Izhaja vsak petek z datumom prihodnjega dneva. Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvu „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7. Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne. Eokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna. Eokopisi se ne vračajo. Velja: za celo leto 4 krone. Denar naj se pošilja točno pod napisom: I’ pravuišt vo „H i r a44 v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se plačuje naprej. Za in serate se plačuje po 20 vin. od garmond-vrste za vsakokrat. Glasilo koroških Slovencev Leto XXVII. V Celovcu, 7. marca 1908. Štev. 10. Us®' Današnja številka obsega 6 strani. Zadružni tečaj, ki ga priredi ,,Zadružna zveza v Ljubljani" v Celovcu od 16. do 19. marca, se bo vršil v manjši dvorani v „Masselgarten“. Spored smo objavili v zadnji številki. Želeli bi, da bi se udeležili tega tečaja zlasti mladeniči, ki so se z zadružništvom že bavili, bodisi praktično pri posojilnicah, bodisi, da so zadružniška vprašanja že proučevali, ker ti bodo imeli od tečaja največ koristi. Naznanjamo tudi, da bodo nekateri udeleženci prejeli večje ali manjše podpore. Kdor želi, da se mu priskrbi vredno stanovanje, naj se tekom enega tedna prijavi. Sploh prosimo udeležence, da se prej ko mogoče priglasijo, da moremo v Ljubljano poročati. Vsaka slovenska posojilnica naj stori svojo dolžnost in pošlje vsaj enega zmožnega moža ali odraščenega mladeniča k tečaju, ki je za koroške Slovence velevažen. Na vsa vprašanja odgovarja uredništvo „Mira“ v Celovcu. Vabilo na = shod — katol.-polit, in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem, ki se bo vršil v nedeljo dne 8. marca, ob 3. uri popoldne v (jruštanjii pri g. Kleiniercherju p. d. Tirolcu. Poroča g. državni poslanec Grafenauer. Pridite v ogromnem številu! ____________ Odbor. Razlastitev pruskih Poljakov. Znano je koroškim Slovencem, kako kruto, neusmiljeno so ravnali Prusi s Poljaki na Poz-nanjskem. Podobno kakor pri nas v slovenske, so vsilili tam v poljske šole nemščino. Kar so pri nas politični nasprotniki že neštetokrat poskušali, pa se jim ni posrečilo, to so dosegli Prusi v Prusko-Poljski: Prepovedali so pouk krščanskega nauka za poljske otroke v njih materinem jeziku. Poljaki so veren narod, in njihova narodna zavest je bolj razvita, kakor pri nas koroških Slovencih. Stariši so se uprli nečloveškim prusaškim naredbam, poljski učitelji se deloma tudi niso hoteli ukloniti krivični šolski postavi, celo otroci so začeli štrajkati in niso marali drugače odgovarjati, nego v poljskem jeziku. Krepka pruska roka pa je zatrla poljski upor na celi črti. Uredniki poljskih listov in značajni poljski stariši so zdihovali po pruskih ječah in so morali plačevati ogromne globe, poljskim šolarjem pa je izgnala trmo pruska palica. Za svobodo so se borili, pravico so hoteli, pa so doživeli novo krivico. Sprejeta je bila v pruski državni in gosposki zbornici predloga o razlastitvi Poljakov. Poljaki se naj razlastijo in na njihovo mesto se naj naselijo Nemci. Poljakom se naj izsili njih rodna gruda in, četudi solznim očesom, morajo zapustiti dom svojih očetov, na katerega jih veže nešteto najlepših, sladkih spominov. Vladna predloga v državnem zboru. Vladna predloga nemškega državnega kan-celarja kneza Billowa, predložena pruskemu državnemu zboru 26. novembra 1. L, je doživela močno nasprotovanje pri katoliškem centru (klub katoliških nemških poslancev), Poljakih in stranki svobodomislecev. 13. grudna 1.1. pa se je dosegel kompromis. Dovolila naj hi se razlastivni komisiji razlastivna pravica do 70.000 hektarjev poljske zemlje, in od vlade dovoljeni zaklad 300 milijonov mark se naj zniža na 200 milijonov mark. V tej obliki je biia v državni zbornici poljska vladna predloga z večino sprejeta. Predloga v gosposki zbornici. Komisija gosposke zbornice je predlogo zelo spremenila. Razlastiti bi se ne smela posestva verskih družb, fidejkomisna in taka posestva^ ki / so bila več nego deset let nepretrgano v efti-C^T / posesti ali so se potom oporoke ali podedovglUffi postave pridobila. Pruska vlada je izjavila,'Ja take predloge ne more sprejeti. Prišla je v velike škripce; zakaj nastopili so vplivni značajni možje, ki so pobijali predlog frankfurtskega župana Adickesa, gosposka zbornica naj ne sprejme predloge, kakor jo je sestavila komisija gosposke zbornice, ampak v obliki, kakor je bila sprejeta v državni zbornici. Proti razlastivni predlogi je dvakrat govoril in glasoval vratislavski kardinal Kopp, ki je rekel med drugim: „Kralju in državi sem vdan, in srce se mi upira, da moram vladi odreči zahtevo, ki jo ona opisuje kot državno potrebo, a jaz ne morem glasovati za tako predlogo." Moltkejev naslednik, prvi vojni maršal, grof Haeseler, ki se je udeležil vojske s Francozi leta 1870., je dejal: „Jaz moram pred zbornico očitno izjaviti, da so 1. 1870/71 poljski polki ravno tako hrabro in vdano prelivali svojo kri za nemško domovino, kakor nemški." Sijajno je govoril proti predlogi v imenu katoliškega centra grof Oppenheim, sklicujoč se na ustavo, po kateri so vsi državljani enaki. Pri glasovanju je bil sprejet Adickesov predlog s 143 glasovi proti 111. Večino so tvorili v prvi vrsti zastopniki meščanstva, manjšino pa veleposestniki. Potem je bila predloga glede vzhodnih mark sprejeta v celoti. Pruska vlada je torej zmagala. Vendar pa njeno veselje ni neskaljeno. Doživela je močno opozicijo, kakršne se ni nadejala, in sicer ne od kakih socialnih demokratov, ampak od vplivnih državnikov. Znašli so se na Pruskem možje, Nemci, ki so se sramovali barbarskega čina pruske vlade in brezobzirno glasovali proti vladni predlogi, a žal zaman. Zmagala je zopet enkrat kruta sila, zmagalo je zopet načelo barbarov, zmagal pruski protestantizem, pa samo zaenkrat. S silo se danes narodi ne dajo zatreti; čimbolj bodo Poljaki trpeli, tem odločnejši bodo postali. — Vsak koroški Slovenec čuti ob tej priliki udarce, ki so Podlistek. Vila. (Francoska narodna pripovedka. Preložil Dan im ir.) Živela je nekoč vdova, ki je imela dv hčerki. Starejša je bila po vnanjosti in po svo; naravi tako podobna materi, da je vsakdo, ki j je videl, mislil, da ima mater samo pred seboj. Bi' pa ste obe neznosno ošabni in prevzetni tak< da nikdo ni mogel živeti z njima. Mlajša hčerki ki je bila radi svoje ljubeznivosti in poštenost j6vi P0*)0]33! očetova, je bila eno izmed najlepši deklet daleč naokoli. In kakor ima vsakdo naj rajse to kar je njemu podobno, tako je tudi t vdova imela svojo starejšo hčerko neskočno radi dajala ji je povsodi potuho, mlajšo pa je nad vs sovražila, prav tako, kakor bi ne bila njena hč Niti k mizi je ni pustila, dajala ji jg posebej jesi ter ji nalagala najtežjih del. Med drugim je morala hoditi vsak dan po ure daleč z velikim vrčem po vodo ter ga pri nesla polnega domov. Nekega dne pa, ko je stal, ob studencu, otožna in zamišljena, se ji je pribli žala uboga ženska ter jo prosila, da bi ji dala piti „Da, da, dobra mamica," je dejalo radostm lepo dekle, takoj je izplaknila vrč ter načrpal; vode na najčistejšem kraju studenca in ji dal; za piti. Sama je držala vrč, da bi se stark: laglje napila. Ko se je uboga žena napila, je rekla: „Tako si lepa, tako dobra in poštena, da te tudi moram razveseliti z malim darom. In sicer bo moj dar ta, da ob vsaki besedi, ki jo odslej izpregovoriš, pride iz tvojih ust krasna roža ali pa dragocen kamen." Ko se je to lepo dekle vrnilo, ga je mati kregala, zakaj da pride tako pozno domov. „Prosim vas odpuščenja, moja mati, dejala je hčerka, da sem se tako zakasnila;" in komaj je izpregovorila te besede, ste prišli iz njenih ust dve krasni roži, dva bisera in dva velika demanta. „Kaj pa to pomeni," se je začudila mati. „Zdi se mi, da prihajajo iz tvojih ust biseri in demanti. Odkod to pride, moja hčerka?" (To je bilo prvokrat, da jo je mati nazvala svojo hčerko.) Odkritosrčno je sedaj začelo pripovedovati lepo dekle o vsem, kar se je zgodilo, in pri tem je seveda izvrgla veliko množico biserov in de-mantov. „Res,“ rekla je mati, „tja moram poslati tudi svojo starejšo hčerko." „Poglej, Anica", jo je poklicala, „poglej, kaj vse prihaja iz ust tvoje sestre, kadar govori. Ne hotela bi i ti tako, saj ni treba drugega, kakor iti k studencu po vodo in ko pride uboga žena in poprosi vodo, dati ji vljudno, da se napije." „Jaz naj hodim tako daleč tja k studencu po vodo?" je odgovorila osorno. „Hočem, da greš in sicer takoj," je še enkrat dejala mati. In tedaj je šla, seveda je celo pot godrnjala. Vzela je s seboj najlepšo srebrno steklenico, katero so imeli doma. Komaj je prišla k studencu, je že videla iz lesa prihajati gospo, krasno oblečeno. Ko je prišla bliže k studencu je prosila deklico, da bi ji dala piti. Bila pa je to ravno ista uboga žena, ki pa se je sedaj izpremenila v