Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Ghega 8/1, Te lefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 46/11. Pošt. pred. (casel-ta postale) Trst 431. Poštni čekovni račun Trst, 11 /6464 Poštnina plačana v gotovini tednik NOVI UST Posamezna štev. 70.— lir NAROČNINA: četrtletna lir 850 — polletna lir 1400 — letna lir 2800 ♦ Za inozemstvo: letna naročnina lir 4200 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. trs SETTIMANALE ŠT. 829 TRST, ČETRTEK 11. FEBRUARJA 1971, GORICA LET. XX. „'7ta(ueč(.a zadala. , a kak.o-7 V torek, 9. t. m., sta se v Benetkah sestala italijanski zunanji minister Aldo Moro in njegov iugoslovasnki kolega Mirko Tepavac, Do srečanja je prišlo takorekoč nenapovedano, saj je tisk za ta sestanek zvedel samo nekaj ur pred njegovim začetkom. Že iz sestave obeh odposlan stev pa izhaja, da je šlo za pomembno in delovno srečanje, tako da sta si obe strani lahko podrobno izmenjali mnenja in pojasnili stališča o vseh tistih vprašanjih, ki so decembra lanske-9a leta bili vzrok, da je jugoslovanski predsednik Tito iznenada odpovedal že napovedani in Podrobno programirani uradni obisk v Italiji. Zadnje srečanje v Benetkah- pomeni po vsej verjetnosti konec faze intenzivnega diplomatskega delovanja, ki se je začelo po odloženem Titovem obisku v Italiji, delovanja, ki je imelo za glavni cilj, preveriti, ali še obstajajo pogoji za takšen obisk, oziroma ali obstajajo pogoji za nadalnje, še globlje sodelovanje med dvema prizadetima državama in njunimi narodi. Po razgovorih, ki so trajali kakih šest ur, je bilo izdano skupno poročilo, v katerem je rečeno, da sta sc ministra pri svojih izvajanjih »sklicevala ria izjavi, podani v obeh parlamentih, ln na načela, ki jih ti izjavi vsebujeta, o medsebojnem spoštovanju neodvisnosti, nevmešavanju v notranje zadeve, suverenosti in ozemeljski celovitosti.« »Z zadovoljstvom je bilo poudarjeno nadaljuje sporočilo — da obstajajo pogoji za utrjevanje prijateljstva in za pospeševanje najbolj plodovitega razvoja sodelovanja med Italio ln Jugoslavijo •• »Ministra Moro in Tepavac sta dalje proučila nekatera vprašanja, katerih ureditev bi zboljšala življenjske razmere obmejnega Prebivalstva. Ta vprašanja bodo vzeli v pretres Po diplomatski poti ob sodelovanju strokovnjakov.« »Posebej so omenili etnični manjšini, katerima vladi nameravata priznati največjo zaščito.« »Ministra sta si tudi obširno izmenjala mnenja o mednarodnem položaju.« Sporočilo končno pravi, da je bila ponovno potrjena želja, naj bi do obiska predsednika SFRJ Tita v Italiji Prišlo čimprej. Minister Tepavac je svojega kolego povabil na podoben obisk v Jugoslavijo, kar je Aldo Moro sprejel. Srečanje je potekalo, kot' je bilo naglašeno od vsega začetka, na neuradni ravni, vendar vse kaže, da je ponovno odprlo pot nadaljnjim Poglobljenim stikom med obema državama, kar, naj bi potrdil bližnji uradni Titov obisk v Rimu. Kot manjšinski list moramo ob tej priložnosti predvsem podčrtati dve točki, ki sta omenjeni v uradnem sporočilu. Gre v prvi vrsti za »posebno omembo« narodnostnih manjšin in menda prvič na podobnih srečanjih izraženo namero obeh vlad, da priznata tema manjšinama NAJVEČJO ZAŠČITO. Ta zaščita pa more postati — vsaj za našo manjšino — stvarna samo s sprejetjem posebnih zakonov, kot sicer jasno izhaja AFRIKA SE VRAČA V BARBARSTVO? Nedavno je pretresla svet grozna novica, da so v Gvineji obsodili na smrt 92 ljudi, med njimi nekaj Evropejcev, pod obtožbo, da so pomagali pri invaziji Gvineje, je oznanjal pred dvema mesecema njen predsednik Sekou Toure. Takrat se je zdela zadeva preveč fantastična, da bi jo bil vzel kdo v tujini zares, zlasti ker je trdil, da se »ladje, ki so pripeljale invazijske sile, podnevi potopijo pod morsko gladino, da jih ni videti, in se le ponoči dvignejo na površino« in da je dobil vsak pripadnik invazijskih sil izplačanih na roke nekaj milijonov lir. 58 obsojencev, ki jih imajo v rokah — druge so obsodili v odsotnosti — so začeli takoj javno obešati po raznih mestih, ker so jih »porazdelili« med trideset federacij edine, vladne »gvinejske demokratske stranke«, katere predsednik je državni predsednik Sekou Toure. Vsaka federacija se je baje zavzela za lo, da bi dobila nekaj obsojeneev, da bi jih javno usmrtila. Sodne oblasti nimajo pri tem nobenega dela. Obtožence je obsodil kar parlament v Conakryju, ki se je »spremenil« v sodišče/v njihovi odsotnosti in brez braniv-cev, usmrča pa jih stranka. Nekateri »parlamentarci« so čisto resno zahtevali, naj bi obsojence usmrtili s tem, da bi jih cvrli v razbeljenem olju, toda končno je obveljalo, da jih bodo obesili. Do hipa, ko to pišemo, je bilo uradno javljeno, da so obesili šest obsojencev. »NEPOPISNI PRIZORI« OB OBEŠENIH Obesili so jih javno in dogajali so se, po poročilih samega radia Conakry, nepopisni prizori. Prebivavstvo obhaja pravi »karneval« (ta izraz je uporabljen v poročilu radia Conakry). Ljudje plešejo okrog vešal, prepevajo pesmi na čast »ljubljenemu voditelju« Sekou Toureju in pljujejo na obešena trupla. Če bi tega ne bila preprečila milicija — je bilo rečeno v poročilu samega vladnega ra- iz spomenice, ki so jo Slovenci naslovili na ministrskega predsednika Colomba dne 3. decembra 1970 in ki je, vsaj doslej, ostala še vedno brez odgovora, čemur se upravičeno čudimo. Druga točka, ki jo moramo vsekakor podčrtati, je jasno izražena volja, da se globlje proučijo problemi, katerih rešitev in ureditev bi mogli zboljšati življenjske razmere obmejnega prebivalstva. Ker bi se ti problemi morali urejevati tudi s pomočjo strokovnjakov, menimo, da bi med te spadali tudi strokovnjaki - pripadniki narodnostnih manjšin. Samo na ta način bosta manjšini mogli opravljati vlogo mostu, vlogo, ki je bila doslej z besedami močno in povsod poudarjena, a se dejansko ni v tej smeri nič ali zelo malo naredilo. D. L. dia — bi se bilo ljudstvo polastilo trupel. Kaj bi bilo naredilo z njimi, ni bilo povede-no, lahko pa si je predstavljati. Kakšen kos bi bil verjetno končal tudi v loncu. O primerih kanibalstva je slišati zdaj iz Afrike pogosteje kakor kdajkoli prej. Nedavno je poročal jugoslovanski tisk, da je izginil v neki afriški prestolnici cel razred neke srednje šole. Dijake so na skrivaj poklali zaradi smrti državnega poglavarja. Po starodavnem običaju mora namreč spremljali velike poglavarje v smrt truma mladih služabnikov, da mu strežejo tudi na onem svetu. V polovici afriških držav so danes na vladi vojaški režimi, ki so prišli na oblast z dr-žvaniim udarom. Najnovejši udar te vrste je bil izveden te dni v Ugandi, kjer je »general« Amin vrgel predsednika Oboteja. Ta se. je rešil v Tanzanijo. Vsem nam je še v spominu, kaj se je dogajalo pred leti v Kongu in Katangi. Še hujše je prišlo pri navalu Nigerijcev na Biafro. V Sudanu mohamedanei pobijajo črnsko prebivavstvo na jugu, Abesinci bombardirajo vasi v Eritreji, v Kamerunu so te dni obesili tri ljudi pod fantastičnimi obtožbami, neki afri ški predsednik je zaplenil