjsko.
Proda se skoro novo pohištvo v Iiirski nllci št. 22, visokopiitličje, desno. Ogleda se ga lahko do 6. decembra 1915 v času cd 9-12 ure dopoldne, ter od 1-4 ure popoldne.	2560
Prosim, oglejte si predležeče oblike nog, in ne bodete prišli težko do prepričanja, da oblika čevlja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagodena. Človeške noge niso vse enake oblike, vsaka noga ima svoje posebnosti, in te posebnosti upošteveti je dolžnost vsakega izkušen, veščaka.
Poskusite prf:
2472
M. 3!
specialist za ortopedlčna in an&fomična obuvala
Ljubljana, Seicnburgova ul. 4.
v Ljubljani event. tudi izven nje. Cenjene ponudbe na upravo lista pod št. 2545.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da sem osebno nakupil v prvovrstnih tovarnah različne predmete za
Imam sedaj bogato zalogo Ju-velov, zlatnine, srebrnine ln ur, dalje raznovrstne vojno-spomlnske predmete: lastno patentovane in druge različne spominske prstane in vsakovrstne znake. Zastopstvo »ollcijelnlh vojnih Kozarcev«.
Lud, Čcrnc juvelir, Ljubljana, Wolfova nI. 3.
Št. 17500.

2549
V smislu sklepov magistratnega gremija z dne 27. novembra 1914, St 21.972, in 12. novembra 1915, št. 17.500 se je določilo za one posestnike v Hradeckega vasi, ki imajo svoje pse kot čuvaje na verigah, po 1 K pasjega davka na leto, dočim morajo vsi drugi posestniki, katerih psi letajo prosto okoli v smislu obstoječih pravil o pobiranju pasjega davka plačevati po 8 K takse na leto.
To se daje v splošno vednost z dostavkom, da ta odredba velja že z* tekoče leta
Mestni magistrat ljubljanski*
dne 24. novembra 1915.
HJ. t O V .
UllO <V. Ut!CCUli;l'a it)io.
Stran ?.
mm siaiersneiii vM.m ZiM-ne zveze.
Prejšnji teden se jc vršila v Celju skup-ščina slovenskcštajerskih zadrug, katere so se vkljub slabim železniškim zvezam udeležili zastopniki dobre tretjine vseh
čianic.	. ,
Zborovanje je otvoril v imenu pododbora dr. Korošec, ki je pozdravil vse navzoče, osobito državnega poslanca dr. Kreka kot zastopnika centrale, i ovdavjal je važnost denarnih in izobraževalnih organizacij v programu za naše bodoče delovanje. Nadrevizor Vladimir P u š e n j a k poda poročilo o delovanju pododbora in njega članic v 1. 1914. V pododbor sc izvolijo soglasno vsi dosedanji člani pododbora, kot predsednik g. profesor dr. Josip Hoh-njec.
Dr. Krek razpravlja o skusr»ah, katere je napravila zadružna organizacija v času od 1. 1908 naprej. Leta 1908. je vladalo veliko pomanjkanje denarja, povzročeno vsled suše in gospodarskih polomov v Ameriki; v konzuinu je bil napredek večji kot pri produkciji, denarne razmere so se poslabšale, in banke so zahtevale 8—10'o obresti za posojila, samo kmečke posojilnice so ostale pri prejšnji obrestni meri, kar je bilo le mogoče, ker so strogo držale disciplino; posebno pohvali časten nastop slov.-štajerskih zadrug.
Prišla je obilica denarja v sedanjem času, vsi zavodi izkazujejo veliko odvisnega denarja. Banke si pomagajo s tem, da so obdržale staro obrestno mero za posojila, za vloge pa znižala na 4, 31/-, da celo na 3 Jo. Kmečki denarni zavodi so obdržali prejšnjo obrestno mero, niso znižali tako obrestne mere za vloge kot banke. Bilo je mogoče to vršiti, ker se naslanjajo na kmečka posestva, katera niso vsled vojske toliko trpela kot trgovina in obrt.
Denarno smo trdni, treba izpopolniti organizacijo s tem, da se lotimo z a -družnega nakupa in prodaje, k čemur je potrebna centrala, ki mora bili zanesljivo financirana. Močna in trdna organizacija slovenskega kmečkega stanu je najboljša priprava za vse razmere, katere bodo nastopile.
Govoru zadružnega voditelja je sledilo živahno odobravanje.
