I O J 2 E K O S S I Kenwick,W.A.6107
Avgust 1989
Enajsta izdaja.
' \0 ' ■
35 Kenwick Road, (09) 4591828
suovencev.K, /^^
MEDSEBOJ NE STiKE.
Cenjeni bralci!
V	junijski izdaji konjička nam je "naša" Ivanka Škof kar lepo opisala (ke)enakopravnost, katera nas vlada v naši svobodni (Just do as you are Lold - Samo napravi Kot ti je rečeno) kapitalisticno-monopol-ski deželi.
Ker se mi je Ivankin Članek zelo dopadel,(humoristično in resnično) mi je obtičal v glavi, vsedel sem se in strmeč skozi okno počel premišljati: Kako živimo mi resnično? Pod kakšnim vplivom živimo? A živimo mi demokratično ?
Misli so se vrtele in se prekopi6evale v moji glavi: če je Avstralija demokratična in Če mi sploh razumemo kaj je demokracija, saj jo vsakdo na svetu uporablja. Pob Hawke se bori za demokracijo, tako se bori tudi undrew Peacock, Največji Demokrati so seveda Amerikanci. Hočejo postati pa Se večji, da bodo potem pobili Republikance.
Imamo pa tudi demokratično federativno Jugoslavijo, tako kot Nemško demokratično Republiko. - Zdaj pa malo bolj počasi, da se ne zmotim. Zdi se mi, da sem enkrat nekje slišal, da v demokratični Jugoslaviji in v demokratični nemški Republiki vladajo komunisti. Ne vem kako to vse paše skupaj, mislim pa, da so to demokratični komunisti ali komunistični demokrati. In "Vietnam? To je pa gotovo demokratična dežela, saj so Amerikanci in Avstralci šli skupno v boj za njo, da jo demokratizirajo.
Ne spoznam se v teh stvareh, ker je vse tako zmešano. Ampak, ko pride v Avstralijo Šrafciger, ga bom vprašal kaj on meni o tem... Upam le, da enkrat vsi Demokrati na svetu tudi o meni slišijo, ker na vsezadnje sem tudi jaz en Demo-sam-za-sebe-krat.
Ti Demokrati so me tako zmešali, da sem prišel popolnoma s tira. Zato Vas prosim, da me sedaj pustite pri miru, da. se lahko koncentriram, da napišem nekaj bolj resnega in potrebnega.
BORBA ZA DENAR IN VSAKDANJE ŽIVUENJE.
Kdo se ne bori? še tisti Ki imajo dovolj denarja, dozdevno delajo, da ga napravijo Še več. Tisti, ki denarja nimajo dovolj, seveda obtičijo, razen če so zadeli glaven dobitek v sreČolovu.
Koliko ljudi se dandanes komaj in s težavo prebija s skopim oskrbovanjem, je nam navadnim gešnikom neznano. Resnica je, da. je ogromno ljudi ki tuai v na^i svobodni deželi skoparijo in stiskajo v pričakovanju naslednje plače.
V	splošnem (posebno za ljudi ki imajo že pokojninsko izkaznico, ki je obenem propustnica za v nebesa) je važno se držati nekih navodil, takšnjih kot: 1) Plačaj v gotovini! Kdo zasluži manj denarja, naj plača takoj ob nakupu in ne, da se piše v knjigo. Živeti na "puf" je past za mnogo ljudi. Važno je tudi da kupec pozabi na "plastične karte"ker banke zaračunajo te z najmanj 18 - 24^. Če se ne plača v prvem mesecu,računaj o banke Že 3670. S tem Človek troši denar čez svoje mere. 2) Delati proračun v naprej. Je danes skoraj nemogoče, vendar mora vsak vsaj poskusiti, da se tega drži Če hoče da bc prvi Ček segel do drugega.
3)	Biti uporen proti razorodajm blaga in stvari. (Sale).Je umetnost, Katere se mora Človek naučiti, da se upre želji nepotrebnega nakupovanja. Trgovci so dobro izvežbani, kako se nolovi kupec na razprodajah, Z njihovimi tiskovinami, s katerimi napolnjujejo poštne nabiralnike in katere imajo razstavljene po izložbenih oknih, lovijo ljudsko mikanje in poseljenost do take mere, da ljudje sploh več ne mislijo, samo še kuoujejo.
V "starih časih" je "sale" bila zelo ustrezna ljudem z manjšim zaslužkom. Razprodaja koncem leta jim je pripomogla, da so se oblekli po nizki ceni za celo leto ter si nakupili še druge stvari.