ženo nekega nemškega trgovca in jo te dni po šestih mesecih izpustil za odkupnino 1,5 milijona dolarjev. To pa je samo nekaj dejstev iz današnje Afrike. Ni se mogoče ubraniti vtisa, da ta celina drsi nazaj v barbarstvo in da resnično ni bila zrela za neodvisnost, ki jo je dobila takorekoč na krožniku, kot je svoj čas svaril tudi dr. Albert Schvveitzer. Seveda se ne sme metati vseh afriških ljudstev in držav v en koš, toda nekatere države dokazujejo, da ne razpolagajo z neob-hodno potrebnim temeljem omike, na katerem je edino možno zgraditi demokratično državo. Afriška ljudstva postajajo plen demagogov, ki podžigajo v njih najprimitivnejše strasti, da bi jih izkoristili za utrditev svoje diktatorske oblasti, ki pa spominja v resnici bolj na oblast nekdanjih plemenskih poglavarjev. JE EVROPA BOLJŠA? Toda ali je Evropa boljša? Pred tisoč leti so tudi v Rusiji morili sužnje ob smrti poglavarjev, še pred nekaj sto leti so sežigali »krivoverce« v Italiji in drugod, še pred četrt tisočletjem so usmrčali »čarovnice« na grmadah in danes obsojajo na smrt ljudi, ki se bore za najelementarnejše narodne in člove-veške pravice, da niti ne omenjamo zločinov nacizma, fašizma, stalinizma in zrežiranih političnih procesov z usmrtitvami, ki so sledile. Zato ima Evropa slabo vest in molči (Nadalj. na 2. strani) Č$oj za naše pravite ne Bo odnehat Slovenci mestnega okraja Sv. Ane v Trstu go na zborovanju v tamkajšnjem domu zavzeli odločno stališče v prid skupne spomenice, ki so jo decembra, pred nameravanim Titovim o-biskom v Rimu, slovenske politične in druge organizacije v deželi poslale ministrskemu predsedniku Colombu. Na zborovanju so Slovenci od Sv. Ane zahtevali, naj predsednik Colombo potrdi prejem spomenice in naj vlada pretrga svoj molk glede tega, ali namerava začeti z izpolnjevanjem zahtev slovenske manjšine ali ne. Gre med drugim za to. da prideta zakonska predloga ?t. 1180 in št. 2692, ki se tičeta zaščite slovenske manjšine, čim-prej na dnevni red v senatu in v poslanski zbornici. Z zborovanja so poslali pisma ministrskemu predsedniku Colombu in predsednikoma senata in poslanske zbornice. Podpisniki spomenice (27 podpisov) pn so poslali predsedniku Colombu brzojavko, ki se glasi: Vljudno Vas prosimo, da bi potrdili prejem spomenice slovenske narodnostne skupnosti z dne 3. decembra 1970 in da bi čimprei sprejeli zastopnike podpisnikov, da bi Vam podrobneje osvetlili vsebino spomenice. — o — NENNI JE OBHAJAL OSEMDESETLETNICO Socialistični prvak senator Pietro Nenni je obhajal te dni svojo osemdesetletnico. Staremu, a še vedno delujočemu politiku je prisrčno čestital državni predsednik Sa-ragat za njegov šestdesetletni boj in vodstvo socialističnega delavstva in vsega italijanskega naroda na poti k svobodni, pravični in mirni bodočnosti. Nenniju je poslal brzojavne čestitke tudi predsednik socialistične zveze Pittermann ter vsi vidnejši predstavniki italijanskega političnega življenja. Socialistična stranka je Nenniju priredila posebno slavje, kjer je tajnik Mancini pouda ril, da socialisti sledijo svojemu prvaku, če prav so v zadnjih lotih nastali tudi kaki nesporazumi. Nenni je v zahvalnem govoru orisal svojo življenjsko politično pot. Razdelil jo je v (Nadaljevanje s I. strani> spričo novega barbarstva v Afriki. Morda tudi zaradi »apartheida«, rasizma in grehov kolonializma. Kolonialne države' so gospodarsko izkoriščale svoje afriške kolonije, dokler se je dalo, ko pa so se razmere v svetu spremenile, ko se je zaradi pozornosti in nadzorstva s strani Združenih narodov pokazalo, da ne bo več mogoče izkoriščati kolonialnih imperijev, ne da bi začeli prosvetno in so-rialno dvigati prebivalstvo v kolonijah, so sc kolonialne'sile sramotno umaknile pred novo odgovornostjo. Njihovi strokovnjaki in politiki so si izračunali, da je ceneje, če sploh zapustijo kolonije in jih prepustijo usodi — z lepo frazo sc je reklo temu »jim dajo neodvisnost« — kakor da bi ustanavljali zanje omrežje modernih osnovnih in srednjih šol, univerze, strokovne šole, plačevali delavcem dostojne plače, postavljali bolnišnice, gradili ceste, železnice, elektrarne, tovarne itd. ter investirali v nekaj, od česar si računarske glave niso obetale neposredne koristi. V tem je bistvo toliko hvalisane »dekolonizacije« v Afriki. Afriška ljudstva so prepustili mladostno, to je prvih štirinajst let do prve svetovne vojne; v drugo borbeno proti fašizmu in v zadnjih 25 let, ko se odvija politično življenje na novih temeljih. Mnogi pojavi nas zaskrbljujejo, je dejal Nenni, kakor leta 1960, toda prepričan sem, da bodo demokratične politične sile uspele. AVTOMAT NE MORE NADOMESTITI ČLOVEKA Po uspelem tridnevnem bivanju na Luni in po izredno tečnem pristanku v torek v južnem Tihem oceanu so trije ameriški astronavti Shepard, Mitchel in Roosa zdaj na poti na otočje Samoa, kamor jih pelje letalonosilka »New Orleans«. Od tam jih bo letalo odpeljalo v Houston. Morali pa bodo prebiti nekaj tednov v karanteni. V načrtu so še tri odprave na Luno po programu »Apollo«. Znanstveniki ameriške vesoljske ustanove NASA upajo, da bodo iz 50 kilogramov kamenja, ki so ga tudi ti trije astronavti pripeljali z Lune, lahko odkrili starost in način nastanka Sončnega sistema. Po njihovih računih je Lunino kamenje staro 4 milijarde in 600 milijonov lot. Mnenja so tudi, da avtomati, kot je »Lunohod«, ne morejo nadomestiti človeka na Luni. DESETI SEMINAR ITALIJANSKEGA JEZIKA Predzadnji ponedeljek so slovesno odprli v kinodvorani v Kopru deseti seminar italiian skega jezika in kulture. Namenjen je bil dijakom in učiteljem italijanskih šol v koprskem in bujskem okraju. Organizira ga prosvetno-pedagoški oddelek slovenske vlade. Udeleževalo se ga je kakih 350 učiteljev in dijakov italijanske narodnosti v Sloveniji. Na tečaju, ki je trajal en teden v Izoli, so predavali ugledni strokovnjaki z italijanskih univerz. V okviru seminarja so imeli tudi poqovor za okroglo mizo in recital iz Goldonijevih del. Ob tem se vsiljuje vprašanje, kdaj bo organiziran podoben seminar za slovenske šolnike in dijake v Italiji? oblasti bivših podčastnikov v kolonialnih četah, ki so se proglasili za polkovnike in generale, ter sinovom poglavarjev, ki so nekoliko povohali misijonske ali evropske šole. To je danes nova afriška »elita«, razen častnih izjem, med katerimi je predsednik Senegala pesnik Leopold Sedar Senghor. Ni slučaj, da je ravno ta država takoj pretrgala di-plcmatsše stike z Gvinejo, ko se je zvedelo za barbarsko »obsodbo« in obešanja v Cona-kryju. Tako se ni treba preveč čuditi, da v Evropi in Ameriki nihče ne protestira zaradi barbarskih usmrtitev v Gvineji. Niti Sovjetska zveza niti Združene države ne tvegajo protesta, da bi si ne zapravile »vpliva« v Cona-krvju in bi tako dobile prednost v simpatijah diktatorja. Edini papež je obzirno izrekel svojo globoko žalost in razočaranje zaradi obsodb v Gvineji. »Zdi se, da se je izvanjanje sodne oblasti spremenilo v strasten vpliv krutega in slepega maščevanja