ste«. 194.
Velja po poŠti: za celo leto naprej K26'— ,a pol leta >» »> 15' za ?«tr» leta „ „ 6;50 ja en mesec ,, „ L zu
V upravniStvu:
ja celo leto naprej K 201—
ja pol leta „	„ 10-—
ja ietrt leta „	„ 5-—
ja en mesec »	„
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
0 Llubllanl, o petek, dne 25. avgusta 1905.
Leto mm.
LOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta(72mm):
za enkrat . .
13 h
za dvakrat . ■ . . 11 za trikrat
... 3 »
za več ko trikrat . 8 V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta l 26 h. Pri večkratnim ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, lzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
f li-prlništVO I« » Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez ureanistvu 'dvor|S^ nad tiskarno). _ Rokopisi se
jie vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. (JrednlSkega telefona Stev. 74.
Političen M za slovenski narod
flnravniStVO ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — upravništvo JVsprejem>; nir0inln0; inserate in
reklamacije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
f C-.
Crgoustoo u obrtnem odseku.
Dunaj, 23. avgusta.
Trgovci.
Včeraj se je v permanentnem obrtnem odseku pričela razprava o vprašanju, ali naj se tudi od trgovca zahteva dokaz usposobljenosti. Vladni načrt se ne dotika tega vprašanja. Vladno stališče je, kar so včeraj izrazili vladni zastopniki, da trgovina ostane prost obrt.
Trgovci pa vobče zahtevajo dokaz usposobljenosti v raznih prošnjah na vlado in državni zbor. Dne 27. in 28 sušca t. 1. so na Dunaju zborovali delegati trgovskih družb in zvez, ki so zastopali 220 000 samostojnih trgovcev z Dunaja in Niže-Avstrij-skega, Češkega, Moravskega, Gor. Avstrijskega, Štajerskega, Kranjskega, Galicije in Šlezije. Sklenili so na vlado spomenico, v kateri odločno zahtevajo dokaz usposobljenosti.
V smislu te spomenice je poslanec P a-cher sostavil svoje poročilo. On predlaga: V § 1- naj se razdele obrti v a) svobodne, za katere ni treba dokaza usposobljenosti, in ti so trgovski obrti v ožjem pomenu besede, rokodelski in dopuščen i ali koncesionirani obrti.
Trgovski obrt v ožjem ali pravem pomenu besede izvršuje ista oseba, ki prodaja le kupljeno blago na drobno. Za velike trgovce, ki le na debelo prodajajo ali iz države izvažajo raznovrstno blago, poročeva-vec ne zahteva dokaza usposobljenosti. Po njegovem načrtu naj so izvzeti torej veliki trgovci, ki ne prodajajo na drobno, in pa: 1. Trgovci z živo živino, s pridelki vrtnarstva, vinarstva, poljedelstva, gozdarstva in rudarstva, ki prodajajo le surovo blago; dalje 2. trgovci z odpadki, in 3. trgovci na stojiščih, ki prodajajo malenkostne stvari, torej branjevci in branje v ke na ulicah in trgih ter v vežah. Za vse druge trgovce pa zahteva dokaz usposobljenosti, torej tudi za male prodajavce ali „kramarje" po deželi.
To vprašanje je v časopisju in tudi v odseku zadelo ob velik odpor. „N. Fr. Pr." danes kar besni proti večini obrtnega odseka, ki je sinoči glasovala za „načelo", da mora v bodoče vsak trgovec dokazati svojo usposobljenost. Zakon namreč bi ne segal nazaj. Kdor že ima trgovino, od tega se ne bode zahteval dokaz usposobljenosti.
In kako naj prosivec dokaže svojo usposobljenost za trgovino? Dokazati mora z učnim in delavnim izpričevalom, da je bil najmanj š e s t let v trgovini in v teh šestih letih vsaj dve leti pomočnik. Kdor pa je do vršil dveletno ali višjo trgovsko šolo, dež obrtno šolo; meščansko šolo, nižjo gimnazijo ali realko, mora biti vsaj dve leti pomočnik v trgovini ali trgovinski pisarni. Trg. minister pa more v dogovoru z nauč-nim ministrom določiti one šole, katerih učenci morejo samo eno leto biti pomočniki.
Tem določbam so odločno ugovarjali seks. načelnik dr. H a s e n o h r 1 in poslanca K i t s c h e 11 ter Eldersch. Soc demokracija in industrija sta torej združeni tudi v tem vprašanju. Sicer je istina, da vsak človek ni rojen za trgovca. Trgovec mora biti podjeten, prebrisan, soliden, marljiv itd. Te lastnosti pa niso vsakomur prirojene. Tudi šola vedno ne nadomesti teh, trgovcu potrebnostij. A vsaj malo več splošne izobrazbe potrebuje vsak trgovec, n. primer knjigovodstva, poznanja blaga, kalkulacije itd. Iz tega je jasno, da n. pr. vsak ni še usposobljen za trgovca, in če tudi še eno ali dve leti tehta sladkor in kavo ali na drobno prodaja sukno in železo. Ker pa trgovci v pretežni večini sami zahtevajo dokaz usposobljenosti, in pravega razloga ?akaj bi se jim odbila ta želja.
Drugo vprašanje pa je: Ali naj se zahteva dokaz usposobljenosti tudi za malega trgovca na deželi, ki sam ali njegova žena
poleg kmetije ali kakega malega obrta prodaja vsakodnevne potrebščine, kot: sol, olje, petrolej, kavo, milo, žveplenke, trakove, ši vanke itd. Večina odsekova je včeraj in danes dopoludne odločno zahtevala vsaj načeloma dokaz usposobljenosti tudi za najmanjše trgovce po vaseh. Proti v temu je včeraj in danes govoril posl. Žitnik, kateremu sta se pridružila še Eldersch in dr. S t o j a n. Na deželi mali trgovci ne živč samo od trgovine, marveč imajo skoraj brez izjeme še druge obrte ali gostilne, trafike, kmetije itd. Od teh vendar ne moremo zahtevati, da bi se preje učili v trgovini vsaj šest let. Ti niso trgovci v pravem po menu besede, navadno nimajo vajencev ali pomočnikov in so le odjemavci večjih in pravih trgovcev v mestih. Ako se tem za-prč pot do male trgovine, tudi ne bode koristilo večjim trgovcem. Ti pač morejo po deželi ustanoviti v večjih krajih podružnire, a tudi ne povsod, ker bi povsod niti režijskih stroškov ne zaslužili. In vendar so dandanes življenske potrebe take, da je skoraj v vsaki večji vasi na deželi »štacuna" nujna potreba.
Posl. Hueber je predlagal, naj se dokaza usposobljenosti oprostč mali trgovci, ki nimajo ne vajencev, ne pomočnikov ali ki imajo trgovine v krajih n. pr. do 1000 duš prebivavcev.
Tudi ta predlog ni umesten. Saj imamo mesta, ki ne štejejo do 1000 prebivavcev. Tudi ne bi bilo pravično da bi moral dokazati usposobljenost, kdor ima vajenca ali jomočnika, dočim je oproščen dokaza, kdor sam sedi v „štacuni". Mogoči so tudi slu čaji, da n. pr. Janez Pumfek odpre malo štacuno" kot prost obrt. S časom pa si opomore, razširi prodajalno in potrebuje vajenca ali pomočnika. Tega pa bi ne smel storiti, ker nima dokaza usposobljeno ti. Dokaza pa ne mote dobiti, ker se ni preje učil v nobeni drugi trgovini. Torej zopet zdgata.
Ker tekom razprave nihče ni razvozlal vprašanja, je večina sklenila, naj se ta paragraf pusti „in suspenso". Morda pade komu v glavo prava misel. Trgovci, oglasite se ! Povsod se oglašajo z nasveti, pri nas doma vse spi — po stari navadi.
#
Dunaj, 24 avgusta. Sklep obrtnega odseka, naj se tudi od trgovcev v ožjem pomenu besede zahteva dekaz usposobljenosti, je dal tudi »Fremden-Blattu" povod, da se je razkoračil nad odsekom. Ako strankarski ali strokovni listi kri-tikujej« delovanje in sklepe obr. odseka, je to njihova stvar. »Fremden Blatt" pa je glasilo ministrstva za vnanje posle ter zoblje iz državnih jasli. Brez vladne podpore bi bil ta list že davno izdihnil na sušici. z,at« je bilo umestno in potrebno, da so danes začetkom seje poslanci Hueber, Pacher, Hauck in Žitnik odločno grajali smelost vladnega lista, ki z besedami Sebastjana Branta iz 1. 1894. smeši javno in zakonito korporacijo, ki po mojem prepričanju resno vrši svojo dolžnost.
Pripomnim še, da je odsek včeraj sklenil nov dostavek k § 13a, ki določa, kdo je še oproščen dokaza usposobljenosti. Ta dostavek se glasi: „Izjemoma more obrtna oblast prve instance dovoliti prehod od rokodelskega na trgovski obrt, ki prodaje enake izdelke, v dogovoru z dotično trgovsko zadrugo". To se pravi: Ako je na primer usposobljen čevljar ali ključavničar opustil svoj obrt, sme odpreti trgovino s čevlji oziroma ključavničarskimi izdelki brez novega dokaza trgovske usposobljenosti. Isto velja za druge produkcijske obrte, ako so dotične osebe že preje skozi šest let izvrševale produkcijski obrt._
Pismo iz Srbije.