Seveda te'letne razprodaje trgovcem niso doprinašale preveč dobička. Kaj napraviti? Vprašanje je doprineslo razmišljanje in rodila se je ideja oglaševanja in objav. Televizijo, katera je bila namenjena širšemu ljud-Btvu so prevzeli trgovci za oglaševanje reklam, drugi monopolski zastopniki so pa podučili trgovce kako je treba iti v "splošen napad" na preprosto in nenauČeno ljudstvo, da se izvleče iz njih še zadnji dolar, in to vse v imenu napredka. Ustanovila se je nova "industrija? propagande na televiziji, radiu in zvočnikih za psihično pripravljanje ljudi ali boljše rečeno, pranje možganov teh, za boljšo trgovino. Vključeni so tudi tisti, ki imajo že pokojninsko izkaznico, ki je ob enem propustnica za v nebesa.
Ker v naši svobodni deželi ni varčevalne vzgoje C ta bi bila proti trgovini), Živijo ljudje (razer zgornih 10.000) tja v dan, brez kakega interesa ali volje. Nekateri prepadejo tako nizko, da postanejo osihopati vsi skupaj smo pa prepadli v kapitalističen monopolizem, kateri je v mnogih primerih hujši od komunizma. Živimo pod knuto "gornjih 10.000", ki z zadovoljstvom gledajo dol na nas "bratske siromake", kateri se nismo naučili misliti za sebe in smo tako rečeno v kozjem rogu.
4)	Braniti se kupovanja nepotrebnih življenskih stvari in drupih dobrin.
Gotovo imamo mi vsi tu pa tam radi tnalo luksuza, če že ne razkošja. Je pa življensko potrebno, da ima človek za vsako stvar ... ma, za hudiča pomagajte mi že, katera je pravilna slov. beseda za VALUE JUDGEMENT? Vseeno, recimo da je osebna ocenitev ali presodek, katerega mnogo ljudi ne poseduje in si s tem kvarijo njihovo gospodinjstvo. Poznair. precej ljudi, ki tega presodka nimajo. Kupujejo stvari ki niso življensko rotrebne in v mnogih orimerih potem doma obleži jo - neporabljene. Gre le ze ta pogon, ki žene Človeka - da se kupi, saj se jim zdi da vidijo dim, ki prihaja iz denarnice ali žepa, kjer denar izgoreva. Ne, denar se mora izdati. Z dobrim presodkom se to da preprečiti. Premisliti je treba, da veliko stvari ki so jih kupili, bi šlo tudi brez teh. Nepotrebno izdani dolarji se v kratkem izkažejo kot pomanjkljaj, je pa preoozno misliti na to po izdaji denarja.
Biti skromen in kljub temu zadovoljen (po eni ali drugi roti) je dandanes parola človeškega življenja. Knogo ljudi je nezadovolnjih, ker se počutijo da nimajo tega kar drugi imajo. Takšna nezadovoljnost spravlja te v težave in večkrat so gonilna sila v kradljivost in uničevanje.
Kladi ljudje in tisti ki imajo le malo denarja, naj čitajo ta članek dvakrat!
Iskreno,
+++ + +
STARA NAVADA - ŽELEZNA SRAJCA. Ta pregovor je pošastno grozljiv in nečloveški. Le z malce fantazije si predstavljajte, da tičite v železni srajci, pa vas bo pri priči oblil smrtni znoj! Te srajce ne morete sleči vse življenje in niti rokavov zavihati! In prav to je tisto,kar hoče ore-govor povedati o starih navadah.Primerjava je odlična in nad vse resnična starih navad se človek prav tako ne more znebiti, ko se ne more železna srajce, kdor se navadi lagati že v mladih letih, bo lagal vse življenje, In nazadnje začne že sam sebi verjeti. Ob zenitvi babjak navesti na kolenih prisega večno zvestobo, izkoristi pa prvo priložnost, ki se mu ponudi da skoči čez zakonski plot. Da se pijanec spreobrne, ko se v jamo zvrne, je stara, preizkušena resnica, a kaj revež rrore proti železni srajci ! Tatu ne izmodri niti arest niti batine: iz zelezne srajce ne more.
Paviiha.
(Nadaljevanje)
Nasledstvo po materi ja v Karantaniji veljalo tudi leta 876 o"b nastopu vojvode Arnulfa Koroškega,ki je bil nezakonski in edini sin kraljeviča Karl-mana.Ta je po smrti svojega odeta Ludvika,kralja Vzhodnih Frankov, postal kralj na Bavarskem,Karantanijo je pa izročil sinu Arnulfu.Arnulfova mati Liut-swinda (Ljudvina) je bila Karantanka.Tega nam viri izrecno ne omenjajo,toda le v tem primeru so Karantanci imeli Arnulfa za svojega vladarja,in res so ga pri vseh njegovih podvigih s svojo vojsko vneto podpirali.
