\ Stev. 115 TRST, torek 26. aprila ISIO. Tečaj XXXV - IZHAJA VSAK DAN Is« «b Mdeljab Hi praznikih ob 5-, »b ponedeljkih rt t. zjutraj. Posamične it«T. m prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih tobakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranja, Št. Petra, Postojni, Sežani, Nabreiini, S t. Luciji, Tolminu, AjdoT-Ičini, Dornbergu itd. Zastarele Itev. po 5 nyč. (10 stot.). COLA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ Sirokosti 1 kolone. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S st. mm, •smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka ■ad&ljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti*. ■■■■ ■ - Plačljivo In utožljivo « Trstu. =~ CPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■utfolaa na a«£»lj*k« IslanJ« „SDZMOSTZ" iUu : mm m1« lat« Krta 5*ao, s» pol l«ta Kres t'IO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma ss as sprejemaj« in rekspisi oo ae vračajo Naročnino, oglase in reklsmacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Giorgio Galotti 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tisto, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. ===== PoStno-hranllnKnl ratun !L «41*652. TELEFON It 11-57. BRZOJAVNE UESTI. Zahteve uslužbencev podunavske paro-plovne dražbe. DUNAJ 25. „N. Fr. Presse" javlja: Kakor se čuje, so uslužbenci podunavske paroplovne družbe v neki spomenici na ravnateljstvo stavili zahteve, katerih izpolnitev bi zahtevala po priliki en milijon kron. O zadevi se uvede pogajanja, da se pride do kompromisa. Posojilna predloga sprejeta po gosposki zbornici. DUNAJ 25. Gosposka zbornica je danes razpravljala o posojilni predlogi in predlogo vsprejela. Knez monakovski v Rimu. RIM 25. Monakovski knez je prišel danes popoludne sem, da bo držal tu predavanje o oceanografiji. Palačni prefekt grof Cianotti ga je pozdravil imenom kralja. Na postaji so ga pozdravili podtajnik v ministarstvu zunanjih zadev knez di Scalla, zastopnik1* oblastij in mnogo odličnjakov. Knez je izstopil v Grand hotelu. Roosevelt v Parizu. PARIZ 25. Roosevelt je bil danes slovesno vsprejet od municipalnega sveta. — Navzoča sta bila ministerski predsednik Briand in minister za unanje stvari Pichon. Poslednji je zastopal predsednika Fallieresa. Roosevelt, prefekt Seine in policijski prefekt ter predsednik municipija in občinskega sveta so imeli prisrčne govore. Nato je bil banket, katerega se je udeležilo 200 oseb. TURČIJA. CARIGRAD 25. Turški listi označajo vesti o potovanju prestolonastednika po Evropi kakor prerane. CARIGRAD 25. Armensko-katoIiŠkim patrijarhom je bil izvoljen škof iz Adane, Terzian. CARIGRAD 25. V sandžaku Taaz v Jemenu se je vršil boj z uporniki, katerih je bilo 98 ubitih, 20 pa ranjenih. CARIGRAD 25. Glasom zadnjega bule-tina je stanje sultanovo trajno povoljno. Pariz 25. Umrl je odvetnik Barboux, člen francoske akademije. Petrograd 25. V okraju Sahum, blizu Baku, so nekateri anarhisti umorili in oropali kneza Bebukova. Ustaja v Albaniji. CARIGRAD 25. Deset tisoč prebivalcev •kraja Limna, dolin Granice in gorenjega toka Leptenosa so skušali v petek in soboto ovirati prodiranje 1000 turških vojakov iz Verisovice v Prizren, dočim so prebivalci iz Gilansa operirali za hrbtom proti železniški progi. Razdejali so brzojavno progo in ustavili turške vojaške vlake. Uporniki so zasedli Kupeijo Planino, napadli čete, toda Mi so odbiti po ognju topništva. Ustaši so se koncentrirali na progi Prizren-Dialzovar-Peć. Vseh vstašev je baje 66.000 mož. Turških čet, ki jim stoje nasproti, je baje samo 10.000. Poveljstvo turških čet hoče poslati proti upornikom 12 gorskih baterij in 19 mitraljez. SKOPLJE 25. V Granici se je vnel živahen boj. Od sobote zjutraj se čuje tamkaj neprenehoma gromenje topov in streljanje s puškami. — Nekoliko tisoč Albancev je PODLISTEK. jurkica Agićeva. Povest. Hivatski spisal Ks. Šar.dor-Gjt'tki. - Prevel Fr. 0^1 Tekom noči se je vreme spremenilo. Ko se je zjutraj Hanibal prebudil, bil je dež ter pikal močan veter od vzhoda. — Imate-li dober voz, gospod sodnik ? Vreme je strašno neprijetno. — Ne znam, s kakim pričakajo. — Včeraj taka soparica, kakor poleti — a danes tako vreme. — Jurkico sta dobila že v kavarni. Hanibal je vprašal tudi njo, kak voz si je •skrbela. Ko je čul, da sploh ni naročila voza, se je zasmejal ter rekel ob enem, da bo brzojavil v Pazarince, naj jo z njegovo kočijo čakajo na Dravi. — Do Vilanja ne bi dospela začasno. „Skoda, da se nismo včeraj domislili tega. Takoj brzojavim 1" Ne čakaje odgovora ne od Jurkice, ne od Smi-jjanića, je poletel ven in ukrenil, kakor je izjavil. Ker je imel odpotovati vlakom ka- ustavilo včeraj vlak namenjen v Prištino. Ustaši so razorožili vojake in odnesli vse, kar so imele čete seboj ter so potem pustili vlak dalje. Ob enem so rekli železniškemu osobju, naj sporoči nadzorstvu železnice, da ne puste več mimo železniških vlakov. Albanci so ustavili tudi poštni vlak namenjen v Mitrovico, a so ga pustili naprej, ker niso našli na njem ničesar. CARIGRAD 25. Glasom nekega poročila kosovskega valija so se ustaši zbrali v Djakovem pri Peču ter zahtevali pomilošče-nja zločincev albanskega rodu Morava. — Ustavili so v Kaza Gilasu pošto, namenjeno v Skoplje ter so razorožili osem vojakov in enega orožnika. Včerajšnji boj pri Stimlji je končal s tem, da so bili Albanci potisnjeni nazaj in da so imeli velikih izgub. Na turški strani so padliftrije vojaki, en častnik in deset vojakov je bilo ranjenih. SOLUN 25. Vesti iz gorenje Albanije se glase nepovoljneje. Pri Gilanu stoji 3000, pri Dranici 2000, v okolici Lipliana 4000, pri Podrinu 5000, v okolici Prizrena in Podgore |3000, pri Dapljem selu 3000 in pri Ljumi 6000 oboroženih Arnautov, k tem je treba prištesti še 2000 močan rod Baira-kov pri Ostrosopu. Na potu v Albanijo je drugih 12 batalijonov in 14 baterij, tako da znaša število vseh čet 52* batalijonov in 16 baterij. Solunski reservisti so pozvani pod orožje. Torgut Šefket paša je pozabil pravočasno zavesti klanec v Kačaniku. Tamkaj se je utrdilo 3000 Arnautov, ki ovirajo železniški promet in puščajo pasirati samo poštni voz s strojem. Arnauti so razorožili 20 vojakov spremljajočih vlak in poslali nazaj v Skoplje. _ Burne in krvave volitve za poslansko zbornico na Francozkem. Takratne volitve v Franciji so burne, kakoršnih dosedaj zgodovina politiških borb na Francoskem Še ne pozna. Bije se borba med principom združitve cerkve in države s princ, posvetne republike, sloneči na popolni ločitvi cerkve od države na eni in borba med posameznimi svobodomiselnimi strankami na drugi strani. Strasti se raznemajo in vskipe-vajo na način, ki je sicer umljiv, ako ga presojamo s stališča vročekrvnosti francoz-kega naroda, ki je pa neumljiv, ako garaz-motrivamo s stališča visoke kulture, na kateri stoji ta narod. Seveda vidimo te strastne pojave strankarskega fanatizma le v par okrajih cele Francije. A ipak mora to vzbuditi začudenje v nas. Ako bi dobili na primer tako poročilo iz Ogrske, kjer si volitev sploh ne moremo misliti brez prelivanja krvi, se nam vse to niti ne zdi čudno, ampak vse nekaj navadnega, ker smo pač že navajeni, da prihajajo od tam o volitvah poročila o krvo-prolitju. Vse drugače pa upliva na nas, ko nam prihajajo taka poročila iz Francije, ker vidimo v Francozih nekake uzore lepih ma-nir. To, da se strelja na politiŠke protivnike in da se