krasno prin-cezinjo, samo da bi videla, kako daleč seže malopridnost te deklice. „Mislite morebiti," dejala je osorno ošabna hčer, „da sem prišla samo zato tako daleč k studencu, da bi vam dajala piti? Moja gospa me je poslala sem in vzela sem raditega naj lepšo steklenico s seboj, ker bo pila iz nje moja gospa; no sicer pa, če ste tako žejni, se lahko napijete, če hočete." „Ti nisi odkritosrčna," odgorila je vila čisto mirno. „Dobro ! Ker si tako prijazna, ti dam kot darilo to, da ob vsaki besedi, ki jo izgovoriš, prileze iz tvojih ust kača ali pa žaba." Ko jo je zagledala mati, ki jo je težko in z velikim hrepenenjem pričakovala, je izpregovorila: „Vendar enkrat, moja ljuba hčerka!" „Da, da, tukaj sem," je odgovorilo ošabno dekle in ob tem ste ji zlezli iz ust dve kači in dve ostudni žabi. „0 moj Bog!" je vsa prestrašena vzdihnila mati, „kaj se je s teboj zgodilo? Tega je edino le kriva tvoja sestra. Pokorila se bo zato." In takoj je hitela iskat mlajšo hčer, da bi jo stepla. Toda ubogo dekle ji je uteklo in se skrilo v bližnjem lesu. Kraljevi princ pa, ki se je ravnokar vračal z lova domov, jo je srečal in videč kako je lepa, vprašal jo je, kaj dela tukaj v lesu tako sama in zakaj da plače. jih prejeli Poljaki, kakor bi padali tudi na nas. Toda brez strahu! Kaj takega pri nas ni več mogoče, zakaj za nami stoji mogočna, silna armada avstrijskih Slovanov, ki bi kaj sličnega ne pripustila. Naše krivice so dosegle svoje gotove meje. Koroške novice. Igra ,,Ka pravdo In srce“. Na ope-tovano željo različnih strani se ponovi igra „Za pravdo in srce“ dne 15. marca v Celovcu. Igra se ho skrajšala in se ho uprizorila oh 8. uri zvečer v „Rokodelskem domu“. Društve-niki, agitirajte za veliko udeležbo. Cene so sledeče: Sedeži po 1 K, 70 vin. in 50 vin. Stojišča 20 vin. Prijatelji društva, pridite in počastite naše društvo! — Nobeden Slovenec v Celovcu naj ne izostane! Odbor. dosp. Franc Grafenauer, državni in deželni poslanec, je prejel 2. februarja zlati zaslužni križec s krono, pripel mu ga je župan, g. Jožef Felaher. Prepoved izvoza svinj. Deželna vlada je prepovedala izvoz svinj iz sodnih okrajev Celovec in Spital ob D., ker se je v zadnjem času zanesla na Tirolsko kužna svinjska bolezen z izvažanjem svinj iz omenovanih okrajev. Celovec. (Občni zbor „Bisernice.“) Preteklo soboto zvečer, dne 22. februarja, je imelo celovško tamburaško društvo „Bisernica“ svoj letni občni zbor v gostilni pri „Zlatnem stu-denoP1. Dvorana je bila docela napolnjena. Predsednik, gosp. F. Ravnik, je otvoril zborovanje in pozdravil vse navzoče, tajnik, g. Tavčar, je pre-čital zapisnik celega leta. Nato naznani blagajnik, g. Komac, blagajniške dohodke in izdatke preteklega leta, kar je bilo vse v najboljem redu. Volil se je nov odbor; izvoljeni: tovariš F. Ravnik kot predsednik in vodja društva; tov. Nik. Ravnik kot podpredsednik; tov. J. Tavčar kot tajnik; tov. H. Komac kot blagajnik; tovariša J. Borštnar in M. Aleš kot odbornika in tovariš France Bramor kot namestnik. Pred zaključitvijo zbora je predsednik Ravnik kratko pa pomenljivo poudarjal, kako je društvo to leto napredovalo, in upa, da bo za naprej še bolj. — Da je društvo res tako napredovalo, je pa gotovo zasluga g. F. Ravnika samega, ki je posvetil društvu vse svoje moči. Prej je štelo društvo vedno le 7—9 tamburašev, danes pa črez 20, kar je pač najboljše znamenje, da društvo zelo napreduje. „Le naprej, naprej mladina, tebe kliče domovina !“ Žihpolje. V Dravo je šel 25. svečana popoldne ob 4. uri Ferdinand Krasnik p. d. Šmiderič. Našli so ga v vodi takoj drugi dan. Mož ni bil pri pameti in je vedno mislil, da ga preganja mati, ker ga je pred letom tožila, da ji je moral izplačati ženitno pogodbo. Pred nekaterimi dnevi je prejela njegova mati od svojega zastopnika zopet pismo, in mož je mislil, da bo moral zopet plačevati. 24. svečana so ga peljali v Celovec k dr. Herbstu, ki mu je dal zdravila. Domov pri-šedši je šel iz hiše, in ko so ga iskali, so našli v snegu le njegovo sled do Drave, njegov klobuk pa na bregu. „Oh, gospod," je odvrnila deklica, „moja mati sama me je izpodila iz hiše." Mladi kraljevič pa, ki je videl priti iz njenih lepih ust pet ali šest krasnih biserov in ravno toliko demantov, jo je prosil, naj mu pove, odkod ima to. Ona pa mu je začela pripovedovati celo prigodbo. Ker se mu je to lepo dekle tako neizmerno dopadlo, in ker je bil prepričan, da je tak dar vreden več kot najlepša dota, peljal jo je domov v palačo svojega očeta in se ž njo oženil. Sestra njena pa se je sčasoma tako pri-studila vsem ijudem, da jo je celo njena lastna mati izpodila iz hiše. Dolgo časa je blodila po svetu okrog, ko pa je nihče ni hotel sprejeti, našli so jo nekega dne mrtvo ob robu gozda ležati Smešniee. Nakupovalec: ,,’ak pa štou, de mòte ’oj sòme Folteje v štacuni? Al jih jemljete cfleis, al je to slučaj ?" Trgovec: „Štak je de,požinjaj, če zakličem le enbart: Folte! pa vsi začnejo delati ’akor de b’bli obsedeni." Našinec vpraša nemškutarja, kije bil od župana povabljen na „gulaž“, ker je z nasprotniki volil: „Ste dor fajn jedli snoči par pur-garmajstru?" Nasprotnik: „Per mej, to je bvo fajn! Za 40 peršon je bvo pripravljeno, prišvo nas je pa ’oj 20." Borovlje. (Naši denarni zavodi.) Slučajno mi je prišel v roke neki nam nasprotni list, kjer sem med drugim tudi čital lažnivi dopis o bivšem št. jakobskem županu in o tamošnji hranilnici. S tem se sicer ne bom pečal, ker je o tem itak že ,,Mir" pisal, ali nekaj me pa vendar sili, da tudi jaz napišem par vrstic, da bodo bralci „Mira“ spoznali, kaj so naši nasprotniki. V zadnjem stavku omenjenega dopisa se namreč hvalijo nemške, ali boljše bi se reklo, nemšku-tarske posojilnice, da je baje pri njih denar bolje naložen kakor v slovenskih, in da se je od naše strani uprizoril napad (Sturm) na nemško hranilnico v Borovljah, ki je pa bil srečno odbit. Menda gospodje mislijo, da je to že napad, da so se v novejšem času ustanovile za Slovence slovenske hranilnice v Borovljah in Podljubelju in se jih za to ni prosilo dovoljenja. Resnica je pa ta: Če vlagatelji vidijo, da se z njih denarjem kupujejo hiše, pa se potem podirajo in tam za drag denar zidajo druge, se pač ne moremo čuditi, da vhajajo k slovenskim posojilnicam. Ali če porok zastavi ženitovanjsko pismo (Heiratsbrief), in potem, ko je dolg z obrestmi vred popolnoma poravnan, zastave ne dobi nazaj, čeravno jo že štirikrat terja, in se mu reče, da se je pismo založilo (čudno, da se take važne reči ne shranjujejo v blagajni, ampak se kar tako založijo), mar so potemtakem krivi tudi Slovenci, da prihajajo stranke po svoje vloge, na katere morajo po četrt leta čakati, da se jim izplačajo? Je li to napad Slovencev, če izplačujejo pri svojih zavodih vloge takoj in naj so še tako visoke? Po njih mislih mogoče; ker če bi ne bilo naših hranilnic, bi jim morali Slovenci še nadalje svoj denar nositi, da bi se še nadalje ponašali z „Deutsches Kapital", kateri je pa v resnici le slovenski denar. Res je, da nemške posojilnice po slovenskih krajih vobče ne stojijo na posebno trdnih tleh. Da bi si opomogle, napadajo na eni strani naše posojilnice, da bi izgubile zaupanje; denar naših posojilnic naj bi romal v nemšku-tarske, da bi se malo opomogle; na drugi strani pa branijo nasprotniki svoje posojilnice po časopisih, da delajo javno mnenje, da niso na tako slabih nogah. Mnogo napadov je že doživelo slovensko ljudstvo, pa je vse pretrpelo in je spoznalo hinavstvo nemških liberalcev. Puščice, ki jih prožijo na naše zavode, bodo zadele njihove. Sveče. (Socialdemokrati na lovu.) V nedeljo, dne 23. februarja, so imelj rdečkarji iz Borovelj pri Adamu shod po § 2. Mislili so, da se jim bo posrečilo ujeti nekaj delavcev v svoje mreže, a njih trud je bil zastonj, dobili so jih le štiri, in še ti jim utegnejo uiti. Naši delavci so že dovolj modri, da se jim niso usedli na limanice; predobro že poznajo socialdemokrate, predobro že vedo, kako znajo socialdemokrati delavcem „pomagati“. Zato so že prej ustanovili svojo organizacijo, strokovno društvo, katero šteje nad sto udov. In ta strokovna organizacija prav lepo uspeva, in ima tudi že svoje uspehe. Delavci, ostanite svoji organizaciji stanovitni in ne dajte se od rdečkarjev zapeljati. Znajo imenitno govoriti, pogrevajo stare fraze, daje država kriva draginje, ker ne odpre meje, ker toliko denarja rabi za vojaščino. Malo osupli so zapustili Sveče, ker se jim ni prav posrečilo. Delavci, trdno stojte za strokovnim društvom! Sveče. (Zborovanja.) Zadnjo nedeljo, dne 23. febr., smo imeli kar troje zborovanj pri nas. Eno je priredilo naše strokovno društvo, eno c. kr. kmetijska družba za Koroško, in eno pa socialdemokrati iz Borovelj. Bistrica v Rožu. (Pogreb.) Umrl je uradnik Schuller, ki je že dalje časa bolehal. Pokopali