Poslanec dr. Korošec stavi vprašanje na zborovalce glede skupnega postopanja vseh slovenskih zadrug na Slovenskem Štajerskem v okviru samostojne štajerske Zadružne Zveze. O tem vprašanju se je vnela živahna debata, v katero je poseglo mnogo zboro-valcev in se splošno povdarjalo, da bi bilo velikega gospodarskega pomena, ako bi se dosegla med štajerskimi Slovenci— skupnost na zadružnem polju,
Predsednik pododbora dr. H o h n je c povdarja, da igrajo v svetovni vojski važno ulogo gospodarska vprašanja, katera so velikega pomena za življenje narodov, kakor tudi posameznega naroda. Da zavzema naš narod v gospodarskem ozim trdno stališče, gre hvala naši Zadružni Zvezi, katera je narod gospodarsko osamosvojila in izobrazila. Naša gospodarska organizacija je dobro prestala veliko preskušnjo, radi tega je upravičeno upanje, da bo ista tudi v bodoče največja opora kmečkega stanu in našega ljudstva.
M Kras in volsKo.
ci, cknj^.ec, Školj, Pleše, Griže, Goleč, T:!ia stran, Melišče, Stališče, Kopišče, Rebrina, Krtina, Ozidje, Zabrdje. Gotovo nimajo Ogri toliko različnih imen za njihova bogata polja, kakor Kraševci za njihove kiatke in plitke njivice in maihne pašnike.
Seveda je grozna sedanja vojska vztrajno in težko delo pridnih Kraševcev na marsikterem kraju uničila in pokončala. A ljubezni, ki jo imajo Kraševci do svoje rodne zemlje ne pokonča Italijan, če še v večji množini obsiplje njihovo domovino s težkimi granatami, tudi če bo njegovih izstrelkov ko kamnja na Krasu.
Erosov; slovensKiti lovcev.
Častniški namestnik 7. lovskega bataljona Avgust Moliorčič piše prijatelju med drugim:
Ker nam Rusi niso dali miru ne ponoči ne podnevi, smo jih tako zdelali, da leži prod našimi postojankami nekaj stotin mrtvih ruskih vojakov. Sedaj mirujejo, ker so sprevideli, da s slovenskimi lovci ni dobro črešenj zobati. Kako hrabro se bije naš bataljon, je najboljši dokaz dejstvo, da je bilo 17. avgusta zopet nad 40 hrabrostnih svetinj razdeljenih med slovenske junake. Z nami se bojuje tudi junaški bosensko - hercegovski pešpolk .... Hrabri ljudje!
Naj opišem še mesto večnega počitka naših padlih junakov. IMala, tiha dolinica; ob robu preprost velik križ iz brezovega lesa. Na desno in levo se vrste grobovi junakov, osem po številu. Vsi grobovi so lepo urejeni, ob vsakem nagrobni križ z lepim napisom. Na vsakem grobu šrapnclski 1ok in v njem poljske cvctlice. Zemlja okrog grobov jo posuta z belim peskom, pokopališče je obdano z ograjo iz brezovega lesa. V kotih so nasajene smrečice. Bele stopnice vodijo k vratom, nad katerimi je na levi strani grb 7. lovcev, na desni pa napis: »Počivajte v miru, junaki; bili ste hrabri in zvesti do smrti.«
Tako spe naši padli junaki svoj večni sen. Smrt jih je pokosila v cve'u let, ko so vršili najvišjo domovinsko dolžnost. Lepa in častna smrt!
Naš Kras ni videl še toliko vojakov različne narodnosti — skoraj bi dejal iz celega sveta — kakor jih gleda letos odkar je začela vojska z Italijo — odhajali in prihajati. Pa tudi vojaki niso videli še takega sveta in se ne morejo načuditi, kako morejo ljudje živeti na teh tleh, ki so skoraj s samim kamenjem pokrita, brez drevja in brez vode.
Vojaki izražajo svoja pomilovalna mnenja o vsaki priliki. Verjetno je, da je posestvo posameznika izmed njih več vredno kakor cela kraška vas, a manj verjetno je, da bi pravi Kraševec zamenjal svoje kršne njivice za najrodovitnejša ogrska tla. Kraševec pač ljubi svojo zemljo, čeprav je trda in plitka.
Kolikor plitkejši so njegove njivice, toliko pridnejši in skrbnejši jih obdeluje in s svojim trudom nadomešča to, česar zemlja sama od sebe ne da ... __
Kako Kraševci svojo zemljo ljubijo se spozna že iz tega, kako pridno jo obdelujejo in kako skrbno obzidajo vsak košček zemlje, da jim ga silna burja ne odnese.
Rodovitno zemljo, ki leži v nižavi imenujejo Kraševci: Dol, Jamindol, Plevendol, Dedendol, Podbatomdol, Veliki dol, Mali dol. Take nji -c siužijo sedaj našim vojakom za pokopališča. Po vojski bodo Kraševci gotovo imenovali tudi Mirni dol in Sveti dol z našo krvjo namočena tla.