ter v kolektiven izbruh sovraštva in krvoločnosti«, je dejal papež. Državni poglavarji »kulturnega« sveta pa molčijo. Novico po svmiu V Bruslju 'So dosegli zunanji im gospodarski ministri držav članic Evropske Fkupncati sporazum o denarni im gospodarski enotnosti Skupnega trga. Ves Skupni trg 'bo 'tudi Skrbel za razvoj iitaltiljamskega juga kot za svoljo skupno zadevo. Spopadi med katoliškimi in protestantskimi Irci na Severnem (britanskem) Irskem se začenjajo razviljalti v pravo državljansko vojno s številnimi mrtvimi in ranjenimi. Med žirtvami so tudi otroci. Zaradi nastavljene mine je zletelo v zrak pet uslužbencev britanskega televizijskega omrežja BBC, ko so se ipeljali popravljat oddajnik o>b meji. Dva mlada pristaša hrvaškega uistaškega separatističnega gibanja sta zasedla jugoslovanski konzulat v Gotebargu na Švedskem in grozita v ubojem petih ljudi, ki so v rtjunih rokah, če jugoslovanska vlada ne bo izpustita na smrt obsojenega Miijenka Hrkača. Jugoslovanska vlada je to odklonila in zahtevala od 'švediskih oblasti, da Goračunajo z ustašema. Iz Dorico PREZGODNJA SMRT Vso slovensko javnost na Goriškem je pretresla žalostna vest o tragični smrti dvair,dvajsetletnega visckošolca Jureta Tomšiča iz Gorice. V nedeljo ponoči se je vračal s prijateljem' z izleta v Dolenje. Pri Jenkovem je avto zdrknil s ceste in pokopal Jureta ped seboj. Bil je na mestu mrtev, sopotniku se pa ni nič pripetilo. Njegovo truplo so prepeljali v nedeljo zvečer v Gorico, kjer so pripravili mrtvaško sobo na sedežu Slovenske prosvetne zveze, kjer je pokojni vneto sodeloval. Tomšič je študiral na slovenskih srednjih šolah. Kot blag in delaven mladenič si je pridobil povsod dosti prijateljev. Po maturi je odslužil vojaški rok. Nato je stopil v službo pri izvoznem podjetju v Gorici; obenem je študiral na tržaški univerzi. Mladeničevo priljubljenost ie pokazal tud' veličasten pogrebni sprevod, ki se je zvrstil od sedeža prosvetne zveze v Gosposki ulici na Travnik. Pokojnikovi prijatelji so nosili krsto in dvajset velikih vencev. V travniški cerkvi je opravil cerkvene obrede z zadušnico profesor Komjanc, ki je imel tudi pretresljiv nagovor. Dolga vrsta avtomobilov je nato spremljala mrtvaški voz na mestno pokopališče. Tu se je poslovil od Jureta v imenu prijateljev in znancev akademik Mermolja s prav prisrčnimi besedami. Združeni pevski zbori so mu zapeli v zadnje slovo in cvetje je zasulo prezgodnji grob mladeniča, ki je veliko obetal. Najbolj prizadeti mami gospe Jožici, sestri Daši in vsem sorodnikom izražajo vsi prijatelji in znanci globdko sočutje v trdni veri, da z zemeljsko smrtjo ni konec človekovega življenja in da bomo nekoč vsi spet vstali iz groba. RODITELJSKI SESTANEK Ravnateljstvo NI2JE SREDNJE ŠOLE v GORICI, ul. Randaccio 10, sporoča, da bo v torek 16. februarja 1971 ob 18. uri v šolskih prostorih roditeljski sestanek. Vabljeni so starši in njihovi namestniki. Izdajatelj: Engelbert Besednjak nasl. • Reg. na sodišču v Trstu dne 20. 4. 1954, štev. 157 • Odgovorni urednik: Drago Legiša »Tiska tiskarna Graphis.Trst Afrika se vrača v barbarstvo? HaM pogledi ™ iMladii/i&ka skupina s» llafii pogledi IMETI POGUM DO LASTNIH IDEJ »V Mladinski skupini bomo zato morali imeti stalno izmenjavo misli na najširši podlagi. Zato vabimo k našim pogovorom vse tiste mlade, ki jim je pri srcu usoda zamejskih Slovencev in ki se z našimi načrti strinjajo, in tudi tiste, ki se sicer ne strinjajo, pa bi s svojimi kritičnimi pripombami lahko pripomogli k izoblikovanju naših pogledov.« Iz izjave Mladinske skupine dne 14. aprila 1970. Za novega človeka Reklama za edinost in povezanost med tržaškimi Slovenci ni nikdar imela uspeha. Prav tako je danes malo tistih, ki tem rožnatim upom vidijo prihodnost. Zato se tokrat tudi ne mislim ustavljati na teh pokopanih upih, temveč prihajam na dan z željo po nečem, kar je danes edini plug za naš zamrzli teren: dialog. Le poglejmo si, kako ga uresničujejo naše različno misleče glave! Vsak sedi v svoji trdnjavi in izmenjava misli, se bije po časopisih (vsak na svojem, seveda). In ko se srečajo stoje vedno na bojni nogi. kajti — sai se poznamo!!! Vsako srečanje je uradno pogajanje, vsako sodelovanje Premirje. Naši pogovori — medsebojno serviranje nespremenljivih stališč. Problem, ki zavira dialog, ni ne nov ne zapleten: treba je ideologiji predpostaviti človeka. Treba je vsakomur pustiti premisleke in dvome, boje, da naredimo pot osebnemu poglab Ijanju, kajti človek, ki je našel svojo resnico, ima dve možnosti: ali zaradi tega ogluši za vse, kar se giblje izven nje, ali pa mu le ona v svoji širini omogoča, da jo more uveljaviti povsod. človek, ki išče resnico, mora vedno ostati razpet v ozračju mišljenja in prestrezati vsak njen odsev. Tla našega časa na tega novega človeka še niso Pripravljena. Preimenovali so ga že za utopista, orezbarvneža ali neodločneža in ga izrinili (vr-gli) iz svoje srede, ker ni služil le svoji skupini, marveč vsem in kdor služi vsem, je za za-Prt krog neproduktiven, izgublja energije, kjer ni treba, se zanima za stvari, ki se ga ne tičejo. Tega človeka odrivajo vse naše skupine, katerim ie osnovni razlog krepitev sebe in. do »zunanjih« ne čutijo dolžnosti. Mladinska skupina računa na. mladino zato, ker upa, da so mladi razumeli to napako. Nočemo razdirati skupin, ki so že izoblikovane, ampak jih vključiti vase in jih pomladiti. Gre samo za to, da bi spoznali, da dialog ni kratenje sil in sterilno zaletavanje, ampak visoka dobrina, ki od človeka ne zahteva samo jasnosti idej in globokega poštenja, temveč še več. Že to, da se človek opredeli in deluje za svoj ideal, je veliko; kaj šele, da zna poleg tega delati tudi za zunanji cilj, katerega osrednji razlog je kvaliteta posameznika. Dialog je najodličnejša preizkušnja za človekovo trdnost, objektivnost in poštenje: prav zato se ga vsi boje začeti. V svojem krogu se lahko krepimo in poglabljamo, a le soočenje bo pokazalo, kakšne so ko-redine našega prepričanja. ALENKA POJAV MLADINSKIH GIBANJ Ena izmed značilnosti druge polovice dvajsetega stoletja je uveljavljanje mladih generacij, uveljavljanje mladinskih skupin, celo posameznih mladincev. Tako se hote ali nehote ustvarja širši krog mladih z različnimi ideološkimi usmeritvami, h katerim je treba pridružiti tudi tiste ljudi, ki se z mladimi ujemajo v dojemanju njihove pristne želje po preosnovah ‘n po izboljšanju sveta in družbe. Razveseljivo pa je dejstvo, da se te preosnove ne kažejo samo v željah in besedah, ampak tudi v dejanjih, ki so menda najboljši dokaz za pristnost hotenja. S tem pa nočem trditi, da se je mla-dina osvestila šele v zadnjih desetletjih, saj je znano, da je bila mladina v vseh dobah najbolj življenjski del vsake skupnosti. Hočem samo povdariti, da ta pojav danes zavzema vedno širši krog mladih ljudi in zato mladinska gibanja dobivajo vse večji družbeni pomen. Zakaj je prišlo do takega upoštevanja mladih? Zaenkrat lahko kvečjemu ugotavljamo, kakšni in kateri so