radi neugodno izpalih volitev zažiga uradna poslopja, pa mi nikakor ne moremo spraviti v soglasje z našimi pojmi o lepih manirah. Pri volitvah je zmagala sedaj vladajoča struja, ki hoče izvesti do naj-skrajnejih posledic ločitev cerkve od države in popolno emancipacijo države od vseh verskih upljivov. Francozki volilci so torej i po svoji ogromni večini odobrili dosedanjo I proticerkveno politiko vlade. Če prinese ta politika narodu koristi, je zelo dvomljivo. Vsaka stvar mora imeti svoje meje. Sedanjo Francijo vladajoče stranke pa so te meje že davno prekoračile. To pa se mora prej ali slej maščevati. Nesmiselno proticerkveno j gonjo v Franciji si je mogoče tolmačiti le z duševno perverznostjo, na kateri trpi francozki narod; a da tipi na moralni in fizični perverznosti, je že stara reč. Zunanji pojavi, I ki so spremljali volitve za parlament, doka-Izujejo samo, da se nahaja francozki narod j v popolni dekadenci. Ker so Francozi od-jkritosrčni prijatelji Slovanov, moramo to le •bžalovati. Zakaj je bil umorjen župan v Ere-ville ? PARIZ 25. Iz Bordeauxa poročajo, da župan v Ereville ni bil umoijen radi poli tjških razlogov, ampak radi ljubosumnosti. ; Župan je imel pred par leti intimno ljubavno razmerje z neko poročeno ženo. To raz-jmerje je bilo razkrito, zbog česar je prišlo Ido ločitve zakona med županom in njegovo I ženo ter županovo ljubico in njenim možem. . j Ta slednji tega ni pozabil in je porabil v,co-priliko sedanjih volitev, da se je maščeval i nad zapeljivcem svoje žene ter ga ustrelil, j Oblegan kandidat. PARIZ 25. V Quimperju so radikalni i volilci oblegli konservativnega kandidata v »občinski hiši. Kandidat je zahteval pomoč od prefekta, ki je poslal vojaška ojačenja, Ida so ga osvobodili. Vlada pripoznava sicer potrebo veče podpore ter je namestništvo toplo priporo-ročalo zvišanje iste, — ali brezvspešno. Vzrok odklonitve je očividno ta, ker so državne blagajne prazne. Županska zveza na Krasu je pa bila mnenja, da je bolje nekaj, nego nič ter je potom okrajnega glavarstva v Sežani napravila ulogo na namestništvo, da bi se iz omenjene dovoljene skupne svote odkazal v njene roke primeren del za Kras, pri čemer pa naj bi se uvaževalo, da je pomanjkanje krme na Krasu najbolj občutno. Obrnila se je tudi do deželnega poslanca dra. G r e g o r i n, naj bi na namestništvu napravil potrebne korake, da se prošnja ugodno in čimpreje reši, ker je sedaj potreba najhuja. Dr. Gregorin se je seveda z vso vnemo zavzel za to vprašanje. Ta prizadevanja je toplo podpiral tudi voditelj okrajnega glavarstva v Sežani, namestništveni svetnik g. Anton R e b e k. Vspeh teh skupnih prizadevanj je ta, da je namestništvo nakazalo za Kras iz zneska 13.000 K, dovoljenega za vso Goriško, svoto 7100 K, torej čez polo- ♦ * * PARIZ 25. (Ob 2.30 zjutraj). Dosedaj se da določiti sledeče izgube in dobičke: Republikanci so dobili 8 in zgubili 1 sedež, radikalci in socijalistični radikalci so dobili sicer: 3200 K za komenski sodni okraj, in 3900 K za sežanski sodni okraj. Razdelitev podpor, oziroma nabavo krme je namestništvo poverilo okrajnemu glavaču, sporazumno z „Župansko zvezo" na Krasu. Takim načinom bo možno, da se akcija čim hitreje in najpravičneje izvrši. Po volitvi v veleposestniški kuriji na Goriškem. Žuganja z novimi nasilji. Izid deželnozborskih volitev v kuriji iraaiKaici in socijaiisiicm raaiKaici so aooiii sIovenskih veleposestnikov je „Gorico" -9 in zgubili 15 sedežev, neodvisni socijalisti ker je z gotovostjo računala na zmago — spravila popolnoma iz koncepta. „Gorica" žuga se zopetnim razveljavljenjem teh voli- so dobili en sedež in zgubili en sedež, združeni socijalisti so dobili 6 in zgubili 2 sedeža, konservativci in liberalci dobijo 3 in : zgubijo 4 sedeže, progresisti dobijo 3 in zgubijo 4 sedeže. PARIZ 25. (Ob 4 zjutraj). Dosedaj je znanih 531 volilnih rezultatov. Izvoljenih je: 49 republikancev levice, 138 radikalcev in tev, sklicevaje se na ničeve razloge. Ko bi se to zgodilo, bi bil to nezaslišan slučaj strankarske samovolje in nestrpnosti, ki bi moral izzvati najodločnejši odpor ne le od strani več nego dvetretjinske večine slovenskih veleposestnikov, ampak tudi od strani socialističnih radikalcev, 11 neodvisnih so- J vse druge javnosti, ki ima še kaj smisla za cijalistov, 30 združenih socijalistov, 35 pro- i politično poštenje in moralo. Na vsaki na-gresistov, 13 nacijonalistov in 48 kandidatov čin pa menimo tudi, da vlada ne bi mogla I konservativne in liberalne akcije. Potrebnih ostati več pasivna v očigled takim nezako-I je 207 ožjih volitev. jnitostim in znalo bi se zgoditi nekaj, do V St. Etienne je bil izvoljen minister- česar ni mnogo manjkalo že o prvem raz-ski predsednik Briand z večino 8000 tisoč veljavljenju. Tak korak bi torej gotovo bil glasov. j v večo škodo Gregorčičevi stranki, nego pa PARIZ 25. (Ag. Havas). Ob 11. uri njegovim nasprotnikom. S stališča strankar-predpoludne je bilo znanih 588 volilnih ske koristi bi bilo torej le želeti, da Gre-rezultatov. Neznan je še izid v 8 volilnih gorčič in Pajer v svoji strankarski zaslep-okrajih in vspeh enega Škrutinija. Izvoljenih ljenosti in v svojem političnem paroksizmu je bilo 57 republikancev, 154 radikalen v in ponovita enkrat že storjeno nasilje. V inte-socijalističnih radikalcev, 10 neodvisnih resu miru v deželi pa moramo najostreje socijalistov, 28 združenih socijalistov, 43 obsojati take namere. Sicer pa naj se Gre-progresistov, 12 nacijonalistov in 53 konser- gurčičeva stranka ne igra preveč z ognjem ______ r* _ i__ t____* _ ri01 ___ f ________!«• mrS ma n/Mvnki m o nra/rmrAr • rlonac mani vativcev. Potrebno je 231 ožjih volitev. Državna podpora za nabavo krme na Krasu. Kakor znano je dala vlada za letos de- in naj ne pozabi na pregovor: danes meni, jutri tebi t Parlamentarne stvari. _____ __________________ Odnošaji med Poljaki in krščanskimi želnemu " odboru 'goriškemu na razpolago socijalci so bili vedno trdni. Z Dunaja po- svoto 13.000 K za vso goriško deželo v ročajo, da sta se obe stranki sporazumeli v svrho nabave krme. To podporo pa je go- toliko, da treba skupno postopati. V to riški deželni odbor odklonil, češ, da je svrho sta si sestavili tudi skupen program, preneznatna, da bi si moglo žnjo odpomoči Poljaki so s tem zopet pokazali, da so m pomanjkanju. Deželni odbor je zahteval večo ostanejo vladna stranka m so s tem svojim podporo. činom znatno konsolidirah stališče vlade pašvarskim, a ta je bil prvi, ki je odhajal, se je poslovil takoj po povratku iz brzojavne pisarne ter jima priobčil vsebino brzojavke. Jurkica se mu je hotela še posebno zahvaliti, a že prvo besedo jej je on prekinil, zagotavljajoč, kako je ves srečen, da jej vsaj vstop v novo življenje pripravi čim manje grenek. „Naposled — jaz sam sem Pazarinčan, in to mi je v dolžnost nasproti Vam" — je dovršil z uljudnim poklonom. Ko se je Radmanovič oddaljil, bilo je Jurkici kakor da je izgubila katerega starih znancev. Dolgo še — dolgo, tudi tedaj še, ko se je z vlakom peljala dalje, mislila je nanj. Povsem blažena in srečna si je ponavljala pri sebi: „Na, — saj vendar ni tako trda med tujci. Povsodi je dobiti dobrih duši" — mislila si je in v duku so se jej vrstile naj nežnejše podrobnosti izza Hanibalove družbe. Skoraj vsaka beseda, vsaka kretnja, — vse, vse jej je ostalo globoko vtisnjeno. Pa ponavljaje si vse v duhu, ni za hip jej ni prišlo na um, da bi