Arnulf Koroški je vladal nad vso karantanijo in Panonijo,ki sta skupaj tvorili regnum Carentanum (kraljestvo Karantanijo).Slovensko zgodovinopisje pa Arnulfa prikazuje v~čiokaj slabi luči,češ da je pripeljal v deželo tujce (F.Kos).Plemstvo v Karantaniji naj bi bilo namreč "tuje".Takšna podoba Arnulfa je povzeta dejansko iz češkega zgodovinopisja,ki itu ne more odpustiti nje--govega spora z nasilnim Svetopolkom,knezom Moravske.leta 883 je prišlo celo do vojne med Karantanijo in Moravsko, t*š je med Arnulfom in Svetopolkom.Po pan-slavisticni ideologiji pa med dvema slovanskima vladarjema ne more priti do resne vojne.Eden od obeh vladarjev mora biti v tem primeru tujec, in;skupaj z njim tudi njegova vojska.Arnulf in njegova karantanska vojska,ki jo sestavlja plemstvo,so torej tujci.Spopadlo naj bi se germanstvo s slovenstvom.Karantanci npj bi bili pod "tujim" vladarjerr primorani v boj proti "slovanskim"bratom Moravcerr. Toda o tem,da bi jih Franki v to prisilili,ne izvemo iz virov ničesar.Prav nasprotno,sam Karel III. Debeli,cesar ter kralj Vzhodnih Frankov,se tedaj,ko se Arnulf s svojimi Karantanci vojskuje z i-.oravci , šesta j a z njih kne-
m Svetopolkom in dogovarja o miru.Potemtakem sploh ne obstaja neko slovr-n-Mtco-germansko nasprotje v tistem Času,in pre za. zgolj akademsko tvorbo, namenjeno današnjim ciljem ideologij,ki stavi j a,i o na eno stran Gremane in na drugo Slovane.
Iz virov izvemo ,nadal je, da j ^k a r a n t an s k a vojska (rranus valida. Norieorum et Sclavorum),označena največkrat z nazivom "karahtanci",zvesto podpirala Arnulfa v vseh njegovih dejanjih.Najbolj odločilno pa leta 887,ko ga je spremljala na državni zbor v Tribur,kjer ¿e prisilila navzoče državne kneze,da so ga izvolili za kralja Vzhodnih Frankov.Knsne je,leta 896 je Arnulfu uspelo pro-afeti tudi v Rim,kjer je bil kronan za cesarja.
+ 4 +
Seveda si Karantanije v 9.stol.ne smemo predstavljati kot slovenske,ali celo slovanske države,ki bi temeljila na slovenskem jeziku.Utemeljena na slovenskem pravu, injsl o venski državnosti, kot "instituti o Sklavenika ".
Nosilec te državnosti je bilo slovsnsko kmečko ljudstvo,in njegov predstavnik kmet-ustoličevalec je umeščal karantanske vojvode.V takih,izrazito političnih dejanjih,kot je bilo ustoličevanje na Knežjem kamnu ali poklanjanje ob Vojvodskem stolu,se je uporabljala slovenščina kot državni jezik.IzoriČana tudi ob raznih slovesnih sprejemih,npr,s pozdravom Vojvode Bernarda in njego-
ih vitezov pri Vratih leta 1227,ko so visokemu gostu zaklicali: *'?uge waz primi Gralva Venus",
Vodilni sloj v deželi je bilo karantansko plemstvo,ki je čuvalo in ohranjalo državna izročila.Da bi prikazalo Slovence kot narod pod tujim jarmom,pa je ideološko zgodovinopisje,bocisi nemškonacionalno kot panslavisticno,razglasilo to plemstvo za nemško.Ker imajo plemiške rodbine na Slovenskem skoraj vse nemške priimke,je bilo takšno razglašanje toliko bolj prenriČl jivo,in tako se je ponavljal pripev o "bavarskih Kppensteinlh in frankovskih Spannheimih (M.Kos.) Toda,nikakega dokumenta ni,da bi to plemstvo prišlo iz nemških dežel. Pri Spannheimih,koroških vojvodih,se je le zet Sigfried Spannheim priženil v koroško plemiško rodbino,in ji zapustil priimek.V priimku vojvod ¿ppenstein se poleg srednjeveške oznake "grad"(stein) odraža slovenski naziv "jepa" (eppen),torej grad na jepi (kepi).Priimek kranjske rodbine Turjaških (Auers-perg),prihaja od imena Turjak,kot "turje"(strm grič),zamenjano v nemškem prevodu s turom,žival j o (Auerochs).Sta jerski vojvodi Ctokarji so prav tako domačini, in ni nobenih listin ali darovnic posesti, ki. bijizpričevale priselitev. Nemški oz. ponemČeni priimki pa izvirajo od tega,da je v 12,stol. postala nemščina,poleg latinščine,že splošni pismeni jezik.Vendar ne zato,da bi s tem namerno spodrinili slovenščino,temveč zaradi latinice,v kateri je bila pisana. Slovenski cerkveni jezik v giagolici,namenj en za bogoslužje, ni bil mogoč v vsakdanji rabi.Sicer pa,kako bi moglo plemstvo cela stoletja vztrajati na slovenskem ustoliČevanju in poklanjanju,ali zahtevati,da se novi vladar preobleče
instituti o Sclavenica
j
v slovensko kmečko obleko in v njej ustoliči,če bi bilo zares nemško?