smo ga ob precej številni udeležbi ljudstva v ponedeljek, dne 24. februarja. Zapušča vdovo s šestimi otroci. Št. Jakob v Rožu. Po rajnem, tukaj v Št. Jakobu v sredi svojih sorodnikov pokopanem Šimenu Janežiču je bila osmina v sredo dne 26. februarja. Cerkvenega opravila se je udeležilo mnogo domačinov, č. g. župnik Jožef Rozman pa je prišel iz daljnjih Črneč, ker se pogreba ni mogel udeležiti. Bog daj vsem jako dragemu in ljubemu rodoljubu Šimenu Janežiču večni mir ! Št. Jakob v Rožu. Za „Narodno šolo" so darovali: Jože Si ter, sodn. svetnik v Brežicah mesto venca dragemu prijatelju Šimenu Janežiču 15 K; Jož. Rozman, župnik v Črnečah mesto venca nepozabnemu očetovskemu prijatelju Šimenu Janežiču 20 K. Najiskrenejša hvala darovalcem ! Matej Razim, župnik. Vrba. (Volitve za kostanj sko občino) so se vršile v soboto 29. febr. Nasprotniki so delali z vsemi močmi in pri nabiranju pooblastil rabili sredstva, da bi se jih lahko sami sramovali; nobena laž jim ni bila pregrda. Da tudi našinci niso spali in so se pod vodstvom vrlega in neboječega, neutrudljivo delavnega, dobro znanega gosp. Vošpernika pripravljali na bitko, priča izid občinske volitve kostanjske trdnjave. Zmagali so našinci popolnoma v tretjem razredu; v drugem razredu pa je prišlo do srečkanja, ali žal, dobili so pri tem poleg dveh namestnikov le enega odbornika, nasprotniki pa tri. Tudi iz naše (Vrbske) občine imajo nekateri posestniki volilno pravico v Kostanj ah. Vedno nadlegovani od naših nemškutarjev, dali so sicer pooblastila, ali vodili so jih le za nos in kot dobri katoličani in Slovenci so jim na dan volitve pokazali „figo“, čeravno jih je eden teh agitatarjev par dni pred volitvijo prišel nagovarjat, naj ostanejo doma, dan se zamudi, škoda je za čas itd. Nič ni pomagalo, naši možje, polni prepričanja, da gre za pravično stvar, so, ne boječi se težavnega pota v Kostanje, oddali vsi osebno svoje glasove in posestniki pooblastil so te morali ohraniti v žepu. Vsa čast tem vrlim možem! Tako je prav, pokažite, da ste katoliški Slovenci! Povedati moram, da se marsikaterim v Vrbi dopade to možato postopanje in se smejijo nafarbanim, ki so se že hvalili svojega na videz uspešnega opravila, zdaj pa delajo dolge ^obraze. Št. Peter pri Grabštanju. (Nemškonacionalna olika.) Žalostna usoda je zadela našo faro. Zboleli so naš visokovredni gospod provizor Peter Serajnik, vsega spoštovanja vredni duhovnik. Bolezen — vnela se jim je možganska mrena — jih je z vso silo napadla in omračila jim pamet, tako, da se jim je začelo mešati. Da človek v tako žalostnem, nesrečnem položaju marsikaj stori in reče, kar ni prav, to ve vsakdo. In tako so tudi naš blagi provizor v svoji bolezni govorili in počeli to in drugo, česar bi ne bili, ko bi bili pri pameti. Vprašamo trezni, pametni svet, ali moremo zahtevati od umobolnega človeka odgovornosti za njegova dejanja v svojem prežalostnem stanu? Kdor bi kaj takega trdil, bi moral vzeti nase zavrnitev, da je sam večji norec, nego umobolni. In vendar se nahajajo med Šentpeterčani ljudje, in žalibog jih je precej, „prteni gospodje", kakor tudi nekatere ženske, katerim služi žalostni dogodek v vsakdanje pre-žvekanje, sumničenje in obrekovanje. Ne samo v fari, marveč tudi na daleč okrog obirajo in sodijo našega dobrega gospoda provizorja. To je menda plačilo za trud in ljubezen ubogega gospoda. Ti ljudje so mnenja — njih dejanje vsaj priča o tem — da se „od otroka in norca vse zve". Zato delajo tudi nesrečnega našega provizorja za njih besede in početje v žalostnih tre-notkih prepadenosti popolnoma odgovorne, češ, sedaj je prišlo na dan, kakšni so. Pa kaj se boš svet izven Št. Petra čudil? Nekateri liberalni šenpeterski prteni gospodje ne znajo drugega, saj je to „fortšrit!“ Sram bi vas naj bilo, ali vašo sramežljivost je že davno Krka v Dravo odnesla. Še en dokaz olikanosti in človekoljubja nekaterih Šentpeterčanov. Vsem poštenim sosedom kakor drugim, ki so bili navzoči, bode ostal za vselej v spominu groznožalostni trenotek, ko so ubogega, dragega nam gosp. provizorja odpeljali z rešilnim vozom v Celovec. Najtrdnejšemu in najhujšemu moškemu srcu je segal do dna njih klic: „0 pomagajte, pomagajte!" Solze so zaigrale pričam tega v očeh. Le zapitim, popolnoma propalim ljudem je služil ta pretresljivi, nad vse žalostni trenotek v posmeh in norčije. ,,Ga že imajo" se je izrazil neki olikanec (?) — in neki znan žganjar, čigar obnašanje je s „teletom“ precej v „žvahti“, je prav po svoji modrosti in maniri pri tej priči rekel: „Bi ja kna bu triba voza iz Celovca, bi ja naš vuz za tolate dobr biv." Svet, tebi prepustimo sodbo o takem početju. Mi, pošteni Šentpeterčani, kolikor nas je, se morebiti ne bodemo motili, da boš z nami vred zaklical: Fej ! J. V. a. Velikovec. (Naša sodnija in slovenščina.) Pred približno poldrugim letom se je pri obravnavi pri naši sodniji pripetila tukajšnjemu adjunktu, g. Bouvierju, sledeča jezikoslovna pomota: Vprašal je namreč nemščine nezmožno pričo tako-le: „Kdo ga je zunaj metal?" Priča na to ni vedela odgovoriti. Nato se je zadaj neka druga priča oglasila, ki je -vedela, za kaj se gre, in ki pozna znano kurzovsko slovenščino: „Kdo ga je ven vrgel?" Te besede je sodnik ponovil, in priča je odgovorila pravilno. To je jasen dokaz, da nemški kurzovci ne razločujejo med „zunaj metati" in „ven vreči", kar je vendar velikanska razlika. Zakaj ne dajo v slovenske kraje slovenskih sodnikov? Pred dobrim letom je semkaj prosil koroški Slovenec z najboljšimi kvalifikacijami, a dobil je mesto sodnij-skega adjunkta kurzovec iz Štajerske. Če pa pride kak Slovenec iz Kranjske ali Štajerske, je pa pri Nemcih hitro „privandranec.“ Velikovec. (Naša sodnija.) „Hranilnica in posojilnica" je že dvakrat zahtevala, da bi se prošnje za vknjižbo in vknjižbe rešile slovenski, toda vse zaman, dasi se je omenjeni denarni zavod skliceval na član XIX. drž. tem. zak. C. kr. sodnija, ki ima razločevati med pravico in krivico. sama noče biti pravična. Kako naj potem terja pravico od drugih? Kako naj ji Slovenci še zaupamo. Ni čuda, da ravno preprosto ljudstvo sodnijske gospode dostikrat popolnoma opravičeno kolne, ker ga ti gospodje ne razumejo. Sodnija je sama kriva. Gosp. državnega poslanca, Fr. Grafenauerja, pa prosimo, da porabi to o priliki na Dunaju. Velikovec. (Puncirani Hornbogner.) Zadnjič smo obljubili, da hočemo odgovoriti na Hornbognerjev članek v „Allg. Bauernzeitung“ z dne 7. febr. 1.1. Da bi ne bil v Malem Št. Vidu govoril zoper vero, kakor taji v omenjenem listu, ga je zavrnil že župnik č. g. V. Poljanec s svojim podpisom. Torej, to je pribito! Silno jezi Horn-bognerja, ker se mu je očitala »štiriletna učiteljska modrost11, ter se zagovarja, da je »osem let sedel na srednji šoli11 in da je pozneje »še štiri leta privatno študiral11, ter si »med tem časom pridobljeno učenost dal puncirati od c. kr. izpraševalne komisije11. Če je torej obiskaval osem let srednjo šolo, potem je bila ta srednja šola edino gimnazija, ker samo ta srednja šola ima osem razredov; ali pa je bil na realki, potem je pa moral ponavljati, ker realka nima osem razredov. Učiteljišče se ne računa k srednjim šolam. Če pa g. Hornbogner misli, da je učiteljišče srednja šola, s tem le pritrdi, da je vsako leto ponavljal. Drugič, da ne pozna postave, ki računi k srednjim šolam le: 1. gimnazije, 2. realke in 3. dekliške liceje. Ako je bil .osem let na srednji šoli, potem je menda napravil tudi maturo; toda p tej nič ne govori; če jo je napravil, potem mu je bila pot k boljši službi odprta. Mogoče pa je tudi, da se je ta gospod s svojo maturitetno učenostjo iz same ljubezni do preprostega slovenskega ljudstva posvetil učiteljskemu stanu, kjer mu v nepolitičnih (?) »Bauernvereinih11 lažje več koristi, kakor pa kot kak profesor ali doktor! Po drugi strani pa je mogoče, da g. A. Horn-bognerja pri maturi niso spoznali za zrelega, potem seveda ni mogel višje splezati. »Bolj dvomljiva kakor moja je“, tako piše dalje, »učenost mojega nasprotnika. Ta se je štiri leta na neki zakotni akademiji (bogoslovnim) poneumljal in je napravil svoje izkušnje pred eno tistih interesantnih komisij, ki nikoli ne pusti kakega kandidata propasti. Kar človek pomni, ni namreč tak »padec11 (slučaj) znan. Tako dobro se nam enemu ne godi.11 — Ako hoče ta učenjak o učenosti duhovnikov dvomiti, potem mu v brk povemo, da imajo kakor on (?) tudi vsi velikovški duhovniki osem let srednje šole, in sicer z maturo, eden celo z odliko. Torej so tudi ti delali zrelostni izpit pred „c. kr. komisijo11, ki ni nobena »zakotna akademija11. Ako pa imajo maturo, potem nikakor niso bili prisiljeni v »Winkel-akademijo11. Sicer pa so se morali na tej »Winkel-akademiji11 učiti ravnoisto, česar se učijo drugi sobrati na vseučiliščih. Kaj pa duhovniki morejo za to, da v