i'• Najv cčji slovenski dnevnik v Združenih državah
_ Ve|ja za vse leto • • • $6.00 _ Za pol leta.....$3.00 a
Kei
Za New York celo lete - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00
NARODA
Listirfoverisldhidelavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in the United States.
a Issued every day except Sundays jjj	and legal Holidays.
75,000 Readers,
rjn
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 35. — ŠTEV. 35.
Entered as Second Class Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. 7., under the Act of Congress of March 3 1879
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 11, 1924. — PONDELJEK, 11. FEBRUARJA, 1924.
volume xxxn.
LF-TNIK XXXn.
MUSSOLINI JE BAJE TRDNO V SEDLU
Znani italijanski diktator predstavlja stranko zase. — Njegove drhali bodo obvladale prihodnje volitve. — Izboljšanje italijanskih financ. — Ekonomija je pokazala sadove. — Mussolini ima več moči in vpliva kot ga je imel kdaj Lloyd Geoarge.
Rim, Italija. 10. februarja. — Proiu-evalee rimske zgodovini', ki .stoji sredi Kolosoja ter zre na zadnjo galerijo. ki se dviga do višine 160 erevljev, mora biti opozorjen na dejstvo, da je Italija od easa do easa v svoji dol-zgodovini proizvedla može, ne le velikih idej, temveč ludi vol je in odloenosti, da jili izvede, prestavi v dejstvo.
Mussolini ima nekaj lastnosti starih Rimljanov, ki ni so priznali nikakih ovir pri izveden ju idej. Ver kot eno 1' * t o je bil fašizem izpostavljen vsem mogočim preiskuš-njam ter se je vzdržal.
Mussoliili-je baje zadovoljen z uspehi, katere je dosegel <losedaj. Moral je iti skozi težke preiskušnje, a je pre-jit'i<".-iii, da bo njegovo bodoee delo manj naporno in da ho [»ostala Italija z vsakim dnem bolj važna in upoštevanja vredna v zadevali sveta. Njegovi domaei problemi nikakor niso rešeni in to priznava on prostodušno, a dejstvo je. <ia je danes trdnejše v sedlu kot je bil pred enim lelom.
LJororevaleu je na kratko obrazložil položaj kot ga vidi on. Od številnih njegovih uradnikov je dobil poro-eevaler nadaljne podrobnosti, ki izpopolnjujejo sliko. Mussolini je koncentriral v sebi vee avtoritete (zloeeste a\'toriteie) ki »t je je kdaj imel Lloyd Cfeorge v Gasili, ko j< živel na Dawning St. v Londonu ter opravljal tudi delo ministra za zunanje zadeve. V enem smislu je bil Lloyd <ieorge diktator, a služil je že preje vee let kot minister in ko je postal neomejeni načelnik vlade, je priznal. da so stavljene eelo njegovemu uradu gotove omejitve.
< V je sploh dovoljena primera s. sedanjim načelnikom iialijanske vlade, moramo izjaviti, da je danes Mussolini dejanski načelnik, neoporečeni gospodar Italije. Polastil se je večje sile kot jo je imel katerikoli evropski samodržec v zadnjem stoletju. Iz tega sledi, da je njegovo življenje izvanredno polno, da je neprestano zaposlen od /,itra do večera in da se peča z zadevami, s katerimi se ponavadi ne pečajo načelniki vlad.
Mi rssolini je človek maloštevilnih besed. Na skrajno važna vprašanja odgovarja s par besedami, ki ne obsegajo pol ducata. N jegove odločitve so hitre. Tekom dneva sprejme nevrjetu^ število oseb in za vsakega ima pripravil n odgovor.
"<'«' zunanji <*v«'t ne razume fašizma, sr to ni zgodilo raditi ga, ker nima prave prilike/' je rekel. Nikakor ni mnenja, da bi bil fašizem dober za vse dežele, vendar pa ust ra ja odločno pri naziranjn, da je nekaj izvrstnega za Italijo. V podporo tega svojega naziranja je navedel razvoj Italije tekom preteklega leta.
Treba je navesti nekaj dejstev iz novejše italijanske zgodovine, da se razume dejanski politični položaj kot prevladuje danes. Musblini je sledil kot ministrski predsednik Italije FaKi. po celi vrsti voditeljev, vključno reform-skega soeijalista Bonomija, veterana Giolittija in Nittiia, ki je postal načelnik italijanske vlade v najbolj težavni dobi ter bil prisiljen dati politični levici take koncesije, da so postali komunisti skrajno mogočni.