i.odisi iz tepa,feakor tudi iz drupih primerov je razvidno,da je karantan-ska "institutio" obsegala poleg evropskih tudi staroslovenske družbene prvine. Postopno fevdaliziranje Karantanije ni pomenilo izgube slovenske organizacije in oržavnosti,kakor nam razlaga uradno zgodovinopisje(P.Grafenauer).DomaČa organizacija Karantanije se je s tem samo vrasla v prevladujoči družbeni red v ¿vropi.¿rez kake prisile,saj traja celih dvesto let, preden v deželi povsem prevlada £ospostvo kot temeljna enota v gospodarski in družbeni organizaciji fevdalizma.
ali so izvajal j. pri tem pritisk n;i svobodnega kmeta, da se je končno podal v poaložnost fevdalnemu gospodu? Primerov pritiska ni mogoče povsem izključi ti . Toda dvesto let,preden v Karantaniji prevladajo fevdalna gospodstva nad svobodno kmečko posestjo, nam priča,da splosnega pritiskala svobodnega kmeta ni bilo.Vzrok temu je drugod.Svoboden kmet je bil pravtko obremenjen z dajatvami in služnostmi,in brez zaščite orožja.Varnost in zaščita je pomenila več kot pa osebna svoboda,zato je kmet svoje zemljišče izročil fevdalnemu gospodu,in ga od njega takoj sprejel nazaj v zajem - precaria oblata.S tem je imel	zaščito dospodovega orožja in njegovo pravnö~värstvö71,rlsel je si-
cer v nesvobodo,kar pa v srednjem veku ni nomenilo ponižanja.Prav nasprotno, služiti je pomenilo Čast:vazsli so bili ponosni,da služijo svojemu kralju,ki je bil za svoje vladanje odgovoren pred ogom,in pod nadzorstvom Cerkve. Obstajalo je tudi nesvobodno plemstvo,in cicer vi_tezi,ki so bili osebno vezani na svojega gospoda.Ta jih je zapustil potem tudi svojim naslednikom.
+ + +
Pripadnosti določenemu narodu v tistem Času niso Šteli po pripadnosti določenem jeziku,temveč po pripadnosti coloČenemu redovnemu pravu,ki se je na naŠalo na osebe,ne glede na to,na Katere/T ozemlju so prebivale. Vsled tega je moral vsakdo pred sklepanjem pravnega posla ali pred začetkom sodnega postopka poaati izjavo,to je professio i uri s,po kateremu pravu živi.Ker je pripadnost različnemu pravu postavljala za stranke tudi različne pogoje,je lahko ena ali druga svoje pravo pri tem tudi ooustila,tako da je bila sklenitev posla mogoča in veljavna.
Rodovno pravo je bilo istovetno z "natio",kakor je danes državijanstvo,ki gL. cobi človeK ob rojstvu,in ni vezano na materni jezik.Posamezniku so bile zagotovljene vse pravice po njegovem pravu,kjerkoli se je nahajal.Če je pripadal pravu veČine prebivalstva v dežel i,potem pravna izjava ni bila potrebna.
V vsaki deželi je prevladovalo pravo večine prebivalstva,in na tem pravu je navadno temeljila tudi njegova državna in družbena organizacija.Tako se tudi v Karanteni j i okoli 1010, ko grofica W'ichburga ustanovi samostan bene-diktink pri S v. J uri ju ob Jezeru, omenja cummunis_omnium _Slav_ica lex, to je vsesplošno slovensko pravo,ki ga ideološko zgodovinopisje za Karantanijo taji.