(Izvirno poročilo.)
B e 1 g r a d, 21. avg.
Prva izredna seja skupščine je zaključena in poslanci so se že razšli. Pred
odhodom se je vršila posljednjaAseja kluba vladne stranke samostalcev, pri katerem je vlada izjavila, da bo na evropskem finančnem trgu najela malo posojilo, da si nabavi nove brzostrelne topove.
Ne ve se še za gotovo, koliko bo to posojilo znašalo, a sodijo, da bo 30 milijonov frankov.
Nove železnice se bodo gradile z domačim kapitalom, ki se bo najel pri hipotekami banki.
Vlada je nadalje naglašala, da bo največjo pozornost obračala na reforme, ministri so pa izjavili, da bodo potovali po cel' Srbiji, da se med narodom uverijo, kaj bo vse treba storiti za narodovo blagostanje. — Kakor je iz tega razvidno, nova vlada mnogo obeta Če bo neprestano delala na to, da izpolni vse svoje obljube, si bo zagotovila naklonjenost narodovo in zaupanje do stranke mladih radikalcev samostalcev se bo znatno okrepilo.
Povodom interpelacije socialistiških poslancev Lapčevica in Marinko • v i c a je minister notranjih poslov razveljavil naredbo policije, naperjeno proti štraj-kujočim delavcem, o kateri sem vam poročal v zadnjem pismu. Ta korak ministrstva notranjih poslov je socialistiška stranka objavila na posebnih lepakih, označujoč to kot prvo zmago delavske organizacije in poživlja vse delavce, ki še niso organizovani, naj takoj pristopijo delavski organizaciji.
„ S r p s k a z e m 1 j o r a d n i č k a -Vadruga" je sklicala na dan 11. septembra svoj X. kongres v Požarevcu. Poleg drugih zadružnih poslov se bodo na tem kongresu prečitale tudi sledeče razprave: 1. Misli o fondu za pokojnine kmetijskih delavcev (poroča minister Jovan Z u j o -v i č); 2. O spolnih boleznih in higijeničnih protisredstvih v narodu (poroča dr. G j o k a N i k o 1 i č , belgradski fizik in bivši minister); 3. Neobhodna potreba, da se povzdigne negovanje trte in izdelovanje vina v Srbiji (poroča Milutin Savic, upokojeni ministrski načelnik); 4 Ljudske knjižnice in čitalnice (poroča Vlada 11 i j c , sodnijski predstojnik); 5 Napredovanje kmečkih zadrug med srpskim narodom (poroča pop Nestor R a d o v i c). Kmečke zadruge so na Srbskem zelo razširjene in dobro napredujejo. Po svoji uredbi in uspehu so v Evropi na tretjem mestu. Koncem leta 1904. je bilo na Srbskem 429 kmečkih zadrug, letos se je obnovilo 70 zadrug; zadružnikov je bilo lani 17 858, v enem letu se je njihovo število povečalo za 3729. — Največ zadrug je v požarevačkem okraju: 47 s 2338 člani, najmanj pa jih je v najmanjšem srbskem okraju, v topličkem, kjer je le ena zadruga s 26 člani. Izmed teh čla nov je 16.789 seljakov, 370 obrtnikov, 263 učiteljev in 174 duhovnikov.
Skupno premoženje vseh zadrug znaša 1,138.213 55 frankov, v enem letu se je povečalo za 282 559 70 fr. Najboljša je v gmotnem oziru zadruga v vasi K u s a d a k. Rezervni fond vseh zadrug je koncem 1. 1904. znašal 68 931 70 fr., v enem letu se je povečal za 12 000 fr. Dohodkov je imela skupna kmečka zadruga 2,338.510 10 fr., izdala pa je 2,305.384 60 fr Promet se je povečal za več kot pol miliiona frankov. Zidružne vloge znašajo 648.732 fr., hranilnične vloge znašajo 885 945 fr. Z* hrano kmetom se je izdalo 264.221-30 frankov, ker so lani kmetje na Srbskem jedva toliko pridelali, da so se borno preživeli. Zadruga je najela posojilo, da nabavi moderna poljedelska orodja, ki jih je sedaj na Srbskem še malo, za nakup zemljišč, povzdigo vinogradstva in za druge po ljedelske potrebe.
Vseraj so se vršile volitve za poslance v okrožne samoupravne skupščine. Izid teh volitev po okrožjih še ni znan, a gotovo so zmagali v vseh mestih stari radikalci. V mestih so propadli vladni, samostalski kan-
didatje.	,
Univerzitetski svet belgrajskega vseučilišča je izvolil odbor najboljših srbskih zdrav niških moči, da izdela načii za otvoritev rac
decinske fakultete na belgrajskem vseučilišču. Ker se misli v kratkem osnovati še teološka fakulteta, bo belgrajska univerza prva na slovanskemjugu, ki bo imela vse fakultete.
Iz Makedonije zopet dohajajo nevarni glasovi. Bolgari so postali mnogo delavnejši v pobijanju nedolžnih Srbov, ki se nočejo dati pobolgariti. Zadnje dni smo imeli mnogo takih slučajev,- a danes prihaja vest, da so Bolgari ubili uglednega Srbina D j o r d j a Cvetkoviča, načelnika občine v Bog-danovcih, prešovska kaza, a ubili so še enega uglednega Srba v Vevčanih, »hridski Drim-kul, čegar ime pa je še neznano.
Pred nekoliko dnevi je ena bolgarska četa v bližini Prilepa napadla srbsko četo Gligora Sokoloviča. Bolgari so bili pobiti popolnoma; Srbi so imeli malo izgub; ranjen je pa vodja srbske čete S o -k o 1 o v i c.
Danes pa prihaja vest, da so pri vasi Majgora blizu Prilepa Bolgari zopet napadli četo vojvode Gligora, ki čuva Srbe pred bolgarskimi četami v Poreču. Boj je bil strašan, trajal je tri ure, bolgarska četa je bila popolnoma poražena; ubitih in ranjenih je 32 Bolgarov. Na srbski strani je ubitih 5 četnikov, 2 pa sta ranjena.
V	selu Pateru, kosturska kaza, se je spopadla ena grška četa z bolgarsko. Poginili so 4 Grki in 7 Bolgarov, nekoliko Bolgarov pa je ranjenih.
V	selu Kabardžiku, djeodjeliska kaza, so Tuiki ranili težko 4 Bolgare; a ko so se začeli kristjani med seboj klati, ni čudno, ako Turki začno kar po vrsti klati Srbe, Grke in Bolgare.
Srbska narodna skupščina je v svoji zadnji seji učinila akt pijetete napram po nedolžaem padlim srbskim žrtvam v Makedoniji in v Stari Srbiji ter onim junakom, ki so padli tam, braneč svoje brate proti krščenim in nekrščenim zločincem. Na predlog poslanca Ljube Jovanoviča (Srbin iz Dalmacije, stari radikalec) je skupščina izkazala čast nedolžnim žrtvam in junakom s tem, da je vstala in gromovito zaklicala: Bog da ih prosti! Ta klic so ponovile galerije in trajal je nekaj minut.
Da končam zopet s pozdravom „bel-grajskemu" kolegu iz .Naroda". Kadar ne pozna srbskih razmer, kadai ne bo dobro razumel srbskih listov, naj pa pazljivo bere „Slovenca". Tedaj se mu ne bo primerila nezgoda, da bi dejal, da sta v skupščini le dva naprednjaka (X. pismo), ko so izvoljeni štiri, kar je „Slovenec" poročal že skoraj pred enim mesecem. ___
Rusko-japonsko vojsko.
Mirovna pogajanja.
Se nikoli niso v teku mirovnih pogajanj listi in razni korespondenti o miru tako različno poročali, kot sedaj. Med pozitivnimi vestmi je najbolj važna ta, da vpliva predsednik Roosevelt potom svojega poslanika v Peterburgu, Lengerke Mayerja na carja samega. Ne ve se prav nič, kaj je car odgovoril ameriškemu poslaniku, to tem menj, ker dvorna stranka, ki hoče nadaljevanje vojske, zopet pregovarja omahljivega carja ; tega tudi nagibajo do vojske zmago-nosne brzojavke Linjevičeve. Iz Londona pa javljajo „T i m e s" 2 4. t. m., daje Roosevelt dejal, da sebomir kmalusklenil. Iz Ne\v Yorka brzojavlja „N e w y o r k Herald", 24 t. m.,
dajeRooseveltu poslal ameriški poslanik iz Peterburga brzojavko, obsegajočo 500 besedi, kjer g a obvesti o včerajšni, triure trajajoči konferenci pri carju. Roosevelt se na podlagi te brzojavke nadeja, da se bodo pogajanja srečno izvršila. Ker carja lahko vsakdo spravi na svojo stran, ni izključeno, da ga ameriški poslanik pridobi za mir — sevč bo car jutri zopet drugih misli. Witte in Komura se pošteno trudita, da dosežeta sporazumljenje, toda skoro gotovo je, da sta obadva vezana na
določila svojih vlad, kar nočeta izdati. Konferenco sta odgodila za to, da izvesta, kaj mislita vladi o kompromisnih predlogih Roo-seveltovih. Na podlagi teh podatkov je torej gotovo le to, da so vsa prorokovanja, ali bo mir ali ne, brez prave podlage. Ne more se zagotovo trditi ne eno, ne drugo.