se vprašala, kak utis pa sem jaz napravila nanj ? Po njegovem položaju, njegovem rodu in v vsem bil jej je v njeni skromnosti tako vzvišen, da si ni mogla dovoliti tega vprašanja. Ugajala sla jej tudi Glavarević in Smiljanić, a prvi se jej je dozdeval nekam otrobi, a za Smiljanoviča se je vpraševala, čemu je tako otožen. — Prispodabljaje ju nehote z Radmanovičem, morala je dati prvenstvo slednjemu. „Pa zakaj ni pristav vstopil v isti voz, kakor jaz ?w — se je vprašala. Niti ni znala, v kateri je vstopil, ker v razburjenosti ni pazila, kam je bil Smiljanić odšel. A odkri-tosični, kakor je bila, bilo jej je še bolj po volji, da se je našla samo. Čutila je potrebo, da se uda lastnim mislim. A tuji, dolgočasni svet, se svojimi daljnimi planjavami, po katerih so se razprostirali nedo-sežni pašniki ali pa velike njive s še stoječimi, suhimi stebli turšice, ni je odvrnil od misli, ki jo je zazibala v domišljijo, domišljijo tako sladko in milo, da so se jej lepe oči vtopile v daljno, daljno daljavo, a na dražestnih ustnicah jej je zaigral blažen, srečen nasmeh. _ (Pride Se). Slovanska duša. Profesor Morselli je v svojem psihiatričnem izvidu o Mariji Feodorovni Tarnov-ski omenjal tudi razlike med slovansko in italijansko dušo in je povdarjal, da je slovanska duša Italijanom popolnoma tuja. Gotovo je, da je slovanska duša precej različna od italijanske in sploh romanske duše, istotako, kakor je različna od germanske. Da je med značajem enega in drugega naroda dostikrat velika razlika, ne more nihče tajiti. Ta razlika ni le v vnanjih navadah, ki izvirajo iz posebnih razmer, v katerih živi dotični narod, temveč je ta razlika tudi v psihičnem sestavu, v vsem onem, kar imenujemo duševno življenje posameznega človeka, kolikor naroda. So gotove karakteristiške poteze, ki so lastne pripadnikom posamičnih narodov: pridedo-vane, privzgojene, kakor posledica tradicij; so pa poteze, ki so le posledice posebnega fizičnega ustroja, ki upliva od svoje strani tudi na funkcije duše. Da na vse to vplivajo življenske navade, podnebje itd., je brezdvomno, a vodilo bi predaleč, ko bi hoteli to Še posebej dokazovati. Samo ob sebi umevno pa je, da mora vroče južno-italijansko podnebje vse drugače vplivati na človeško dušo, nego mrzlo rusko podnebje. Ako bi hoteli označiti razliko med romansko, germansko in slovansko dušo, bi morali reči, da so temeljne poteze romanskega narodnega značaja šarlatanstvo in Stran II. »KDUTO&S« for 115. V frstu, dne 26 aprila 1910 in Pienertha. „Slovenska Enota" ne računati nanje v nobenem slučaju. * * * Korespondenca „Centrum" poroča: V poslanskih krogih „S. E." vlada veliko ogorčenje proti Mladočehom. Vsakikrat, ko gre za to, da se vladi izreče nezaupanje v kaki važni stvari, se Mladočehi odtezajo od glasovanja. Na glasovanju o posojilni predlogi so bili prisotni samo trije člani mladočeške stranke. Zlasti vlada nevolja proti posl. Kramaru, ki je vzlic svojemu protivladnemu govoru vendarle izostal od glasovanja. Temu ogorčenju je dal izraza posl. Stransky tudi v neki seji parlamentarnega odbora „S. E." Na njegove besede ni dobil odgovora, ker ni bilo v seji nobenega Mla-dočeha. (Ta izvajanja „Centroma" treba vzeti z vso rezervo, ker korespondenca Centrom je včasih zelo sumljiv vir. Op. ured). Nemški m i meter-roja k. Kakor znano so ostali Nemci po demisiji Schreinerjevi brez ministra rojaka. Sedaj se je obrnila nemško-nacijonalna zveza na Bienertha s zahtevo, naj se imenuje v najkrajšem času Schreineiju naslednika. Bie-nerth je odgovoril, da bo to željo uvaževal, a rok si pridržuje. Glede osebe ne more ničesar obljubiti, imenovanje ministrov spada v cc arjev delokrog. Nemci, da-si imajo že vse pjino ministrov, kar ne morajo pričakati imenovanja nu.c^a. i:i::ii5ira-*Gjaka. jj^o^ovaiioui ga pa odrekajo češ, da bi to moglo škodovati planinskim provincijam. Najraje bi hoteli, da bi bil novi minister tak hujskač, kakor je bil Schreiner. Dnevne novice. Sneg na Češkem. — Te dni je na Češkem padlo mnogo snega. KrkonoSi so vsi beli. Tudi po dolinah je mnogo snega. Mraz je napravil mnogo škode na sadju. V nedeljo je snežilo tudi v Pragi. Preganjanje Židov v Rusiji. — V Kijevu vlada med Židi velika panika. Do 28. tekočega meseca mora zapustiti mesto 1200 židovskih obitelji. Židje so prosili, naj bi se preklicalo to brutalno odredbo, a dobili niso nikakega odgovora. Strah pred Halleyevo repatico v Švici. V Švici vlada med ljudstvom velik strah radi Halleyeve repatice. V več vaseh so ljudje pustili delo ter delajo pokoro in molijo. Silna vročina je zadnje dni zavladala v Rimu in po vsej srednji Italiji. Več sto hiš pogorelo. V Lake Char-lesu (Louisiana) je velik požar uničil več sto poslopij, med njimi mestno hišo, katoliško cerkev in samostan. Škode je dva milijona dolarjev. V Šumadiji je utonilo 400 ljudi. Iz Belegagrada, poročajo: Poročila o zadnji povodnji v Šumadiji so čimdalje strašnejša. Doslej je število oseb, ki so utonile, naraslo na 400. V tridesetih vaseh Šumadije je škode nad 10 milijonov dinarjev. Tudi v Pirotu, Nišu in v dolini Toplica je bila povod enj uprav katastrofalna. — Kralj Peter je dospel s svojim spremstvom v poplavljene kraje v soboto popoludne. Domače vesti. Smrtna kosa. Včeraj zjutraj preminila je v dobi 70 let fgospa Uršula Cink, mati gg. kaplana pri sv. Vincencu Andreja, sodnika Petra v Voloskem in sodnijskega kancelista Josipa. — Ugledni rodbini naše sožalje !J Slavizatore! Groza, oj groza! Že spet nastal je kje škandal? Ne, velikega Škandala ne moremo sicer registrirati na božjem svetu; pač smo zasledili v našem „Piccolu" važno vest. Zalesketale so se nam mastne črke „Prete slavizzatore*. Ali ni to lep, mikaven naslov, kali? „Slavizzatore" to pomenja dandanašnji vsacega Slovenca, ki je mignil z mazincem po slovenski. more I Le hodi, dragi čitatelj na „piazza Burloni" — pardon, zareklo se mi je, hotel sem reči le „piazza Goldoni" in migni s prstom proti „Njegovi" palači — prosim, odkrij se človek, ko izgovoriš to ime — in takoj boi slišal iz vseh oken „Slavizzatore". Navajen sem že tako tega častnega naslova, da ako vidim pred seboj samo začetni črki „SI tedaj mi nehote uhaja ta sopraboltarska beseda „Slavizz." Nekoč sem se ustavil pri Sv. Magdaleni pred lepakom, ki se je Šopiril na zidu pred menoj in pogledal radovedno nanj. Nasproti so mi zablestele črke „SI". Hitro sem se vzravnal v svojo tragično pozo in vzkliknil, ne da bi dalje čital — lepaka: „Slavizzatore". Za seboj sem zaslišal začuden smeh in ko sem se ozrl, stali so za menoj nekateri prijatelji iz Skednja in mi stiskali roke: „Slava tebi, slaven kreator svoje slavne umetnosti! Ali sedaj si se malce zmotil! Poglej, tu le ni zapisano „Slavizzatore", ampak „Slava" in to je naše okoličansko društvo. Pomislite, koliko besed z začetnimi črkami „SI." Skoraj „sla-a-b-ooo", mi je prišlo „sla-a b-ooo. A sedaj k stvari! Kdo pa je ta slavni „Slavizzatore", ki ga je „Piccolo" počastil s svojo pozornostjo, kdo? To je don Peter Santič, župnik v Kaštelirju, recte pa francosko „Castellier". T4 dušni pastir je res hud „slavizzatore"Kaj je pa vse napravil, kaj ? In „Piccolo" našteva: I fedeli sono costretti a sorbirci in glagolito il „Te Tedeum", il „De profundis", il „Miserere", il „Vespro dei morti". il „Mattutino", le „Antifone" i „Responsori" e perfino la „Reginacoeli" e basta. Kdo bi si pa mislil, da tudi Judje poznajo tako dobro krščanske molitvice?! Slava jim! A sedaj porečete, saj je vendar Kaštelir pristna belo-modra-rdeča vas ! Kajpada ! V njej prebivajo sami potomci slavne „kulture", zeleno-belo-rdeče kulture. Ali ne verjamete? Saj je to rekel naš „velik kri-tijan" „Piccolo" ! In prebivalci tega slavnega „Castellierja" protestirajo na vse strani „contro simili abusi con sdegno, con gli animi eccitati ecc." Tako vsaj pravi naš „slavni kristjan". In vi mu ne verjamete tega? Saj je vendar „On" — klobuk dobil — ki je resnicoljuben. Prečital sem članek z zadovoljstvom, a v želodcu me je začelo boleti in zato ga nisem mogel prečitati še enkrat.... Zelo, mi je žal! A za spomin sem ga izrezal in ga spravil med druge izrezke v miznici, ki imajo vsi v začetku sakraraen-talno besedo „Slavizzatore". V letu 1909 sem jih nabral 126 in ko bo zbirka popolna, pa izdam posebno knjigo, ki jo poklonim „Njemu". Naslov jej bo: „// Slavizzatore a te o mentitore". Stavizza-a, ah pardon! — podpisati se vendar moram : Slav-kov „Bog noče smrti grešnika.