nagibi, ki pogojujejo mladince, da nastopajo jasno, javno in korenito v ocenjevanju družbenega reda, v oporekanju sedanjega sistema in v zavračanju tistih zastarelih in preživelih političnih in ideoloških shem, ki so še vedno močno prisotne v večini svetovnih družbenih ureditev. V 'kolik or je pri teh novih stremljenjih po drugačni ureditvi sveta, po novi družbi, po tako imenovanem ‘boljšem svetu odsotno kakršnokoli oportunistično izrabljanje idealizma mladih, mislim, da nam je treba verjeti in nam zaupati in celo nam dati možnost, da javno povemo do kraja svoje poglede, kritike in programe in da tudi z dejanji pokažemo, kako bi rešili današnjo družbo, oz. svojo družbo, se pravi tudi nas same iz potrošniške omejenosti in zaprtosti. Menda se prav tega zavedajo odgovorni ljudje na političnem, kulturnem in sploh družbenem področju in so zaradi tega pripravljeni prisluhniti mladini in ji celo dajejo določeno težo pri načrtovanju dela, z eno besedo: jemljejo jo resno. Zato je tudi pri italijanskih političnih strankah v zadnjih letih opaziti posebno paž-njo mladinski problematiki in mladinskim organizacijam. Mladini pa, ki je te težnje znala prav razumeti, pomenijo taki mladinski forumi prostor, kjer naj se srečuje s sebi enakimi, kjer naj izoblikuje svoje zahteve in svoje odnose. Bolj kot zaprte skupine ali klubi so te mladinske organizacije neka vrsta tribune, kamor se stekajo razne misli in nazori in se na podlagi teh različnih silnic izoblikuje skupna mladinska rezultanta, ki seveda največkrat ne sovpada ali vsaj ne popolnoma z ideologijami strank odnosno drugih ideoloških grupacij. Mislim, da se tudi naša slovenska Mladinska skupina v Trstu postavlja v povsem enak odnos do tukajšnje politične stvarnosti in ji gre zato priznati pošteno družbeno angažiranje pri premagovanju tistih ovir, ki slej ko prej o-mejujejo naš družbeni in narodni razvoj. Zato bodo naša razmerja do političnih in kulturnih pa tudi do drugih aspektov našega javnega nastopa vedno kritična, vendar poštena, z eno samo željo: pomagati slovenskemu človeku naše etnične skupnosti, da se stalno osvešča, da zavestno sprejema samega sebe in svoje mesto v družbenem organizmu in da neprenehno rase v samostojno osebnost. Samo tako se bo naš človek znal primerno in osebno upreti vsem tistim izmom, ki ga danes ponižujejo kot človeka, kot delavca in kot Slovenca. Tako se bo tudi otresel svoje že tradicionalne majhnosti, zaprtosti in omejenosti. Tako si bo kar nehote ustvaril ambient, ki bo vsekakor manj zatohel in pritlikav in neperspektiven, kot se nam kaže danes in ki nam ne daje tiste življenjske samozavesti, ki je skoraj nujna, če naj kot subjekt nastopamo na tem kvadratu evropske politične šahovnice. Igor NAMEN MLADINSKE SKUPINE V sodobni družbi opažamo vrsto najrazličnejši nazorov. Vsak človek si v življenju ustvari osebno mnenje in prepričanje, ki je predvsem sad lastnega izobraževanja in stremljenja po resnici. Potemtakem pa lahko zasledimo v vsakem prepričanju nekaj pozitivnega in dobrega, del resnice; nihče ni torej upravičen aprioristično zavračati mnenja, s katerim se ne strinja. Te pravice pa človek še posebno nima danes, ko zgodovina sama sili k skupni akciji celotnega človeštva, katere cilj je edinole sreča in blaginja vsakega posameznega člana človeške družbe. Ne moremo se več zapreti v svet lastnih prepričanj, v njem vegetirati in se družiti le 7. ena k om is le č im i tovariši; ne moremo več gledati na ostale kot na trdovratne nasprotnike, heretike ali čiste oportuniste, ki potvarjajo resnico za svoje lastne podle dobičkarske namene. Med nami je treba iskati sličnih točk, ki nas družijo, in na njih graditi, ne pa poudarjati točk, na katerih se razhajamo, in na njih načrtno rušiti. Potreba po iskanju skupnih točk je privedla tudi do ustanovitve Mladinske skupine. In skupna točka, ki nas je združila, je bilo slovenstvo. To je vsaj tu na Tržaškem osnova, na kateri lahko začnemo in moramo graditi. Istočasno pa smo se namenili pozorno in kritično spremljati celotno slovensko politično situacijo pri nas in o njej stalno skupno razpravljati. Naš namen pa je v prvi vrsti soočati slovensko mladino z našo stvarnostjo in njenimi problemi, ji vlivati kritičnega duha in prepričanje, da lahko le skupen dialog premosti ovire, ki stojijo na poti do konstruktivne in skupne akcije. Takemu skupnemu dialogu namreč ne sme botrovati prikrito stremljenje po uveljavljanju svojega, nezaupanje in frazarjenje, ki konkretno ne privedejo nikamor, pač pa le iskrenost, odprtost in volja po skupnem reševanju naših problemov. Danes pa je prav (in žal le) mladina tista, ki je zmožna govor riti odkrito, nezainteresirano in brez predsodkov; kajti nje ne pogojujejo ne zgodovina ne osebni interesi. In na tako mladino se obračamo; zato je diskusija pri nas odprta vsem najrazličnejšim zornim kotom in najširši izmenjavi mnenj. Želimo pa, da vsak spregovori le v svojem imenu in ne kot predstavnik neke politične stranke; le tako bomo ohranili pri nas prijateljsko ozračje in ustvarili duha resničnega dialoga. Smo samostojna skupina, ki skuša prikazovati mnenja in poglede mladine glede na najrazličnejša vprašanja, ki se pojavljajo v našem življenju; v tej zvezi želi biti skupina »politična« le v kolikor razpravlja o zadevah in p. b' :mih, ki sc tičejo nas vseh in za katere vsi čutimo, da terjajo skupno rešitev. Peter *J T'tzublzvijfi -------------- Nekaj misli ob Prešernovi proslavi Ob letošnji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu je gotovo najbolj razveseljivo dejstvo, da sta jo letos že drugič pripravili dve slovenski ideološko različno usmerjeni krovni organizaciji. Taka pobuda nam daje upanje, da se bo naše kulturno življenje v istem duhu razvijalo in krepilo tudi v bodočnosti. Tako bomo tudi najlepše spoštovali Prešernov spomin, ki je v Uvodu h Krstu pri Savici obžaloval, da: »Slovenec že mori Slovenca, brata — kako strašna slepota je človeka.« Že večkrat je bilo povdarjeno, da je Prešernova proslava slovenski kulturni praznik, ob katerem ugotavljamo naše dosežke na področju kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti. Nedeljska osrednja proslava nam je nudila tudi sliko nekaterih naših šibkih strani. Pokazala nam je npr., da si v 25 letih še nismo pridobili smisla za proporciie. Slišali smo neverjetno dolg niz Prešernovih poezij, hi so bile sicer zadovoljivo podane, so pa postopoma poslušalce utrujale, zato je bila tudi pazljivost manjša. V tem pogledu organizatorji očitno niso poznali prave mere. Tudi najboljše hrane — naj si bo materialne ali duhovne — človek ne more sprejemati v neomejenih količinah. Mnogo bolj racionalno in s tem tudi učinkovito bi bilo recitiranje manjšega števila poezij, na katere bi recitatorja osredotočila vse svoje izrazne sile. Tako pa je bil njihov, povdarjam, hvale vreden in prizadeven napor preveč razpršen, tako da je že samo zaradi tega imel manjši učinek. Mimogrede bi še omenil, da je za recitacijo važna razumljivost