Tekom administracije Bonomija je falirala Banca di SVonto ter v veliki meri pripomogla k finančnemu razru-panju Italije. Položaj je bil naravnost kaotičen. Lira je omahovala, privatna last je bila ogrožena in komunisti so ]»ostajali z vsakim dnem mogočnejši.
Signor Facta, glavni priobčili k Giolittija, je storil, kar je bilo v njegovi moči, da napravi red iz kaosa. Pod njegovim vladanjem se je vršila znana konferenca v Genovi. Njegova administracija pa ni bila prav nič bolj uspešna kot je bila administracija Bonomija in ko je pričel Mussolini v jeseni leta 1922 s svojim pohodom proti Rimu, je dozorel čas za drastično akcijo. Musolini jo je vprizoril dne 1<>. novembra, ko je imel v poslanski zbornici svoj prvi ^o-
vor kot ministrski predsednik.
Od onega časa naprej je igrala "* velika palica" s po-mocjo riemus olja. veliko ulogo v italijanski politiki. Stari državni uslužbenci, ki so leta in leta uživali protekcijo vlade, so bdi neusmiljeno vrženi iz urada. Železniška administracija je bda popolnoma preosnovana. Ministrstvo narodne ekonomije je stopilo na mesto ministrstva za poljedelstvo, industrije, trgovino in delo. Finančno mini-.-trstvo je požrlo tri druge prejšne departmente. Manjša sodišča so bila odpravljena; v Rimu jo bilo ustanovljeno glavno prizivno sodišče. V kratkem, to je bila politika koncentracije in centralizacije. Uveljavljena je bila najstrožja ekonomija.
Pristaši Mussolinija niso medtem počivali. Bili so v manjšini in vsled tega so bil prsiljoni poslužiti se najboli drastičnih oderdb. Železna disciplina obstaja v fasistov-*kem gibanju, in pristaši Mussolini se pokore njegovim poveljem s slepo udanostjo kraljevske straže. Uporaba riemus olja je povzročila med komunisti večji strah kot 90 ga preje strojne puške vojaštva.
NOVI KRAVALI
V HERRIN. ILL.
Miiica je zasedla Herrin, 111., po spopadih, ki so se završili med Klanci ter "vitezi plamtečegu kroga". — Proglašeno je bilo omejeno vojno pravo.
ZADUŠENA V SVOJEM STANOVANJU.
Herrin, 130.. 9. februarja. — Omejeno vojno pravo je proglasil danes zveJVr v tnkajšneni mestu polkovnik Albert Culbertson. lei poveljuje državni miliei. poslani semkaj po nemirih, ki so se završili v pretekli noči med tn-kajšnimi suliaei in luokraei.
Milica j«* prevzela policijsko o-blast in objavljeno je bilo. da ne sinejo prhi v me-to nikaki tujei preko nedelje in ponedeljka. Sodišča pa bodo poslovala kot ponavadi. — je objavil polkovnik Culbertson. .Dostavil je. da ne bo polno vojno pravo uveljavljeno v okraju.
Sklep, da se uveljavi omejeno vojno pravo, je bil storjen včeraj zvečer, po telefonskem pojro-voru med polkovnikom Culbertson oan Ji>r generalnim prilK>čni-kom Rlaekom. ki je odredil. naj se pošlje na lice mesta iiadaljnili dec;et kompanij državne miliee. Polkovnik Culbertson je izjavil, da. ni položaj tako zadovoljiv kot si želi on.
Herrin, Tli.. 9. februarja. — Položaj, kot obstaja danes, je naslednji :
— Pomožni šerif John Layman umira, konštabler Caller je mrtev in na stotine Klancev je priseglo nad njegovim truplom, da bodo osvetili njegovo smrt. Šerif Oalligran je aretiran, obdolžen sovdeležbe pri umoru Cagrler-a.
Izdan je bil varant za aretacijo Hugh "Wildsa. državnega linijskega uradnika ter enega med obtoženci v drugem herrinškem procesu radi znanega masakra ske-bov.