Drugovrstne njivice imenujejo: Dolši-ca, Cerjevica, Glinica, Čerkovica, Ravnica, Kapurnica, Pahorica, Popašnica, Podunica, Orchovica, Ojstrica, Mirica. Te služijo sedaj vojaškemu trenu.
Tudi njihovi pašniki imajo kaj primerna imena, kakor: Debela stena, Stenarjev-
OH ikovonja.
Zlato hrabrostno svetinjo so dobili: praporščak Anton Erker in četovodja Anton Oblak pp. st. 17; podlovec Josip Hribar 1. b. 7. Srebrno hrabrostno svetinjo I. reda: poročnik bran Mikuš, praporščaKi v rezervi Herman Camernik, i^eter Baje, Emil Korab, Josip Nagele, Štefan Nosko in kadet Daniel Nachmias, četovoaji Peter Staudacher in Franc Vertačnik, korporal Jakob Cerne in pešec Štefan Komalz pp. 17; srebrno hrabrostno svetinjo II. reda: Fran Skočir pp. 97; praporščaka Emil Morab in Kari Sclimidt, četovodje Franc Gregorc, Josip Loščar, Miha ŠtruKelj, korporal Rudolf iippich, Franc Zaplotnik, Rajmund Rom, aesetnika Josip Cerne in Ivan Pajk, pešci Andrej Bogataj, Anton Keše in Ru-pert Krippeirneyer, črnovojnik Alojz Lo-ser in Franc Reinisch pp. 17. Bronasto hrabrostno svetinjo: enol. prost, četovodja Franc Kaltmann, četovouje Anton Noti-mal, Lorenc Pavšek, Mirko Pitzel, Jakob Štrubelj, Ivan Stalzer, korporali Anton Be-iaj, Anton Wiilenpart ,Franc Zamida, desetnika Tomaž Potrebuješ in Anton Te-hovnik pp. 17; narednik Friderik Friedl, četovodja Josip Unger, korp. Roman £>en-de, desetnik Ivan Fink, pešci Franc Jainal, Franc Mohorko, Franc Pfingstl, Alois Raucli in Viljem Stanzer pp. 47; črnovojnik Franc Jelen pp. 87; korporal Alojz Jen-sterle, desetnik Lorenc Dolžan, pcsci Rud. Kožar, Eduard Kovač, Franc Korišca, Anton Kalan, Franc Mam, Franc Mihelič, Anion Močilar, Josip Novak, Franc Ogrič, Kari Potočnik, Štefan Potrpin, Franc Pogačnik, Franc Pero, Ivan passar, Franc Kainer, Anton Ribič, Alojz Rožanc, Matej Peček, Franc Sesek, Ivan Turk, Ivan Bele, Franc Verbič, Josip Vintar, Josip Vidrih, Ivan Weiss, Josip Zupančič, Franc Žulj, Franc Žalec, Josip Korošec, Josip Jamnik, Jakob Indihar, Jakob Jereb, Franc Koče-var, Franc Gecel, Albert Gaja, Josip Fa-kin, Franc Frlan, Franc Erjavec, Alojz Da-rovec, Valentin Demšar, Kari Debcvc, Nikolaj Drgan, Franc Drolc, Ivan Černe, Franc Berčon, Ivan Vehar in sluga Štefan Biščak pp. 17; črnovojnika Frid. Lobnigg in Domeniko Maraspin pp. 47; drag. Peter Konrad, drag. polka 5; praporščak Vencel Kurka, desetnik Maks Strgar, pešci Andr, Centrih, Jakob Bradajč, Josip Vermeš pp. 87; četovodja Miha Kladnik, korp. Franc Prešerin, Franc Pauli, Franc Frank, desetnik Urban Wolbank, drag. Ferd. Erker, Peter Lohr, Rudolf Berlom, Leopold Čop, Josip Kogler, Franc Kočevar, Anton Maj-cenovič, Franc Ažman, Josip Heller, Ivan Poličar, Martin Trampuš, Ivan Mlakočar, Alojz Jamšek, Ivan Pucelj, Josef Franz, Franc Lukas, Josip Umek, Franc Petrič, Peter Drešar. Anton Tomšič dra;». p. 5.
MU iiasiil VOjčkOV.
Kako je poskrbljeno za telesno zdravje naših vojakov? Vrhovna vojaška oblast ve, da je zanjo najdragocenejše orožje — zdrav vojak. Žato žrtvuje ogromne denarne vsote; vse pridobitve moderne zdravniške znanosti in tehnike stavi v službo vojakovega zdravja, da obrani vojaka nepotrebnih ran in bolezni, da bolnega, ranjenega vojaka čim prej vpostavi. Vse vojake pusli cepiti proti kozam, legarju in koleri s tako izvrstnim uspehom, da vojne oblike teh strašnih epidemij občinstvo niti ne pozna. Vsi zdravniki zdravijo v vojnem času v prvi vrsti vojake, in vse bolnice sprejemajo v prvi vrsti ranjence in bolne vojake. Zasebne ustanove, kakor* Rdeči križ, Nemški in Malteški viteški red, tekmujejo v dobrodelnosti z vojaško oblastjo. Hvaležno in z gorkim zadoščenjem vidi, ve in občuti to sleherni vojak; koliko se id nas dela in skrbi! Zato pa razumni in resni vojak iz lastnega nagiba povsod pomaga in sodeluje in se ne upira zdraviliškim odredbam in nasvetom.