Grogica toichburga.ki je ustanovila samostan,je bila lahko po rojstvu tudi bavarskega švabskega ali kakega drugega porekla,toda pripadala je karantanskem pravu,imela torej karantanskd državijanstvo,zakaj po tem pravu ustanavlja omenjeni samostan.Da je slovensko pravo v tem primeru posebej navedeno,je p pisati dejstvu,da gre za prvi samostan,in to po več kot dvesto letih,odkar je Solnograd dokončal svoj misijon v deželi,kjer je imel vrh vsega še velike posesti .Očitno,da Karantanci niso dovolili ustanoviti Solnogradu na svojem ozemlju nobenega samostana,in ko ga domaČa plemkinja prvič ustanavlja,navaja Še posebej,da gre ža ustanovo po slovenskem pravu,torej za domaČo in ne za tujo ustanovo.
Dejanje te plemkinje pa nam odkriva še drugo plat karantanskega prava,in sicer pravni položaj žene.Znano je,da po germanskih pravih,po"leges barbarorum", žena ni bila enakopravna z možem.V pravnih zadevah je morala imeti varuha,brez katerega nimogla ukreniti ničesar.Po karantanski"institutio"pa ima popolno imovinsko in tudi opravilno sposobnost.C tem pričajo, poleg primera grofice V,:ichburge, se številne darovnice,s katerimi so žene darovale svoja zemljišča Cerkvi,zlasti v roke škofa Altwina iz brixena. Kneginja Hema Krška,danes svetnica, pa je ustanovila Številne fare in samostan na Krki leta 1043,poznejŠi s tolni c i , v kij ter i je po k o pari a,
Svoje mesto ima žena po karantanski"institutio"tudi v rodbinskem nasledstvu.Vdova hema Krška,nositeljica ogromnega premoženja,svojega in onega po umrlem možu Viljemu,nam je o tem naj zgovornejša priea.Grofica Rikarda je bila dedinja rodbine,in poročivši Siegfrida Spannheima,je nadaljevala svoj rod (t 1065).Priimek Spannheima se je uveljavil šele kasneje,sprva priimkov sploh
¿^v^-	5
ni bilo.Vojvodska hči Hedvika ¿ppensteirTTt 1096) »poročena z Engelbertom Spannheimom,je bila prva dedinja svojega rodu,in njen sin Henrik Snannhei-i je postal novi vojvoda na Koroškem.Še v 14.stol. se rod grofov Vovtrskih po dedinji Katarini ter rod grofov Ortenburg po dedinji Adelajdi zlijeta v rodbino grofov Celjskih z vsem premoženjem vred.
+++
Karantsnei kot narod,niti plemstvo niti ljudstvo,niso bili rasno Čisti Slovenci ali Slovani;še najemanj pa"iste krvi" (M.Kos) s svojimi slovanskimi brati na Balkanu.Prav nasprotno,sorodstvene vez i,zlasti pri plemstvu,i n soloh mešanje se je v vedno večji meri pojavl jalo z z^vezn j škirii'V v;,rci ,ki so prihajali v deželo kot trgovci , obrtniki , meščani , duhovniki , upravi tel j i n;" cerkvenih posestvih in kot kmečki našeljenci.Tako je tuci njihova nemščina postala v Karantaniji eden od domaČih jezikov.
Toda iz tege ni mogoče delati takšnih zaključkov,kot jih dela jdeclosko zgodovinopisje, bodi si nemško alijavstri j sko,ki obravnava Karan tani jo vsled tega kar za eno od nemških dežel,ali pa slovensko in jugoslovanskc,ki tu je vse to kar potrditev njegovih izvajanj o nerr.Škem jarru nad ubogiri Slovenci. Akademski model oermanr? nasoroti Slovanu,ki je po vserr ideološki konstrukt,nam dejansko stanje porolnotra prikrije, sr: j iz zgodovinskih virov cb Še tako kritičnem pretresu ni mogoče povzeti nobene predstave o kakih bavarskih gospodarjih in slovenskih hlapcih,na Čemer sc v nekaterih primerih neverjetno zagrizeno vztrajali slovenski zgodovinarji ( Lj .Kauptmar.n).
