Manica                              .       .                                          .
Skopušni bratje
Imel je  oče tri sinove,   katerim je       In je tudi ta trpinčil osla s težkim
že v življenju razdelil vse svoje imet-    delom ves dan, jesti mu pa ni dad niti
je. Zase je obdržal samo enega osla.    betvice.
Ko je bil oče  na  smrtni  postelji,  je       Tretje jutro pa je ubogi osel romal
rekel sinovom:                                        k najmlajšemu bratu,   ki je  bil prav
»Vse drugo sem vam že  razdelil,    tako skop in neusmiijen kakor ostala
zdaj pa, ko mi je umreti, vam izročam    dva.
tudi starega osla. To je moja posled-       »Halo,   oslič,«   je   zakričal    »gotovo
nja zapuščina za vas vse. Bodite usmi-    sta te moja  dva brata dobro krmiia>
ljeni z živaljo in dobro jo krmite!«         zato  boš  danes  pri meni ilahko  delal
Po  očetovi  smrti  so   se   sinovi  do-    brez jedi!«
menili, da bodo skrbeli za osla zapo-       In tako je tudi najmlajši brat spet
red vsak po en dan. In res, prvi dan    mučil sestradanega osla,  toda 'vendar
ga je vzol starejši brat. Takoj zjufraj     ne ves dan, kajti osel sc jc  na njivi
ga je zapregel v težko delo in ga mu-    zgrudil in — poginil. čil vse  do   trde  noči.   Namesto  da  bi
mu dal jesti, je rekel:                             _________.____________________ _
»Hej,    osliček!     Pri   meni   si   delal,
odpočil in najedel se boš pa že jutri        Skopuh ravna neusmiljeno z Ijudmi
pn bratu.«                                               in živalmi, a tudi sam si ne privošči
Drugo   jutro   je   vzel   osla   srednji    nič, zato življenje skopuha ni vredno
brat, ki si je mislil:                                 piškavega oreha. Sicer se pa prevelika
»Včeraj   je  osla  krmil  starejši brat,    skopost vedno maščuje in pripelje -
a jutri ga bo nakrmil najmlajši. Torej     ne v blagostanje, nego v nesrečo.
bo že vzdržal cn dan brez hrane.«                                     —
2.9