«.."!- V Obzoru" čitamo, da se hoče bivši urednik preminole „Slovanske Misli" v Trstu, gosp. Ante Jakić povrniti v s večeniški stan. Že pred dvemi leti da se je Jakić obrnil do splitskega škofa z izjavo, da bi se povrnil v duhovski stan, ako se mu podeli rojstna mu župnija Podgora (v Dalmaciji). Na to da je škof izjavil, da bi ga vsprejel zopet v cerkev, ali pod pogojem, da preživi leto dni v kakem samostanu, a potem da se zadovolji z župnijo, ki mu bo določena. Tedaj je Jakić to ponudbo odbil sedaj pa — tako zaključuje vObzor" — se zdi, da se je Jakić premislil in da se res vrača v svoj stan. Spominjamo se besed sv. pisma: „Bog noče smrti grešnika, ampak da se spreobrne in živi!" Zveza jugoslov. železničarjev sklicuje javni shod za danes v torek 26. aprila 1910. ob 8. uri zvečer v gledališko dvorano „Nar. doma" v Trstu. Dnevni red r 1. Poročanje o vprašanju stanarine in dra-ginske doklade delavcem za Trst; 2. Plače prožnih delavcev južne železnice; 3. Bolniška blagajna južne železnice; 4. Slučajnosti. — Tovariši! Udeležite se shoda vsi ? površnost, germanskega odurnost in ošab-nost, a slovanskega sanjarstvo. To označenje nahaja kolikortoliko opra-vičenja v mnenju, ki je je imel Schoppen-hauer o Romanih in Germanih. Ta nesrečni filozof je pisal o Italijanih: „Glavna poteza v narodnem značaju Italijanov je popolna nesramnost. Ta obstoji v tem, da na eni strani se ne smatra za nič preslabega, torej da je domišljav in predrzen, a na drugi strani, da se ne smatra za nič predobrega, da je torej podel. Kdor pa ima srama, je za ene stvari preneumen, za druge preponosen. Italijan pa ni ne eno, ne drugo, temveč po razmeraJi: boječ, ali ošaben." O Francozih pravi Schoppenhauer: „Drugi deli sveta imajo opice; Evropa ima Francoze. To se zjednačuje." Schoppenhauer je bil čudak, ki je videl vse le črno, rad pretiraval in ljubil drastične primere. Zato tudi nikakor ne bi hoteli brezpogojno podpisati mnenja, ki je ima Schoppenhauer o Italijanih. Pač pa potrjuje Schoppenhaurjeva karakteristika mojo trditev, da sta glavni potezi romanskega narodnega značaja šarlatanstvo in površnost, ker le šarlatan in površen človek bo tudi nesramen; če pa Schoppenhauer primerja Francoze z opicami, hoče pač reči s tem, da so Francozi površni. O severnih Amerikancih pravi Schoppenhauer, da je njih pravi značaj prosta-štvo. Amerikaci pa so Germani. Torej bi se dalo iz tega izvajati, da sem Germane prav označil, ko sem rekel, da sta temeljni potezi germanskega narodnega značaja surovost in ošabnost. Le prostašk človek more biti tudi oduren in ošaben. Slovanov Schoppenhauer bržkone ni poznal, a da jih je poznal, bi se bil skoraj gotovo izrekel o njih bolj laskavo, nego se je izrekel o Romanih in Germanih. Sicer pa nisem namenil, da bi pisal kako učeno razpravo o Schoppenhauerju; zato ne čutim ne sposobnosti, ne potrebe. Navedel sem onih par citatov le v pod-krepljenje svojih nazorov o germanskem in romanskem narodnem značaju. Slovanska narodna duša se razlikuje od drugih pred vsem po svojem nagnjenju za sanjarstvo. Roman je lahkomišljen, German praktičen, a Slovan sanjarski. Morda enkrat ni bilo tako. Romani gotovo niso bili lahko-mišljeni takrat, ko so iz Rima ven vladali ves svet. Pomešanje z drugimi narodi, prevrati, zbog vedno večje kulture in bogastva predrugačeni življenski običaji: vse Občni zbor „Tržaškega podpornega in bralnega društva". Minole nedelje se je vršil v društvenih prostorih v ulici Stadion 19. redni občni zbor tega lepo procvitajočega našega narodnega društva ob številni udeležbi. Predsednik g. Kamuščičje pozdravivši prisotne, konstatiral trajno in lepo napredovanje tega prekoristnega društva v moralnem in materijalnem obziru, vkljub raznim neugodnim okolnostim in težavam, ki tarejo slovensko delavstvo v Trstu. „Tržaško podporno in bralno društvo* stopa sedaj svoje 20. poslovno leto in zamore vspričo svojega sedanjega stanja mirno pričakovati najlepše bodočnosti, kakor varno in trdno zavetišče slovenskega življa v Trstu. Iz obširnega poročila tajnika g. S o r n a izhaja, da so se mnoge želje, ki so se pojavljale v minolosti, sedaj večinoma izpolnile in da je upati za bodoče lepših vspe-hov, ako se premene nekoliko zastarela pravila. Število društvenikov se sicer ni pomnožilo v minolem letu vkljubu znatnemu gibanju. Koncem decembra je imelo društvo 1162 redno plačujočih članov, ali bolnikov je bilo nekoliko manje nego navadno, to je 621 slučajev bolezni, katerim se je izplačalo 15,465*82 kron podpore. Bolnišnica je stala društvo 1759-24 kron. Društvo ima razven svojega stalnega zdravnika še 2 Specijalista namreč za očesne ter za ušesne in nosne bolezni. Društvena čitalnica je bila naročena na 5 časopisov, novo urejene knjižnice se je pridno posluževalo 359 članov. Manje vspeha je imel veselični odsek, ker se mladina zateka v mnoga droga narodna društva Umrlo je 5 članov, katerih spomin so počastili udeleženci z vstajanjem s sedežev. Računsko poročilo je podal blagajnik g. Stanko Detel a. Skupnih dohodkov je bilo do koncem decembra v minolem letu Kron 33,990-89, stroškov pa 567 44 K manje ; torej denarnega prometa 67,414*35 K. Vse premoženje je naraslo v minolem letu za 4224*54 K ter je znašalo koncem leta že K 57.920*45 razdeljeno na 3 zaloge. Posebno važen je penzijski zalog, ki sedaj po 10-letnem obstanku znaša kron 24.135*32, in čegar deloma razpoložive obresti se bodo odslej razdeljevale mej stareje onemogle člane, ki niso več deležni bolniške podpore. To poročilo, kakor tudi izjavo revizorjev, da so vse račune našli v točnem redu, je vzel občni zbor z zadovoljstvom na znanje. O predloženi spremembi nekaterih toček pravil, vnela se je živahna debata, ki je trajala 3koro dve uri in završila s soglasnim vsprejetjem vseh toček z nekaterimi dodatki. O točki slučajnosti so stavili nekateri člani Babič, Štok, Verčon, Kalan, Zore in Barič na odbor še nekatera vprašanja, oziroma nasvete. Zatem se je zaključila volitev novega odbora, ki se je vršila že od jutranjih ur. Izvoljen je večinoma stari odbor s 120—129 glasovi. Proglašenje izvolitve g. Frana Kravo s a za drugega podpredsednika je bilo demonstrativno pozdravljeno v odgovor informatorjem — „Slovenca". Odbor je sedaj sestavljen tako-le: Predsednik : Miloš K a m u š č i č, I. podpredsednik : Dr. Wilfan Jos., II. podpredsednik : Kravos Fran, I. tajnik: Šorn Jos., II. tajnik: Možina