Portsmouth, 23. avgusta. Skoro vsi člani ruskega mirovnega poslanstva priporočajo Rooseveltov predlog o odkupitvi Sahalina in menijo, da je mogoč pošten mir. Francoski listi so — kakor doslej vedno — skrajno pesimistiški. »Matin" poroča, da je Witte dejal, da Rusija tudi tega pogoja ne bo sprejela, ker bi to bila vendarle vojna odškodnina.
Linevič poroča.
Peterburg, 24. avgusta. General Linevič poroča iz Hajlunčena 23. t. mes.: Neki oddelek naših čet je prodiral proti dolini Cinke, zasedel vas Lagucjadci in poslal konjenico proti zahodu. Neki drugi oddelek je prepodil Japonce iz Šimjadci, tretji oddelek pa je s pomočjo topništva zagnal sovražnika iz neke postojanke pri Mopejšu. Proti Julandziju smo poslali tri kolone, japonska kompanija se je morala umakniti do Sendjena. Japonski protinapad smo odbili. Iz Koreje poročajo 21. t. m, da so Japonci napadli Kiaugosugu, pa so bili odbiti.
Japonska mornarica.
Tokio, 23. avgusta. Japonci so v Port Arturju dvignili in popravili ruskega torpedolovca »Silni".
Mikado pride v Evropo.
Pariz, 24. avgusta. Iz Tokia poročajo, da je japonski cesar sklenil, da se takoj potem, ko se vrne princ Arisugava na Japonsko, odzove vabilu angleškega kralja Edvarda in obišče najbolj važna evropska mesta in dvore.
Notranjepolitični položaj.
„Pilsner Tagbl." poroča, da bo imenovan za deželnega predsednika v Sleziji grof Maks Coudenhove, brat češkega cesarskega namestnika grofa Karola Coudenhove.
»Lidove Noviny" poročajo, da namerava vlada ustanoviti v Brnu drugo češko realko in istočasno tretjo nemško realko tudi v Brnu.
Vsenemški deželni poslanec Zollner na Moravskem je odstopil.
Ogrska kriza.
Iz liberalne stranke so izstopili trije liberalni poslanci. Szilagyška stolica je sklenila, plačevati plače onim stoliškim uradnikom, ki bi jih odstavila vlada. V ta namen razpišejo lOodstotno stoliško naklado. — Fejervary namerava po 15. septembru iz-premeniti svojo taktiko. Zbornici namerava naznaniti, da hoče vladati ustavno Se predno bo sklicana zbornica, imenujejo ministra a latere in finančnega ministra. Ministri se nameravajo tudi udeležiti volitev, če se kako poslaniško mesto izprazni. V prvi seji ogrske zbornice namerava predložiti Fejervary celo vrsto zakonskih načrtov, in sicer za kon o splošni volivni pravici, po kateri bo imel pravico voliti vsak 24 let stari ogrski državljan, če je zmožen branja in pisanja, nadalje zakone o zmanjšanju dolgov na posestvih, ureditev progresivnega davka in olajšave pri nakupu posestev Fejervary naznani še celo vrsto popularnih odredb. Predložil bo tudi vojaški načrt z malimi ugodnostmi za Mažare, a z izključitvijo mažar-skega poveljnega jezika. Fejervary bo pozval vse stranke, ki odobrujejo ta načrt, naj se združijo. Ce ostane ta poziv brezuspešen, odgodi zasedanje in razpiše ob novem letu nove volitve, za katere namerava uprizoriti veliko agitacijo.
Iz liberalne stranke izstopivših 11 poslancev je izjavile, da je zdaj potrebna močna večina pristašev nagodbe, ki ji sedanja liberalna stranka ne more služiti več. Sedmograški državni poslanci so protestirali proti poizkusom, pomažariti armado.
Cesarske vaje na Južnem Tirolskem.
»Popelo Romano" poroča da pozdravi našega cesarja v imenu laškega kralja pri velikih vojaških vajah na Južnem Tirolskem veronski poveljnik, generalni poročnik Bi-sesti, ki ga bo spremljal stotnik italijanskega generalnega štaba.
Slezijski Nemci zopet ogorčeni.
Iz Opave poročajo, da se je baje vlada pogajala o izdaji jezikovnih odredb pri šle-zijskih sodiščih. Baje jih je že izdelal mi-nisterialni svetnik Rudolf Regner pl. Bley-leben. Odlok izide že 1. januarja 1906 To so Nemci izvedeli in vlada med njimi vsled tega veliko razburjenje. Predvčerajšnjim ponoči so že zborovali v Opavi nemški zaupniki vseh opavskih nemških strank. Poslali se odposlanstvo k načelniku šlezijske deželne vlade dvornemu svetniku pl Maren-zelierju, ki je pa izjavil, da mu ni o zadevi ničesar znano Sklenili so tudi, dne 28. av-
gusta sklicati protestni shod v Opavi, po slancu dr. Sommerju so pa brzojavno naročili, naj pri načelniku pravosodnega ministrstva dr. Kleinu, kakor tudi pri ministrskem svetniku pl. Bleylebnu protestira proti nameravanemu jezikovnemu odloku.
Stalni obrtni odsek.
Predvčerajšnjim so nadaljevali razpravo e poročilu poslanca Pacherja z ozirom na usposobljenostno izpričevalo v trgevinah. Sekcijski načelnik dr. Hasenčhrl je izjavil, da se udeleži posvetovanj, dasi se vlada ne strinja da se uvede za trgovce usposobljenostno izpričevalo. Na vsak način se morajo izvzeti veliki trgovci, trgovina z borznimi papirji, komisijska in slične trgovine. Po daljši razpravi odobri odsek prvih 6 odstavkov § 13 a. Odsek je nadalje odobril § 115 w (podporni zaklad za pospeševanje dobrodelnih namenov zadrug) in § 115 x, ki obsega določila o zadružnih bolniških in podpornih blagainah in gospodarskih podjetjih.
V včerajšnji seji je poslanec Hueber grajal, da se je glasilo zunanjega ministrstva neugodno izjavilo e delovanju in namenih obrtnega odseka. List se ni prav nič razločeval od znanih liberalnih listov, ki zasra-mujejo srednji stan. Sekcijski svetnik, dr. Hasenohrl je izjavil, da vlada nima nikake zveze z dotičnim člankom. Tudi sekcijski svetnik pl. Fries se pridruži dr. Hasenohrlu. Poslanec Stojan je poročal o § 120, ki obsega določila o pomočniških zborih in o delegatih. § 120 določa, da imajo pomočniki pravico enkrat na leto zborovati, ne da bi soglašalo ž njimi zadružno načelništvo. Odsek je odobril nadalje brez razprave § 120 b do f, ki obsega določila o delokrogu pomočniških zborov. Poslanec Hueber je poročal o § 75 a, ki obsega določila o obrtnih nadaljevalnih šolah. Sekcijski načelnik dr. Hasenohrl naglaša, da vlada zastopa stališče, naj se vrši pouk na obrtnih nadaljevalnih šolah ob delavnikih podnevi. Odsek je nadalje odobril včeraj §§ 98, 99, 100, 100 a, 103 a in b, ki obsegajo določila o učni dobi, o sprejemu in dolžnostih vajencev, kakor tudi o dolžnostih mojstrov, o številu vajencev in o učnem izptičevalu. Danes ima obrtni odsek zopet sejo.
Rusija.
Spopad med kazaki in delavci V Dlutovem pri Lodzu so hoteli kazaki razgnati neki delavski shod. Ker so pa pričeli delavci streljati, so oddali tudi kazaki dve salvi. Kazaki so ustrelili dva, ranili pa več delavcev. Nad 400 delavcev so zaprli.
Položaj v baltiških pokrajinah. Iz Libave poročajo, da stavkajo povsod tovarniški in poljedelski delavci. — Vsak dan prihajajo poročila o plenjenju in o zanetenih požarih. Osobito mnogokrat se napadene protestanške cerkve in župnišča. Posestniki so ustanovili prostovoljne straže, ki redno patrulirajo po polju.
Dinamitni napad na železniški most. V bližini Radoma se razrušili prekucuhi z dinamitom neki železniški most. V Varšavi je mirno.
Prekucijsko gibanje med vojaki. Pri rezervistih v Sosnovicah so dobili prekucijske oklice in prekucijsko agitacijsko blagajno. Zaprli so deset rezervistov. Letošnje garnizijske vaje jeseni odpadejo, ker se boje dati rezervistom puške.
Žrtev anarh i s t išk i h groženj. Pri Eisendahu se je ustrelil ruski okrožni načelnik baron Mayel, ki je pobegnil iz Rusije, ker ga je neki anarhistični odbor obsodil na smrt Samoumor je izvršil, ker je dobil nova grozilna pisma iz Rusije.
Turčija.
Ekumenski patriarh v Carigradu je brzojavno obveščen, da je bil napaden stru-meški metrepolit, a ni bil ranjen, pač pa je ranjen njegov spremljevalec neki arhiman-drit. — Larigrajska policija nadaljuje hišne preiskave. Zaprli so zopet več oseb, med katerimi so tudi Turki. Sultanovi dvorjani sodijo, da so povzročili napad na sultana Armenci.
Norveška in Švedska.
Švedski prestolonaslednik je potrdil sklep švedskega ministrskega sveta, da se pooblasti švedski državni svet za pogajanja z norveško vlado z ozirom na dopis norveške vlade z dne 28. julija, ki je naznanila ločitev Norveške od Švedske. Švedska vlada je pooblaščena odposlati odposlance, ki se bodo pogajali z norveškimi odposlanci.