besedila. Poslušalcem nič ne pomaga še tako doživeto podajanje, če ne sliši, za kaj gre. Poslušalec ne more sprejemati s potrebno zbranostjo vse lepote verzov, če mora kar naprej napenjati ušesa, da bo kaj razumel. Neki poslušalec se je celo ojunačil in jasno izrazil željo po glasnejši dikciji. Iz pogovorov z dru gimi poslušavci vem, da je dotični tolmačil željo mnogih drugih. NATEČAJI SPDT OB 25-LETNICI OBNOVITVE DRUŠTVA Za praznovanje 25-ietnice obnovitve Slovenskega planinskega društva v Trstu, ki bo maja meseca 1971, razpisuje odbor društva sledeče natečaje: 1. NATEČAJ ZA NAJDUHOVITEJŠO KARIKATURO S PLANINSKIM MOTIVOM; 2. NATEČAJ DIAPOZITIVOV S POLJUBNO OBRAVNAVANO PLANINSKO TEMATIKO 3. NATEČAJ NAJLEPŠEGA FILMA Z IZKLJUČNO PLANINSKO TEMATIKO 4. LITERARNI NATEČAJ POEZIJE 5. MLADINSKI NATEČAJ ZA NAJLEPŠO RISBO S PLANINSKIMI MOTIVI Natečajev se 'lahko udeležijo le člani slovenske manjšine v Italiji, s stalnim bivališčem v deželi Furlaniji - Julijski krajini). Dela je treba predložiti v zaprti zailepki, na kateri mora biti napisano geslo. K tej zalepki (zaprti) sami pa naj bo poleg enakega gesla napisano tudi ime in naslov udeleženca natečaja. Dela je treba prediožilii najkasneje do sobote 3. aprila 1971 v Tržaški knjigarni. Seznam nagrad bo društvo pravočasno objavilo v dnevnem tisku. Branje spomenice, naslovljene predsedniku vlade, je bilo samo na sebi dobra zamisel. A tako neprizadevno in mestoma celo negotovo bra nje recitatorjev, po svoji zunanjosti pretirano »demokratičnih«, je pravzaprav pomenilo minimiziranje važnosti tega dokumenta. Zdi se mi, da stavljamo včasih pred prehude preizkušnje naše z vsem zadovoljno in potrpežljivo občinstvo. Nekaj pripomb zasluži tudi »lepljenka«, ki so jo recitirali štirje mladinci na openski Prešernovi proslavi. Tudi ta »lepljenka« je bila neverjetno dolga in utrudljiva, obenem pa ponesrečena. Iz komentarjev, dnevnih vesti in citatov Prešerna, iz katerih je bila lepljenka zlepljena, je bilo razumeti, da je že Prešeren obsodil ameriško intervencijo v Vietnamu in proces v Burgosu. V lepljenko je bila vključena tudi spomenica predsedniku vlade in je seveda v poplavi vsega ostalega zgubila vsak povdarek. Za čuda pa ni bilo v »lepljenki«, kljub njeni dol zini, nobene Prešernove izjave o delavskih ne mirih v Ščečinu ali o procesih proti Judom v V torek prejšnjega tedna je lastnik daleč naokoli znane restavracije »Bela gospa« (Dama bianca) v devinskem portiču Vilko Me-tlikovec pripravil vsem gojencem občinskega otroškega vrtca iz Devina prijetno presenečenje. Vsi malčki — bilo jih je kakih 60 — učno in strežno osebje so bili njegovi gostje na kosilu v restavraciji, ki je bila za to priložnost zanje vsa rezervirana. Po kosilu, ki je potekalo v najlepšem redu in v veselem razpoloženju, je vsak otrok prejel še posebno darilo. Za lepo in plemenito dejanje se je g. Me-tlikovcu toplo zahvalil devi n s k o-nab rež ins k i župan dr. Lagiša, ki se je skupno z devinskim dekanom msgr. Kretičem ob tej priložnosti nekaj časa zdržal v družbi naših najmlajših. Šempolaj: O BIVŠEM ŠOLSKEM POSLOPJU Dnevni in periodični slovenski tisk je pred kratkim načel vprašanje bivše osnovne šole in bivšega otroškega vrtca v Šempolaju. V tisku smo brali, da bi to staro poslopje moralo služiti »političnim, prosvetnim in športnim potrebam« vaške skupnosti, spet drugod pa je prišla do izraza želja, naj bi to poslopje bilo oddano v najem šempOlajski župniji, in sicer za potrebe vzgojnega in izobraževalnega dela. Zdi se nam, da je vse, kar je bilo v tej zvezi napisano, v bi Vu zdravo, in da bo občinska uprava, ki je dejansko lastnik stavbe, čimprej našla primerno rešitev. Kot je bilo pojasnjeno na zadnji seji občinskega sveta, pa je treba najprej urediti zemeljeknjižno stanje, kajti občina še ni vknjižena na stavbo, ker je ta še vedno vknji-žena na ime nekdanje »Šolske občine Šempolaj«, ki pa je bila ukinjena z nekim zakonskim odlokom iz leta 1924 in katere imovina je postala po tem odloku last občine. Sovjetski zvezi. Verjetno bi bil — po ideološki usmerjenosti lepljenke — tudi Prešeren odobril sovjetsko okupacijo Češkoslovaške in izključitev Solženicina iz zveze sovjetskih pisateljev. Spričo mnogih — milo povedano — anomalij sovjetske zunanje politike in ravnanja s sovjetskimi izobraženci se mi vidi taka duhovna okostenelost zelo zaskrbljujoča. To tem bolj, ker tako duhovno negibnost kažejo mladi ljudje, ki nam s tem ne dajejo najboljših nad za bodočnost. Predolg je bil nastop ansambla modernih instrumentov TAIMS, ki je čislo po nepotrebnem izvajal tudi popevko »La paloma«, ki vsaj na Prešernovi proslavi nima kaj iskati. U.V. Novloe po svetu Socialno-demokraltska stranka je imela kongres v Rimu, na katerem se je iz Enotne socialistične stranke spet preiimemavalla v Italliljanslko socialno—demokratsko slranko (PSDI). Egipčani so vrgli v svet novo, doslej najuspešnejše geslo prdti Izraelu: Odprli bodo Sueški prekop, če Izraelci: umaknejo 'svoje čete z vzhodnega brega prekopa. To zamisel bo s simpatijo sprejeli v zahodnih državah, ki so zainteresirane na plovbi skozi prekoip (kot npr. Italija), in nalletela je na ugoden oiimev tudi pri ameriški vladi. Izraelci pravijo: »Ja, če bo prej sklenjena mirovna pogodba.« Nabrežina: PRIPRAVLJAJO SE SPREMEMBE REGULACIJSKEGA NAČRTA Na zadnji seji občinskega sveta, ki je bila v petek, 5. t.m., so svetovavci soglasno odobrili županov predlog, naj se skupini urbanistov poveri naloga, da pripravijo osnutek sprememb obstoječega urbanističnega načrta. Skupino urbanistov sestavljajo prof. arh. Semerani, arh. Jagodic in arh. Celli. Svet je prav tako soglasno sprejel županov predlog, naj pri tem delu sodelujejo še po en sociolog, ekonomist im agronom, ki bodo imenovani kasneje. V KRATKEM ZAČETEK GRADNJE TELOVADNICE V soboto prejšnjega tedna je župan dr. Legiša podpisal pogodbo s podjetjem ing. Giacomellija iz Trsta, ki je prevzelo gradnjo nove telovadnice v Nabrežini. Novi športni objekt bo stal skupno 50 milijonov lir, ki jih bo občina poravnala največ s posojilom pri Tržaški hranilnici (40 milijonov), delno pa z deželnim prispevkom. — o — NAŠE SOŽALJE Prof. Nori Jankovič iz Tršta, ruj eni družini in vsem sorodnikom izrekamo gloibolko občuteno sožalje ob prezgodnji in nenadna smrti dragega očeta Pavla Jankoviča, priznanega glalsbeiniika in glasbenega pedagoga. G. Francu Brusu, uslužbencu tiskarne Gra-phils, je umrla mati. Gdspodu Brusu, ki požrtvovalno pomaga pri tiskanju in odpremljanju na šega 'lista, izrekamo globoko občuteno sožalje. Družini Grgič v Bazovici izražamo naše sočutje in sožalje ob bridki izgubi hčerke Dore. Uredništvo in uprava Lepo dejanje do naših najmlajših Js Goriški občinski svet o manjšini tržaški igralci izpričali z živo igralsko priza- POIMENOVANJE ŠOLE Prišlo je v splošno navado, da se šole poimenujejo po velikih kulturnih možeh. V prvi vrsti pridejo imena v poštev za srednje šole. Po Tržaškem nosijo že skoro vse slovenske šole imena po naših kulturnih ustvarjalcih. Tudi