Bolnica v ITerinu jc v razvalinah. Soba v kateri je bila neka ženska ravnokar operirana, ima v stenah in pohištvu eno in dvajseta lukenj, povzročenih od kro-gelj. "	'
Glenn Young, plačani voditelj Klancev, posluje kot. policijski načelnik.
Policijski načelnik John Ford in pomožni policijski načelnik Ci •ain iz ITerrlna sta aretirana, ob-dolžena ščuvanja k izgredom ter streljanja. Galigann pa se je posrečilo spraviti oba iz kraja.
Aretiran je bil tretji okrajni ti-radnik. a ga je "bilo treba izpustiti; ker ni bilo mogroče dvigniti proti njemu nikakih ofodolžb.
Deset dodatnih kompanij so poslal i semkaj. Šerif je naprosil, naj se pošlje čete tudi v Johnston City in polkovnik Culbertson je rekel, da bodo čete poslane t ia-kaj. če se bo prepričal, da so res potrebne.
V starem Ben rovu št. 18 se ni vršilo, v zadnjih dveh dneh nika-ko delo. kajti nnijski premogarji ki ne pripadajo Klann in ki so v večini, niso hoteli delati s premogarji. ki so člani Klana.
Dogodki v krvavem "W ilia ms on okraju se hitro gibljejo naprej po izgredih, ki so se završili včeraj ponoer.
Murphysboro, Tli., 9. febr. _
Premogarji. zaposleni v dvanajstih rovih med Herrmom m Murphysboro, so danes zastavka-li. Nekateri pravijo, da si se organizirali, da izženejo Klance, do-čim pravijo nadaljni. da nasprotujejo "proti-klanski" klavzuli v mezdnih kontraktih.
PLAZOVI V Alf AH IN ČEHO-SLOVAŠKI.
Berlin, Nemčija^ 10. februarja. V Alpah in v severnem delu Če-h osi o vaške povzročajo veliki plazovi silno škodo. V par dneh j« postalo 55 oseb žrtev plazov.
Pred kratkim so našli Miss Louis«* Lau son zadušeno v njenem new-vorškem stanovanju. Deklina je bila ljubica raznih newyor-škib in brooklvnskih bogati nov. ki so jo podpirali z denarjem. Policija je osumila dva moška umora, kljub temu pa no ničesar natančnega, kaj je bil vzrok te zagonetne usmrtitve.
RUSKI SOVJETI MORRIS DIAMOND KRŠIJO POGODBE SPOZNAN KRIVIM
DOGOVOR MED ANGLIJO IN FRANCIJO
Med Anglijo in Francijo je bil sklenjen dogovor, vsled katerega bodo odpravljene sedanje zadrege v zasedenem ozemlju Nemčije.—Pariz se veseli uspeha.—Kolin ske železnice bodo zaenkrat pod nemško upravo. — Boljše sodelovanje med zavezniki in Nemci.
t
Pariz, Francija, f). februarja. — Med i'raiimskn z.-Wiiisko administracijo ter angleškimi okupacijskimi oblastmi v ozemlju Kolina je bil dosežen dogovor, vsled k:i-tere^a se bo od sedaj naprej vršil reden železniški pr<»int-i v ozemlju Kolina. Ta promet je bil prekinjen izza zast-denja Ruhr okraja od strani Francozov.
Na temelju Te^a dogovora bodo ostale knlinski* /cbz-niee pod nemško upravo, a francosko-bcl^ijska železniška uprava ima pravico ]>ošljati vse svoje vlake skozi ozemlje, okupirano od Angležev, s čemur se bo nanovo ustvarilo razmere, kot so prevladoval«1 pred zasedenjeni Rnhra. Tehnične komisije angleških, francoskih in nemških Izvedencev se bodo sestale v ponedeljek v Mainz.n. da izdelajo podrobnosti.
V francoskih vladnih krogih so dali izraza največjemu zadovoljstvu vsprif-o uravnave tega vprašanja t.c ■ • prav ]»osebno povdarja dejstvo, da bo iiml ta <!.. ,.r za posledico boljše sodelovanje med zavezniki in Nemci.
Ker je mučno vprašanje kolinske železnice uravnano in ker se bliža tudi konečna rešitev vprašanja bavar skega Palatinata, so v francoskih vladnih krogih pn-pri-cani, da se bliža konečna uravnava vseh aiicleško-lr;-i! cosili nesporazumov, vsled katerih je morala tri..-; i vsa Evropa.