Upoštevajoč dejanske idejne razmere v srednjem veku,in politično stanje, +i je državnost Karantenije,ki ni temeljila na slovenske" jeziku,temveč na
.ovenskem pravu,kot "institutio Sclavenika", se nair iz vircv odkriva drugačna resničnost,povsem nasprotna od hlapčevske podobe:Kerantanija,pozneje f.otranja Avstrij a,ostaja zgodovinsko pravno slovenska drsava,ne glece nr to,kakšne jezike govori njeno ljudstvo.13 g njeno izročilo se koroško plemstvo sklicuje še v l6.stol.,ces da ima dežela posebne pravice,ker je od nekdaj slovenska.Pri tem ni misij eno j e zikovno, terr.vec njeno r ravno i zroci1 o. - V tem pogledu tudi ni edina,na Ceskem je bil npr.nemški jezik razširjen prav tako kot Češki,ne d.j bi to kakorkoli prizadelo češki zgedevinsko ¿ravni značaj tep a kraljestva. In po vsem tem nas niti ne preseneča,da Čehi in Slovaki še danes ne 7 i vaj o Avstrijo 2 imenon Rakuskc,kar je s; n:o prenena v nazivu Koroška (Karantanij a), na katero so od nekdaj mejili.
Med pravnimi dejanji,ki jih zasledimo v slovenskem izročilu,je Še zlasti pomembna znamenita roj^a^ omenjena že v Prižinskih srorrenikih. To je bilo pravno dejanje zaprisege,ki je oričalo o dostojanstvu osebe in je uživalo nejveč-je spoštovan j e . Dos t o j anstvo ob za priseg j je značilno pravne r, ">vede tj stih narodov,ki so živeli svobcdno.Pri Slovencih cz./arantpncih to dostojanstvo tudi po kristijanjenju ni temeljilo n strahu prec božjo kaznijo zaradi morebitne krive prisege, temveč ne ponosu, osebnerr ugledu človeka, be po zpdnji vojni rri slovenskih kmečkih ljudeh na ve si.le staro besedo rota je postopoma za-
anjal na^iv "prisega11,od pri-seci na razpelo.
+++
Do večjega poenotenja prava pri evropskih krščanskih narodih prihaja šele potem,ko prvotno,ne osebo vezano pravo postaja ozerrel jsko, to je d_e_želno rr^vo (Landrecht).Vendar tudi v tem primeru v Karantaniji in njenih deželah ne re z? uved no nekega novega,tujega prava,temveč le za re?voj istega domacerš prava. Še ves srednji in petem še novi veti se v deželnem pravu poleg fevdalnih ohranjajo tudi prvine starega slovenrkerr prava,zlasti pa ustoličev^rje, za katerega Janez Vetrinski navaja (1T-4?) ,d; gre za zakon iz stare navade(£ri-scarum_consuetudinem_lex) ;da so to stare priznane pravice in rrednisi (sta-_tujta_et iura_antiqua_et aperobata). In podobno.
Ideološko zgodovinopisje,ki je prepojilo šolske knjige in učne načrte in vse javno poročanje,pa obstoj vsakršneg- prava in državnosti Slovercev v zgodovini Še nadalje vztrajno zanika,in nas prikazuje kot narod večnih hlapcev.
Namen takšnega prikazovanja je očiten:Slovenec naj se čuti manjvrednega, majhnega,nesposobnega za preživetje v prihodnosti,in pripravljen vsled tega, da'se vključi v nek jugoslovanski narod,ki da je nekoč tako ali tako že obstajal.Takšno stališče so že takoj 00 prvi vojni zastopali unitaristični slovenski liberalci.Podlago zanj jim je nudilo nrsv izkrivljeno prikazovanje zgodovine Slovencev,menda večnih hlapcev,kmečko nerednih,pod tujin jarmom,ki naj bi bili "prvič" v svoji zgodovini svobodni,imeli "svojo" vlado itd.
Slovensko zgodovinopisje, pri k rojeva.ro iz unitari stičnega zakulisja,se bo moralo v prihodnje otresti ideologije in se bolj posvetiti znanosti.Otresti predvsem panslavizma,v čigar okviru nam danes tolmači našo zgodnjo zgodovino nedvomno povsem izkrivljeno.
Posledice takšnega prikazovanja slovenske preteklosti so uničujoče. K a Koroškem je bilo še na pragu tega stoletja nad 1C0.000 Slovencev,danes jih j po zadnjem ljudskem štetju le Še kakih 15.000; vsi drugi so se rešili dozdevno sramotnega slovenstva s ponemčenjem. V mestu Trstu je bilo leta 1910 okol 80.000 Slovencev,skoraj enako leta 1946,danes jih je mogoče kakih 10.000 ali pa se ne.Tudi ti so se rešili hlapčevskega slovenstva s prehodom v italijan-stvo.Med tem pa ideološki stroj s nrorapando o hlapčevskem slovenstvu deluje naprej. Zaenkrat še ni upanja,da ga bo kdo zaustavil,,,
+++.++++++++4+++++++ Daniela HliŠ-Thirion Pomcnal, Vic.