Francoska proti Maroku.
Včeraj se je vršil francoski ministrski svet. Ministrski predsednik R o u v i e r je naznanil, da pričakuje v kratkem odgovor nemške vlade glede načrta za konferenco o maroških spornih vprašanjih. „Petit Parisie«" poroča, da se konference ne prično pred 29. oktobrom. »Agence Havas" poroča, da namerava Francoska odpoklicati svojega poslanika Saind R e n o T a i 1 1 a n d i e r-j a, ako Maročani ne izpuste vjetega francoskega Alžirca. Francoska namerava poslati proti Maročanom tudi vojaštvo.
. i
Štajerske novice.
š Duhovniške vesti. Č. g. Avguštin Stegenšek, prefekt v dijaškem semenišču, je imenovan provizoričnim profesorjem za zgodovino in cerkvene pravo na mariborski bogoslovnici, č. gosp. dr. Josip H o h n j e c , nemški pridigar v Celju, pa provizoričnim profesorjem za specielno dogmatiko. — Župnijo v Kapelah je dobil č. gosp. Karol P r e s k a r , dosedaj kaplan v Pišecah. Inštalacija se vrši dne 31. avgusta.
š Izpremembe v štajerski kapucinski provinciji. Pri provin-cijalni kongregaciji, katera se je obdržavala dne 23. avgusta v Lipnici, so se ukrenila sledeča prestavljenja čč. gg eo.: Kot gvar-dijani so nastavljeni: o. D o n a t Zupančič v Celju; o. Albert Mosslber-g e r v Celovcu; o. Metod Mišič v Skofji loki; o. Herman Langeršek v Krškem; o. Bruno Karnerv Knit-telfeldu; o. Hubert Madlener v Schwanbergu. — O. Epifan Bach-m e i e r postane superior v Mettersdorfu
—	Za vikarje so imenovani: o. Lambert Lanzuner v Celovcu; o. A n g e 1 j S a 111 e r v Schwanbergu; o. Karol Kemperle v Celju; o. Henrik P u t-r i h v Hartbergu. — Kot konventuali so nastavljeni: o. L u d o v i k Rantašav Celju; o. Janez Ažbe v Krškem; o. Joahim Ferk v Gorici; o. G e 11 -f r i e d Novak pri Sv. Križu na Goriškem; o. Leopold Moosbrugger v Schwanbergu; o. Placid Paar v Hartbergu; o. Tadej Ranftl v Hart bergu; o. Angelik Esenko v Muravi ln o. Eirem Majcen v Wolfsbergu na Koroškem.
š Uboj. V torek, 22. t. m., je zabodel v Selnici hlapec Jožef Pečnik hlapca selniškega trgovca J a g o d i č a.
š Krvav konec. V noči od 23 na 24. je popival 241etni mesarski pomočnik Ivan K r a n j c iz Sp. Dupleka v neki gostilni v Mariboru. Ker je razgrajal in pobijal steklenice, ga je hotel aretirati stražnik. K r a n j c se je aretaciji z vso silo ustavil in hotel stražnika vreči ob tla, da je bil stražnik prisiljen rabiti sabljo. S pomočjo dveh mož so šele spravili Kranjca v zapor. Tu pa si ni pustil zavezati rane, ki mu jih je zadal stražnik s sabljo. Prepeljali so ga v bolnišnico. S Kranjcem je popival tudi 21 letni mesarski pomočnik Jožef S k e d a iz Ljubljane, ki je Kranjca hujskal in se tudi sam vmešaval v stražnikovo službo. Tudi Skoda je aretovan.
š Poizkušen roparski umor. Dne 23. t. mes. zjutraj je našel neki erož-niški četovodja v gozdu nad Gorenjim Bor-čijam in Sv. Benediktom, okraj Maribor, ležati nezavestnega mlinarja Franca B r a -č i č a od Sv Benedikta. Na glavi je imel rano. Ko je prišel k zavesti je mogel povedati, da je bil napaden in oropan. Vzet mu je bil 100 kronski bankovec. Orežništvo je že dobilo sokrivca Petra K u r n i k a in Alojzija R o b i č a ter ju oddalo okr. sodišču v St. Lenartu Glavni krivec je Alojzij S 1 a č e k , 29 let stari zidar iz Tran-kove. Imenovani so bili vsi skupaj v noči na 22. t. m skupaj v neki gostilni v Gorenjih Borčijah ter so potem šli za Brači-čem. Kurnik in Robič potrjujeta, da je Sla-ček mlinarja Bračiča s kolom udaril po glavi ter mu vzel denar.
Dnevne novice.
Naša bodočnost. V tržaški .Edinosti" toži nek rodoljub: »Naša in slehernega naroda bodočnost je v mladem naraščaju — v mladini. V našem mestu (Trst) in po predmestjih, kakor tudi v sosednji in celo v zgornji (deloma) okolici, nam bo iz vršiti še precej dela, predno pridobimo oni del „naše" mladine, ki je še nezaveden. Nočem tajiti, da se je že storilo mnogo v tem pogledu in to osobito v zadnjem času — ali vkljub temu je še mnogo, mnogo dela! Ako opazujem mestne mladino, opažam, da je ista v srcu narodna, da ista mladina tudi sodeluje v narodnih društvih — da pa do-beršen del te mladine paralizuje vse to delo s tujo govorico, kjer le more, to je, ker se ne boji, da bi jo kdo karal radi tega. Od take mladine naš narod nima mnrgo pričakovati za bodočnost. Ako že deklina sama rada ščebeta tuj jezik in ako se mladenič ne sramuje občevati s Slovenci v tujem jeziku, potem je gotovo, da taka mladina zdru-živša se v zakon — pozabi na svoj narod in na vse, kar mora biti najdragoceneje slehernemu poštenemu človeku Od take mladine nima naš narod pričakovati ničesa."
—	K temu bi mi opomnili, da bi bilo zelo dobro i za tržaške rodoljube i za tržaško mladino, ako bi se udeležili dne 3. in 4. septembra zborovanja »Slov. krščansko-socialne
zveze" v Mariboru. Videli bi kake se rodoljubi ob nemški meji trudijo organizirati in izobraziti slovensko mladino da bi z uspehom branila slovensko zemljo ia slovensko čast pred tujci. Vabimo Vasi Maribor!
Posebni vlak v Maribor, ka.
terega priredi »Slovenska krščanska socialna zveza", se bo odpeljal iz Ljub. ljane v nedeljo dne 3. s e p t e m. bra ob pol deseti uri dopoldne in se bo pripeljal v Maribor ob 1 uri 4 min. popoldne. Odhod sp0. sameznih postaj si na tej podlagi lahko že vsak sam približno določi, natančnejše še naznanimo. Vožnja bo v e 1 j a 1 a z vseh postaj dotičnega mesta za tje in nazaj sedem kron. Tisti ki brdo vstopili na Zidanem mostu se tudi lahko peljejo s posebnim vlakom, a plačajo pri železniški blagajni navadno ceno pošt« nega vlaka.
Tudi obrtno razstavo v Mestnem domu je moral »Narod« oblajati. Nii mu ni všeč na njej. On zabavlja čez to, kar je bilo razstavljenega, in našteva, kaj bi bilo še lahko razstavljeno. Da, še mnogo bi se dalo razstaviti, in mi upamo, da je dala ta razstava povod, da se bo odslej več pozornosti obračalo na obrtni napredek v Ljubljani in v Kranjski deželi sploh. To je bil namen te razstave, in tega je dosegla, kar ne more utajiti nihče. Želimo, da bi gospeda, ki pišejo v »Narod*', rajši delala, in manj zabavljala, pa bi bilo za vse boljše. Kritizirati zna vsak šušmar, a mi rabimo ljudi, ki delajo!
Deželni odbor goriški je v
svoji seji dne 5. avgusta imenoval prakti-kanta na deželnem hipotečnem zavedu. Slovenska odbornika sta zahtevala, naj se imenuje za to mesto Slovenec, ker so vsi drugi uradniki na tem zavodu razun enega Italijani. A imenovan je bil Italijan. Iz tega in iz drugih imenovanj, kakor tudi iz postopanja deželnega odbora v drugih zadevah sta sklepala sloven. odbornika, da ne moreta varovati koristi goriških Slovencev tako, kakor se jima je zdelo potrebno. Zato sta odložila svoja mandata kot odbornika z namenom in željo, da bi se drugim posrečilo doseči, kar je bilo njima zabranjeno. Namesto profesorja Berbuča je stopil v deželni odbor njepov namestnik Ant. J a k o n č i č; namesto K 1 a n č i č a bo najbrže poklican dr. Gregorčič, katerega je K 1 a n č i č namestoval, kakor je bil poklican dr. V e r-zegnassi po smrti svojega namestnika dr. V e n u t i j a. Želeti je, da bi se razmere v deželnem odboru poblažile in da bi se vrnili časi iz začetka sedanje dobe, ko so se vršila imenovanja in drugi sklepi soglasno po medsebojnem sporazumljenju in dogovoru. Imenovani odborniki, oziroma njihovi namestniki ostanejo v službi, dokler deželni zbor pri prihodnjem zasedanju drugače ne ukrene.