Katere nevarnosti grozijo vojakovemu zdravju v strelnem jarku? Pr VIČ! SOVVa žnikovo orožje; drugič: bolezni.	\
Skušnja uči, da niso vse rane enako nevarne za življenje. Krogla iz puške rane navadno ne okuži, take rane se rade in brez gnojenja celijo. Najnevarnejše so tiste rane, ki jih napravijo koščki granat, bomb ali kamena. Zakaj? Krogla iz puške je po-dolgasta, na površini gladka, na sprednjem koncu priosirena (zlasti ruske), da gre skozi obleko, kožo in del telesa, kakor bi ga prebodel z gladko iglo. Drobec, košček granate, bombe in kamena ima raskavo, oglato površino, polno brazd, kotičkov in malih razpok. Ako prileti tak drobec, nc more predreti gladko skozi obleko in kožo, ampak odtrga kos obleke, perila in kože, ter ga odnese s seboj v rano. Obleka sc že letni dan maže po blatu strelnega jarka, na človeški koži se že letni dan nabira skorja iz blata, prahu in znoja. V prahu in blatu pa živostrupene, kužne baktenrije, male gobice, ki povzročajo smrtno zastrupljenje krvi. Zato so rajie granat tako nevarne, ker prinese košček granate v rano z blatom in obleko vred kužne bakterije, ki okužijo, zastrupijo kri. Nevarnost šrapnela stoji nekako v sredi med puškino krogio in granato. Važno je torej, da ranjeni vojak zdravniku takoj pove, ali je bil ranjen od puške, šrapnela ali granate? Od tega je odvisno nadaljno zdravljenje.
Večjo nevarnost nego sovražnikovo orožje tvorijo nalezljive bolezni: 1. trebušni legar (tifus); 2. kolera; 3. griža (dizente-rija); 4. pegasti legar; 5. koze; 6. malarija (mrzlica).
Trebušni legar, kolera in griža pride v človeško telo samo z okuženo jedjo in vodo. Ne pij vode iz jarkov in potokov! Če nimaš od zdravnikov preiskane studenčni-ce, pij samo skuhano vodo (čaj). Umivaj pridno roke, nikoli ne primi mesa ali kruha z umazano roko, ki je vsa obložena z bakterijami nalezljivih bolezni! Skrbi za snažno perilo, pegasti legar razširjajo uši. Kdor nima uši, ne more zboleli za pegastim legarjem. Malarijo prenašajo posebne vrste komarji.
Še neka druga vrsta strupenih in nalezljivih bolezni grozi vojakom, posebno tistim, ki na notu na bojišče prenočujejo ali počivajo po vaseh in mestih: to so spolne bolezni. Žive na sveiu brezčastne delomržne ženske, ki za denar prodajajo svoje telo. Te vlačuge sc prite-pejo iz svojih briogov kakor hijene in se vlačijo z najrazličnejšimi izgovori in pretvezami za vojaškimi taborišči. Ta je prišla obiskat svojega mcr:n, brala ali ženina, druga je prinesla po naročilu staršev jestvin itd. Kako znajo govoriti, kako se delajo lepe, kako navdušeno govore o vojski in junakih, kako se jim smilijo ubogi ranjenci! Vlačuge rabijo dosti denarja, ker so navajene dobro živeti in lepo se oblačiti. A s poštenim in trdim delom nočejo denarja služiti, ker jim ie to preteško in premalo nese. Kako si naj kot uboga šivilja ali kon-toristinja, prodajalka ali služkinja nabavi svilno, šumečo obleko, blesteč nakit in' vihrajoč klobuk? Po cestah se nastavljajo, nagovarjajo in ustavljajo zlasti starejše vojake (ker slutijo pri njih težji mošnjiček), po gostilnah sedajo k njihovim mizam, zabavno in prikupno gledajo in govore, na-pivajo vrlim, zastavnim, zalim, impozant-nim in simpatičnim junakom ter jih spodbujajo k pijači. Ko spravi alkohol vojaka v lahkomiselno razpoloženje, ga začne razburjati z nesramnimi opazkami in pogledi, ki mu pa vlečejo le mošnjiček iz žepa, ki so naperjeni le njegovemu teško prihranjenemu denarju.