BREZ NASLOVA
0 SLAVI IN USPEHU
Tokrat.
se vse dogaja počasi,
sonce za strto za paj čevin o,
kot moj nasmeh,
kajti dan za dnem se učim,
noč za nočjo priznam
majhne dele mozaika
moje preteklosti
in jih omožim s sedanjostjo,
Tokrat nočem hiteti, in včasih so trenutki, ki jih nočem zapreti v bokal, za večno. Tokrat,
ko bo pomlad končno prišla, in oblila moje srce, bo prišla za večno.
In ne bom se vec bala nevihte,
kajti nevihte bodo
umile najina srca
ostankov zimskih ran.
Tokrat, vem,
tokrat bo pomlad večna.
KO SI USPEŠEN t
ČEDNI IJUDJS V TEMNIH SUKNJIČIH, PIJEJO, KLEPETAJO,
lit ŽENSKE V LEP I h OBLEKAH SE JIH OKLEPAJO, NASKEJ Ai\S.
KO SI USPEŠEK, JE VSAK KORAK PRERAČUi AlVi VSAK N A SMEH NASILJEN, KO SI SLA Vi N, ŠE SOSEDA ZATAJIŠ,
SI POZABIL VONJ TRAVE SE ŠE NAL1ŽEŠ SLADOLEDA S^ ŠE POTEPAŠ S KOLEGI V NEOPRANI MAJICI. ZAVRI SKAŠ POL CKENCEM! NEZNANEGA LEKL^TA?
KO SI USPEŠEN
NORO L&Z IIV PIJEŠ Jj^Š KADIŠ VARAŠ y v SE LAZES DOKLER VSEGA Ni NIHČE TI S1A.VE
S PO LESTVI DO SLAVE
IN IN
IN IN
, IZGUMS -Ni EC PE1!
NEVER ON A MONDAY
LET ME BE YOUR PARACHUTE LET ME BE YOUR ESCAPE. TASTE THESE T^ARS OR JO! BUT PLEASE
REASSURE KE WITH A KISS. RAIN PhARLS OK THL ROOF RIVER ARE MY THOUGHTS YOU WON * T BE HERE TONIGHT SO THE RIVER ROAMS AND YOU HOLD ME TIGHT.
LhT ME BE YOUR WINGS YOUR GET AWAY TO PEACE. TASTE THESE LIPS MY DESIRE IS A FIRE OUR FINGERS BURN THE FLAMES.
PIT IF ¿VER I BECOME
A GATE TO PRISON
ArjD NOT FREEDOM
OR A HoAVY 10AD 11. YOUR HEART
IF MY LIPS, ONE DAY,
GIVE YOU A KISS OF A SPIDER
IF MY TriARS SCREAM HURT AND ANGER
THEN BUM MY LOVE, RUN AWAY.
TODAY, OF AIL I DIDN'T WANT TODAY, OF AIL I WANTED THIS
MORNINGS TO PART DAYS
ENBRACt TO LAST.
BUT IT WAS MONDAY.
Danijela.
Marcela Bole, Melbourne.

K Alio OHRANITI
SVEŽO
SOLATO!.
Danes pošljem par vrstic, kaku ohraniti svežo solato že očiščeno in oprano.
Vso rospodinje vedo, da solata očiščena in oprana kmalu postane kot od rije rumena. Proti tej riji si lahko pomagamo. To skrivnost mi je povedala v kuhinji S.L.M. ca. Dragica Gomizel, ki jo je zvedia od kitajskega kuharja. To je res, sama sem se prepričala. Svetujem tudi Vam gospodinje, uspeh je siguren.
Očiščeno in oprano solato stavi v posodo, napolni posodo z mrzlo vodo, na vrh solate položi železen nož. Lahko pustis tudi celo noc v hladilniku, solata bo ostala popolnoma sveža selena.
Dober tek pri solati. Lep pozdrav vsem bralcem po svetu.
ZLATIM POROCENCEM!
Prisrčne čestitke, očku in inai-a, srečni srno, dokler živita mod nami. Skrbni bili ste skozi življenje, aa naLia družina ni občutila trčenje,
Vec porok je a zlatih je mal<>, mnogo parov, zaman je čakalo. *vala, sa vse kar sta storila za nas, ponosne sva hčerki z družino na Vas.	_
Živela očka in mama!	\J>
Te vrstice nam je napisala hčerka Neva poročen* Roeder od priliki naše 11 ZLATE POROKE.11 29 - 5 - 19^9
NAŠIM ZLATOPOROČENCEM!