Državnozborska volitev na Koroškem. Komaj je bila razpisana nadomestna volitev za vsled smrti izpraznjeno mesto poslanca Tschare, so že Nemci postavili svojega kandidata, nekega Friderika Seifritza. Včeraj je imela nemška koroška kmečka zveza shod zaupnikov. Nemci so torej že pričeli s pripravami za državnozborsko volitev v okraju, kjer prebiva z malimi izjemami slovenske ljudstvo. Slovenci, krepko na dan!
—	Progo Jesenice - Gorica nove alpske železnice bodo baje kmalu otvo-rili kot lokalno. Prometa do Trsta še ni mogoče otvoriti, ker v Trstu še niso dokončana potrebna pristaniška dela.
—	Zaprti postopač. Postopača Franca Kovača iz Postojne so zaprli v Gra-diški, ker ni imel listin in je bil večkrat izgnan.
—	Primorski Lahi se sedaj pridno vozijo okoli. Nedavno so na izletu posetili Mali Lošinj in napravili pred hiše društva »Zora« malo demonstracijo. Upili so navdušeno: »Smrt Hrvatom!", metali kamenje in celo ranili nekega gospoda Drobca.
—	Dekleta, ki sama potujejo v Trst iskat službe ali v druge namene, se opozarjajo, da se nobenemu tujcu ne zaupajo, tudi ne takozvanim posredovalnicam za delo. Kajti mnogokrat se dobč tam zelo slabe službe ali se pa pošljejo v slabe hiše. Za poštene službe kakor tudi za pošteno stanovanje preskrbuje v Trstu brezplačno »Avstrijska zveza za
odpravo trgovine z dekleti", | podružnica v Trstu („Oesterreicbische Liga zur Bekampfung des Madchenhandels", Vice-sekretariat Triest), via Farneto 17, II. nadstropje. Prosilke si lahko iščejo tam sveta pismeno ali pa ustno.
—	Prvo državno nagrado za umno obdelovanje barja je dobil 18 t. m. g. A n t o n ] e v c , posestnik v Ornivasi v ljubljanski okolici.
—	Šolska vest. Absolvirani učiteljski kandidat g. Franc Stular, je imenovan za provizončnega učitelja v Strek-ljevcu.
—	Poročil se je dne 19. avgusta v Moravski Ostravi goriški Slovenec g. profesor Alfonz Vale s, doma z Goriškega, z gospodično Olgo M o r t e k. Bilo srečno!
—	Vihar v Novem mestu in okolici. V sredo popoldan po neznosni soparici se je na večer stemnilo nebo na za-padu, pričelo se je bliskanje, gromenje, vihar s treskanjem, hudim nalivom in točo. Bilo je grozno. Strela je v Novem mestu udarila v dimnik hiše g. M r a m o r j a a ni naredila druge škode, kakor nekaj omete jeob-kruš la. Ne daleč odtod, komaj 50 metrov je malo pozneje treščilo v zidano ograjo nad 2 metra visoko, katero je strela na dolgost 5 metrov povsem razrušila in debelo kamenje razmetala. Tudi na kolodvoru je zopet strela udarila v brzojavni aparat, da so morali gasiti. Tudi iz okolice se poroča o enakih treskih. Naliv je bil velikansk, da je vzelo po več krajih ves zgornji šoder raz cesto. Skoda je zopet po polju ogromna, če prav je bilo silno potreba dežja, torej ni sreče brez nesreče!
—	Kdaj poteče Bohinjska železnica ? Na to vprašanje, ob katerega je „Sioveneca ta teden že dregnil, dobimo iz zanesljivega vira sledeči odgovor: Proga Jesenice—Gorica se otvori koncem decem bra t. 1. oziroma začetkom januarja 1906. Proga Jesenice—Trst se otvori meseca maja, proga Celovec —Trst se otvori meseca julija, (dan še ni določen) To so trdni termini in le izredne neprevidne okolnesti bi jih znale ovirati. Izvzemši posameznih mest, (kakor n. pr. most nad Bitnjem pred bohinjskim kolodvorom, dalje predor Huda Južina itd. je proga od Koroške Bele do Gorice že gotova in na njej tudi že tir položen. Naravnost diven in najmodernejši je pač impo zantni kolodvor na Bohinjski Bistrici. Ze njegova naravna lega zasluži pozornost tujčevo. Kar se pa tiče tehničke njegove zgradbe, mu menda ni para med vsemi njegovim so-drugi. V kratkem bo popolnoma dodelana tudi lepa slikarija v notranjih prostorih. Ves prostor ki ga zavzema ta kolodvor, je dokaj obsežen in na širjavo razprostrt kar je le malokje opaziti pri dosedanjih kolodvorih. Cesta na kolodvor ali kolodvorska cesta v Bohinjski Bistrici je po konečnih velikih razpravah in prepirih baje že zagotovljena stvar in se prične že v kratkem graditi. Vsa zadeva ima znamenito zgodovino, kateri treba ob priliki posvetiti posebno pozornost.
—	Nova slovenska obrt v Gorici. Rezbarski izvedenec Jožef Kosmač naselil se je v Gorici ulica dei Campi št. 5 Priporočamo ga občinstvu.
—	Ubil se je v Poreču 261etni zidar Ivan R o s s o , doma iz Vidma. Pal je iz okna in prebil glavo
—	36012 vreč kave je pripeljal včeraj v Trst Lloydov parnik „Urano" iz Santosa in Rio Janeiro.
—	Goriški težaki in vozniki zahtevajo zopet izboljšanja svojega položaja. Na teden zaslužijo 12, k večjemu 14 kron, delati pa morajo seveda ko črna živina. Težaki zahtevajo 40 odstotkov pri-boljška pri plači, vozniki pa 50. Nadalje zahtevajo prost dan 1. majnika, poleti delavno dobo od 7. ure zjutraj do 8. ure zvečer, pozimi od 8. ure zjutraj do 7. ure zve čer in poldrugo uro odmora opoldne. Gospodarji naj odgovorijo do 28. avgusta. Dasi so te zahteve opravičene in zmerne, se jim bodo gospodarji izsesovalci gotovo na vso moč upirali.
—	Iz dnž življenja. V tržaškem starem mestu, kjer se revščina druži z ne-nravnostjo in zločinom, sta se v neki gostilni izpoznala pred desetimi leti Santa Gi-ordani in Silvester Sbisd. Stanovanja nista imela, najela sta si kako posteljo po bez nicah, podnevi pa hodila za umazanimi opravki. Večkrat sta se stepla in zmerjala, nedavno pa je Santa porabila priliko, ko je mož ležal pijan pod mizo, da ga je z nožem ranila blizu žile na roki. Ko je mož to za pazil, se je hotel vreči nanjo, pa mu je ušla. Prijavil je stvar policiji, ki jeSanto prijela
na stražnici sta se hotela stepsti, ali policija je parček ločila in vtaknila 521etno Santo v luknjo. On je pa žalosten odšel potikat se po mestu
—	Inšpekcijsko potovanje. Nadvojvoda Rainer je v sredo z Dunaja dospel v Divačo da inspicira v Divači, v St. Petru in na Rakeku 22. divizijo deželne brambe. Po dovršeni inšpekciji odpotuje nadvojvoda k cesarskim manevrom v Romeno na Južnem Tirolskem.
—	Izum Slovenca v Ameriki.
Iz Washingtona javljajo, da je bil na ta-mošnjem glavnem državnem uradu, v oddelku za patente, pred mesecem dni paten-tiian zanimiv stroj za dviganje in nameščanje plinovih, vodovodnih, parnih, tvorniških, hidravličnih in drugih gradbenih cevij. Ta stroj, ki mu je enostavnost uprav veličastna, je prikladen za dviganje velikih in malih bremen. Zanimivo je to, da se s tem strojem v veliki meri štedita čas in človeški trud Izumitelj tega stroja je Slovenec IvanKambič in je navaden delavec v Ambridgue (Pensylvanija) v Zjedinjenih državah.
—	Zastrupil se je na otoku Krku okrajni zdravnik dr. Anton L a u s zaradi družinsk h prepirov.
—	Soma so vjeli blizu otoka Cresa. Dolg je 2l/, metra.
—	Proti pijančevanju je izdal magistrat mesta Rovinja v Istri odlok, ki kaznuje gostilničarje z globo 10 do 100 K, ako še nadalje dajo vina že pijanim ose bam; ta odlok je namestništvo razveljavilo, češ, da presega delokrog občine. Vendar upajo, da bo ministrstvo za notranje zadeve odločilo v smislu občinskega sklepa, in sicer na podlagi § 138. in 18. obrtnega reda.
—	Prvo občinsko mesnico na Dunaju so odprli včeraj zjutraj v 20. okraju. Naval je bil velikanski, da je morah vmes poseči straža. Meso je bilo lepo in cene precej cenejše, ko pri mesar-j h Med mesarji je še večje razburjenje, ker so bile niihove mesnice skoro popolnoma prazne. Danes odpro drugo občinsko mesnico v okraju Favoriten.