London, Anglija, 10. februarja. — V oficijelnih .-poročilih na angleški zunanji urad iz Pariza se je'-lasih,, da je bil dosežen popolni dogovor med And« ju' in Frani i j., glede vprašanja Palatinata (Pfalz). V oficijelnih krogih upajo, da je to le preludij k popolni uravnavi vseli problemov med obema deželama.
Baltiške države se r o gaj o ideji, i da bi se Rusija držala sklenjenih pogodb. — Je že kršila dogovore z Nemčijo in Estonsko.
Starejši dveh obtoženih bratov je prebledel, a je ostal drugače miren, ko je čul pravorek porotni-kov, ki so se posvetovali le eno uro.	j
ki
Riga, 9. februarja. — Ali 1>o Amerika priznala Rusijo sedaj, ko je .storila to Anglija — To je vprašanje, ki dela največ s^rbi baltiškim državam.
Mnenje je razdeljeno med ljudmi. 'ki niso niti za boljše viške niti proti njim, če ho hitro priznanje Rusije ml strani MaeDonalcla kaj izboljšalo politični položaj, vendar pa se roprajo ideji, da ho Rusija sedaj priznala svoje predvojne dolgove ter se držala dogovorov, novih ali starih.
Eden preiskusnih slucajev. bo kmalu prišel na površje, se tiče koncesij, danih Rusko-Azijski korporaeiji, angleški organizaciji. Te koncesije je dal Krasin pred dvemi leti. a vetiral jih je svet sovjetskih komisarjev. IS'a temlju dogovora, je dobila Rusko-A-zijska korporacija nazaj vso lastnino v Mali Aziji, katero je? lastavala pred vojno, a je morala dati 15 odstotkov svojih dobičkov sovjetski vladi.
Nemške tvrdke, ki Iso podpisale dogovor s sovjetsko vlado, so tudi razkrile, da smatrajo so-vjeti pogodbe in dogovore za ničvredne papirje, a prav posebno je iznašla to Estonska, prva dežela, ki je podpisala mirovno pogodbo z Rusijo. Pisec tega . članka ima pred seboj dokument, ki ni h "l namenjen za ob javi jen je, ki kaže, da je Rusija kršila Dorpat-sko mirovno pogodbo, podpisano leta 1920.
Soglasno tem dokumentom ni Rusija rešpektirala osebne svobode in lastnine estonskih državljanov. -čeprav je obljubila, da ne bo jemala Estoncev v armado in da ne bo zaplenjala njih lastnine.
Rnsija tudi ni hotela vrniti dragocenih zgodovinskih predmetov, kater je vzela iz starodavnega vseučiližca v Dorpatn. Rusija ie nadalje razveljavila gozdarske koncesije, dane Estonski pred štirimi leti in ne stori ničesar, da bi pospešila, .grajenje železniške proge med Estonsko in Moskvo,
New York, 10. februarja. — Morris Diamond je bil spoznan krivim umora po prvem redu vče'-raj zvečer v višjem sodišču v Brooklvnu. Porota je notrebovala le eiiu uro. da se je dogovorila glede pravoreka soglasno s katerim je kriv zveze s smrtjo Mac-Laughlina in Barlowa, dveh bančnih uslužbencev, ki sta bila oropana in umorjena dne 14. novembra na po-taji nad ulične železnice na f,r>. cesti in New I'utreeht Ave. v Brooklvnu.
Šestdeset minut čakanja je o-prostilo Morris Diamond a vse histerije, ki ji- značlla. njegovo vedenje tekom nastopa kot priča v lastni zadevi. Prebledel je sicer, a drugače ostal miren, ko je slišal pravorek ter navedel nato z mirnim glasom podrobnosti glede svojega življenja. odgovarjajoč nji vprašanja, katera mu je stavil sodnijski uradnik.
Rekel je. da je bil že tretjič spoznan krivim v sodišču. Prvič je bil obsojen, ko je bil star dvanajst let, a se ne. spominja, kaj je zagrešil takrat. I>rugič je bil spoznan krivim tekom pretekle-2a leta v Connecticutu ter obsojen na ječo šestih mesecev.
Sodnik Cropsev je izjavil, da bo proglasil obosodbo pozneje, ne da bi določil kak datum. Objavil je nadalje, da se bo pričel proces proti nadaljnemu obtoženemu v zadevi v sredo.