Vsaka vlačuga brez najmanjše izjeme je okužena z vsemi spolnimi boleznimi in vsak vojak, ki se uda taki ženski, sc naleze od nje strašne spolne bolezni.
Kaka nevarnost grozi šele domovini, ko se vrnejo ti okuženi vojaki k svojim nevestam in ženam! Kako se bodo razširjale te ostudne, sramotne, spolne bolezni! Kakšni
bodo otroci iz takih zakonov! Kako sc bodo polnile bolnišnice in blazni c e I Zlasli preti nevarnost tudi mladim fanlom-vojakoin, ki pridejo v razuzdano šolo starih grešnikov.
Vojaška oblast je ravnala izredno modro, ko jc prepovedala vojakom gostilne in alkohol, kajti alkohol in pijača omami vojaka prej nego nesramni pogled in beseda vlačuge. Dve tretjini spolnih bolezni zakrivi alkohol.
Dostikrat so pa vlačuge tudi zvijačne vohunke, špijonke, najete od naših sovražnikov. Koliko vohunov rodi vlučuga in alkohol! Vsak vojak je sumljiv in sposoben vohunstva, ki se udaja alkoholu in vlačugam. In kaj je večja sramota, večji zločin za vojaka nego vohunstvo?
Pri tem naj noben moški nt pozabi, da je moderna zdravniška znanost dokazala, da spolna z d ržnost, abstinenca brez tajnega razburjanja ne škoduje, a m p a k telo v vseh o z i r i h krepi in daljša življenje, veča v e s e -
1
zvezdi
1 j e do dela in življenja
Vojaki, možje in fanlje, dve kreposti naj spremljata vaše ponosno junaštvo: alkoholna in spolna abstinenca! Tudi alkohol in spol sta sovražnika, osobito pa alkohol, ki je cčc upora, vohunstva in bolezni!
Vojaki, možje in fantje, torej na boj, na uož, na najbrezobzirnejši boj tudi zoper domača, notranja sovražnika, na boj zoper — alkohol in kugo nesramnosti.
Dr. X.
m se naši mirni ie jezikov.
Janez Jagodic iz cerkljanske fare, ld je kot ranjenec prišel na Dunaj, piš^:
Ko sem prišel v prvo bolnišnico na Dunaju, so me — kakor vse druge vojake — vprašali, če imam uši, kako se pišem, katere vere sem itd. Vse, kar so me vprašali, sem dobro slišal, razumel pa nič, ker so govorili samo nemško ali ogrsko. Se-veda so me tudi vprašali, kdaj in kje sem bil ranjen; no, pa na to mi itak ni bilo treba odgovarjati, ker sem imel roko vso obvezano in so mi jo takoj pregledali in tako zvedeli, kar so hoteli vedeti. Nato so me pa še vprašali, če imam legilimacij-sko puščico (Legitimationskapsel); to sem pa že razumel, čeprav jo mi vojaki navadno imenujemo »smrtno piko«. Ko so enkrat to dobili od mene, sem bil pa rešen vseh nadaljnjih vprašanj, ker jc tam že vse zapisano, kar morajo vedeti. Ko smo sc skopali in preoblekli v čisto perilo, so nas spravili po dvoranah, kjer so imeli ravno prostor za nas. Mene so deli na št. 56, kjer me je žc čakalo obilo mojih tovarišev — a sami Nemci in Ogri. Ker je pa bilo vse snažno in v redu, sem si vseeno mislil: No, tukaj pa ne bo slabo. In res, vse je bilo dobro,samo to mi je bilo hudo, da se nisem mogel z nikomur pogovoriti in sem bil sredi tovarišev vedno sam. Enkrat pa le dobim enega, ki je znal vsaj nekoliko slovenski, tako da sva se za silo razumela in pogovorila. Ker je njega veselilo, da bi sc še bolje naučil našega jezika, jaz sem se pa želel vsaj nekoliko naučiti nemščine, sva začela drug drugega učiti. Tako je šlo štirinajst dni. Seveda so sc nama drugi smejali, ker sva vsako stvar dvakrat imenovala, da sva se bolje razumela. Kmalu sem si, hvala Bogu, vse zapomnil, in potem še tisto, kar so me zdravniki vsak dan po dvakrat vprašali. Saj če človek nima posebno kosmatih ušes, si mora vsaj nekaj zapomniti. Jaz sem se pa trudil, kolikor sem največ mogel, tako da sem zdravnike kmalu vse razumel, samo odgovoriti se jim še nisem upal, ker sem vsako reč tako povedal, da so se mi vsi smejali.