Celovcu ni vseučilišča? Da bi pred to »interesantno komisijo11 nikdar^ nobeden kandidat ne propadel, je neresnica. Ge gosp. Horn-bognerju ni nobeden slučaj znan, potem se naj poprej informira, preden kaj piše v javnost. Toda za njega je že njegova »puncirana učenost11 zadosti, da, več ve, kakor »vinkelakademiki11. Da je ta njegova trditev neresnična, o tem lahko govori tako knezoškofijski ordinarijat, kakor tudi komisije za bogoslovske in župnijske izpite, pri katerih so celo propadli kandidati, ki so bili že prej odlikovani. Da uganja gosp. Hornbogner na zimski kmetijski šoli zares politiko, kar tudi taji, je tudi gola resnica. Samo še eno vprašanje: G. Hornbogner naj nam pove, kaj so duhovniki, kaj »farji11 (Priester, ^»Pfaffen11), ker prve čisla, druge pa sovraži? Če je pred c. kr. komisijo »punciran11, gotovo ne bo v zadregi! Spodnje Trušnje. (Kulturonosci.) Če zasledujemo naše shode in shode naših nasprotnikov, zapazimo velik razloček; dočim se pri naših shodih nudi ljudem prilika za izobrazbo in se navdušujejo za vse dobro in koristno, se na shodih nasprotnikov samo hujska proti sv. veri, duhovščini in Slovencem. Namen tega hujskanja pa je, pripraviti pot za bodoče deželnozborske volitve 1 udi pri nas so nasprotniki pred kratkim zborovali v St. Martinu v Brenčičevi gostilni. Neki tukajšnji zelo »študiran11 kmet je kvasil svoje stare čenče in slikal lepo prihodnost zlate svobode, kakor je sedaj na Francoskem. O sklepanju zakonov v starih časih je pa govoril, da raji ne poročamo. Zalibog, da ni bilo zraven moža, da bi ga bil odločno zavrnil. Upamo pa, da nam ne bo treba več dolgo čakati priložnosti, da pristrižemo zaničevalcem sv. vere politične grebene. Djekše. (Poziv!) Vi, g. Brugger, t. č. občinski tajnik na Djekšah, ste mene v neki družbi na Djekšah v vaši znani hvalevredni ljubezni do mene »posrednega začetnika kaznivrednega dejanja11 g. Jurija Gozelt, poverjenika vzajemne za- varovalnice v Ljubljani, imenovali. Da zopet ne rečete, da vas le tožim, poživljam vas s tem, da mi pred sodiščem svojo trditev dokažete, ali pa, da jo javno prekličete, ker bi vas moral drugače javno »lažnivca in obrekovalca11 imenovati. Karol Hraba, župnik in občinski odbornik. Želinje pri Velikovcu. (Sv. misijon.) Od 15. do 22. sušca t. 1. se obhaja v znani romarski cerkvi sv. Frančiška Ksaverija na Želinjah sv. misijon. Vodita ga znana dobra govornika, o. Donat Zupančič, provincijal, in o. Ladislav Haze-mali, oba kapucina iz Celja. Obe nedelji in na praznik sv. Jožefa so tri pridige, dopoldan dve in popoldan ena, ob delavnikih pa ena zjutraj in ena zvečer. Ker sp Želinje v središču, je pričakovati iz Šmarjete, Št. Jurja na Vinogradih, Djekš in Št. Štefana velike udeležbe. Dal Bog obilo uspeha in blagoslova! Važenberg. (Občinski parlament.) Zadnja seja našega občinskega odbora je bila zelo živahna in zanimiva. V sporazumu s cerkvenim predstojništvom se je sklenilo naprositi okrajno glavarstvo, naj^ se ne izvrši njegov odlok, da bi se moralo na Želinjah napraviti novo pokopališče, temveč naj isto ostane, kakor je bilo. Pač pa se bode, da ne bode treba novega pokopališča, od sedaj naprej po vrsti pokopavalo in ne tako, kakor dosedaj, ko imajo posamezne družine svoja grobišča. Hudo so se sprejeli občinski odborniki radi štri-holske ceste, ki je svoje čase bila v oskrbi občine, jo je pa v novejši dobp na svoje stroške popravljal rajni Racesberg. Želinjski odborniki so se potrudili, da so dobili večino, v manjšini so ostali možje iz Malega Šent Vida in eden iz Šmaijete. Ostro se je prijelo iste občinske odbornike, za katere se pri občinskih volitvah stori vse, da pridejo v odbor, svoje dolžnosti pa ne izpolnjujejo, ker ne prihajajo k sejam. Nekaterim ni prav, da oskrbuje posel občinskega sluge županov sin, župan pa trdi, da si za občinskega slugo izvoli, kogar hoče, in da je za svojega sina sam odgovoren. Torej tudi v našem parlamentu včasih, grmi in bliska. Št. Jurij na Vinogradih. (Še enkrat bauernverein.) V živo je zadel bauernverein-ovce velikovškega okraja, najbolj pa Hornbognerja, dopis od tukaj, kako je pri ustanovitvi bauern-vereina v Maiem Št. Vidu zraven drugih govornikov velikovški Hornbogner govoril o veri. Kje neki so možakarji stikali glave, je šentjurski župnik zvedel in kdo mu je vse to natvezel? S polenom po klerikalnem špijonu! Udari ga! — Kako je torej bilo? Pri omenjenem shodu je bil res pričujoč, a ne kot špijon poslan, temveč ker je bil povabljen in se zanima, neki mlad mož, ki je eden izmed istih redkih tukaj, ki veliko bere in je v politiki zelo udomačen. Res je isti župniku poročal o shodu. Da bi se pa župnik natančno informiral, se je prilično tupatam pogovarjal z raznimi sicer liberalnimi, vendar pa resnicoljubnimi moži, celo odborniki bauernvereina. Vsi pravijo, da ima šentjurski župnik dober nos, ki vse zbara. In isti fortšritlih možje so župnika natančno informirali. Eden je trdil, vse je bilo prav, samo Hornbogner bi naj bil v Velikovcu ostal. Zakaj je Nagelc njega s seboj prignal? Drugi pravi: Takšni, kot je bil Hornbognerjev govor, ne spada na shod za kmete. Vero naj razlagajo duhovniki. Tretji trdi: Hornbognerja ne bomo več klicali na bauernvereinske shode; ta nam vse skazi itd. Da se resnica prav spozna, je treba slišati oba zvona. Po tem se je župnik ravnal, in ko se je informiral, je poročal v »Miru11 o shodu. G. Hornbogner, kdo laže? Dokažite, da v Malem Št. Vidu niste po liberalnem receptu o veri govorili in zabavljali črez njene zastopnike! Dokažite, da niste hvalili francoskih razmer, kjer so vrgli križ iz javnega življenja. Ali se niste izrazili dovolj jasno nasproti nekemu duhovniku (hočete ime?): »Vi ne veste, kako jaz vaš stan sovražim.11 Protestiram proti lažem nasprotnikov, ki trde, da kmetu nasprotujem in ga sovražim. Nasprotovati kakšnemu jetičnemu bauernvereinu, ki kmete le zapeljuje k zapravljanju ter jih hujska, se še ne pravi kmeta sovražiti. Kako bi naj jaz bil nasprotnik kmeta, kmečki sin, ki sem prej delal in imel krvave žulje, kot marsikateri gospodič, ki še morda niti ovsa od pšenice razločevati ne zna. Med kmečkim ljudstvom živim, delim z njim žalost in veselje in iz srca želim, naj se kmet organizira, a na pravi podlagi. Liberalnim nakanam bom pa zmiraj nasprotoval, in če bi bil danes starček sivih las, bi vzel v vsako roko palico, bi šel od hiše do hiše in agitiral proti bauernvereinu, če bi bil tak kot ob ustanovitvi v Malem Št. Vidu. Poljanec. Trušnje pri Velikovcu. Govori se, da prirode pri birtu tukaj v kratkem shod socialdemokrati, ki v novejšem času grdo hujskajo delavce in posle zoper kmeta. Bauernverein, nastopi tedaj in pokaži svojo modrost! Žvabek. Kateri so si bili namenjeni, so se našli. Kramolčev Juri iz Št. Danijela nam je odpeljal Janeževo Tilko. Pri igri dne 9. m. m. sta se spoznala in črez 14 dni sta stala že pred oltarjem; pa naj še kdo reče, da si nista bila namenjena! Ženitovanje pri Luknarju je bilo prav veselo; pelo se je in igralo, med drugim tudi »Kmet in fotograf11; obilo smeha je povzročila neka »lutriš pridiga11. Hej, št. danijelski fantje, ki imate tako lepe glasove, ustanovite si pevsko društvo, ne bo vara žal, samo malo korajže treba. — Tako je bilo veselo, da je trdil vseh muh polni Plodrov Miha, da na sodni dan ne bo tako luštno. Na krasno ovenčanih vozovih so se odpeljali svatje z novo gospodinjo v vedno solnčni Št. Danijel. Kotlje. (Razno) Dne 23. febr. smo imeli pri nas veselico, na kateri sta se igrali dve igri, ki sta se jako dobro obnesli. Ljudstva je bilo v dvorani polno in bili so vsi izborno dobre volje. Šaljiva pošta pa je bila res šaljiva. — Fantje in dekleta delajo res imenitno in vrlo napredujejo. Za gospodarje pa bode treba še gospodarske združitve. če hoče dandanes kmet napredovati, mora biti združen. Skupno si naj nabavijo razne stroje in gnojila. Občina si je že kupila čistilnik za žito, katerega se pa kmetje žalibog le malo poslužujejo. Rabili bi tudi nekaj travniških bran in umetnega gnojila. Tudi pri živinoreji bi si lahko pomagali, ko bi stopili skupaj. Redili bi potem lahko lepo plemensko živino, ki bi nam nesla lepih dohodkov. Imeli bi vedno lahko dovolj bikov plemenjakov. Upam, da se bode to dalo kmalu doseči. — Vzeli so nam učitelja, g. Petra Močnika, ki je bil tudi naš občinski tajnik, učitelj, kot jih je malo, katerega je ljubilo vse. Na njegovo mesto je prišel trd Nemec, Jak. Miiller, protestant. Žalostno, da se moramo zadovoljiti s takimi vzgojitelji in jim izročati svoje otroke v vzgojo. Železna Kapla. (Novo društvo.) Dne 23. t. m. vršil se je pri nas ustanovni shod »Kat. slov. izobraževalnega društva11, katerega je otvoril g. Alojzij Prušnik. Dasiravno se zaradi nekih zaprek. ki pa so sedaj hvala Bogu premagane, nameravani shod ni mogel dovolj razglasiti, je bila