Ob četrt na osem zvečer je zaključil sodnik Cropsey svoja izvajanja ter rekel porotnikom: Gospodje, vi ne pošljete -obtoženega v smr+. če ga spoznate krivim. On pošlje sam sebe v smrt.
Nato je proglasil sodnik odmor
do devetih in tekom tega časa solni družine obtoženega niso bili
ili poročniki k večerji. Osemnajst j navzoči in obtoženi ^-un j- bil
minut po deveti so se porotniki ; mirnejši kot kedaj tekom /,'brav-zopet vrnili in eno uro pozneje so j nave.
prišli iz posvetovalnice, <«a proglasijo svoj pravorek.
K<'t priča je kazal obff./»-ni Di-mond i<fo hist»-rijo kot iijejr- rt
•m *
Diamond je tudi dobil večerjo mati. katero so vrirli t in kmalu je prišel v celico pomož- j ravnave iz dvoran.-. k«-r i-- in • ni šerif Šhortell ter mu sporočil.; postopanje s svojim hi»t.--i.'r'M da so se porotniki vrnili \ «lvo !kričanjem. Obto/i-ne<r.! . . - . rano.	| ma navdajala >Iabo prikrita pa-
— Mislim, da je vsega konec, j nika. — je rekel jetnik. — Žalni vencu! je na vratih, a kar je mogoče sto-, riti. bom storil, da rešim svojega | brata. (-Toe Diamonda. ki je tudi. obtožen).
VELIKANSKI PLAZOVI V AVSTRIJI.
Mati jetnika in njegovi dve se stri sta čakali v uradu zagovornika na pravorek. Mati je omedlela. ko je čtiLa. da je bil njen sin spoznan krivim iti njegovi dve sestri sta postali histerični. Nadaljni dve sestri sta čakali v avtomobilu pred sodnijskem poslopjem ter pričeli kričati kot sta culi. da je brat spoznan krivim.
Nikake demonstracije ni bilo. ko je bil proglašen pravorek. t la-
Bunaj, Av>trija. 9. fi-brnarja. Velikanski plazovi v,- j, j;. . j|i v goratih. iieli!j dežel«-. V«. i;of trideset ljudi j.- izgubilo življenje pri tem. številn.i tr:;; ':-pokopana tako «rloln»ko j».. = i gnom. da bodo jM<t«-k!' šl.-vilnl dnevni ali celo t«*-lni predrto jih bo mogoče izkopati.
Železniški promet po ecli <1. želi j«' prekinjen in v številnih krajih >o pretrgane tu.li br/ojavne in telefonsk«* zveze.
kot omenjeno v mirovni pogodbi med obema deželama. Neki list, ki izhaja v Petrogradu v estonskem jezika in katerega vtihotapi jajo na Estonsko, pa zagovarja strmoglavljenje sedanje estonske vlade ter prokl amac i j o sovjetske republike.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
M potom naif banke izvršuje j o zanesljivo, hitro in po nizkih
cenah:
Dmm bo naše cene sledeče-JUGOSLAVIJA BazpoHlja na sadnfc poŠte ln izplačuj? "Poštni črkovni ntvod" !: "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu. Kranju, Celju. Ma riboru, Dubrovniku, Splita, Sarajevu aU drugocL kjer je pač za hitr lsplačilo najugodneje.
1000 Din....... $12.90
2000 Din....... $25.60
5000 Din.......$63.50
Prt nakazilih, ki znaiajo manj kot en tlso£ dinar|»v riiunlm« oo«*v »• H eantov za poitnlno In drug« atroika.
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
RazpoSIlja na zadnje poŠte ln izplačuje	"Jadranska banka' ▼ Tr»r> Opatiji ln Zadru.
200 lir ................$10.00
300 lir ................$14.70
500 lir ................$24.00
1000 lir ........ $47.00
Pri nakazilih, ki znalajo manj kot lir računlmo ©oartaj po 11 e«nto» sa poštnino In druga atrotka.
Za paiiliatre, ki prisegajo znesek pek tisoč dinarjev ali po dva tisoč lir
dovoljujemo po mogočnosti Se posebni popust. Vrednost dinarjem ln liram sedaj nI stalna, menja se večkrat ln nepri Eakovano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprel Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar v roke
Glede izplačil v amerlžkib dolarjih glejte poeeben oglas v tem Usto-
Denar nam je poslati najbolje po Domestic Money Order all pa New Tack Bulk Draft
FRANK SAKSER STATE BANK
M Oortlasdt Street Tel.: cortianot sssr " New York. N. ▼ CRitbo ttstopmStro Jadrsmke Bank.