Jos., knjigovodja: Škedelj Iv., knjigovodja: Kuštrin Ant., blagajnik: Detela Stanko, gospodar: Stok Vinko. Odbor: Adamič Fil., Bunc Rud., Mla-dovan Jos., Gasperčič Fran, Tomažič Fran, Jerič Iv., Kovačič Iv., Kovačič Ant., Muller ^n., Legiša Jos., Počkar Fran, Verčon Fran, Germek Gabr., Gerbec Jer., Stefe Lovre, Tomažič Iv., Zabrič Iv., Zetko Iv. Namestniki: Bucek Pet., Vitez Jos., Fa-ganel Josip, Kranjc Jos., Kobal Iv., Vitez Iv., Gruden And., Dodič Josip. Pregledovalci: Modrijan Vilj., Trošt Fr., Gustinčič Ivan. to je gotova vplivalo tudi na razvoj narodnega značaja Romanov. Milo podnebje in bogastvo dežel, v katerih prebivajo Romani, je pospeševalo kakor nalašč lahkomi-šljenost v narodnem značaju. Nasproti temu so dežele, v katerih prebivajo Germani, po velikem delu le slabo obdarovane od narave. Človek v onih deželah se mora v trdih borbah boriti z elementi narave za svojo ekzistenco. Umeje se, da narod, ki biva v takih krajih, mora postati praktičen, ker ga že instinkt samoobrane priganja k praktičnosti; istotako pa je tudi umevno, da narod, ki je v vednih bojih za svojo ekzistenco, mora postati oduren in surov. Preidimo k Slovanom! Slovani smo sanjaiji, fantasti. Ali vpliva na to podnebje dežel, v katerih prebivamo? Možno, da kolikor toliko; ali ne smemo pozabiti, da smo Slovani raztrešeni po vsej vzhodni Evropi, kjer je podnebje tako različno; ipak smo skoro povsod enaki fantasti. Ta karakteristika slovanskega narodnega značaja ima svoj najbolji dokaz v ruskih revo-lucijonarjih in nihilistih, v katerih odseva slovanska narodna duša. V revolucionarnih gibanjih vseh narodov so se pojavljali ljudje, ki so bili pripravljeni žrtvovati in sa tudi Mirovna sodnija: Čudvot .Mat., Kukanja Ant., Kalan And., Ostrovška Fran, Vmek Ivan. Ženski odbor: Kukanja Ema, Kovatič Franja, Purkart Marija. Tako je častno završilo lepo procvita-joče in velekoristno „Tržaško podporno in bralno društvo4* svoj 3 ure trajajoči živahni občni zbor in člani so z odobravanjem vsprejeli zaključni poziv predsednika, da naj vsak v svojem krogu s pridobivanjem novli udov poskrbi, dase bo tudi z a n a -p r e j t r-a j n o in Tspešno delovalo v korist in čast slovenskega življa v Trstu. Razšli sme se veseli s pozivom; na svidenje 1. maj ni tet na Opčinah! Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je poslal g. Ant. Sancin, obč. tajnik v Dolini, 5 K. Svoto so nabraii ob pogrebu Ljubice Milene Sancin pevci društva „PrešerenDodal pa je žalujoči 2 kroni 90 stot-Hvala! Danes popoludne ob 3 uri bo v dve- rani Maly izredni občni zbor zadruge jest-vinčarjev. Na dnevnem redu je edina točka. „Ureditev delavnih ur44. Prosimo tovariše jestvinčarje, da se vsi udeleže, ker se je bati, da hočejo uvesti urnik, ki bi nam škodoval. Zadružni odsek. Darove za šotor openske podružnice CMD. na dan veselice N. D. O. prihodnjo nedeljo- 1. maja vsprejemata g.a Olga Sosič in g,čna Zorka Drašček in ne, kakor je bilo v nedeljski številki napačne javljeno, Olga Cotič in Dora Drašček. Prijetnosti na železnici Trst—Poreč. Minole nedelje je neka slovenska družba priredila izlet v Spodnjo Škofijo: Za po-vratek je bila določila vlak, ki odhaja iz Škofij proti Trstu ob 9. uri zvečer. Minola je deveta ura, minola deseta in? pol — a vlaka še ni : hotelo biti od Dekani sera. Med čakajočimi potniki je vladalo seveda silno ogorčenje, ki so mu dajali* duška z glasnim zmerjanjem na^ račun državne-železnice. Še le proti enajsti uri je vlak- p r i-krevsal — tako bi rekli kmalu, ako ne bi vedeli, da ima tudi istrska železnica vsaj to skupno z drugimi železnicami, da imaj« vozovi pod sabo kolesa, ki se vrste in torej — ne krevsajo! Torej celi dve uri zamude na razmer*« tako kratki progi. Nu, na vse zadnje ne bi bilo tudi to nikakov čudež,. saj se zamude dogajajo baje tudi na dragih železnicah. Ali specijalnost istrske državne železnice nam postaja potem, ko znamo vzroke tej zamudi, kakor je naša družba doznala med vožnjo in ki zares najdrastičneje ilu-strujejo razmere, ki so zavladale na tej železnici po zadnji katastrofi. Kakor da je strah po tej nesreči upraviteljem železnice vzel vsaki zdravi smisel. Čujte torej, kaj je bil glavni vzrok zamudi! Po zadnji katastrofi je zleiel gospodom strah v kosti, da bo se odločili za razne previdnostne odredbe. Med temi je tudi ona, ki odreja, da vozi z vsakim vlakom kontrolen uradnik. S' tem pa je užaljeno drugo pri vlaku uslužbeno osebje in — frikcije so na dnevnem redu. Predpisi določajo maksimum 55 ton na vlak. Nedeljski vlak pa je šel nekoliko črez t® mejo. Sprevodniki so priznavali, da bi že bili mogli voziti tudi večo težo, ali uprli s«' se, da le kljubujejo uradniku, kar je prov-zročalo precej, zamude. Dalje se je v nedeljo zgodilo, da so, dospevši v D-kani, opazili, da so v Kopru en voz — pozabili. V Dekanih je moral čakati vlak, dase je stroj vrnil v Koper po pozabljeni voz. In potem so še le brzojavili v Trst po en pomožen stroj____ Eyo vam pojasnila, zakaj je bila zamuda celih dveh ur, radi katere je bil« — kakor že omenjeno — grozno ogorčenje med potniki, ki so preklinjali železnico in njene upravitelje. Ali v to čašo jeze je pala tudi kapljica — veselosti. Po novih odredbah se vozi z vlakom tudi po en — redar, ki naj prime žrtvovali vse za eno idejo; nikjer pa se nis« tako pogostoma in tako številno pojavljali taki ljudje, kakor se to dogaja v Rusiji. Ali so res temu krive razmere, vladajoče v upravi ruske države ? Da so te razmere neznosne, je, žalibog, gola resnica, a menda vendar niso bogvekoliko slabše, nego s« bile v predmarčni dobi v vsaki drugi absolutistično vladani državi. Vendar pa se ni se teroristiški čini pojavljali nikjer tako pogostoma, kakor se pojavljajo ravno v Rusiji. Ta pojav se da raztolmačiti edino le 2 našs sanjarsko naravo. Mi Slovani smo sanjači in. fantasti. Taki smo v sibirski zimi, kjer sanjamo © svobodi, enakosti in bratstvu ; sanjači in fantasti v Poljski, kjer sanjamo • obnovitvi kraljestva Jageloncev; sanjači i» fantasti v Češki, kjer sanjamo o državnem pravusanjači in fantasti smo v Hrvatski, kjer sanjamo o Veliki Hrvatski; sanjači in fantasti smo v Srbiji, kjer sanjamo o razrušenj* Avstrije. Izjemo med Slovani delamo nekake mi Slovencu Mi ne sanjamo ne o minolosti in niti ne o svoji narodni bodočnosti. Vse-naše sedanje sanje obstoje v želji liberalcev* da bt vrag vzel klerikalce in narobe. Ml Slovani smo otroci med narodi, a med temi otroci smo Slovenci najmlajši. Niko- Nirič. V Trstu, dne aprila 191© »EDINOST« it. lli Sira 111 za kravateljc vsakogar, ki bi se hotel kakor-sibodi puntati proti novemu redu !... V ta namen hodi od voza do voza. Ni slaba misel tol Pri vsem pa bi vendar-le vprašali upravitelje državnih železnic, ali se ne sramujejo vsaj malce te svoje smešne železnice ? 