—	Splošen shod avstrijskih policistov se je vršil 23. t. m. v Ltncu. Zastopani so bili policisti s Solnograškega, Češkega, Zgornje in Spodnje Avstrije in Štajerskega. Tudi vestfalski policisti so poslali na shod zastopnika. O razmerah ob činskih policistov je poročal policijski komisar achade. Tožil je, da prebivalstvo ne razume vzvišene naloge policistov, ki so pravi varuhi prebivalstva. Občinski policisti imajo težko stališče, ker so vezani na ve liko ozirov. Na deželi morajo izvrševati policisti še postranske službe. Potrebne so izpremembe iako v vzgoji, kakor tudi za preskrbo policistov. Občinski policisti morajo nastopiti sami, če hočejo kaj doseči. Želeti je, da vlada in občine podpirajo policiste. Sklenili so, da se ustanovi državna zveza za občinske policiste, a prej morajo biti ustanovljene deželne zveze. Končno so sklepali o ustanovitvi penzijskega zavoda za policiste, ki nai ga p«dpira država
—	Električna železnica Hla< tulje-Lovrana. Proga Matulje Opatija-Lovrana bo dolga 13 kilomet ov; ako bo vsak kilometer stal 60000 kron, tedaj bo znašal strošek za vse železnico 720.000 K, dočim bo tovarna za nabavo električne energije stala 400 000 kron. Gradnjo železnice prevzame nek« puljsko diuštvo.
—	Nemški vojaki na poti v Afriko. Včeraj je odpotovala iz Kijela v Afriko namenjena 222 mož močna mornariška stotnija, ki potuje čez Trst v Afriko. Na Dunaj dojdejo v soboto ob 5. popoldne, v Gradec dojdejo v nedeljo ob 1. uri zjutraj, nakar nadaljujejo potovanje skozi Ljubljano v Trst, kamor pridejo ob 8. uri 10 min. dopoldne
—	Slovenska dijaška zveza opozarja one svoje člane, ki hočejo prirediti kako predavanje, da to naznanijo vsaj štiri dni poprej Z^ezinemu odboru. Naslov .Slov. dijaška zveza", Ljubljana, hotel Unien. Uradne ure so kakor preje vsaki torek in petek in sicer od pol 11 do 12 ure.
—	Cesta okraj. Bohinjskega jezera. Te dni so začeli meriti ozemlje ob levem bregu Bohinjskega jezera (če se gre k Savici ob desnem), ob katerem naj bi se že prav v kratkem začela graditi nova vozna cesta. Ista bi se cepila nekje od ceste iz stare Fužine, tekla skoz ob vnožju pla nin (Vogarja in Vodeničnega vrha) „za jezerom" in se ne daleč pred izvorom Savice združila z že obstoječo znano cesto mimo sv. Duha (čez posestvo verskega zaklada). O tem projektu, ki je že zagotovljen, spregovorimo ob priliki še podrobneje.
—	Nevihta v Bohinju. Iz Bohi nja se nam piše: Te dni letošnje neznosne vročine se nam je sicer večkrat obetal dež in hudourje, toda razun majhnih „špricarjev" v planinah, ni bilo v niža vi ne snega ne druzega. Včeraj popoldne pa jo je sprva jako pohlevni deži primahal preko savice a čim se je fnalo privadil, preobrnil se je v strašansko splošno nevihto z gromom in bliskom in ploho. Vendar hvala Bogu, škode ni napravila nobene, pač pa je dež dobro došel poljem, ki so že občutili zdatno sušo. Tudi vremenskim prorokom, katerih ugled je že hiral, je včerajšnji dež ohranil čast in zaupanje
—	,,Narodni dom" v Pod gradu. Dne 27. t. m. bo ob slavnosti od-pretja »Narodnega domae prirejen banket. Kuvert za posamezno osebo velja 2 50 K. Kdor se želi udeležiti, naj se prijavi d o 25. t. m e s. hotelirju „Narodnega doma". — Za
vožnjo iz postaj Herpelje Kozina in Trnovo-Bistrica bode pripravljenih samo toliko skupnih vozov, da dobe prostora oni, ki se prijavijo slavnostnemu odboru vsaj d o 2 5. t. m e s Cene za enkratno vožnjo določene so za vsako osebo po K 1'50 iz Herpelj - Ko-zive in po 1 K iz Trnovo Bistrice. Iste cene veljajo za povratno vožnjo. Odbor.
—	Dvaindvajseti vlom tržaških tatov je bil vlom na Opčinah. Z vsem mogočimi orodji so vlomili v blagaj-nico postaje elektriške železnice na Opčinah in pokradli iz nje ves denar, 564 K. Nemot-ljeni so ušli in ni upanja, da bi jih kdaj dobili.
—	Patriotično misleči tržaški dijaki bode imeli v nedeljo ob 4 uri popoldne zaupen shod. Dobro znamenje, da je v Trstu še nekaj poštenih italijanskih dijakov.
—	Žrtev poboja. Umrl je fant Franca Zalar, katerega je Ivan Becaj v družbi Franceta Ompermana iz B;čajov okr. Cirknica v noči na 14. t. m. napadel, ko se je z neko deklino pod oknom razgovarjal, ter ga z ročico večkrat tako po glavi udaril da je padel. Drugo jutro ga je našla mati pri nekem potoku nezavestnega ležati od koder so ga spravili domu.
—	Nemška nesramnost. „Alte und Neue Welt" v štev. str. 90 v romanu Antonije Hruschka „Weltmenschen" pisari nekaj o Slovencih tako zlobno da moramo to najodločnejše zavrniti. Najprej sta dva stavka slovenske govorice, a v taki obliki da pisateljica gotovo nima pojma o sloven skem jeziku. Ali hujše pride v drugi koloni druge strani na sredi: „Und ich wette, in Torberge (neki grad blizu Maribora na Slovenskem) stiehlt seit 15 Jahren alles vom Stalljungen angefangen bis zum Verwalter. Man muss die Bande nur kennen! In deu-
tschen Bezirken geht es noch an, aber hier . ! Hast du bemerkt, dass keiner dieser slovenischer Kerle im Gesicht schaut ? Je mehr sie uns unterwiirfig scbeinen, desto weniger konnen sie uns leiden. Einen Deu-tschen bestehlen — glaubst du, dass auch nur einer dabei etwas unrechtes findet?" Zraven še žalosten opis kraja! Ako ravno smo Slovenci že navajeni, da nas vsak pritlikavec kamnjuje, tako vendar ne gre da bi take sramotilne izbruhe v inozemskih časopisih še podpirali z našim denarjem!
deljo zvečer v Gosovi pivnici na sv. Petra cesti Začetek ob 8. uri. Vstop prost.
ij Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši jutri v soboto v hotelu »Ilirija". Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstop 40 h. Koncert se vrši pri vsakem vremenu. — Pri ugodnem vremenu se za včeraj napovedani koncert v Svicariji vrši danes v petek. Začetek ob 7. uri. Vstop prost.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 19 Slovencev in 7 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 32 Hrvatov.
lj Tatvina. Na Glincah št. 2 je bila Karolini Koren iz nezaklenjenega stanovanja in zaklenjenega kovčega ukradena zlata ženska ura s ključkom s pozlačeno kratko verižico v vrednosti 76 kron, srebrna re-montoar-ura s črkami J. Z na krovu, vredna 14 kron, zlat prstan z dijamantom, vreden 50 kron, in sedem zlatov po 10 kron. Tatvine sumljiva je neka 35 do 40 let stara ženska, katera je nekaj dni tam stanovala in neznano kam pobegnila.
lj Premoteno dekle. V Smarjeti so nekateri italijanski zidarji pregovorili do-našalko malte Marijo Adamlje pod pretvezo, če gre z njimi po svetu, da bode imela boljšo plačo. Dekle je zapustilo svojo mater in z njimi izginilo brez sledu. V slučaju, da kdo pride dekletu na sled, naj takoj obvesti županstvo v Smarjeti.
Ljubljanske noulce.
lj Za posebni vlak mož in Viladeničev v Maribor, ki se bo
odpeljal iz Ljubljane dne 3. septembra s e prodajajo za Ljubljano in oko lico vozni listki v trafiki g Š o u k a 1 a nasproti stolne cerkve. Vožnja za tja in nazaj samo 7 kron.
lj Predavanje o Prešernu. Včeraj zvečer je jako zanimivo predaval v prostorih »Slovenske kršč. soc. zveze" član ,Sloven dijaške zveze" g. phil. stud. R o b i d a o Prešernu. — G predavatelj je po ljudne pojasnil, kaj so citati in rekel, da so ravno citati in odlomki iz pesnika samega literarni kriterij za njegovo filozofične sve torno naziranje in velikega pomena za ana lizo pesnikovega značaja. Nato je podal na podlagi citatov jasno sliko o Prešernovem naziranju o ljubezni in domovini. Povsod vidi naš pesnik črne oblake nesreče in zlo-voljne mu osode, a vendar kljub temu ne obupa, ampak najde izraz za svoje upanje v boljšo bodočnost — Pokazal nam je, kaj misli Prešeren o življenju sploh in o delo vanju posameznika. Povdarjal je, da Prešeren o slovenskem naziranju ni bil takov duh kot Kollar, Vraz in drugi, pač pa je bil za tedanje razmere dober Slovenec. Razjasnil nam je, zakaj je bil Prešeren razdvojen sam s sabo in s svetom, in rešil to njegovo nesrečo tako, da bi si lahko pomagal Prešeren sam, če bi se držal in ravnal sam po nauku, ki ga daje drugim. Spomni se svojega stanu in trpi brez miru. Predavanje je občinstvo sprejelo z živahne pohvalo G. predavatelj bo svoje predavanje nadaljeval prihodnji petek ob pol 7. uri zvečer.
lj Sohe na Prešernov spomenik so pričeli postavljati danes.
lj Umrl je poštni uradnik g Franc Zupan.
lj Dr. Kordeš pred sodiščem.