GLAS NARODA. 11. FEBR. 1924
"GLAS NARODA"
{•LOVEN C DAILYJ
PP.ar.K 8AKSER. Pr<Mitd*n*
Owned and Published by
HoT«nio Publishing Company
LOUIS BENEDlK. Tr«Mur«
(A Corporation)
riaco of BuilntH of tho Corporation and Addrooooa of Above Oft I cor«: «2 Cortlsndt Street. Borough of Manhattan, Now York City, N. V.
»OL.AS NARODA" (Vole* of tho People)
i««u«d Evory Day Except 8undaye and Holiday.
Z» mjo loto valja Hat za Ameriko 2a New York sa lele let« ...
In Canado	.	M.N Z< Pol lata ................
Ta pol l*ta ...................- I3.M Za Inozematvo n celo leta .
I, tmtr* i«ta ____—............. §1.601 2a pol leta ........
ITJ IU
•7.0
.MB........
Subscription Yearly «.00
Advortlooment on Agreement.
•Qlae Naroda" Izhaja veakl dan lzvzem>l nedelj In praznikov.
tn:t>:ai Vtex podple« in oBbenoetl ee ne prlobCuJeJo. Denar naj ae blagovoli po •1ij»tl po ftfoney Order. Prt apremembl kraja tiarofnlkov. proalmo. 4» eo sam tudi rejfitjo bllv&lltCe naznani, da hitreje najdemo naalovnlka.
"O L A 8 N A R O D A" «1 C o rti a ntft Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y, Telephone: Cortlandt 887«	_
Izpred sodišča.
Stražnik in čevljar.
Čevljarski pomočnik Joie Pav-
Iz Jugoslavije.
Razbojnikovo plačilo.
Pi-ed zagrebškim sodiščem
.je
šič, rodom iz Postojne, je prišel na s?del na obtožni klopi Ahmed Štefanov dan v gostilno Orovič vjOvorak. "kralj zagrebških vlomil-Vefcrinjiki ulit-i v Mariboru, kjer j	fafckor mu iprav i jo zagrebški
se je nahajalo mnogo ljudi. Tu se republikam-:. Pa ima na gibi s«*st
VAŽNA ODLOČITEV
Zve/lin okrajiio sodišče drugega okraja v Now Yorku j,' iziiali> 1" dni izredno važen odlok, ki ^e v prvi vrsti tiče Miiih in-isi l u-ucev, kateri nimajo tukaj svojih družin.
SoLii.isno > tem odlokom se smejo stanovalci Združeni!; di/.*iv. ki niso državljani, vrniti v	Jomovinoj ter » »i i vest i si 'I h i J j-vc.io ženo oziroma otroke. To kvnko sto-i.'. 111; t v;: 11 i. 'In je l vota njigove dežele že izt'rnnva a': ne.
Glavno hesedo nna še zvezno nadsodišee, ki lahko za vi n«- ta n.lick. Naji»rže ga pa ne bo zavrnilo, in ostal boi volja »vn najmanj do konca tekočega priseljeniškega leta, tu j<- du 1. julija P>'24.
Vsak stanovalec Združenih držav, ki ni ameriški dr-ža\ljan, lahko gre v domovino po svojo ženo in po svoje <»t rok'1.
Pri tem se mu ni treba ozirati na.kvotne določbe svoje dežele.
Otroci, katere namerava privesti seboj, seveda ne smeji« biti stari več kot osemnajst let.
Ze sedaj se smejo priseliti v Ameriko družine tukaj :>i\< « ih igralcev, umetnikov, govornikov, pevcev, godbenikov, duhovnikov, iznajditeljev in VseuČiliških profesorjev.
Sem lahko pridejo neoziraje se na kvoto svojih dežela.
V t eni slučaju je zadeva jasna ter ne potrebuje višje s«nlnijsk«» odobritve.
Knu vprašanje pa zaenkrat še ni rešeno, namreč, če • sme priselili sem žena oziroma otrok tukaj živečega ne-»h /avl jaiia. sama. brez spremstva. To se pravi, če ni po-treba iti tukaj živečemu liedržavljanu ponjo v staro do-l no vino.