udeležba vendar povoljna. Pristopilo je nad 70 udov, ki so izvolili odbor, č. g. župnika A. Aplena in g. župana Piskernika za pregledovalca računov, in določili članarino. Popoldan se je odbor sestavil sledeče: Andrej Rapol, predsednik; Anton Piskernik, podpredsednik; Vincenc Pečnik, tajnik; Jak. Rizelnik. tajnikov namestnik; Jos. Piskernik, blagajnik; Juri Lipuš, blagajnikov namestnik; Franc Prušnik, knjižničar. Izvoljeni odbor nam je porok, da bo toliko potrebno društvo uspevalo; in nizka članarina nam daje gotovo upanje, da se bo število udov do 7. sušca, ko se društvo preseli v svoje nove, res primerne prostore, najmanj podvojilo. Železna Kapla. (Zahvala.) Odbor »Kat, slov. izobraževalnega društva11 se s tem najiskrenejše zahvaljuje slavni »Družbi sv. Mohorja11 in »Slov. Matici11 za knjige, ki sta jih v tako lepem številu (58, oziroma 24) blagovolili darovati omenjenemu društvu. Bog plati! Prevalje. (Nemčurska nestrpnost) Ker se je v nedeljo, dne 23. februarja, uprizorila v sosedni Črni znamenita igra »Rokovnjači11, smo tudi v Prevaljah nabili nekaj tozadevnih tiskanih vabil. Ali glej! Vabilo pred pošto je izginilo takoj že dan navrh. Iztrgala ga je brezdvomno nemčurska roka. Tu se je zopet enkrat pokazala v živi luči nečuvena nestrpnost in ošabna zagrizenost naših hajlovcev. Nedolžno slovensko vabilo k igri, ki nima niti trohice politike na sebi, jim ne da miru. Enakih nemških vabil kar mrgoli na stenah po Prevaljah. Ali kdaj pa je še prišlo kakemu Slovencu na misel, da bi katerega iztrgal. Slovenec ima pač desetkrat več pameti v glavi kakor pa radikalni Nemec, oziroma nemčur. Smešno! Ena sama uboga slovenska črka ga tako neusmiljeno bode v oči, da je ne more pogledati; razkosati jo mora v male kosce. Najprisrčneje čestitamo k taki napredni kulturi. Heil fortšrit! Iz slovanskega sveta. Praga. Na pustno nedeljo je bil tukaj ob velikanski udeležbi pokopan slavni in veliki pesnik češki, Svatopluk Čech. Pogreb je pokazal, kaj je bil ta mož svojemu narodu, kaj je narod izgubil ž njim. Iz vseh krajev čeških, daljnjih in bližnjih, so prihiteli, da izkažejo nesmrtnemu pesniku zadnjo čast. Bili so zastopani vsi sloji ljudstva brez ozira na osebno prepričanje, prišli so visoki dostojanstveniki in učenjaki, prišli pa so tudi delavci žuljavih rok, udeležila se je pogreba velika množica društev, bila so zastopana tudi vsa slovanska dijaška društva; vsi so bili ta dan edini v misli, da spremljajo zaslužnega in nepozabnega moža k večnemu počitku. Sva-topluk Čech je dovršil ravnokar svoje 62. leto. Živel je že dalje časa v svoji prijazni vili v Troji, odkoder je imel lep razgled po zlati, stostolpi Pragi, kojo je tako iskreno ljubil. Še nekaj ur pred svojo smrtjo, ki je prišla tako nenadoma in je pretresla ves češki in slovanski svet, je pisal svoje najnovejše delo: „Rohač ze Siona.“ Češki narod je v njem izgubil res enega svojih največjih mož. Vseh 40 let svojega literarnega delovanja je imel Svatopluk Čech pred očmi le en veliki cilj: povzdigniti svoj narod, kateremu je bil vdan s celim srcem, na višjo stopinjo omike in izobraženosth In to se mu je tudi posrečilo v polni meri. Čech je poznal svoj narod do dna, vedel je za njegove odkrite in tajne rane. Imel je to srečo, da mu je govoril k srcu vedno tedaj, kadar je bil najbolj sprejemljiv za to; znal mu je govoriti tudi vedno v primerni obliki. Včasih mu je zapel nežno, dr'obno pesem, polno globokih, idealnih teženj, včasih mu je v kratkih, humo-ristično-satiričnih črticah pokazal pot, po kateri zna stopati, a kadar vse to ni pomagalo, tedaj so donele njegove besede mogočno kakor grom, tedaj je svaril in opominjal z resnimi in težkimi besedami. Velika zasluga Čechova je tudi, da je ugladil in izpopolnil svoj materni jezik v prozi in pesni. Učil se je pri svojem narodu, poslušal ga, kako govori in pisal potem tako, zato so ga tudi vsi razumeli. Gotovo mu bo zato češki narod vedno hvaležen. Zasebno življenje pesnikovo je bilo jako skromno, živel je edinole svojemu delu, svojim idealom in svoji neskončni ljubezni do svojega naroda. Sedaj počiva ob strani drugega velikega pesnika češkega, Julija Zeyerja, na višehradskem pokopališču tik Prage. Bodi mu zemljica lahka! Torba za nasprotnike. Dobernik proti cesarju. 26. februarja je bil pri cesarju običajni dele-gacijski obed. Izmed drugih poslancev, ki so bili izvoljeni v delegacijo, je bil prisoten tudi poslanec Dobernig. Vladar je izrazil nasproti predsednikoma obojestranskih delegacij, dr. Bela Ba-rabasu in dr. pl. Fuchs, željo, da naj bi se obravnave delegacije hitreje vršile. To je pač želja vsakega državljana in poslanca ki mu je na srcu korist države in volilcev. Vladar z izgovorjeno željo tudi nikakor ni hotel delegatov karati, ampak so bile njegove besede prav naravna izjava osebnega pogovora. Gospoda Doberniga je menda pa bolelo, ker presvetli cesar to pot ni hotel nagovoriti nemških poslancev, ampak se je pogovarjal s slovanskimi, tudi z gosp. dr. Šušteršičem. Cesar je z zadovoljstvom poudarjal, da so se volitve na Kranjskem mirno izvršile. Pristavil je, da so bile povsod velike večine in izrekel je tudi nado, da pride sedaj v deželnem zboru do sporazumljenja. Dr. Šušteršič je odgovoril, da je opažati nagnjenje k sporazumljenju na vseh straneh in pristavil, da se bodo potrudili, da se sporazum-Ijenje doseže, nakar mu je cesar odgovoril: ,.0 tem sem prepričan.“ Morda g. Dobernik tudi ne more pozabiti, da je bil odlikovan g. Grafenauer, ne pa on ali kateri drug nemškonacionalni poslanec. Zato pa se je mož obregnil v delegaciji nad osebo presvetlega cesarja. Nasproti želji Nj. Veličanstva je poudarjal, da so itak v delegaciji vsi po svojih močeh delali, in da ima tudi on neko željo: „Želja, ki jo v imenu več svojih tovarišev prav izrecno tukaj izrazim, je: Nj. Veličanstvo naj v bodoče pri cerklu nima političnih pogovorov, zakaj njegova oseba nam je prevzvišena, nego da bi zaslužila, da se izrablja v nacionalne namene.14 Take nauke so dajali presvetlemu cesarju g. Dobernig, poslanec celovškega mesta, ki bi tako radi postali sekcij-ski načelnik v ministrstvu. Po taki poti pa ne bo šlo. Predsednik avstrijske delegacije, dr. pl. Fuchs, je gosp. Doberniga zavrnil z besedami: „Menim, da nobenemu od nas ne pristoja, Nj. Veličanstvu v tej zadevi dajati navodila.44 Živahno, dalje časa trajajoče odobravanje je sledilo predsednikovi izjavi. Ko je bičal g. Grafenauer v zbornici krivice, ki se nam godijo na Koroškem, so pisali nemškonacionalni listi in neizogibni „Štajerc“, da Grafenauer sramoti svojo domovino. Čudni nazori! Ali je nemškonacionalno, nam sovražno uradništvo, ali je naš, koroškim Slovencem skrajno krivični šolski sistem naša domovina? Tako domovino prepuščamo modremu in hinavskemu „Štajercu“ in „Bauernzeitungi44. Naša domovina nam je gruda, ki so jo stoletja obdelovali koroški Slovenci, naša domovina je zemlja, ki je orošena s krvjo koroških Slovencev v boju proti Turkom, naša domovina so naše gore, po katerih se razlega zvočna pesem slovenskega pastirja, so doline, po katerih zamišljeno stopa za oralom slovenski kmet trpin, so gozdovi, ki šepečejo zgodbo davnih srečnejših dni, ko smo si koroški Slovenci sami volili kneze in še niso vladali v goratem Korotanu naši zatiralci; naša domovina je ljudstvo, ki veselo prepeva slovenske koroške narodne pesmi, ponižno moli svojega Boga in otresa stoletni jarem krivic. Vse to je naša domovina! In vladar te naše domovine je presvitli cesar. „Štajerc“, „Bauernzeitunga“ in „Freie Stimmen44 imajo pa domovino drugačne vrste; zato pa je hotel g. Dobernig dajati našemu vladarju lepe nauke. Zadel pa je ob odpor pri drugih poslancih in je drugi dan preklical svoje „nauke“. Poslano. Odkar je naznanjeno moje Najvišje odlikovanje širši javnosti, stopila je ta zadeva na trg vsake prilike. Govorilo se je in se še govori o njej na cestah, v pisarnah, v gostilnah, pri že-nitninah, na sejmih, sploh skoraj pri vsaki količkaj in kakorsibodi dani priložnosti. Da je govorilo o mojem odlikovanju tudi časopisje, je naravna potreba, a je tudi znamenje časa. Da so se povodom tega izrednega dogodka zaganjali moji — ali naši — nasprotniki v mojo osebo, ter študirali moje zasluge, me zelo veseli; kajti naš prvoboritelj, Andrej Einspieler, je dejal: „Zdaj smo že nekaj dosegli, ker nasprotniki o nas pišejo.44 Imel je prav. Kako odlikovanje kot slo-vensko-koroški politik pa je on ravno tako malo pričakoval kot jaz; kajti brez vsake hvale smem trditi, da v političnem življenju na Koroškem nihče ni c. kr. vlado še tako trdo prijemal, kot ravno A. Einspieler in jaz. Njegovo ime je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini koroških Slovencev; jaz pa bom našim narodnim nasprotnikom zaslužil še marsikatero neprijetno uro. O tem naj so prepričani! Drugih zaslug