Kakor znano, je KordeS po zkušal oslepanti g. Edmunda Kavčiča za 2 K. Pridjal si je ime dr. Breskvar, to pa zato, ker pravi, da se on po materi tako piše ter da ie ime Kordeš že preveč razvpito. Obsojen je bil na en teden zapora. Pa tudi njegova prijateljica p 1. M i 1 o s t je bila obsejena na 10 kron globe, ker ni naznanila tukajšnjemu magistratu, da Kordeš pri njej stanuje
lj Posebni vlak iz Opatije v Ljubljano namerava prirediti povodom Prešernove slavnosti »Glasbeno dramatično dru štvo" v Voloski.
lj Izgubljena papiga. Ušla je 23. t. m. mala papiga (Weliensiitich), zelenkaste barve in z valovitimi progami po perutih. Pošteni najditelj se prosi, da odda ptico proti nagradi na Polianski cesti št. 32.
lj Koncert v nedeijo. Ljubljanske društvene godbe koncert se vrši v ne-
Izpred sodišča.
Rubiti nista pustila zakonska France in Marija Prosenc v Zgor. Dobravi sodnemu slugi, ko je isti hotel izvršiti rubež premičnin. France Prosenc mu je grozil z vilami, Marija Prosenc je pa pripomnila : „Ce ga ti ne bodeš, ga bodem pa jaz, na kar ga je z metlo po čelu udarila". Franc Prosenc je bil radi tega obsojen na 2, njegova žena na 3 mesece težke ječe.
Osodopolni sunek. France Se-žon iz Martinaka, bil je zaradi zapravlji-vosti in slaboumnosti pod skrbstvom. Dne 1. maja t 1. prišel je v gostilno Antona Mulca na Otoku. Tu je začel takoj razsajati. Na Mulcevo prigovarjanje, da naj miruje, se je ta še bolj razburil, zato ga je Mule prijel, da bi ga iz gostilne spravil. A Sežun se je začel ž njim ruvati in ga je nekaj po rokah opraskal; končno se je gostilničarju pa le posrečilo ga v vežo spraviti. Toda Sežon se je zopet v njega zagnal, na kar ga je Mule z nogo v trebuh sunil in na prosto spehal. Vsled tega sunka je Sežon čez dva dni umrl. Po teh okolnostih ni našlo sodišče vzroka Mulca zaradi pregreška zoper telesno varnost obsoditi in ga je oprostilo.
tj a svojo čast seje potegnila. V Novakovi hiši v Knežaki so se pogovarjale ženske, da bi bilo v vasi vse dobro, samo soseda, zakonska Udovič sta hudobna. Te besede je vjela Marjeta Udovič, bajtarja žena, ko je šla slučajno mimo Novakove hiše. Načela je takoj upiti in zmirjati v Novakovi hiši navzoče ženske. To je bilo gospodinji Neži odveč, vzela je širkovo metlo, ter stopila pred hišo da bi jezično Udovič odpodila. Ta se pa ni dala v kezji^ rog ugnati, marveč je vzela takozvani „fovč" ter žnjim mahala proti Katarini Novak in jo urezala v desno podlaktnico. Ker je bila poškodba le lahka, je sodišče Marjeto Udovič obsodilo na 10 dni zapora.
Razne stvari.
Najnovejše.
5000 lir je darovala laška vlada za obitelji izgrednikov, ki so jih ka-rabinijeri v Granmichelu v Siciliji ustrelili.
Vihar v Braziliji. Na obali Brazilije razsaja že več dni silen vihar.
Nemški katoliškishod zaključen. Katoliški shod je zaključil včeraj princ Lowenstein.
Medicina mu je pomagala pri ropu. Iz Berolina se poroča 24. t. m. Bankir Kubernus je postal danes ponoči žrtva čudnega ropa. Pred nekaj časom je vzel v službo slugo, ki je poprej že slu žil v lekarni, /-nanje, ki si ga je tu pridobil, je porabil sinoči, ter je narkotiziral svojega gospodarja. Med tem ko je ležal gospod v narkozi, je sluga preiskal vso hišo ter oropal denar in dragocenosti. Sele danes zvečer se je vzbudil bankir iz svojega narkotičnega spanja.
Kolera na Pruskem. V Hulmu na Zahodnem Pruskem sta oboleli dve ©sebi na azijski koleri. Bolezen je zanesel neki ruski plavičar.
Ček na 750.000 K — ukraden Nemec, Rihard C-halon, ki je služil za kurjača na nekem oceanskem parniku je zadel srečko za 150 000 dolarjev ali za 750000 kron. S čekom za 750.000 kron in s prihranjenimi novci je prišel v Pariz odkoder je hotel odpotovati v domov v Nemčijo. Pred odhodom se je seznanil z nekim rojakom, ki ga je pregovoril, da sta šla pit V neki gostilni je Rihard Chalon zaspal. Ko se je zbudil je izginil rojak, ček in ves prihranek. S pomočjo nemškega konzulata se bo mogel vrniti domov.
Zapuščene žene v Ameriki. Tekom zadnjih treh mesecev javilo je new-yorškej policiji nič manj nego 16.000 žen, da so jih njihovi možje ostavili na cedilu. Samo tekom enega dne se je javilo pri raznih newyorških policijskih sodiščih 200 ostavljenih soprog, katere vse so zahtevale zaporna povelja za svoje može, kateri nečejo več skrbeti za nje in otroke.
Sah in £pargeljni. Povodom sedanjega potovanja perzijskega šaha po Evropi, spominja pariški „Gouleis" na neko mično pripovedko, ki je pred leti krožila o Nasr eddinu, očetu sedaj vladajočega šaha, ki je bil v mnogih stvareh originalen člo vek. Ko je Nasr-eddin prvikrat potoval po Evropi, se je nekoliko dni mudil tudi v Londonu. O tej priliki je tedanji prestolonaslednik in sedanji angležki kralj Edvard VII. šahu na čast priredil svečan obed. Med drugimi jedmi so prišli na mizo tudi špargeljni. Sah, ki nt še nikdar videl te po-vrtnine, je bil v zadregi, ker ni vedel, kako treba isto jesti. Končno se je odločil: vzel je prvi špargel, mu odgrizel glavo in — je ostanek zagnal po dvorani 1 Med vsemi gosti je nastalo vsled tega veliko osupnenje. Valeški princ je pa ostal popolnoma hladnokrven : z enim pogledom je pregledal ves kritični položaj ter je sklenil, da na vsak način obvaruje čast svojega gosta z jutrove dežele, da ne bo isti izpostavljen blamaži. Popolnoma mirno, kakor da bi bila to stara navada, kako da se je špargeljne, je tudi on odgrizel glavo ter je ostanek vrgel na pod. Sedaj so morali tudi gostje storiti, kakor je storil njihov domačin. Lahko si je misliti, kako da so bili služabniki presenečeni, ko so prišli v dvorano ter videli, kako ostanki špargljev letajo po zraku.
Sultan v strahu pred — dumo.
Car i g rad, 21. avg.
Turški sultan, preplašen od atentata, se je še bolj ustrašil ruske dume. Turška cenzura je prepovedala listom pisati o ruski ustavi; niti suhih brzojavk ne smejo priob-čevati. Sultan neče, da bi se v njegovi državi zvedelo, kaj se godi v Rusiji, ker se boji, da ne bi tudi njegovi podaniki zahtevali ustave na Turškem. Vkljub vsej vladni previdnosti se je pa vendar glas o ruski ustavni premembi hitro razširil po Carigradu. Staroturki se boje mladoturške agitacije; v Carigradu bivajoči Evropci hvalijo carjev manifest kot začetek nove, boljše dobe za Rusijo. Nemiri v Turčiji delajo Staroturke še bolj plašne. V Smirni so aretirali zopet 40 ljudi; armenski del mesta je ves zastražen od vojaščine; prebivalstvo je silno nemirno.
Turška vlada je dobila obvestilo, da nameravajo zarotniki na dan 31. avgusta, ko praznuje sultan svojo vladarsko obletnico, veliko množino atentatov. V Ajdinu, Magneziji in drugih mestih Male Azije so že zaprli mnogo sumljivih oseb. Za 31. avgust že zdaj v Carigradu prirejajo velike varnostne priprave Govori se v mestu, da bodo Yildiz obdali z velikim zidom in uničili mestne dele okoli njega, da bo sultan bolj — na varnem!
Telefonska In brzolauna poročila.
Pulj, 25. avgusta. Pri včerajšnji nesrečni eksploziji min pri rtu Barbarigo sta bila ubita delavca (ne vojaka) B a j č i č in Jurij T r i v i č. Bajčiču je preparalo trebuh, Triviču pa preklalo glavo. Težko sta ranjena delavca Fabij D a t k o v i č in Jurij K o r t i č. Vsi so doma iz Krima v Dalmaciji.
Rim, 25. avg. Italijansko zunanje ministrstvo je izreklo avstrijski vladi obžalovanje, da je predsednik italijanske zbornice v nekem rtekrologu rabil besede, da se je dotični poslanec boril 1. 1866. v gorah „na-šega Tridenta". Predsednik je zagotovil da teh besedi ni rabil v iredentovskem smislu-
Pariz, 25. avgusta. Bolgarski knez Ferdinand je došel sem.
London, 25. avg. Neki ameriški par-nik, ki je vozil obolele japonske vojake nazaj v domovino, je trčil pri Gimajnu ob neki angleški parnik. Ameriški parnik se je v treh minutah potopil. 126 vojakov in en major je utonilo. Angleški parnik je rešil 19 mož.