Omen jeno okrožno sodišče ni podalo o tem nikake
izjave.
Ker se pa sme priseliti žena oziroma otrok tukaj biva jočega umetnika, govornika, pevca, godbenika, profesorja itd., je človek upravičen domnevati, da se ta odločitev ti.V i udi vesli ostalih tukaj se nahajajočih nedržavljanov.
T<> je izredno velike važnosti.
Kljub temu pa priporočamo rojakom, naj bodo previdni, predno pišejo v stari kraj po svojo ženo ali otroke.
1 Vedno pošljejo denar za karto, naj se natančno prepričajo pri kaki pošteni in zanesljivi potniški agenturi, če bo mogoče dobiti dotičnika sem ali ne.
Umevno je. da morajo biti žena in otroci tukaj nahaja jočega se nedržavljana zdravi v duševnem in telesnem oziru tel- imeti na razpolago gotovo svoto denarja, da jim ne bo priseljeniška oblast na Ellis Islandu delala nobenih sitnosti.
Razne vesti.
Kralja Alfonza spremljajo nesreče.
Ko s<- j.. Mižal Alfonz XIII., -*;j;tr !.i kralj, iS:i!i janvkemil brcali ■ > je ]».»s)'lil italijanskemu kralja'. mu ji' šlo nasproti italijansko 'm odo\ je, da ga počasti že na • m«:j»i. Zelo razburkano je bilo m ■(.;<' In visoko so se dvigali va-! .\i sb brodovju. S krova neke italijanske ladje sta padla dva mmnarja v morje in ni ju bilo mogoče n š ti. Prva dva mrtveca. — Spa ask i kralj j p prispel v Xea-pol j ve* bolan in utrujen, ampak t<-m- si ivrn. da je na trdni zem-I.i:. Z avtom se je vozil v sveča-n» i spremstvu skozi mesto. Neiki r.ulovHne/. je s-ilil preveč v o-spr-dje in avtr ga je podrl na tla. Tretji mrtvec. — V velikanskem ljud kem navalu je padel neki voz •t-r^tne železnice s Korza v morje. Trije ljudje so utonili. Že šest inetvecev. — Med fašisti v Nea-polju in Florenci je prišlo radi svečanosti do ostrega prepira, po-trraJ>;li s-, revolverje in trije <w> ob-ležali mrtvi. Devet mrtvecev. —-lir.itranče špa u kega kralja, ki je ž njim potoval, je nevarno obolel rn le z veliko težavo se je posre-jealo zdravnikom, da ho ga odtrgali 4. <—- Med ljudstvom ae je radi -
teli nesreč razširila ve<tf, da španskega kralja spremlja nesreča in kjerkoli se pokaže, mora biti kaka nezgoda. Zato pa so se med ljudstvo zanesle eroetne bajke o brezštevilnih nesrečah in nezgodah in pravili so celo, da se jo v Milanu zemlja odprlo in da je ipožrla 500 ljudi, ko je Alfonz s svojim španskim nasmehom poseftil mesto in pozdravil njegove odposlance. — Ljudstvo ae ie oddahnilo in bilo zadovoljno, ko je zapustil Alfonz italijanska tla. Ne pozabijo pa mu nikdar, da je njegov obisk povzročil devet človeških žrtev.
Deputaoija Indijancev v Parizu.
Deputaeija rdčekožcev pod vod stvora svojega glavarja "Samotnega medveda" je prispela v Pariz, da predloži Ligi narodov pe-tičijo, v koji prosijo za "pravico do življenja in lova". Indijci nosijo krasna oblačila in so okin-čani s peresi. Pripadajo plemenu Araphoes in bivajo na teritoriju države Utah. Odposlanstvo sprem ljajo štiri squaw (indijanske žene) in tudf iiglhov 85-letni čarovnik je kljub visoki starosti čet na dolgo potflganje.
je Pavšaje napil in se zaeel prepirati z- gosti, nakar je prišel pozvani stražnik I^eopokl Simeič, kateri jo rogovilaža odpeljal na stra/-nieo. .Med potjo je pa ta psoval tudi stražnika, rekoC-: "Jaz sem Šu-ištar, vi pa stražnik, pa meni je boljše kakor vam. ki morate stradati. Prekleti Piči, ferdamani begunci, ste prišli sem žret!'' Radi tega razgrajanja je bil Pavsie obtožen in se je pri okrožnem sodi-«en zagovarjal s tem, da je bil vi-njen in razburjen, <la pa je dal povod vsemu temu neki njemu no-"znan žekzniear, ki je obljubil, da mu bo phieal večerjo, ki je pa poletu mik a ni izginil. Na stražnici pa da je bil zato tako razburjen, ker -.o ga tepli in »privezali na desko. Sodišče »a je spozp.alo krivin, ter ga je obsodilo z ozirom na njegovo veliko razburjenost samo na 3 tedne poostrenega zapora.