v Gorioi so se profesorski zbori posameznih naših srednjih šol odločili, da izberejo svojim šolam kako ustrezno ime. Tako je na svoji zadnji redni seji sklenil tudi profesorski zbor gimnazije - liceja, ki je za to šolo soglasno izbral ime Primoža Trubarja, prvega izdajatelja slovenske tiskane knjige in utemeljitelja naše književnosti. Ime je vsekakor posrečeno izbrano. Tudi profesorski zbor slovenskega učiteljišča je sprejel za svojo šolo ime, in sicer ime Simona Gregorčiča Štmaver PRAZNIK SV. VALENTINA Kmalu bomo praznovali god svetega Valentina, »prvega pomladina«. Na vsakih toliko let pade dan svetega Valentina na nedeljo. Zadnjič se je to zgodilo pred desetimi Jeti. Lotos bo zopet v nedeljo 14. februarja ui takrat bo pri nas tudi farni praznik, opa-sdo (alu »šagra«). Kakor vsako leto bo tudi letos poskrbljeno za dobro postrežbo gostov in izletnikov, ki tako radi obiskujejo za Valentinovo naše sončne bregove in zaselke. Letos je novo •o, da stare gostilne »pri Grgarcu« ni več. Zato pa -so pri Klanjščekovi gostilni uredili več prostora tudi zunaj okrog hiše. Pri cerkvi bodo točile dobro kapljico tudi osmice. Samo, da bi bilo lepo vreme! Novo je pa tudi to, da se bodo meščani m drugi gostje lahko pripeljali k nam po že . °bro urejenih cestah. Asfaltirana je tudi vi-1 ugasta cesta po Križniku, ki veže vse ostale P°ti. Razširjena je tudi cesta, ki pelje izpod -upmšča počez skozi vas do vojaške ceste na Sabotin. Za ta kos ceste so potrebovali naj-y°č časa in imeli menda tudi največ stroškov. Kljub vsemu pa je cesta dokončana, v veliko zadovoljstvo vseh domačinov. Mestna uprava, ki je že dvakrat poslala svoje zastopnike k nam na razgovore, je upoštevala želje posestnikov. Ob dvoriščih je cesta nekoliko ožja, tudi oni kos hišne stavbe je ostal na mestu, ker so dognali, da ima trdno podlago. Od celotne cestne dolžine manjka za asfaltiranje samo kakih tristo metrov prav med omenjenimi dvorišči in v stari državi pred prvo svetovno vojno svoje županstvo. Leta 1927 so ga pa fašistične oblasti priključile županstvu v Kojskem. Takšna upravna razdelitev je ostala v veljavi do 3. januarja 1951. Letos je torej minilo c dvajset let od lega občinskega jubileja, na katerega se je pa malokdo spomnil razen »Steverjanskega vestnika«. V zadnjih dvajsetih letih so občini načelovali štirje župani. Najprej eno leto in pol udoll Marassi; za njiim eno leto Ivan Ciglič, nato pa več kot deset let častitljivi možak jermenegild Podveršič. Sedanji župan Stanislav Klanjšček pa vodi občino od 10. julija 1965 M vseh teh letih je števerjan spremenil Med razpravo o občinskem proračunu na ponedeljkovi seji je prišlo tudi do važnih načelnih izjav, ki se tičejo slovenske etnične skupnosti. Med bilančno razpravo so namreč nekatere skupine vložile pismene zahteve in resolucije za izboljšanje ali pravilnejšo usmeritev občinske uprave. Vseh resolucij je bilo enajst. Predstavniki vseh skupin leve sredine so se končno sporazumeli za enotno besedilo resolucije, o kateri so potem svetovalci glasovali ločeno po odstavkih. Za prvi del, ki se tiče občinskega proračuna, je glasovalo 22 svetovalcev leve sredine. Za drugi del, ki govori tudi o delavski zaščiti, so dali svoje glasove tudi komunisti in socialni proletarci, proti pa so bili mi-sovci, z zdravnikom Fonzarijem vred; in tudi liberalci. V tem delu je vsebovana tudi izjava o slovenski manjšini. Resolucija pravi: »Ponovno se naglaša trdna volja za nadaljevanje spoštljivega in lojalnega sodelovanja s slovensko manjšino ob priznavanju upravičenih zahtev, ki se morajo čimprej udejstvi-ti z demokratičnim posvetovanjem in sodelovanjem manjšine, kakor je bilo izglasovano že v prejšnjem občinskem svetu.« To izjavo sprejema vsa slovenska javnost z velikim zadoščenjem in upa, da se bo kmalu začela uresničevati dejansko in brez osebnostnih gledanj. — o — KAJ BOJO REKLI LJUDJE To je naslov Nušičeve šal o igre, ki jo je uprizorilo Slovensko gledališče iz Trsta dvakrat, predzadnjo nedeljo in naslednji torek zvečer,v Prosv. dvorani v Gorici. Vsakokrat je bila dvorana popolnoma natlačena. Pri zadnji predstavi je moralo skoro sto ljudi oditi, ker niso več dobili prostora. Zato bi bilo morda umestno, da bi igro še enkrat ponovili v večji dvorani in na večjem odru. Duhovita igra kaže dosti humorističnih zapletov in satiričnih puščic, naperjenih proti tedanji in sedanji družbi, ki se tako rada vmešava v zasebne družinske razmere. Pod pritiskom javnega mnenja in »Kaj bodo rekli ljudje« se rušita družinska sloga in sreča posameznih ljudi. Poleg satiričnega vzdušja ima igra tudi globok etični prizvok. Oboje so skoro vse svoje zunanje lice. Od cest preko vodnih napeljav, novih javnih zgradb do električnih napeljav. Občinski možje vseh struj in prepričanj so se vedno potrudili za blagor občanov. V složnem delu se bodo, ko bodo zginile vsakršne osebnostne razlike, gotovo še bolj zavzeli, da se izvedejo še novi načrti v prid prebivalstva. • število tega pa le polagoma narašča. Lansko leto se je rodilo trinajst novih občanov, in sicer sedem fantičev in šest deklic. Smrt je pa pobrala šest moških in štiri ženske. Skupno število vseh občanov in občank je znašalo lansko leto ob koncu decembra 808 ljudi. Zapisa je tudi vredno, da je ostalo doma od trinajstih novih števerjanskih družin kar osem. devnostjo. Najbolj se je v svojo vlogo vživel Jožko Lukeš, ki se kot zmedeni družinski oče vdaja strašilu »Kaj bojo rekli ljudje«. Njegovo humoristično podobo smo uživali tudi kot etičen lik. Tudi vsi drugi nastopajoči so, čeprav tu pa tam nekoliko preveč operetno, podali Nušičevo nelahko komedijo po avtorjevi zamisli. Tudi scenografsko in režijsko je bilo delo na lepi višini, v kolikor ni oviral igre premajhen oder. Vrh USPEH NAŠIH MATER Pogumni nastop naših mater in žena za to, da bi prišla na našo šolo še tretja učna moč, je imel kar zadovoljiv uspeh. Občinska uprava v Sovodnjah je že prej poskrbela za potrebni prostor, tako da se ne bi mogla šolska oblast izgovarjati, da ni učilnic. V ponedeljek so bile predstavnice mater šoloobveznih otrok zopet na goriš kem šol-'skem skrbništvu. Tam so jih obvestili, da bo v nekaj dneh nastavljen še tretji učitelj. Svoje mesto da bo zasedel že 10. februarja. V naglici in morda v jezni zadregi so pa materam povedali, da je ta rešitev le začasna in se bo za prihodnje šolsko leto videlo, kako bo. Vsa naša javnost in vsi vrhovski starši pa liiislimo, da ne bo smelo biti nič drugače. Šoloobveznih otrok bo še več. Vendar pa sc vsi starši z Vrha zahvaljujejo šolskim oblastem, občini in vsem, ki so si prizadevali, da se tudi na Vrhu naša šola lahko uspešno razvija. Pričakujejo tudi, da se bodo kmalu končala popravila pri šolskem poslopju. Štandrež LJUDSKO IN PROSVETNO GIBANJE Staro štandreško središče od Pilošč do Malih roj je še ohranilo duha in sliko nekdanjega Štandreža. Krog tega domačijskega središča se pa vedno bolj zožuje, ker ga od vseh strani obdajajo nove moderne naselbine s povečini priseljenim prebivalstvom. Tudi naravno prebivalstvo se počasi, a .skoro stalno krči. Lansko leto se je rodilo 19 otrok, umrlo pa je 23 soobčanov. Porok je bilo tudi samo sedem. Število domačega prebivalstva torej nazaduje, z veseljem pa moramo zapisati, da prosvetno življenje napreduje. Dramska skupina prosvetnega društva »štandrež« je v kratkem času nastopila kar trikrat. Prejšnjo nedeljo je igrala v župnijski dvorani v Štan-drežu Gogoljevo veseloigro »Ženitev«, v soboto pa jo je ponovila v doberdobski župnijski dvorani. Zadnjo nedeljo v januarju je uprizorila v Katoliškem domu v Gorici Čehovo veseloigro »Medved« in burko »Snubač«. štandrežški igralci si pridobivajo vedno boljši sloves. Pravtako kaže živahno delavnost tudi drugo štandreško prosvetno društvo »Oton 2u pančič«. V soboto je imelo »Prešernovo proslavo« s predavanjem, diapozitivi. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE pripoveduje Stane Raztresen V nedeljo, 14 t..m. ob 16. uri v Župnijski dvorani v ŠTANDREŽU stavbo. Občinski jubilej in gibanje prebivalstva v Šleverjanu Števerjamska občina obhaja letos dvajsetletnico svoje obnovitve, števerjan je imel IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ReVija „Prostor in čas 9 9 Šele v božičnem času nas je razveselila zadnja številka revije »Prostor iin čas« za leto 1970, 9. iin 10. To je namreč kvailiiteitno daleč najboljše osrednja slovenska kulturna revija, vendar je nje.no izhajanje iz finančnih razlogov o-grožemo, ker ne dolbiva dovolj podpore iz kulturnega sklada, kot je pojasnjeno v enem izmed obvestil uredništva. Na uvodnem meStu prinaša nova številka članek Lojzeta Udeta »Petdesetletnica koroškega plebjiscita«. Lojze Ude je znan kot Strokovnjak za .Slovenska narodnostna vprašanja in si je ustvaril ime v tem 'pogledu že s svojim publicističnim delom pred drugo svetovno vojno v okrilju takratnega Slovenskega društva v Ljubljani. Sledi ciklus zelo lepih pesmi Ervina Fritza pod skupnim naslovom »Pogovori z mamo«. Lepe so ne le vsebinsko, amlpak tudi jezikovno. Tudi pesmi Cvetka Zagorskega »Inf er no« so vsebinsko globoke i.n jezikovno melodlozne, medtem ko so pesmi Darka Komaca z našlo vom »Izkoreninjenje« abstraktne in težko razumljive, intelektualistične. Prisrčno ljubezenska je pesem Anči Janežič »Barvaste kroglice«, »Blues« pa nežna. Pesmi ista prispevala še Edel-man Jurinčič in Tomaž Ložar, ki pa je napisal izvirnike v angleščini ter so bili objavljeni v antologiji modernih kanadskih pesnikov. Njegove pesmi preveva romantično, a neretorič-no Občutje ter se takoj priljubijo bravcu. Med proznimi leposlovnimi prispevki se odlikujejo »Popotni utrinki« Borisa Pahorja, ki so zmes potopisa, spominov in razmišljanj, zlasti o narodnem vprašanju. Pripovedno prozo, so prispevali! še Breda Smolnikar s »Črticami«, Božidar Bagoda z novelama »Dvoje srečanj«, o čudnih duhovnikih ‘in samostanskih bratih, ter Janez Strehovec z novelo »Molja mala seštra«, o ljubezenski zablodi med bratom in sestro. Med eseji je omeniti predvsem izredno zanimiv prispevek znanega Slovenista Rudolfa Kolariča »Pokristjanjevanje Slovencev v novi luči«. V njem polemizira z zgodovinarjem Bogom Grafenauerjem, ki.se preveč drži nemških tez o pokristjanjenju Slovencev iz Salzburga. Kolarič navaja dokaze, da so prihajali misijonarji med Slovence najprej in predvsem iz Ogleja, to je iz tedanje Aquilleje, nato iz Grčije in šele na tretjem mestu so bili misijonarji i'z Salzburga. Po mnenju profesorja Rudolfa Kolariča — in Prva letošnja številka revije »Sodobnost«, ki jo urejuje uredniški odbor, v katerem so Janko Kos, Vlado Vodopivec in Ciril Zobec, prinaša kot uvodnik članek Vasje Predana v spomin igravca Staneta Severja. Janko Jeri in Gorazd Kušej pišeta o slovenskih političnih problemih s pogledom nazaj in naprej, objavljena pa je tudi Izjava predstavnikov primorskih revij o proslavi koroiške-ga plebisoiita. Giiril Zlobec je objavil nekaj pesmi iz ciklusa »Ljubezenske in druge pesmi o smrti«, prežete z otožnostjo; s pesmimi pa. sodelujeta tudi Nataša Kastelic, ki piše moderne, nežne, lepe pesmi, polne melodije, in Nevin Birsa, v čigar pesmih je dramatična, ihta in težnja po izvirnosti. Andrej Hieng je prispeval odlomek iz romana »Orfeum«, ki se odlikuje po literarni kulturi, a je vsebinsko nekam pra- dollgo pred prihodom Cirila in Metoda, morda je prišlo k 'njim že arijansko krščanstvo. Ciiril in Metod Sta prišla med nje v prvi vrsti s politično nalogo, da bi namreč zajezila — na prošnjo kneza RaiStMaiva — cerkveno-politične vplive z zahoda in da bi uvedla v bogoslužje Slovenski jezik, ki je bil ljudstvu bolj razumljiv. Tudi frefsinški rokopisi so torej mogli nastati le nekje na zahodu, v Območju oglejskega misijonskega delovanja. Kolaričev esej je nov prh speve k k raziskavam, ki s presenetljivimi rezultati zavračajo dosedanje romantične, površne 'in nekritične trditve o rani zgodovini Slovencev. Zanimiv, a ne dosledno logičen je tudi članek Albina Šivica »Narodna in vseljudska o-bramba« ter esej Hrvata Vlada Gotovca »O nacionalizmu in reformi«. Veliko je knjižnih ocen, polemičnih člankov in drugih aktualnosti. SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom BRANISLAV NUŠIČ KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih V soboto, 13. t. m. - ob 20.30 v nedeljo, 14. t. m. ob 18 uri (Abonma Okoliški) no Stran krasi lep linorez z motivom golega drevesa, z našlovom »Jesen«. Izdelal ga je Vasilij Starc. Tudi med teksti v notranjosti so raztreseni linorezi, po večini polni občutja in prisrčnega, intimnega doživetja, kot na primer »Tihožitje« Adriijama Obersnala, »Mavbinjška cesta« Franka Krmeca, »Jaslice« Julijane Hrovatin, »Kraška hiša« Adrijana Kralja, »Stara vas« Ive Abram in drugi. Po njih Sklepa bravec, da imajo naši diljaki v nižji srednji šoli prav dobro likovno vzgojo. Na uvodnem mestu je objavljen — kar zadeva literarne prispevke — kratek spis Ane Koncilija iz prvega klasičnega liceja z naslovom »NocOj«. V njem je v Obliki večernega razmišljanja osamljenega dekleta izraženo domotožje, občutek zapuščenosti in podzavestno hrepenenje po ljubezni, po bližini drugega, ljubečega človeka, ki bi pregnal iz njene duše strah pred v novem letu zen, 1 a r p uPlart is t iičen, mrzel: bravca utrudi iskanje smisla v njegovi izumetničeni fantastični vsebini. Vlado Vodopivec je objavili esej »Moč in nemoč dialoga« s filozofsko vsebino, Janko Kos pa esej »Slovenska kultura in modema civilizacija«, v katerem pa pod obetajočim naslovom razpravlja samo o literaturi in Cankarju. Pesimizem preveva novelo Toneta Partljiča »Kako je učitelj preživel novembrsko nedeljo in izpadel iz kombinacije«, Marijan Kramberger pa je- zastopan z esejem »Kalko eksistira slovenska književnost«. Marijan Tršar je napisal članek »Petindvajset let slovenske grafike«. V prevodu je objavljena razprava nemškega fizika Wernerja Heisenberga »Pozitivizem, metafizika in religija« Na. korcu nrvdrmn razne ocene in poročila o kuTu.vrh dm.odkih ter »Slečene