za naše nasprotnike nikdar ne bom imel. Ta boj se pa šele začenja in moje zasluge začele so se dne 19. grudna 1907 v državnem zboru. To sem omenil raditega, da kak nemškonacionalec lažje dobi ono stavo, katero so „Freie Stimmen44 razglasile iz celovške okolice za tistega, ki je v stanu imenovati moje zasluge. „Vsi sicer teko, a le eden stavo dobi44 — pravi sv. Pavel. Omenjati moram končno še en list, kateri nam stoji nekoliko bliže kot „Bauernzeitung44 in „Freie Stimmen44, to je „Korošec“ z dne 28. m. m. Ta list imenuje moje odlikovanje „borno“, poniževalno za vse koroške Slovence44 in vpraša: „Ali ni hotela morda udariti sl. vlada s takim „odli-kovanjem44 ves koroški narod slovenski?44 „Ali ni morda celo hotela s tem pred svetom pokazati, da se ji na poslanca, ki sedi v vladnem Šušteršiče vem klubu, ni treba bolj ozirati in ravno tako tudi ne na narod, ki ga zastopa44 in konča: „Kje je naš ponos?!44 Obenem pa izjavlja ta list: „Res je pa tudi, daje bil predlagan za višje odlikovanje, katerega pa ni dobil.44 Temu listu odgovarjam: Zlati zaslužni križec s krono sem sprejel, in dne 2. t. m. pripel mi ga je naš domači g. župan na prsi. Torej ne kak gosp. okrajni glavar, ampak naš gospod župan! Ali veš, „Korošec“, kaj to pomeni? V tem leži znak mojih zaslug. Če se zdi gospodom okoli „Korošca“ moje odlikovanje „borno44, naj pomislijo: „Kdor malega ne časti, velikega vreden ni!44 Ako pa je „Korošec“ prepričan, da sem bil predlagan za višje odlikovanje že sedaj, me to le veseli, saj je to tedaj znamenje, da se od gotove strani priznavajo moje zasluge še v višji meri, ter da mi je treba tudi zanaprej — govoriti samo resnico, — in želje „Korošca“ se bodo izpolnile. Da bi pa bilo moje sedanje odlikovanje za koroške Slovence ,,poniževalno44, to še pisec omenjenega članka v „Korošcu“ sam ne verjame. Če je „poniževalno44 tudi za me, je to popolnoma moja stvar. Razširjati pa med narodom tako „Gutenbergovo44 hrano, je nepošteno. Grafenauer, drž. poslanec. Poglavje za delavce. Prevalje. Nekateri rdečkarji ne poznajo ljubezni do'svojih tovarišev delavcev. ^Pri nas še na cesti nisi varen pred njimi. Če sediš mirno v gostilni, se ti bo kmalu približal rdečkar in te bo nahrulil, zakaj da nisi rdečkar. Če bo pa kdo pretrpel od socijev toliko, kakor je pisec teh vrstic, bo pač dobro preudaril in se bo premislil, preden jim bo sedel na limanice. Pri nas je dovolj delavcev, ki so doživeli pri socialdemokratih žalostne izkušnje, in zato ne trobijo več v njihov rog. Prepričan sem, da bo še marsikaterega pamet srečala, da jim bo obrnil hrbet, kar iz srca želim. Upam pa tudi, da bomo imeli na cesti in v gostilnah pred rdečkarji zanaprej mir. Ljubezen in mir naj bi vladala med de- lavci; le tako bi si mogli svoje stanje izboljšati, kar pa socijem menda ni na srcu. Gospodarske stvari. Licenciranje takih plemenskih bikov, ki se spuščajo k tujini kravam za plačo ali brezplačno, se bo vršilo letos v sledečih krajih in sledečem času: (Nadaljevanje.) IX. Pliberk v: 1. Sp. Libučah (Birt) 22. aprila, ob 10. uri predpoldne. 2. Šmihelu (trg) 22. aprila, ob 3. uri popoldne. 3. Pliberku (Marof) 22. aprila, ob 5. uri popoldne. 4. Loncivasi (Birt) 23. aprila, ob 10. uri predpoldne. 5. Švabeku (Klemen) 23. aprila, ob 3. uri popoldne. 6. Libeličah (pri pošti) 24. aprila, ob 9. uri predpoldne. 7. Kotljah (obč. urad) 26. aprila, ob Va9. uri predpoldne. 8. Guštanju (Brundula) 25. aprila, ob 11. uri predpoldne. 9. Prevaljah (živinski trg) 25. aprila, ob 2. uri popoldne. 10. Št. Danijel (Stožir) 27. aprila, ob 10. uri predpoldne. 11. Možici (Kraut) 28. aprila, ob VglO. uri predpoldne. 12. Črni (trg) 28. aprila, ob 1I22. uri popoldne. Spomladmi dela na deteljišču. Kakor travnike, tako kaže tudi deteljišča z brano prevlačiti, kakor hitro se zemlja dosti osuši. Posebno bi bilo prav, starejšo lucerno dobro pobraniti, da se izruje plitvo vkoreninjen plevel in zrahlja površje zemlje. Pa tudi druga detelj išča je pre vlačiti z brano. Za tako delo je travniška brana najboljša, ker poravnava obenem tudi nastale krtine. Nekaj o kurah. Vse premalo se upoštevajo v našem gospodarstvu kure, ki bi našim kmetom lahko prinašale več dobička, če bi si ga znali pridelati. Zato hočem tukaj kratko navesti najvažnejše nauke, po katerih se mora vsak ravnati, če si hoče zboljšati perotnino in povečati dohodke. Da si priredimo pridnih kur, moramo najprej gledati na to, da damo za valjenje kuram samo jajca od kur, ki veliko nesejo, in ne od takih, ki slabo nesó. Le potem moremo upati, da bodo tudi mlade kure dobro nesle, in slabo neseče se polagoma odstranijo. Skrbeti pa moramo tudi, da petelina ne jemljemo iz domačega plemena, ampak iz drugega, tujega, da si ohranimo dobre lastnosti naših kur; če so namreč petelini, eden za drugim, domače prireje, se lahko in skoraj vedno zgodi, da se kure izpridijo. Množino in velikost jajc si razen dobrega plemena zboljšamo tudi z dobro krmo. Kure naj se krmijo z nepokvarjenim ječmenom, pšeničnim ali ovsenim zrnom. Posebno oves da jajcu prav prijeten okus in zato se najbolj priporoča, posebno ker je še najceneji. Ne smejo se pa krmiti s koruzo, ker po koruzi kure ne nesó in jajca dobé neprijeten oljnat okus. Od oktobra pa do aprila naj se krmi še pridene zdrobljene kosti, jajčeve luščine, vedno nekoliko poparjenega deteijnega ali senenega drobca in kuhanega krompirja. Da so jajca več vredna, morajo biti sveža in čedna. Zato moramo pridno pobirati iz gnezd, po večkrat na teden. Za podložek naj bi se ne puščala kurja jajca, ampak priporočal bi jajca iz porcelana — dobé se pri „Mlekarski zvezi44 v Ljubljani. Pobrana jajca se hranijo na hladnem in ne zaduhlem prostoru. Če jajca ne rabimo za valjenje, odstranimo petelina od kur, ker so neoplojena jajca bolj trpežna. Še nekaj zapazimo pri reji kur, da namreč pogine mnogo piščet vsled hitre rasti, takoj, ko se izvale. Letajo in se šopirijo, kot bi jih zeblo. Taka piščeta moramo takoj dejati na topel prostor in jih krmiti s kuhano ržjo in z razmočenim belim kruhom. Ako se bomo ravnali po teh naukih, smo lahko prepričani, da nam kure ne bodo nesle na leto samo 70 jajc, ampak 120, 150, da 200. Če ima kateri mogoče 17 kur in 1 petelina, če mu vsaka kura nanese — no reciva — 120 — v resnici gotovo več — jajc na leto, in če vsako jajce računava povprečno samo po 6 vinarjev, dobi vsako leto za jajca najmanj 122'4 kron, v desetih letih že 1224 kron — že lep izkupiček. Z malim delom se zasluži ta denar, ki pa pokrije marsikatero domačo potrebo. Kake svinje so najboljše za pleme? Krave s tretjim teletom dajejo največ mleka in naj lepša teleta. To je znana stvar. Slično je tudi pri svinjah. Svinje s tretjim gnezdom dajejo največ praset in najboljša praseta. V tej starosti so namreč svinje najbolj razvite in za pleme najbolj sposobne. To .vedo prav dobro izkušeni pra-šičerejci in zato puščajo svoje svinje po 2 do 4 leta za pleme, in če so svinje posebno rodovitne in posebno dobre dojivke, tudi še dalje. Vse drugače pa ravnajo po krajih, kjer je reja plemenih svinj malo razvita in kjer se šele vpeljuje. Tam najdemo pogostoma, da se svinje večkrat že po prvem porodu opitajo in pokoljejo. To ravnanje se ne da odobravati, ker je za napredek réje naravnost škodljivo! Pri taki reji ni mogoče priti do ugodnih uspehov in do posebno lepih prašičev. Kajti s tem, da jemljemo za pleme zmeraj le praseta iz prvega gnezda, in da ravnamo dosledno tako, da rabimo namreč mlade svinje le po enkrat za pleme, s tem slabimo rejo od roda do roda. In če smo še tako neprevidni, da spravljamo svinje prezgodaj k merjascu, recimo v starosti 7 ali 8 mesecev, kakor se to pri nas prav rado zgodi, potem ni nič čudnega, če ostanejo živali majhne rasti in če se pokažejo razni neuspehi pri prašičih. Ne vodimo tedaj premladih svinj k merjascu in glejmo tudi na to, da pridržimo dobre svinje po več let za pleme in da jemljemo za pleme raje praseta iz poznejših gnezd. Svinje, ki so imele prasce, pa se je pokazalo, da niso dobre plemenke, ker so premalo rodovitne ali pa slabe dojivke, naj se spitajo in zakoljejo. Take prašiče pa, ki so nam povrgle mnogo in lepih, krepkih, zdravih praset, spravimo še drugo in tretjekrat ali še večkrat, ker imamo od njih pričakovati veliko dobička! Lucerna (nemška detelja) se po Koroškem še malo uporablja, dasiravno bi v mnogih krajih prav dobro uspevala. Lucerna mora imeti globok, težak svet in ne trpi mokrote v podzemljišču. Če pomislimo, da daje na leto 4 do 5 košenj in je zlasti za molzne krave izvrstna krma, ter vztraja 10 do 15 let, je pač vsega priporočila vredna, seveda v ugodnih krajih. Vročina in suša ji ne škodujeta, občutljiva je pa proti plevelju. Zato je priporočljivo staro lucerno gnojiti s superfosfatom, kalijevo soljo ali gnojnico, hlevni gnoj pa, kolikor mogoče, opuščati. Semena