Tako je prišel 18. avgust, rojstni dan našega presvitlega ccsarja, ki smo ga zelo lepo in veselo praznovali. Ta in tudi še naslednji dan smo se dobro gostili, vsega je bilo zadosti. 19. avgusta pa mi pravi polkovni zdravnik: »Kamerad, morgen nichts essen.« No, sem si mislil, ker sem ta dva dni več jedel, zato pa jutri ne smem nič. Bilo je pa tako, da so me drugi dan operirali. Ko sem se prebudil, mi ni bMo ravno najboljše, a vendar sem bil vesel, da sem prestal potrebno operacijo. Za to se moram zahvalili najprej Bogu, poleni pa gospodom zdravnikom, ki so imeli z menoj veliko truda.
Sedaj pa vsem skup: Na veselo svidenje!
Pri Zagori.
(Piše Simon Sirca.) ji>vainštiridesetletni mož, oče šeste-i-o olrok, doma iz Brd, ki nc ve za svojce, jc korakal z opešano hojo iz jarkov. V spremstvu dveh mož je oče krvavel iz ust in brez vzdihljaja je nadaljeval svojo pot. — Tako korakajo junaki!
Ni vprašal po domačih. Živogorečo oči so se obračale po snnileicih, katc-
SffBto &V
StOVENEC, Sne 2. SecemEre
K7B. Stev.
rih enega je ranjenec vprašal po tovarišu Zalarju. Ni ga! Lahi so ga odpeljali v svoj lazaret. Bil je težko ranjen in ni se mogel več braniti.
»Bog ž njim!« je vskliknil stari vo-
j sik*
Pridirjal je sanitetni avto in naložil je težko ranjene vojščake. Med njimi je bil tudi naš »Bric«. Po blatni cesti je dirjal avto proti Prvačini. Tam so odložili bolnike v lazaret. Le eden od njih je še ležal na sanitetni preprogi. Vojaški zdravnik pristopi in potiplje ga za žilo. »Nič hudega,« pravi gospod, »odložite moža«.
Storil je svojo dolžnost do zadnjega vzdiha. Bleda smrt ga je poljubila v večni sen. Omahnil je tik ob meji svojih moči. Prav tam ga je srečal blagor blagoslovljenih ,hitel je z njimi v daljo, nepopisno daljo neskončne sreče. Vzel je s seboj spomin in ljubezen do svojcev in do rodne zemlje, katero je tako goreče ljubil...
Zvonovi molče; a čut Slovana, ob meji izdajstva vskipeva v srdito maščevanje, katero pokojniki prepuščajo svojim sinovom.
Sliko iz Marzelja.
Nevtralni časnikar piše: Mesto je prenapolnjeno Angležev. Zadnji teden v oktobru je bilo v mestu 60 tisoč Angležev. Iz luke korakajo v vojašnice polk za polkom. A v vojašnicah niso ostajali dolgo, temveč so jih skoro zopet odvedli v luko in jih ukr-cali na ladje, ki jih poneso neznano kam.
Še pred tremi meseci sem videl te čete v njihovi domovini. Čuden glas imajo njihove trobente. Tudi različna so krdela med seboj. Krdela Kitchenerjeva so sveža in se jim pozna, da so došla naravnost iz angleških vojašnic. Drugi so esseksy-lovci, temnih in bradatih obrazov. Neusmiljenega in hladnega izraza gredo iskat novih pustolovstev. Za uro časa bodo ukrcani polki na ladjah, že done njihovi koraki po prehodnem mostu.
Vsi so ukrcani, zvon oznanja odhod ladjin. S poveljniškega mostiča doni mlad jasen glas, pojoč priljubljeno angleško pesem «Boys in Khaki boys in blue.» A to ne navduševa več meščanov, ki so že davno hladni proti Angležem. Skoro ni razven mene žive duše več v luki. In jel sem kramljati z nemškimi ujetniki. Delajo okolo ladje, ki vozi strelivo. Kakor sem videl, se proti ujetnikom ne vedo več preveč sovražno. Zato pa vedno delajo, noč in dan, da jim da ljudstvo mir. Delajo z različno voljo, nekateri mrmraje, drugi radevolje. Zaviti so do ušes, a uniforma je že davno izgubila barvo. Mnogi se smilijo človeku.
Razne.
Nova električna svetilka. Tajni ivetnik prof. Nernst je izumil novo električno svetilko z uporabo solnih parov. Spektrum nove svetilke je sestavljen iz mnogih tenkih črt in z uporabo titanklorida in aluminiumklorida je svetloba zelo jasna in prijetna za oči. Tudi glede na ekonomično plat je svetilka priporočljiva, ker troši malo sile.