1 Tržaška mala kronika. Somali v Trstu. Včeraj zjutraj je z Lloydovim parnikom „Moravia" na potu iz Bombaja prišlo v Trst tudi 151 Somalov (črnci s Somalske obali v Afriki), ki so se bili ukrcali v Adenu. Iste vodi nek francoski impresario. Sinoči so se odpeljali z brzo-vlakom na Dunaj, odkoder odpotujejo v Be-rolin. V teh mestih se bodo producirali z raznimi vojnimi igrami. K samomoru v železniškem vagonu, o katerem smo poročali včeraj, treba še pripomniti, da je bil samomorilec Artur Fittke, poštni offcijal, znan kakor eden najboljših predstaviteljev tržaške slikarske umetnosti. V obče se je pripoznavalo njegovo resno stremljenje, kakor tudi velika pridnost. — Trpel je na paranoji. Velika negoda pri kolesarski dirki. V nedeljo zjutraj je kolesarski klub „Liberi et forti" priredil dirko Trst-Miramar-Bar-kovlje. Na povratku in sicer pri cilju, ki je bil določen pred nekdanjo gostilno Giova-nella, je kolesar Sivitz z vso močjo podrl štirinajstletnega fanta Karla Pertota. Revček je padel v nezavest. Tamošnji policijski inšpektor Frandulič ga je spravil v kočijo, s katero so ga prepeljali na zdravniško postajo, kjer so konstatirali pretresenje možganov. Njegovi domači ga niso pustili v bolnišnico in so ga vzeli domov. — Na tej nesreči zadevlje vsa krivda kolesarsko dru-„Liberi et forti*, ki ni proti izrecni odredbi namestniškega svetovalca ogradilo del ceste za dirko in sicer pri cilju in pred ju-rijo. Požar, ki bi bil utegnil imeti grozne posledice. V veži hiše 36 ulice del Rivo,' kjer je bilo nakopičeno več praznih zabojev je včeraj zjutraj ob 3 nastal ogenj. Nevarnost je bila velika, kajti hiša je jako stara in ima lesene stopnice. Neki redarski inšpektor, ki je zapazil, da so že stopnice gorele, je opozoril ognjegasce. Ljudje stanujoči v oni hiši (okolu 15 oseb) so se nahajali v največem strahu, ker niso mogli zapustiti hiše. Ognjegasci so morali od zunaj postaviti dve takozvani rimski lestvi, po katerih so se stanovalci hiše rešili na ulico.' Po dolgem trudu so ognjegasci udišili ogenj in ljudje so se povrnili nazaj v svoja stanovanja. | Poskus samomora. 15-letna Svetka Depangher, stanujoča v ul. Majolica št. 19, I. nad., je včeraj radi domačega prepira poskusila storiti konec svojemu mlademu življenju. Zdravnik rešilne postaje, ki jej je nudil prvo pomoč, jo je dal prevesti v bolnišnico. Izpila je fenilne kisline. Njeno stanje je precej opasno. Koledar in vreme. — Danes: Klet pap. — Jutri: Peregrin sp. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f- 20° Cels. — Vreme včeraj: oblačno. Vremenska napoved za Primorsko: Spremenljivo s posamčnimi padavinami. Hladni vetrovi. Temperatura malo spremenjena. j Tržaška gledališča. FENICE. Leharjeva „Vesela vdova" je imela tudi včeraj običajni vspeh, dasiravno uprizoritev ni bila bogvekaj. — Danes repriza. } POLITEAMA ROSSETTI. Danes zad-j njič Puccinijeva opera „Boheme" ob zni-; žanih cenah. Društvene vesti. ! i Moška podružnica družbe sv. CM' vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo! vršil v torek dne 3. majnika v „Slavjanski; Čitalnici" ob 8. uri zvečer s sledečim dnev-J nim redom: 1) Nagovor predsednika. 2) j Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4)' Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Odbor „Delavskega podpornega društva" se je v svoji prvi odborovi seji sledeče konštituiral: Predsednik: Prof. Matko Mandić, podpredsednika: I. Dr. Brnčič Fran, II. Legiša Anton, blagajnik: Perhauc Jakob, knjigovodja ; Smrkol Albin, knjižničar: Železnik Srečko: Odborniki: Andrejčič Fran, Cink Josip, Hvastja Ivan, Jaklič Ivan, Primožič Fran. Trgovsko izobraževalno druStvo ima danes 26. odborovo sejo v društvenih prostorih ob 9. uri zvečer. Prosi se gg. odbornike, da se gotovo udeleže. Predsednik. Pevsko društvo „Zastava" v Lo-njerju priredi svojo vrtno veselico pri g. Županu dne 15. maja in ne 1. maja, kakor je bilo po pomoti v nedeljski številki označeno. Drage Slovence Tržačane in okoličane vabimo na obilno udeležbo. Pevsko društvo „Kolo". Danes zve-ob 9 uri odborova seja. Na dnevnem redu je prihodnji izlet. Tudi pregledovale! računov so naprošeni, da se udeleže seje. J Členom se javlja, da v nedeljo dne 1. maja, odpade pevska vaja, pač pa bo jutri zvečer ob 8. uri in pol, katere naj se pevci udeleže polnoštevilno. DAROVL — V nedeljo dne 24. aprila 1910 jc nabral g. Ivan Stekar v gostilni , Gospodarskega društva" v Škednju za podružnico pri sv. Mar. M. Magdaleni pri omizju Kron 3*40. Denar se je izročil istotam blagaj-ničaiju. — K „obrambenemu skladu" rocolske podružnice dr. sv. CM je pristopila g. Mary Gulič ter plačala 5 K. — Mesto cvetic na grob svojemu pok. učencu Josipu Mijat daruje za sv. Ivansko podružnico družbe sv. C. in M. Josip Negode 5 K. — Slov. Čitalnica je nabrala za tržaško moško podružnico CMD na mesto venca na grob pok. mons. Flego 51*80 K (ne 30 K, kakor je bilo izkazano 10. t. m.). — G. Jakob Perhavc je daroval isti podružnici v protest proti pisavi „Slovenca" 10 K. Srčna hvala 1 Nar. del. organizacija. Odborova seja gostilne N. D. O. se vrši radi shoda „Zveze judoslovanskih železničarjev" jutri 27. t. m. ob navadni uri. Predsednik. Izredna seja osrednjega odbora N. D. O, se vrši danes zvečer ob 8. v društvenih prostorih N. D. O. V imenu predsednikovem prosimo tovariše odbornike in namestnike, da se uoeleže te seje točno in polnoštevilno. Volilni odbor za okrajno bolniško blagajno ima jutri v sredo, dne 27. t. m. svojo odborovo sejo. Tovariši odborniki so uljudno vabljeni, da se iste polnoštevilno vdeleže* _ Vesti iz Goriške. x Vojaški koncerti pešpolka št. 47 se bode vršili vsako sredo v mestnem vrtu med 6. uro in pol in 7. uro in poL Ti koncerti pričnejo meseca maja. x Konec šolskega leta na tukajšnjih srednjih Šolah in učiteljiščih bo letos vsled odredbe naučnega ministra dne 2. julija. Prihodnje šolsko leto pa prične dne 9. septembra. x Novo železniško postajališče se otvori 1. maja na Vižovljah, med postajama Bivij in Devin-Sesljan. x Dražba vojaških konj se bo vršila na živinskem trgu dne 28. t. m. ob 10. uri predp. x Aretirali so onega Molinarija iz laškega Vidma, ki je okradel zagrajsko cerkev ter so ga prepeljali v goriške zapore. x Na dijaško kuhinjo se naši rodoljubi vse premalo spominjajo. Ob raznih prilikah, ko imate često vsega dovolj, spomnite se naše revne in lačne šolske mladine bodi tudi z malimi prispevki 1 Vsaki, še tak mali znesek je dobro došel. x Pevsko in glasbeno društvo v Gorici priredi 4. maja svoj pomladanski koncert. x Razpisane službe pri goriškem deželnem odboru. V deželni upravi je oddati več mest knjigovodstvenih in pisarniških vajencev. Od prosilcev se zahtevajo kvalifikacije, ki jih predpisuje dež. štatut. Prošnje naj se opremijo z dokazili o avstrijskem državljanstvu, o dobrem nravnem vedenju in dovršenih Študijah ter o poznanju deželnih jezikov, ki se naj vlagajo do 15. maja t. 1. pri dež. odboru. Ker v deželni upravi mrgoli Lahov in celo takih brez dokazila o „avstroogrskem državljanstvu", naj podamo prosilcem slovenske narodnosti nekoliko pojasnila o pogojih in napredovanju v službi.. || Za knjigovodstvenega vež-banca se zahteva vsa srednja šola. Prakticirati mora za poskušnjo 6 mesecev, nakar postane definitiven. Na to dobi adjutum U---vV — > rs CARLO STRUKEL prodajalnica drobnarij in igrač TRST - Corso 34 - TRST fialaaMit is »saja, pitat tort« Ovratnice, mtl ii šalici. Specijaliteta.: Potrebščine za hrlbolazoe. Giosue Carducci 20, Trst TSUFIV IM. Velika saloga staklenih Sip ter navadnih in dvojnih sreal. Kristali vsake velikosti. Specijaliteta : stekleni ventilatorji. Posode sa ribe. Zaloga okvirjev. Sprejme vsakovrstne poprave, provlačenja s steklom, verande itd. Telefon S9S. Zilagaldj stavk, psifctsiksv Oelfkl Kinematograf TRST - ulica Belvedere 19 - TRST * NOVOSTI! Dne 26., 27., in 28. aprila 1910____ 4 NOVOSTI' 1) Izučeni ptiči (po naravi. 2) Romanje deklic (dramatična igra) 3) Umetniške sanje (gracijozna igra v barvah. 