misli« Žarka Petrina. KULTURNO SODELOVANJE Zelo bogata goriška semeniška knjižnica hrani veliko število dragocenih izdaj in rokopisov, ki so prišli na svetlo še prod XV. stoletjem. Med temi je dosti znanstvenih razprav v rokopisih in v knjižnih izdajah tudi naših pisateljev. Nedavno so našli v knjižnici Vorenčev la tinsko-slovenski slovar iz leta 1710. Do srede prejšnjega stoletja so ga hranili v župnišču na Otalcžu pri Cerknem, kjer je bil Vorenc dušni pastir. Od tam so ga pred več kol slo leti prenesli v goriško bogoslovno knjižnico. Za la redki in dragoceni slovar se je zanimal tudi Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti v Ljubljani. Na prošnjo SAZU je goriški nadškof Cocolin z velikim razumevanjem poskrbel za fotokopiranje slovarja, ki bo omogočilo nadaljnje jezikoslovno raziskovanje o delu malo znanega slovenskega znanstvenika. Tu naj pripomnimo, da si je za semeniško kn jižnico pridobil ogromnih zaslug nekdanji profesor in pozneje škof Srebrnič, nekdanji semeniški vodja Rutar, ki je knjižnico med prvo vojno rešil, in msgr. Spessot, ki jo je pet in trideset let vodil. Biblioteko,, ki šteje nad 60 tisoč zvezkov in ki je potrebna popolne preureditve, vodi zdaj msgr. Bttore Fabbro. som zakrni. Zakaj se to zgodi, bi bilo vredno razmišljanja. V tem je razlog, da še vedno nimamo na Tržaškem močnejše mlade pisateljske generacije, kljub temu, da so bille »Literarne vaje« vseh dvajset lelt in več svojega izhajanja pravi zlalti rudnik mladih literarnih talentov. Dobre prispevke v pripovedni prozi — seveda z vsemi začetniškimi napakami, zlasti kar zadeva premajhno življenjsko izkušnjo in pomanjkljivo psihološko utemeljitev dogajanja, so prispevali tudi Melita Valil s spisom »Teta Ližeta«, Evelina Jeza, ki je prispevala novelo »Maja«, pripovedovano v živahnem slogu, Igo Radovič z »Jesensko impresijo« z lovskim motivom, Ana Babič ‘s spisom »Morje — prizorišče veselih dni«, Ticijana Purger s »Pismom Lavrenciji« iin še drugi. Boris Pangerc pa je objavili kratek ciklus pesmi pod naslovom »Favillae«, v katerih najdemo dobre verze in tu pa tam izviren miselni utrinek, pa tudi še polno neiizčiščenega miselnega vrenja in svetobolja. Tudi jezik je še premalo oseben in pesniški. Kljub temu imamo vtis, da bomo dobili s časom v Pangercu kvalitetnega mladega pisatelja in pesnika,, če bo vztrajal in se ne bo zadovoljil s prvimi pohvalami, kar se je na žalost zgodilo že s tolikimi mladimi našimi literati. VValter Godina pa je prispeval kratko, preprosto, a prisrčno napisano pesmico »Božična«. Tudi letos zabava mlade bravce rubrika »Strta srca«. V rubriki »Kulturne novice« piše prof. Martin Jevmkar o slovenskem prevodu Hernandezovega epa »Martin Fierro«, prof. Janko Jež o smrti slavista Bruna Meriggija ih objavljen je tudi govor prof. dr. Kačih a s Slomškove proslave dne 29. novembra. Barbara Hosner pa je napisala oceno uprizoritve komedije »Jeppe s hriba« in »Pogovor z Danilom Turkom*. Tako za gledališke ocene kot za intervju-ve kaže izredno sposobnost in inteligenco. za to svojo tezo navaja prepričljive dokaze — so bili Slovenci in -tudi Moravči pokristjanjeni že „$odobnost” Druga številka »Literarnih vaj" Malo pred božičem je izšla druga številka osamljenostjo. Gre za dober spiis, ki da zaslu- dijaškega mesečnika »Literarne vaije«. Naislov- titi talent, vendar nas izkušnja učil, da velika večina takih mladih literarnih 'talentov s ča- (in površin v okolici in regulacijski načrt (Konec] Vzhodno kraško področje med Trebčami in Bazovico Področje med Trebčami in Bazovico s svojim ekstenzivnim kmetovan jem in v okvi ru neperspektivnosti ohranjanja takšnih o-blik tudi v prihodnosti, ne bo moglo ohraniti svoje kmetijske namembnosti brez temelji tejših sprememb v proizvodni strukturi. Pr-vestveno gre torej za spremembe v proizvodni intenzivnosti in obsegu, ne pa za spreminjanje lastniške strukture, k>i bi tudi tukaj ne prineslo zaželenih uspehov. Realna je postavitev velikega zadružnega hleva, ki bi prevzel govedo celotnega Območja. Zadružni hlev je že dolgo v središču pozornosti živinorejcev tega področja, posebno odkar je zadružni hlev v Praprotu stopil v fazo realizacije in odkar je začela delovati Pokrajinska zveza rejcev, ki bo prav gotovo prispevala k hitrejšim in učinkovitejšim spremembam na tem področju kmetijske dejavnosti. In to ob■ nespremenjeni lastniški strukturi. Združitev zemljišč v večji kompleks bi prišla v poštev le v neposredni bližini zadružnega hleva. Sicer pa velja poudariti, da je srednja velikost posameznih travnikov v tem predelit za naše razmere nadpovprečna. Večja zaokrožena površina pa ne bi bistveno vplivala na krajinske značilnosti področja. Površine, ki bi jih v regulacijskem načrtu namenili takšni dejavnosti, so predvsem tiste severno od pokrajinske cestc in deloma tudi se verno od trbiške cestc. Gradnje naj bi na takšnih kmetijskih površinah, ki pa jih je treba na novo določiti, bile omejene le na zadružne objekte in pa na objekte posameznikov, ki pa naj bi presegali določeno me jo, o čemer pa naj bi imelo pristojnost Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo. Glede no tranje kmetij'ske dopolnilne dejavnosti za to področje lahko navedemo jahalni šport, kar pa velja tako za zadružne kot individualne pobude. Možne so pa še druge oblike kmečkega turizma, ki jih na tem mestu ne moremo poslej omenjati. Za razvijanje cvetličarstva in vrtnarstva pa sodimo, da bo to nedvomno možno in pa zaradi sprostitve delovne sile, ki bo sledila ustanovitvi zadružnega hleva tudi zaželeno. Kar pav določeni meri tradicionalno kmetovanje ne bo tako hitro izumrlo (niti ga nočemo s silo odpraviti) naj bi tudi na zahodnem kraškem področju za kmetijske objekte v okviru novih gradbenih področij določili poseben indeks. Ob upoštevanju za-itev po ohranitvi strukture zaselkov ki sc kaže v koncentraciji gradbenih objektov, pa naj urbanistično načrtovanje na novih gradbenih področjih težilo k formiranju takšnih struktur, ki bodo ustrezale načelu koncentracije. Zaključki Reševanje urbanistične problematike v kraškem predelu tržaške občine naj bo tako glede na ohranitev in zaščito kraških značilnosti kot tudi ob upoštevanju določenih strukturnih posebnosti kmetijstva tega področja, prožno in nikakor ne shematično kot doslej. Kmetijstvo ni več izoliran fenomen. Upamo, da bo pričujoča analiza prispevala k širšemu reševanju problemov tega področja. Kot izhodišče in vodilo naj služi ugotovitev, da je tudi v urbaniziranih predelih in to brez radikalnejših posegov v lastniško strukturo s pomočjo zadružništva in smotrnih oblik medobratnega sodelovanja, mogoče kmetijstvo celo okrepiti in ga ohraniti živo in trdno. S tem ja bo dana tudi trdnejša podlaga za ohranitev in varstvo kraških značilnosti. Vladimir Vremec TEDENSKT PREGLED DOMAČEGA ŠPORTA ODBOJKA MOŠKA B LIGA SCAIOLA - BOR 1:3 (9:15, 15:4, 15:9, 15:5) Tudi brez Plesničarja im Starca so Borovi fantje odnesli1 ilz Maintove obe točki. Še neogreti so plavi kmalu zgubi® prvi se