London, 25. avg. Več sto -ngleških topov so pripeljali v arzenal v Wolwichu, ker se je pokazalo, da bi v slučaju vojske takoj postali nerabni. Poprave bodo stale ogromne svote.
Darmstadt, 25. avgusta Predvčerajšnjim sta pri vajah zadela en polk bavarskih ulancev in 32. polk dragoncev s tako silo skupaj, da je več častnikov in vojakov težko ranjenih.
London, 25. avg. Tajnik Brodrik je izjavil da podeljujeta Angleški zveza z Japonsko in prijateljstvo s Francosko tako moč, kakoršne izza krimske vojske še nikoli ni imela.
Peterburg, 25. avgusta. Vlada je odredila, da se zakon o državni dumi tiska v več tisoč izvodih in razdeli med ljudstvo.
Peterburg, 25. avgusta. Trepov je zapovedal, da se proti članom moskovskega kongresa zemstev uvede disciplinarna preiskava, erentuelno, da se jih da v preiskovalni zapor.
Peterburg, 25 avgusta. V mestu Balašev so imeli okrožni zdravniki, ki so nedavno demonstrativno zapustili službo, se stanek. Nahujskana množica je demonstrirala proti njim. Povzročitelji nemirov so izročeni sodišču. Cir je napisal Trepovu na tozadevni akt, da ne smejo nič več trpeti revolucionarnih izbruhov.
London, 25. avgusta »Morning Post" javlja iz Portsmoutha, da bo Witte v soboto stavil neki protipredlog in da bo prišlo tako do sporazumljenja.
Portsmouth, 25. avg. Japonska zahteva 120 milijonov funtov šterlingov vojne odškodnine, Rusija ji pa hoče plačati le 50 milijonov za oskrbo ujetih Rusov. Japonski predlog o predaji Sahalina Japonski, ako plača za otok Rusija primerno vsoto katero bi Japonska imela za vojno odškodnino, je smatrati za japonski u 11 i m a t u m.
Portsmouth, 25 avgusta. Ruski pooblaščenci se poslali v Peterburg obširna pojasnila. Cujejo se vesti, da bo zadeva predaje Sahalina in vsote, ki se plača zanj, predložena razsodišču. Govori se, da se je japonski mirovni pooblaščenec Takahira izjavil: „Sedaj je vse končano. Mirovno posredovanje Rooseveltovo ni imelo uspeha". — Witte je baje dejal, da je v Peterburgu vedno večji šovinizem. Japonci niso, s katerimi se sedaj vodijo pogajanja, ampak vodijo se z Rooseveltom.
London, 25. avgusta. Peterburški dopisnik lista „Times" poroča, da so ruski vojaški krogi strahovito zmagonosni. Linevič ima 750.000 vojakov. (?) Vendar ne upajo na končno zmago, ker Rusija ni gospodarica morja, vendar se pa nadejajo, da bodo mogli s kako zmago prisiliti Japonsko do zmernejših pogojev.
London, 25. avgusta. „Dai!y Tele-graph" poroča iz Njučvana: Na bojišču se mnogo Rusov udaja Japoncem, celo mnogo višjih častnikov je prešinjenih upornega duha.
London, 25. avg. Krupp v Essenu je dobil od Japonske naročilo za oklepe in topove za vojno mornarico v znesku 45 milijonov mark. Delajo noč in dan. »Standard" pa poroča, da je Japonska nakupila v Ameriki in na Angleškem za 6 milijonov šterlingov železniškega blaga.
V nedeljo, dne 27. avgusta :
Zadnji dan!
Cirkus K. Lipot
Ljubljana, Lattermanov drevored.
V	soboto, 26. avgusta zvečer ob 8. uri:
gala-parforce-predstava
obsegajoča fencmenalen orjaški program.
--1691 3
V	nedeljo, dne 27. avgusta
ob 4. url popoldne
velika predstava za tujce
s takisto bogatim in zanimivim sporedom kakor zvečer.
Za otroke pod 10. leti in vojaštvo od narednika navzdol na I., II. prostoru in na galeriji polovične cene.
Ob 8. url zvečer S? Zadnja velika U
za&valna ln poslovilna postara.
Cene kot doslej.
Predprodaja vstopnic v Šešarkovi trafiki.
Naravni dobri
brinjevec
1673 16-2 se dobi pri L. Šebeniku v Sp. Šiški.
Važno za vsako gospodinjstvo!
Če hočete žgane kave z velearomatišklm okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave
Prve ljubljanske
velike pražarne za kavo
KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti
nasproti kavarni ,,Evropa"
ki spajajo vse te vrline.
1194 104—12
Poslano
neimenovanemu ..Narodovemu" dopisniku -1695 i-i obrekovalcu.
Na nečuven napad v „Slov. Narodu" dnč 9. avgusta t. I. št. 181. pod naslovom „Iz Doba pri Domžalah" moram resnici na ljubo to-le odgovoriti:
„Ni res, da bi bil jaz povodom požara pri gosp. Jož. Flisu v Dobu dnč 4. avgusta kaj govoril proti načelniku požarne brambe, ker ga še videl nisem. Ravno tako tudi ni res, da sem držal v roki žepno uro in štel sekunde, kdaj pride kak ognjegasec. Resnica je, da je imela požarna bramba briz-galno pri vodi ter sesalno cev v vodi, a kakih 20 minut ni mogla pričeti z delom, ker niso mogli zaslediti vzroka, zakaj da brizgalna ne vleče. Takrat sem podpisani prišel že drugič k brizgalni ler rekel: „Dajte, dajte! Ali nobeden nič ne ve, kaj je vzrok pri brizgalni, da ne morete delati?" — Ko pa so pričeli brizgati, spodbujal sem sam ljudi k delu ter sam pomagal goniti briz-galno, ne da bi me bil kdo k temu silil. To lahko dokažejo Anton Pangre, po domače Vesevkar iz Krtine, Miha Svetlin, p. d. Dime iz Vira in še mnogo drugih, ki smo skupaj delali pri brizgalni. Vsled tega tudi ni res, da bi me bil kak orožnik priganjal k delu, ker sem sam rad pomagal bodisi pri cevih, bodisi pri brizgalni, dokler sem bil zraven. Dalje tudi ni res, da bi bil rekel: „Mi nismo pri požarni brambi; delajo naj tisti, ki so pri društvu. Mi smo občevali z boljšimi ljudmi, ne pa s takimi rokovnjači (t. j. ognjegasci)!" — Kdor mi dokaže, da sem izgovoril te besede, mu plačam 100 K.
Iz vsega dopisa se vidi, da je naperjen proti meni iz golega osebnega sovraštva, hoteč mi škodovati. Poživljam ga, naj pride z imenom na dan in mi dokaže svoje trditve. Sicer je pa to moj prvi in zadnji dopis, ker nimam navade, prepirati se po časnikih.
Ivan Matičič
posestnik In trgovec, Dob št. 9.
Bolniška strežnica
ki ima izpričevala iz bolnišnice išče službe. Gre lahko tudi na deželo in, če treba, tudi k slaboumnim.	170O 3—1 !
Naslov pove upravništvo „Slovenca". 1
HISA
na lepem prostoru pri glavni cesti poleg farne cerkve, z vpeljano trgovino z mešanim blagom na deželi, poldrugo uro oddaljena od mesta, kjer se sleherni dan strži 60—80 kron, ob nedeljah in praznikih črez 200 K, posebno pripravna za takega, ki je bil v Ameriki, se proda vsled rodbinskih razmer.
Kje pove upravništvo „Slovenca".
Z jlasovirja, 1 harmonij, Z kitara-o o citre in 1 prim-citre 0 0
želi takoj prodati i668 6-4
——— proti primerni ceni -——
J. Šuštar
organist v Gradu. P. Bled,
1164 51—13
Same 6 dni
Havre - New York
vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki Francoske prekoinorske družbe* Edina najkrajša črta čez
Bazel, Pariz in Havre v Ameriko,
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino
oblastveno potrjena potovalna pisarna
ED. ŠMARDA
v Ljubljani, Dunajska cesta 18,
v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«.
= UeliRo presenečenje! =
Nikdar v življenju več take prilike! K 500 komadov
1649 3—9
Za gld. 1-95.
1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec iustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje.
Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka
P. Lust, Krakov št. 565.
NB. Za ueugajajoče se vrne denar.
Mnietovalei!
ry$; 1HS/ t:!'?/
d''-"
Masti n
za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje.
Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust. 1963 26-20
D 2
-V,: :'	»1	i;.^ /
>	i . r I (	J J
"'■■■.	^.'^fev' -ikH v
,Andropogon"
(Iznajditelj P.Herr-
mann, Zg. PolJskava.)
je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče sredstvo za rast las, katero ni nikako sleparstvo ampak skozi leta z nenavadnimi uspehi izkušena in zajamčeno neškodljiva tekočina, ki zabrani izpadanje las in 781 17	odstrani prahaje.
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. — Mnogoštevilna priznanja. Cena steklenice 3 krone. Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpošiljatev v Ljubljani pri gosp. VOSO PBtrIČlČ-U.
V zalogi imnjo tudi Kg. U. pl. Trnkoezy, Anton Kane in Ernst Sark v LJubljani, M. Rant v Kranju, In lekarna ,.Prl angelju" v Novem mestu.