4) Komič. prizor Štiri novosti. Štiri novosti. Mnenje g. dra* Ionfdis Kavaklija. I J SBRRAVALLO Trst. Opozarjam Vas, da je Imel poizkus, ki sem gđ napravil z Vašim izdelkom SERRAVALLOVIM KINA-VINOM z železom na sedemletnem dečku, nepričakovane vspehe. Deček je izgubil kmalu znake malokrvnosti na obličju, moči so se mu povrnile, tek se je zbudil, iz točenje blata je postalo jednakomerno in vsakdanje. Razveseljen po tako dobrih vspehih Vašega Serravallovega Kina-Vina z železom, se čutim primoranega priporočati ga od srca kakor edini pripomoček proti malokrvnosti, ne tečnosti in telesni šibkosti. KAVAKLIJA, 29. oktobra 1909. Dr. ION/D/S. X*? kinematograf „jfforia" Elegantna dvorana, sestavljena po najmodernejših načrtih. Vsaki torek in petek nov program TSTOPNIMA: I. mesto 30 tii., otroci tt wlaH 20 m. n mesu 20 tii, otroci ii tdUM 101 prodajalni^ Švicarskih ur JOSIP OPPENHEIM TRŽAŠKI SLOVANI U urar I« IztelcvatelJ časonarjav £ trst, Corso itev. 5 (bliza knjigarne Vran) I BOGATA 1ZBERA zlatih, srebrnih in kovlnastih ur. Stenske vre a modernim zvonilom. PRST An, IMAM, VERIŽICE Itt. p« zmniMl Huk Popravljanje se izvrši po do& cenah in z garancijo in poaebno okoličani ki prihajajo v mesto po raznih opravilih, imajo najlepše in najprimernejše sMralHče y dobro poznani - :: Kavarni Universo :; ki se nahaja na trga pred .Narodn. domom* št. 1, uprav nasproti restavracije „Balkan". V kavarni so poleg izvrstne kave ua razpolago vsakovrstni likerji in razni slovenski, nemški in laSki Časniki in vss boljše ilastrov. revije. Za obilen obisk se priporoča FRANJO BOJC. Ahcnluont kmetijske iole z dobrim s pri Če-nlldUlVOIII valom in večletno prakso i« Č e složbe. Naslov pove Ednost 613 t Na razpolago slovenski družini. Ul. soba meblirana posteljama in s Farneto 12, I. n. z dvema hrano pri 637 HERCULES zavaraj« oaebe :: brez razlike vere, narodnosti in itann, katere niso n« dan upSsa mlajfe od 16. ter starejie od 80. leta. - Vsakdo zamore zavarovati eebe v korist drugega, oziroma tretjo osebo v lastno korist in to brei zdravo lik. pregleda. Vsa pojasnila daje za Goriiko glavno zastopstvo zadruge Hsrsulss v Gsrloi ali pa tudi = kteljitvo podpora« zadrug« b& Boki (Plama). 1 OANIELE PILLIN rES r - uioa Aoqnedotto 94 TELEFON 341 Velika zaloga gasenega h ■ živega apna. Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja za peči. Ker sem prisiljen v kratkem se preseliti prodajalo se bo vse blago, kakor batist, perkal, oksford, zefiir, platno, panama, sukno, obleke, Čevlji itd. itd. ■Hi po čudesno nizkih cenah. : ulica Nuova štev. 36 Trgovina posameznih partij Sigmund Vamos en obisk zadostuje, da se prepričate o tej !ugodni priliki! t Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naša preljubljena mati, oziroma soproga in tašča Urša Zink v starosti 71 let danes v Gospodu zasnula. Pogreb dragih ostankov pokojnice vršil se bo v sredo 27. t. m. ob 9. in pol uri predpoludne iz hiše žalosti v ulici Piccardi štev. 24 v župno cerkev sv. Vincencija v Rocolu. V TRSTU, dne 25. aprila 1910. ŽALUJOČE RODBINE: Cink—Bandel—Ferluga—Jebačin. To bodi ob jednem direktno obvestilo. Stran IV. »EDINOST« št. 115. V Trstu, dne 26. aprila 1910 etnih 1200 K. Najdalje po treh letih vežba-mja postane uradnik v 11. plač. razredu s plačo letnih 1600 K in za stanarino 600 K, torej skupno 2200 K. Na to sledi avtomatično napredovanje vsakih šest let do 8. razreda. Pisarniški vajenci morajo dokazati dovršeno nižjo gimnazijo ali realko. Napredovanje v službi je enako kakor pri knjigovodstvenih vežbancih z razliko, da dobe adjutum 800—1000 K in da pridejo sigurno v 9. in le izjemoma v 8. razred. Pričakujemo, da se zglasi zadostno število dobro kvalificiranih kompetentov slovenske narodnosti, da se ne bodo odločilni faktorji tudi takrat izgovarjali, da se je moralo imenovati Lahe vsled pomanjkanja slov. prosilcev! Čitalnica na Grahovem ob Bači priredi dne 1. vel. travna t. 1. na dvorišču gostilne Jos. Lapanja tik železniške postaje veselico na planem z obširnim in zanimivim ▼sporedom. V slučaju slabega vremena se veselica preloži na naslednjo nedeljo. Soproga dr. Pajerja umrla. Iz Gorice : Umrla je Marija Pajer, soproga deželnega glavaija dr. Pajerja. Pokojnica je bila sestra italijanskega senatorja Petra Blaserna. Vesti iz Istre. Iz Materije. Pri veselici, ki jo priredi dobrovoljno gasilno društvo dne 1. maja, bo sodelovalo tudi pevsko - bralno društvo „Gorska Vila" iz Podgrada. Roparski napad. Iz Boljunca nam pišejo: Dne 17. t. m. zvečer je šel Ivan Božič iz Kastelca, ki biva pri svoji sestri v Boljuncu, k Domjatu, kjer je plačal v gostilni Granduč pol litra žganja dvema neznancema. Eden obeh neznancev je pobral Božiču 10 K iz žepa in potem zbežal. Božič je obljubil onemu drugemu 2 kroni, ako vjame tata. A tat se je zgubil v temi. Oni drugi „tovariš* pa je kljubu temu zahteval dve kroni, katerih mu pa Božič ni mogel dati, ker je imel samo onih 10 kron, ki so mu bile ukradene. Na to je „tovariš" vprašal Božiča, koliko je ura. Ko je Božič vzel uro iz žepa, mu jo je lopov pograbil in ga udaril s tako silo po obrazu, da se je zgrudil na tla. Potem je pobegnil. Nekateri so v prvem lopovu, ki je ukradel 10 kroa, spoznali Josipa Velju p. d. Sergoša iz Žavelj in v drugem, ki je uropal uro, Antona Kocijančiča p. d. Šimja iz Krogelj. Oba sta bila aretirana in odvedena v Koper. Kakor se vidi, so našli tržaški lopovi vredne učence tudi že v našem Bregu. Gospodarstvo. Železnica Kap-Kahira. Že v prihodnjih mesecih se ima začeti z dogradnjo ogromne železnice, ki bode vezala južno Afriko * severno, Koncem tega leta bode železnica Kap-Kahira dovršena. Njen južni del je izvršen že do Brokenhilla, a do j oktobra morajo biti tračnice položene do j Elisabetville. Na severu pa železnica že teče ! do Chartuma. Zvezo od Chartuma do i luga bodo tvorili deloma vlaki, deloma! parobrodi. — Nova železnica bode tekla j izključno po angleških in belgijskih tleh in sicer 9000 km na dolgo. To bode najdaljša proga na svetu Zadnje brzojavne vesti Zažgana občinska hiša. ST. ETIENNE 25. O priliki volitev je prišlo v Le-Chombon-Fengerolles do velikih izgredov. Po proglašenju izida volitev je bila napadena občinska hiša in zažgana. Hiša je zgorela popolnoma. Ostali so samo 4 zidovi. Arhiv je bil uničen. Nek policist je bil ranjen z nožem v hrbet. Tudi pet orožnikov je bilo ranjenih. Dragonci so zopet vspostavili mir. Stavka delavcev v opekarnah. PRAGA 25. Danes zjutraj je stopilo v štrajk 167 delavcev, ki so zaposleni v štirih opekarnah v Sosvicah in Nebusicah. V drugih opekarnah v okolici Prage se dela v polnem obsegu. Gostilna „Al Gitmasio" "f ? inau pijače in jedila prve nato. Priporoča w slave c'očinstvo sa obilen obisk H. Kosič. 1231 Ljudska kuhinja bolMIli ^ ljarju ulica Rotna?na 4. pp.J. eloTensko-nemški. neroSko-sloven- j It? * FU1M So fki Pleteršnikov slovar. Nizka cena flot-ensko-nem&ki. nemSko-slo ven cena Ul"ca Pan Nicolo 2, vratar. 689 Hiša z vrtom v lepo ležečem trgu v zelenem Spodnjem Štajerskem je za K 6500 — na prodaj, posebno je za penzijoniste pa tudi za vsako obrt pripravno. Vprašati se je na „lnseratni oddelek „Edinosti" pod „Št. 674." ANTON REPENSEK knjigovez v Trsta, vls Ceellta © pripor.^a slavnemu občinstvu svojo moderne urejeno del&vsica, v k«1 blizu mesta. Posredovalci isključeni. Naslov po * r -aeratni odd. Edinosti.__6S2 Vn. jpm se odda zemljišče s 1001» kvadrat. 