Ker živim najdalje vstran od Vas.mi morate oprosti ti,da se kot zadnji pridružim ljudem, ki so Vama k zlati poroki že Čestitali. Počutim se navdušenega, da Vama lahko izrazim to čestitko v imenu "Konjicka"in moje malenkosti.
Na žalost Vaju ne poznam osebno. Kljub temu sva midva go.Marcela že stara znanca, saj Vas "zasledujem" že odkar so izšli "Kraški izlivi" in seveda še več odkar ste postala naročnica "Konjička" ter istočasno dopisnica. Zato Vam k petdeseti obletnici "Konjiček" pošilja majčkeno darilce, v obliki proste enoletne naročnine tega.
Ker Vidva začenjata po petdeseti obletnici poroke novo Življenje v stari ljubezni, Vaju spremlja moja želja,^da bi preživela še celo vrsto srečnih in zadovoljnih let. BOG VAJU ŽIVI!!!
Vaj in
Vašo sliko sem predal Lojzetu Colji. Ko jo je Marija videla, me je iz veselja kar poljubila.
Iz Slovenije. AKADEMIKOVA PAPANCJA!
Najbrž v zadnjih mesecih v nobeni stvari ni bilo tolikšnih razlik kot v ocenah političnih razmer v naši republiki. Morda se še spomnite, da je pred kakšnim dobrim letom in pol ameriški tednik Kewsweek označil Slovenijo kot vzhodni "otok svobode", toda od takrat se je o naši deželi z bliskovito naglico zvrstila Še cela vrsta drugih kontraverznih ccen, od tistih nam najbolj naklonjenih do onih najVolj odklonilnih. Bili smo naTreč vf;e : kontrarevolucionarj i, sepčMa tisti , konfederalisU , šovinisti, klerikalci, izkoriščevalci, brani tel j i ustave , dr mokra ti , reforrmrtorj i , patrioti , narodnjaki , romantiki itd.	LAK 1J C oJI V!T K.
Koliko demokracije je v Za S" -t
MILAN KUČAN, predsednik predsedstva CK ZKS, na seji CK Z K S,: hden temeljnih kriterijev, ki govori o tem, ali se naš'"1 organizacija prenavlja ali ne, je stanje naše notranje-partijske demokracije in pluralizma. L monopolom ene same misli, ki ne dovoljuje drugačne misli znotraj organizacije ne bomo nikamor prišli. V CK ZKS smo že od začetka težili k temu, d? bi uveljavili pluralizem v ZK.Seveda na ni dovolj prepričljivo, če o tem sodimo sami. 0 tem morajo soditi tisti zunrj naših vrst. S tem pr je rove-zano neko drugo vprašnnje: ali je sedaj v ZK pa tudi v terr CK več der.okra-cije in pluralizma, kot ga je bilo kdaj prej? "v"enim, d^ hi hilq tak^ razprava jalova. Za nas mora biti pomembno vrrašanje: ali je zdaj demokracije dovolj, toliko, da bi zveza komunistov bila last vseh čl-nov, toliko, da imajo v njej vsi pravico imeti prav, toliko, da se imajo vsi pravico motiti Moje mnenje je, da toliko demokracije imamo, /orali p?1 ti biti pozorni ir vedeti: kdor ocenjuje drugega, ocenjuje tudi sebe in več pove o sebi na ta način, kakor o drugem, ker svoje poglede vnaša v delo drurers.
++++-»	EELO.
7t>tfB Pavček
3REZZV&Z.NJK GAZELA
o V VE Z. AH
Ni res, čeprav jih mnogo tveze, da odveč poznanstva so in zveze.
a res je, Kot dejal je Menart, da le po njih se kam prileze
in ni da v sponu bi k napredku ostajali brez te naveze.
ne obrtnika in ne službe ne zdravilišča ne proteze
in niti žarnic, da študiral bi leninske in naše teze.
Zato, prijateljček predpisov, zapri ventile svete jeze
in vedi, ko opit s črnine bi legel rad pod mlade breze,
da vendar deklici pod krilo se zleze še lahko brez zveze!
4 4 4 4 4
Naročniki katerim je iztekla naročnina bodo"našli"rdečo kljuko
zraven naslova na kuverti!
4 + 4 + +
Citali bomo spet v oktotru
Brez nje ni avta ne cementa ne blagostanja sladke peze