so se obnesla francoska in ogrska, manj pa laška, amerikanska in ruska. Za eden hektar posetve se potrebuje 25 kg. Društveno gibanje. Celovec. V nedeljo, dne 8. t. m., ima Slovensko krščansko socialno delavsko društvo" svoje mesečno zborovanje ob 5. uri popoldne v prostorih gostilne pri „Zlatem studencu" (Lid-manskega ulica). Govorita g. dr. Fr. Cukala in g. J. Vaj nc eri, vmes svirajo tamburaši. K obilni udeležbi vabi odbor. v Fodsinjavas. „Kršč. soc. pevsko in delavsko društvo za Podsinjovas, Bistrico in okolico" priredi v nedeljo, dne 15. sušca, ob 4. uri popoldne v gostilni pri Gašparju v Podsinjivasi svoj letni občni zbor. K obilni udeležbi vabi odbor. Št. Janž. V nedeljo, dne 15. sušca, ob 5, uri popoldne bode ustanovni občni zbor , Slov. kat. izobraževalnega društva" v gostilni pri” Gašparju v Podsinjivasi. K obilni udeležbi vabi sklicatelj. Velikovec. Slovensko katoliško izobraževalno društvo „Lipa“ priredi prihodnjo nedeljo, dne 8. marca t. L, ob '/^4. uri v „Narodnem domu" svoj redni letni občni zbor s sledečim sporedom: 1 Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev odbora, 5. govor in 6. slučajnosti. Vse ude in prijatelje društva, posebno Šmarječane in Želinj-cane z ozirom na važnost tega občnega zbora, vabi k obilni udeležbi odbor. Književnost in umetnost. Druga številka „Slovenskega Branika" je izšla. Vsebina je zelo zanimiva ter obsega sledeče: Sprejem. — Zadnje in predzadnje ljudsko štetje na Koroškem. Šolski učenci za družbo sv. Cirila in Metoda. — Krmin in okolica. (Kul-turno-narodopisna črtica.) Družba sv. Cirila in Metoda. — Zamejni Slovenci. — Iz narodnega bojišča. — Obrambno delo naših bratov. — Kaj delajo naši narodni nasprotniki? — Slovstvo. V založništvu «Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev" v Gorici je izšla knjiga „ V tisi s prvega zadružnega shoda na Dunaju 1. 1906 z ozirom na slov. zadružništvo." Spisal Svetoslav Premrou, vodja in revizor «Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Gorici." Knjiga podaje več, nego bi pričakovali po naslovu. Kdor se hoče z zgodovino zadružništva na Slovenskem natančneje seznaniti, naj si jo naroči. (114 str.) O vprašanju samoosvojitve koroških posojilnic sodi pisatelj sledeče: „Dasi se samoosvojitev dejanski še ni izvršila, je vendarle pričakovati, da bodo tudi Korošci v najbližji bodočnosti mislili na svojo krajevno centralizacijo, ker le tako jim bo mogoče zadružništvo potrebam primerno pospeševati." 1. Divja rožica. 2. Slovenskim mladenkam. Za ženski dvospev in klavir; uglasbil Hrabroslav Volarič. Op. 12. Cena 1 K 50 vin. V Ljubljani, 1908. Tiskala Učiteljska tiskarna. Založila Frančiška vdova Volaričeva. (13 str.) Prav snažno avtografirani zvezek z dvema napevoma na Jenkovo besedilo nas je prav razveselil. Kakor vobče Volaričeve skladbe, sta tudi ta dva napeva zložena v lahkem narodnem tonu, ljubka, preprosta in prijetna za slovensko uho. Zlasti «divja rožica" bo razveselila vsakega, ki ne strpi moderne dekadenčne glasbe. Naročbe se naj naslavljajo na gospo Frančiško Volaričevo v Gorici, Via St. Antonio št. 12. Najbolje bi bilo naročati kar po tri zvezke za dve pevki in spremljevalca na klavirju. Kaj je novega po svetu. Državni zbor bo zopet sklican 17. marca. Kvartanje v levji kletki. «Slovenec" poroča iz Ljubljane zanimiv dogodek. Pretekli teden je obljubil visokošolec Germ, da bo šel s cirkusovim ravnateljem Kludskyjem v levovo kletko, kjer bo ž njim kvartal pil šampanjca. Dne 1. t. m. je izpolnil obljubo. Šel je med leve, igral z ravnateljem partijo taroka in izpraznil več čaš šampanjca, napil nazadnje tudi enemu levu, stopil pri tem tik do njega ter mu izlil ostanek v čaši na grivato glavo. Koncem točke, ki je trajala četrt ure, so levi in tigri lepo defl-lirali mimo pogumnega g. Germa, ki ga je ravnatelj Kludsky slavil v navdušenih besedah. Gledalci so mu prirejali živahne ovacije. Na Dunaju se je vršil 25. februarja ustanovni shod slovanskega komiteja. Slovanski komite pomeni zvezo vseh slovanskih akademičnih društev na Dunaju v svrho medsebojnega spoznavanja po ožji osebni zvezi, kakor predavanjih, ki jih bo prirejal komite, drugi njegov namen pa je olajšati skupne nastope slovanskih dijakov na Dunaju, v prvi vrsti, kadar se gre za obrambo naših pravic. Odziv je bil prav povoljen, ker se je ustanovnega shoda udeležilo po svojih delegatih 23 slov. akad. društev. V odboru so zastopane najrazličnejše narodnosti: 1 Poljak (predsednik), 1 čeh, 1 Slovenec, 1 Srbohrvat in 1 Rusin. Iz Amerike nam piše iz West Allis, Wis. č. g. J. Smolej: Prijatelj g. Meško mi je pisal, naj se kmalu zopet v «Miru" oglasim. Naj se mu želja izpolni. Kakor sem poročal že zadnjič, smo Slovenci pridno na delu. Daši je kriza tudi nas prav dobro potipala, tako da so bili dobri dve tretjini ljudi brez dela, smo vendar župnišče ta teden dokončali. Cerkev bode konec meseca pod streho. Ker nadškofa Messmerja ne bo tu, — odpotuje v Rim — naprosili bomo enega slovenskega škofa, da nam pride cerkev blagoslovit. Hvala Bogu, stroške^ ki znašajo nad 130.000 K, smo polovico že plačali. Ostanek pa bomo tudi z božjo pomočjo. Naš dosedaj raztreseni narod — vsaj ga je tu približno 6000 — se bo sčasom zbral, tako da že sedaj mislimo na zidanje slovenske šole, če bomo le dobili slovenske sestre. Te manjkajo po vseh slovenskih naselbinah razen v Joliet-u, kjer posluje č. g.'Šusteršič. Kaj dela naš narod? Najbolji so Štajerci in Dolenjci. Korošci? Kar sem pisal zadnjič, ponavljam še danes, izvzetih deset družin, ne veljajo nič. Nemec doma, Nemec hoče biti tudi tu, dasi ga pristen Nemec zaničuje. K slovenskim društvom nočejo pristopiti, pač pa so pri društvu «Edelweis", ki pa ima docela prostozidarske namene in za predsednika tudi prostozidarja. In kdo je kriv? To mi pripoznavajo tovariši župniki, Nemci in Angleži, edina krivda so naše avstrijske, oziroma koroške šole. Nahajajo se tu Korošci, ki od cerkve sploh nočejo ničesar slišati, ki niti otrok ne dajo krstiti. Žalostna istina! Hočejo pač tudi tu v «prosti Ameriki" biti tako modri, kakor so bili v starem kraju. Vendar pa upamo, da se tudi ti s časom izpreobrnejo. Veselje je zavladalo, ko smo zvedeli, da je slavni Oraš zlezel pod klop. «Mir" bo dobil nekaj naročnikov, tudi k Mohorjevi družbi nas bo pristopilo kakih 40 do 50, a s časom nas mora biti 200. Vsak začetek je težek, po- sebno je bil tu, ko smo začeli vse v najhujšem času ob finančni krizi, ki je sicer še ni konec, vendar upamo, da se v par tednih obrne vse na bolje. Kar bi pač bila tu ena glavnih potreb, bi bil še drugi duhovnik. Tudi na tega upamo mi, še bolj pa 1000 Slovencev v Sheboygan, ki je 84 kilometrov oddaljen in ga oskrbujem sedaj iz West Allis-Milwaukee. Menda se bo vendar kdo našel, vsaj se bo naš nadškof po slovenskih pokrajinah oglasil. Ko bo kaj posebnega novega, se zopet oglasim. To vam še povem, da bomo dali delati glavni oltar pri g. Progarju v Celovcu, sedanjega mi je podaril neki Anglež. — Št. Jakobčanom pa mislijo poslati naši narodnjaki o Veliki noči pirhe. Znancem in prijateljem pozdrav! Rev. John Smolej. Zavarovanje zoper nezgode, katero je vpeljala naša država dne 28. decembra 1887, je sprejelo tekom 20 let 913.778 naznanil o nezgodah svojih članov. Priznalo jih je pa samo 272.199! Sploh ni slišati pohvalne besede o tem zavarovanju. Boljše upanje nam je prinesel Luegerjev jubilejni predlog o obligatnem starostnem zavarovanju. Stiiselj pomiloščen. Poroča se, da je ruski car na smrt obsojenega branitelja Port Arturja, generala Stoslja, pomilostil na enoletni zapor v trdnjavi. Stoslju, ki je reven, se bo prepustila pravica na pokojnino, ki jo bo car določil. Nasi obsojen. Bivši laški minister Nasi je bil 24. t. m. od državnega sodnega dvora v Rimu zaradi znanega poneverjenja državnega denarja obsojen na 11 mesecev in 20 dni zapora in je izključen za 4 leta iz vseh javnih služb. Ne v Ameriko! V teku zadnjega tedna se je vrnilo iz Amerike 8000 delavcev na severno Češko. Pozabili so, da v obrtnih okrajih ni najti več dela. Tovarne še naprej zapirajo in beda je med delavstvom nepopisna. Napad na perzijskega šaha. Na perzijskega šaha se je izvršil bombni napad. Dve bombi so priletele raz hišno streho v neki ozki ulici, kjer se je vozil šah. Ena se je razletela v zraku, druga pa v bližini šahovega avtomobila na zemlji. Ubile so dvanajst ljudi, vojaki pa devet sumljivih. Avtomobilov vodja in kakih 20 oseb je ranjenih. Šah ni bil v avtomobilu, ampak se je peljal z vozom nekoliko za avtomobilom. Takoj po napadu je stopil iz voza in se je podal v naj bližnjo hišo, odkoder je srečno dospel v svojo palačo. Napadalca so takoj dobili; imenuje se Salano Reji, 22 let star in je rojen v Argen-tiniji (v Ameriki). Napad na predsednika v Argentiniji. Tudi na argentinskega predsednika