11'JCIII niii seinjev e hišo in vodnjakom, vse na lepem prostoru pri sv. Ivauu. Oglasi i se p* e. Josipu Vato?cu p. d. Bumba, sv. Ivaa štev. lluO 164 faznanilo. V soboto, dne 23. aprila 1910 se odpre v Vrdelci (ulica Scogiio) št. 747 nova :: mesnica. Prodajalo se bo goveje meso najboljših vrat in po najnižjih cenab. — Postrežba točna, toliko v mesnici, kakor tudi na dom naročnikom. Ker je podjetje v domačih, poštenih rokah se si. domačemu občinstvu najtoplej priporoča. Jm 20 do 50 K na don zasluži l&hko vsak bre« razlike atanu, kdor se želi baviti 9 prodajo davaljralh srrčk trajaš vre&iosti. Pro-izija in nagrada sta telita ji mirljin o«ebe dobivajo s e :som tndi stalno plačo. Hirati-kc ali srbske ponudbe raj še {-oiiljajo na: Administracija „Me Forma" Biiilimptšia 7., Borse. Pestfacii 78. HOŽSt Novo ! letovišče Jasno selo4' na Hrušici (Gorenjsko) 5 minut od po^tnjaliSča neposredno pr?d vhodom v romantično Boteato Doveršnik z dostopno narejenem! vodopadi tik pod vznožji Karavank ležeče, ' 3 km od .ledenic oddaljeno. — Pet moderno opremljenih stanovanji, potem 12 pesamezuih pob se čez poletni fiaa odda, salon in kopelji v hiši. Krasna lega, či-ti planinski zrak, izvrstna voda, veliii Henč-nati vrt lenn-fprostor, beglji5če, Autogarage, gojzd v neposredni bližini. Zaninr>ivni sprehodi. Pojasnila daje lastnik AL SCHKEY, Jesenice (Gorenjsko) POSTELJNA MOKROTA Popolno ozdravljenje zajamčeno. Brezplačna navodila. Naznaniti je starost in spol. Mnogo zahvali: :i p sem na razpolago. — Zdravniško - priporočeno. == INSTITUT JSHITAS" VELBURG P. 345. BAVAR8KO. SI Je tisti, • katerem pravi znaoi in odlični kemik milne industrij«, g. dr. K. DEJTE — Berolin, da ima veliko P£S# večjo nego milo ali milo in seda. ne da bi se lotili perila. |finlos°v pralri prašek J« torej najbolji«, kar m> more Tabiti ca pranje parila, varuj* perilo kar M najbolj da misliti, je POCENI in tiaje blisčcčo beloto in je popolnoma brez daha. Zavitek kg stane smo 30 vin. Dobiva M v trgovitah e drogerljami, kolonijalnim blagom Ili milom. Na debeio L. BEinlos Dunaj I. BSoikorbaatei 3. katastralne občine Dutovlja odda se potom javne dražbe dae 2 8 t. m. ob 8. url predpolndne v uradu c. kr. okrajnega glavarstva v Sežani v najem za dobo 8 let. Lov se nahaja v lepi legi toliko glede terena kolikor glede pozicije. V lova se nahaja mnogo divjačine, posebno veliko zajcev, srn, jerebic itd. Lov je zelo primeren za gospode tržačane, ker se iahaja v njem postaja D uto vije—Skopo drž. žel. in na meji istega postaja Repentabor. Med časom sezone zamoie se pobiti vs^ko leto do 300 zajcev, 40 srn in mnogo druge divjačine. Lov Je o«g«a Z 590'— sa v«ako leto. Županstvo D u to vije dae 20. aprila 1910. 6uk m. p , župan. n Odhajanje In prihajanje vlakov od 1. oktobra naprej. (Časi za prihod, oziroma odhod so naznanjen po srednjeevropejskem Času). C. k. državna železnica. Odhod iz Trsta (Campo Marzio) 5.10 0 Herpelje—(Rovinj)—Pula. 5.50 0 do Gorice (in Ajdovščine). 6.10 0 do Poreča in medpostaje. 7.34 0 Divača—Dunpj. 7.48 B Gorica—(Ajdovsčiun) — Jesenice—Beljak— Celovec—Linec—Praga — Draždane — Berolin. 8.48 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec— Ptina 8.52 0 Herpelje—Pala. 9.20 M Le do Bnj (in medpostaje). 1.00 0 Gorica—(Ajdovščina)—Je-enico—Celovec. 3.10 M do Poreča (in medpostaje). 3.37 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Celovec. 4.20 0 Herpelje (Divača—Dunaj) (Rovinj) Pulu. 5.— B Gorica—Trbiž—Beljak—Celovec—Dunaj. 7.10 0 Le do Bnj i in medpostaje). 7.20 0 do Gorice (Ajdovščina). 8 10 0 Herpelje—(Divača—Dunaj)—Pnla. S 45 B Gorica Jesenice—Beljak—Celovec —Linec Praga—Danaj—Monakovo — Draždane — Berolin. 10.35 0 Gorica—Jesenice—Beljak—Inom ost—Me ~ nakovo. Ob nedeljah tu prazniki: 2.15 0 Boršt—H^rpflje—Divača. •J.:i5 0 Gorica (in medpostaje). Prihod v Trst. 5.45 0 Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona-kova, Inomosta. Bolcana, Beljaka Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.15 0 Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelj). 7.30 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.10 0 Iz Bnj (in medpostaj). 8.4i B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gonce, (in Ajdovščine). 9 42 0 Iz Pnla (iz Rovinja). 10.10 0 Iz Jesenic, Gorice in medpostaj. 11.07 B Iz Dunaja (Ljubljane) Gorice in medpostaj. 12.40 0 Iz Poreča in medpostaj. 2.10 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorice, - (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prago, Dnnaja. 3.33 0 Iz Pnle, Herpelj in medpostaj. 5.IO 0 h Bnj in medpostaj. b 50 0 I* Dunaja, Celovca, Gorice. Tuo 0 Iz Pule (iz Rovinja) Divače, Herpeij. 7.5« B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca. Pu- - naj a, Celovca, Inomosta, Beljaka, Je->e nic, Gorice (Ajdovščine). 9.45 0 Iz Poreča in medpostaj. 10.26 0 Iz Pule (Rovinja) Dunaja (Čez Divačo), ll.lu 0 Iz Dunaja, Ctlovca, Beljaka, Gorice. Ob nedeljah ln praznikih. 9.1 li 0 Iz Gorice in medpostaj. y.27 0 Iz Divače in medpostaj. OPAZKE: Podčrtane številke značijo popoludne 0 (osebni vlak) B (brzovlak) M (mešani vlak) ZADNJI MESEC. ZADNJI MESEC. Loterija na korist društva „Varstvo dojenčkov". Žrebanje nepreklicno dne 12. maja 19IO. Grla^m dobitak 60*000 vrednosti 7173 dobitkov. SREČKA STANE i KRONO Pcvi trije glavni dobitki v vrelnoati K 60 000, K 5000, K 2003 ae izplačujejo na zahtevo t o odbitku davka v denarju Vsi drugi dobitki obstoječi iz efektov ae ne izplačujejo v denarju Srečke se dobijo v tobačnih trafikah, kolekturah za loterijo, menjalnicah, kakor tudi pri LOTEEfJggl UPRAVI, DUNAJ, JAKOBEBOA9SE ž te v. g NOVO POGREBNO PODJETJE IfZl^ IBtiT i bog.-ste oprejo za vsako- Corsj 49 (Piaiza Soldoni) Tel. 14051 Ivrstnl pogreli in prodajal laico mrtvaških predmetov in vsa tovrstnih vencev iz umetnih cvetlic »erle, porcelana — Velika zaloga amt 500 Kron zaslužka plačam :: tistemu, ki dokaže, da ni moja čud. zbirka 300 kosov ZA SAMO KRON 3 90 dobro kupna prilika 1 pristna Koskopf-Patent rem. žepna ura švicarskega sistema, natančno idoča z triletnim jamavouo, 1 amerikanska doubLs - verižica, 2 ameiKHiaka double - pratana (za gospoda in gi 8p< ) 1 argL p zlačena garnitura, obstoječa iz ovratniSuh manSetnih in pranih gumbov, 1 amer. žepni nožič, 1 elegantna avil. kravata, harva in fazona po želji, 1 kranna kravatna igla z e i mili briisntom, 1 kra hišo. Vse akupaj z uro vrea stane samo K 5 9 It. - Naroča ae -- po povzetju na n-alov : ===== S. Urb&cti, eksp tvrdka Krakov 22 NB. Ako se naročita 2 paketa, se priloži 1 brivna britev ali 6 žepnih rut.---Ako ne ugaja, se vrne deaar. iie ? se izve pri £ev-687 oščenilt sveč Prodaja aa debelo la drobno. ura m- nos .>. caizur - Trst - uilca Lei> Štev. 2 pr(peroča e;&vr;eo:o občlas va svojo mizaraico. Izdeluje va^iu vratno, tudi KAJFZHEJftE POHIŠTVO iUlUvTSSTir FiJijalka v Opaigi KUPUJE M PRODAJA - VREDnOSTSE PAPIRJE — (tpnn, oilicucmg, zaitjivua pisma« TOORlTin, on40CK, MHKČKM LtCLid.) ~ VALUTE HI DEVIZE ~ PREDUJMI HA VMMO0RB PAPIRJE II _LEŽETE V JAVMM aUMtoE II. 6 (lastno poslopje). FiJIJtta vOpattfl BUČ II DKiSO. BflRflU UROČILA SAFE — DEPOSITS PROMESE K VSEM ŽREBANJEM.--- -----ZAVAROVANJE SREČK. MENJALNICA. VLOGE NA KNJIŽICE. — - TBKOCI IN ZERO RAČUN U VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE f OD DNE VLOGE DO DNB VZDIOA.fc STAVBNI KREDITI — KREDITI PROTI] ---DOKUMENTOM VKRCANJA.---j 4 7o i UradM ur«s O—12^ 2 SO-5-30. — Brzojavi: „JA1N i" — Trst — Telefon: 1463 In 1793