41. trdnjava osvojena. Tekom vojne so osvojile naše, nemške in bolgarske armade 41 trdnjav, od teh pet v Belgiji; Liittich, Huy, Namur, Dendermond in Antwerpen; dvanajst na Francoskem: Longwy, Montmedy, Givet, Laon, La Fere, Maubeuge, Lille, Manonvillers,
Camp des Romains, Hvison, Quesnoy in Reronne; petnajst na Ruskem: Ivangorod, Varšava, Novo Georgievvsk, Pul-tusk, Przasnice, Rozan, Ostrolenka, Lomža, Osoviec, Grodno, Olita, Kovno, Brest-Litovsk, Luck in Dubno in osem v Srbiji: Belgrad, Smeredevo, Požarevac, Negotin, Zaječar, Knježevac, Kra-gujevac, Pirot in Niš, skupaj torej 41.
Prevzvišeni nadškof goriški dr. Frančišek Sedej je obiskal prejšnji četrtek v spremstvu g. dekana Rojca begunce v barakah v Brucku. Pod vodstvom g. upravitelja in gosp. dekana Berlota ogledal si je celo taborišče ter videl, v kakšnih razmerah so naši begunci.
Izvoz avtomobilov iz Amerike. Ameriški list Scientific razpravlja o ameriški industriji avtomobilov za časa vojne. Do oktobra 1914 ni bilo mnogo potrebe. V tem mesecu so poslali 1404 voz, dočim je naraščal izvoz mesec za mesecem. Junija 1915 so naložili za Evropo 7408 avtov in v vseh 9 mesecih 35.336 voz, ponajveč tovornih avtov, katerih se je rabilo prej kakih 65, med vojno pa po 3000 na mesec. Seveda so tudi cene poskočile na dvojno.
Gradnja motorskih ladij je vedno živahnejša. Danska tvrdka za gradnjo motorskih čolnov je dobavila že 16 motorskih ladij s skupno 115.000 tonami in ima sedaj v gradnji še 21 s 194.300 tonami. Danska vzhodnoazijska družba je sklenila, da proda osem parnikov s 75.000 tonami in jih nadomesti z velikimi ladjami, opremljenimi z Diesel-motorji. V Skandinaviji grade več motorskih ladij kot parnikov.
Preskrba z gorivnim oljem na morju. Severnoameriška dreadnought Wyoming je nedavno jemala na krov gorivnega olja s cisternske ladje med vožnjo v hitrosti 14 milj. Ladji sta bili zvezani s cevjo, po kateri je oklopnica srkala olje in vozili sta 46 metrov vsaksebi pri ne čisto mirnem morju.
Gospodarstvo.
O oddaji ližola kmetovalci v več krajih še vedno niso na jasnem. Žitni zavod nam piše: Po dosedanjih ministrskih določbah si sme vsak posestnik obdržati toliko fižola, kolikor ga rabi za seme in za hrano v svojem gospodarstvu do prihodnje žetve. Ostali fižol se mora oddati komisijonarjem žitnega zavoda. Nikakor ni torej dovoljeno prodajati fižol drugim, kot komisijonarjem Žitnega zavoda in se vsi taki slučaji strogo kaznujejo. Tudi vojaštvo nima pravice nakupovati fižola od kmetovalcev. Cena za fižol je 40 kron za 100 kg netto in so ga kmetovalci dolžni pripeljati na bližnjo železniško postajo, Kmetovalci se opozarjajo na to, d a ta cena ostane in se nikakor ne bo zvišal a. — Žitni zavoid.
— Iz Višnje gore. Po naznanilu c. kr. okr. glavarstva v Litiji je kuga na gobcu in na parkljih ponehala v vseh občinah, nahaja se samo še v enem dvorcu vasi Hra-stovdol, Vsled tega se daje splošno na-znanje, da so v celem sodnem okraju viš-njegorskem zopet dovoljeni živinski in kra-marski semnji. Vsledtega se vljudno vabijo kupci in prodajalci na semenj v Višnjo goro, ki bo v ponedeljek pred kvatrno nedeljo ali 13. decembra 1915. — Mestno županstvo Višnja gora.
Glasna.
lj V dobrodelnih koncertih »Glas-1 bene Matice« 7. in 8. decembra n a
čast našim padlim junakom
in na korist našim invalidnim in oslepelim vojakom bodo sodelovali v Mozartovem »R e -q u i e m u« navdušeni, izvrstni in požrtvovalni pevski zbor »Glasbene Matice«, 160—170 pevcev in pevk, in kot spremljajoča godba popolni orkester slavnega pešpolka št. 97. — Mozart je dal v svojem delu poleg mogočnih zborov tudi solistom krasne partije. Posrečilo se je pridobiti za solistično sodelovanje štiri priznane in priljubljene soliste. Sopransko partijo bo pela odlična koncertna pevka gospa Berta J a v u r e k , ki je absolvirala praški konservatorij in živela v zadnjem času v Gorici; altovsko partijo bo pela naša domača izborna altistinja gospa Marija P e r š 1 o v a, ki je bila angaževana v zadnjem času v Poznanju; tenorsko partijo bo pel odličen član pevskega zbora »Glasbene Matice«, priljubljeni gospod Leopold Kovač, basovsko partijo pa naš velesimpatični basist gospod Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba. V koncertih je pričakovati v resnih časih visokega blažilnega užitka. Vstopnice se prodajajo v trafiki gdčne Dolenčeve v Prešernovi ulici.