Alcorte se je izvršil napad, ko je izstopil pred svojo palačo iz avtomobila. Napadalec, mladenič v 22. letih, je vrgel proti njemu dinamitno bombo, ki pa se ni razletela. Napadalca in tri njegove sokrivce so zaprli. Na smrt obsojeni teroristi. V Peterburgu je vojno sodišče obsodilo 10 teroristov, med njimi nekega poljskega Žida, ki se je izdal za italijanskega žurnalista Calvina, in neko žensko, ki so nameravali umoriti velikega kneza Nikolaja Nikolajeviča, na smrt, ostale na dosmrtno ječo. V Wiborgu so zaprli več oseb, ki so z nameravanim napadom v zvezi. Resolucija socialista Bissolati za svobodno šolo odklonjena. V Rimu je 28. febr. italijanska zbornica odklonila resolucijo Bissolati za svobodno šolo z velikansko večino ter sprejela resolucija Marengo-Bastia, ki jo je sprejela vlada. Starisi smejo zahtevati verski pouk v šolah, kjer imajo v občinah večino, drugod morajo sami poskrbeti zanj na svoje stroške. Japonski vohuni. Cela Mandžurija, kakor poroča «Ruska Okraina", mrgoli japonskih topografov in vohunov, ki hodijo po raznih krajih pod krinko zdravnikov in trgovcev. Nedavno je neki japonski major s petimi kitajskimi vojaki potoval iz Vladivostoka črez Ningut v Harbin. Cele množice japonskih trgovcev prihajajo v Mandžurijo in ogledujejo vse, kar jih more zanimati. Na korejski meji, ki je obrnjena proti Vladivostoku, Japonci zidajo trdnjave in nedavno so nasilno v last vzeli mesto Nangan, kar je izzivanje ne le za Kitajsko, ampak tudi za Rusijo, ker Nangan se nahaja v mandžurski oblasti. Tiskarna družbe sv. Mohorja se vljudno priporoča za natiskovanje vizitnic pismenih zavitkov itd. po naj nižjih cenah. Zahtevajte po vseh gostilnah „Mir“! Najboljše in od prvih avtoritet kakor tudi od tisoč praktičnih zdravnikov domačih in tujih priporočena hrana za zdrave kakor tudi na črevesju obolele otroke in odrasle ljudi; ima veliko redilnih snovi, pospešuje razvoj mišičevja in kosti, uravnava prebavljanje in je z ozirom na porabo cena. „Der Saugling", jako poučna knjiga, dohiti je brezplačno v prodajalnah ali pa pri R. Ku-feke, Dunaj I. Tržne cene v Celovcu 27. februarja 1908 po uradnem razglasu: 100 kg 80 litrov Blago )d do (oiren) K v K i V K 1 V Pšenica . . . . I _ Ež Ječmen . . . 19 66 20 50 12 - Ajda 19 58 20 — 9 50 Oves 16 50 17 50 6 11 Pšeno .... Z 25 40 16 Turščica .... 16 89 17 24 9 85 Kepica (krompir) . — — 5 2 30 Seno, sladko . . 7 60 8 40 „ kislo . . . 5 60 7 60 Slama .... 4 70 5 30 — — Mleko, 1 liter . 22 24 Smetana, 1 „ — 60 1 20 Maslo (goveje) • 1 *77 2 40 2 80 Surovo maslo (putar), 1 2 40 3 20 Slanina (Špeh), povoj., 1 » 1 80 1 90 — — „ „ surova, 1 1 50 1 70 — Svinjska mast . 1 r) 1 70 1 80 — — Jajca, 1 par . . — 14 — 16 — Piščeta, 1 „ . . 2 60 2 80 — — Kopuni, 1 „ . . 4 60 6 — — 30 cm drva, trda, 1 m 2 3 20 3 60 — 30 „ „ mehka, 1 „ 2 80 3 20 — — Počrez 100 kilogramov Živina žive vage zaklana ■S od do od | do od do g v k r o n a h £ Ph Voli, pitani . . _ 76 2 2 „ za vožnjo 380 420 — — — — 21 8 Junci 300 330 — — 6 4 Krave .... 142 422 — 48 19 Telice — 280 — — — — 4 1 Svinje, pitane . . — — — — 120 124 39 26 Praseta, plemena 16 44 ~ 237 104 Sanatogen Od veb kot 5000 profesorjev in zdravnikov vseh kulturnih dežel sijajno priznan kot najuspešnejše krepilno in oživljajoče sredstvo. Krepi telo. Jači živce. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Brošure zastonj in poštnine prosto po ISauer in «Ir., Berlin SW 48. Glavno zastopstvo : C. Krači j', Dunaj, L, Pleischmarkt 1. Va b i 1 o. Hranilnica in posojilnica v Globasnici ima dne 8. sušca t. L, t. j. prihodnjo nedeljo, ob 10. uri dopoldne, v posojilnični pisarni svoj letni občni zbor. Opomba. Ako ob določeni uri ne bode zastopano zadostno število zadružnikov, se bo uro pozneje sklepalo brez ozira na udeležbo. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenci, spominjajte se Velikovške šole! Loterijske številke 29. februarja 1908 : Trst 41 59 72 65 20 Line 12 18 82 66 74 Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice za Št. Janž in okolico, ki se bode vršil prvo postno nedeljo, t. j. 8. sušca 1908, ob 4. uri popoldne v gostilni pri Činkovcu v St. Janžu. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice v pretečenem letu in odobrenje računskega zaključka za 1. 1907. 2. Čitanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" ter ukrepi vsled istega. • 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev odbora in računskih pregledovalcev. 5. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno načelstvo. Vabilo. Hranilnica in posojilnica v Mariji na Žili ima svoj redni občni zbor na praznik sv. Jožefa, t. j. dne 19. sušca 1908, ob 3. uri popoldne v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju hranilnice in posojilnice za 1. 1907. in odobrenje letnega računa. 2. Citanje revizijskega poročila „Zadružne Zveze" ter ukrepi vsled istega. 3. Volitev odbora ter računskih pregledovalcev. 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vljudno načelstvo. Vabilo. Posojilnica v Slovenjem Plajbergu bo imela svoj letni občni zbor 22. sušca 1908, ob 4. uri popoldne, pri Ferčniku v Slov. Plajbergu s sledečim sporedom: 1. Računsko poročilo. 2. Sklepanje o eventuelnem razdruženju posojilnice. 3. Posamezni nasveti. K obilni udeležbi se vabijo vsi zadružniki. Odbor. Tiskarskega učenca, ki bi imel veselje izučiti se za stavca, sina poštenih starišev, popolnoma zmožnega slovenskega in nemškega pismenega jezika, ki je z dobrim uspehom dovršil vsaj prvi razred latinske šole, realke ali dva razreda meščanske šole, sprejme pod običajnimi pogoji takoj ali ob sklepu šolskega leta tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Kmetija, oddaljena samo 20 minut od železnične postaje „Žihpolje“ s prav prijetno lego, s približno 30 birni posetve, mladim gozdom, lepim travnikom, je zaradi družinskih razmer po vrednosti na prodaj. Pojasnila daje posestnica v Gorjah, hišna št. 5, pri Žihpoljab. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča Prva borovska tovarna orožja Peter W^ernig, c. in kr. dvorni založnik v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. Največja trgovina te stroke: Modnega in manufakturnega, tu- in inozemskega blaga, zmerom naj novejše. Največja zaloga tudi za prodajanje na debelo za trgovce še vedno po starih cenah, četudi se je blago podražilo. Za ženine in neveste zmerom naj novejše blago. Cene brez konkurence. Vsi uslužbenci znajo slovenski. Anton Renko, lastnik trgovine, Celovec, vogel Kramerjeve ulice in Novi trg. Janez Vovk, pekovski mojster v Celovcu na starem trgu št. 13, priporoča slavnemu občinstvu svojo lepo urejeno pekarno, vedno svež kruh in sveže drože ter ogrsko moko raznih številk. _______Nizke cene. — Točna postrežba. Postavno zavarovano. Vsako ponarejanje kaznivo! AlleinichterBalsam m te UHting+lptiick« J tU ( JLTMtrry k« Prigrada Edino pristen je Thierry-iev balsam z zeleno znamko ,,redovnica“. Gena: 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 velika špecijalna steklenica s patent, zamaškom K 5-— Thierryjevo centifolijsko mazilo proti vsem se tako starim ranam, vnetjem, ranitvam, abscesom in oteklinami vseh vrst. G e n a : 2 lončka K 3 60 se pošlje le proti povzetju ali denar naprej. Obe domači sredstvi sta povsod znani in slovita kot najboljši. Naročila se naslavljajo na: Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originalnih pisem gratis in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. Izvrstno domače pristno in naravno goriško vino, belo liter od 48 vin. in črno od 40 vin. naprej priporo“ Peter Birsa, vinski trgovec, Gorica. z najvišjo provizijo išče brunovska izdelovalnica lesenih zastorov in šaluzij Hollmanii & Jlerkel, Brunov (Braunan) na Češkem. Matija Russling Šent-Vid ob Glini, Koroško dobavlja vse glasbene instrumente najsolidnejše izdelane, ob polnem poroštvu za najčistejše uglašenje, po najnižjih cenah: Gosli, kitare, mandoline citre itd. Strune le najboljše vrste. Akordne harmonike na meh. Velika zaloga glasbil za harmonike za svojeročno vstavo. Cenik na zahtevo brezplačno. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Kolodvorska cesta št. 27. Akcijski kapital K 2.000.000. Denarne vloge obrestujemo po VI. od dne vloge do dne vzdiga. Zamenjava in eskomptnje izžrebane vrednostne papiije in vnovčnje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinknlnje in devinknluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkaso menic. — Borzna naročila. Centrala v Ljubljani. Podružnica v Spljetu. Turške srečke. Sest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplačevanje po K 8-— za komad. Tiske srečke s 4% obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10'— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Ivan Koželj. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.