Naročajte »Slovenca"!
Kupi se večjo množino
trdih in mehkih
DRV
za kurjavo. Ponudbe z navedbo cen, prosto postaja Ljubljana (ali poljubni kolodvor z navedbo eventuelne voznine do Ljubljane.) Kupi se tudi v bližini kake železnice postaje bnkov gozd za posekati.
Ponudbe na upravništvo ,,Slovenca" pod št. 2444
fin/mm mosmoi
flekamrja PICCOLhJa l i »ljubljeni I SVrtfta «\a\oVrm.Mnoznil
tavo»\»y>e\so5t\)a
tnbfj* mrtdt* o
množino latezff.
kar Je pri al/in lil
riufi malokdaj
1 steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
2332
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, ■--------bre/. bolečin ne odpravi
Ria-Balsam. SJffv
mom K	3 lončki K 2.50. — KEMENY,
Kaschau (Kassa) I., poštni predal 12/82 Ogrsko
Vojni kremc-zrezki
(Kriegs-Kreme Schnitten)
nepokvarljiva fina jed, nudi lep zaslužek. — 1 kar. ion 3G kosov K i-—. Razpošilja najmanj 3 kaitono 2354	po pošti.
Brandt v Ljubljani, pošta 7.
Zaloga na debelo: Nowotny, Dunajska cesta.
v vsaki množini se kupi. — Ponudbe na A. Zanki sinovi, tovarna barv v 2478	Ljubljani.
Za večjo občino na Kranjskem, kjer je več uradov, šola in železnica, išče se izvežban in za-nesljiv
V • I • 4 a
Nastop takoj ali v 14 dneh. Prednost imajd vojaščine prosti. Ponudbe s spričevali o dosedanjem delovanju in zahtevami naj se vpošljejo pod šifro »Zanesljivost« 2534 na upravništvo'1.1. 2534
Št. 18867.
HAZC3L
Radi oddaje izvrševanja
dimnikarskih de!
v vseh mestni in v magistralni oskrbi stoječih poslopjih in dalje zaradi oddaje snaženja peči, ognjišč in dimnih cevij v mestni pehotni in topničarski vojašnici
za leta 1916, 1917 m 1918, vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v prostorih mestnega stavbnega urada dne 14. decembra 1915 dopoldne ob ia uri javna pismena razprava.
Pogoji in vsi drugi dražbeni pripomočki razgrnjeni so v navadnih uradnih urah pri navedenem uradu vsakemu interesentu na vpogled.
Ponudbe, v katerih je naznaniti v številkah in besedah pavšalne zneske za izvrševanje dimnikarskih del v mestnih poslopjih vštevši mestno pehotno in topničarsko vojašnico, ločeno od ponudbe za snaženje peči, ognjišč in dimnih cevi v navedenih mestnih vojašnicah, izročiti je do določenega časa kolekovane in opremljene z vadijem 200 kron in zapečatene dražbeni komisiji.
Glede kolekovanja se vse ponudnike opozarja, da je isto izvršiti v zmislu za oddajo državnih dobav in del izdanih izvrševalnih predpisov k narebi celokupnega ministrstva z dne 3. aprila 1909 d. z. št. 61.
Izrecno se določa, da se na ponudbe, katere ne bodo povsem odgovarjale razpisnim določbam in pogojem, ter na ponudbe, katere bi bile pogojno stavljene, prepozno ali naknadno izročene, ne bode oziralo.
Mestna občina si pridržuje oddati razpisana dela po lastnem prevdarku tudi drugemu nego najnižjemu ponudniku.
magistrat
dne 24. novembra 1915
2506
(Peter Koma &
	
ž:	
	
Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem
Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno
v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini.
Dobiva se po v sodil
Schicht-perilo — Vojno-perilo
Najcenejši in najboljši način pranja:
Namoči perilo nekoliko ur ali preko noči s pralnim praškom „Ženska hvala". Peri tedaj daljše kakor običajno. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamka' Jelen" — je še potrebno, da se dobi najlepše perilo.
Hf Prihrani delo, čas, denar in milo. 1B{|	:M08
_ Omlnol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in hiši.
Dobiva se povsod! 1
izdaja koncorcii »Slovenca«.
JTlak: »Katoliške Tiskarne*.
Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, državni poslanec..