Hudo ženo
ima neki Poravne v Zeleni jami.
tržkih h; i nov. ka t* v primeri ti Cai.ugo ni bas preveč, a vendar toliko, tla lahko uvrsti v isto galerijo.
Ahmed Cvm-ak je mlad okreten mož. glasom obtožnice star 27 let. iziK-m tnguvski pomočnik. Toda ta svoj -poklic je hitro potenciral s latvinaiH, vlomi in revolverskimi iii!St<-pi. tako tla je tudi on postat "strah in trepet" zagrebških blagajn in tresorov. Obtožnica našteva eele l itanije. I z mil';al je Ahmed že od mladih nog. pregreval se ? «i'{i *'mal-Mil <ist.i" že nad p<»l-drugo leto po zaprt-ih, t oda obsežnejše je zajjučel »vojo karijero s tem, da je pred d<*bi im le:oni sa-rajt vskf-inu odvetniku ilr Šuteju odnc-.cl p'sidni stroj, vreden med brati in advokati "»<MJO I>:n. prodal pa «ra nekemu zagrebškemu trgovcu pod roiko za 2000 dinarjev. Kmalu nato izvedel svoje remi k-delo s tem, da je za«.';ebškomu i>-gatašu pobasal kar eel nahrbtnik drageeeiicsti v skmpni vredno-Tožila ^a je-, da ji je vrgel k a- xti 124.000 Din. Služkinji, ki ga jt
strolo v glavo in jo pretepel. Ker ni prišel k obravnavi, je bil mož obsojen na dni zapora. Pri vzklieni obravnavi pa st- je ugotovilo, tla je njegova žena veliko močnejša kot on, tla «jra večkrat nabije, da je duševno omejena in v gotovih časih jako nasilna. Vzklieni senat je nato ubogega možička oprostili.
Dva Kočarja
sta bila obtožena, da sta 10. novembra 102" ustrelila na vojaškem vežbalLŠeu zajca. Lovski čuvaji so tatova videli, niso pa ju mogli spoznati. Sled li pa s.r> stopinje do Kočarjeve hiše, tam pa >*o se sledi izgubile v blatu. Pri hišni preiskavi so ros naš-Li krvavo vrečo, zajčjo dlako in kožo srne, vendar iima tatvine tega zajca niso mogli dok nizat i, vsled Česar sta bila oba Kočarja oproščena.
6 ta židanih in 9 kovačev.
Dne 14. oktobra je brio ukradeno gostilničavki Mariji Štrukelj v Vižmarjih glasonn ovadbe 6 bankovcev po 100 ilnarjejv in pa 9 kovačev. Denar je bil v kuhinji pod neko odejo Št raki jeva je obdolžila te tatvine Marijo Potočnikovo, Ivi je bila isti večer s svojo družino pri njej v gostilni in je ostala baje nekaj časa tudi -lama v kuhinji. Potočnikova je bila dne 14. oktobra obsojena na 1 teden zapora. Žena, ki je ugledna v celem okolišu, -pa tega seveda ni mogla prenesti in se je pritožila. Zagovornik je zbral obsežen materija 1 in navedel res take momente tudi glede obtožiteljice, da se vzklieni senat ni mogel overiti, da bi bila Potočnikova res tatica in je razveljavil prvo sokl-' bo in ženo oprostil.
Tatvine v klavnici.
Pred kratkim sta bila ova jena neki mesarski vajenec m pomočmi k, da sta odpeljala iz klavnice polov ieo kosa slanino, ki ni bila* la.st njihovega mojstra. Peljala sta slanino domov. Pri obravnavi se je ugotovilo, da sta fanta izvršila nalog mojstra, zraven pa sta vzela res polovico tujega mesa, ker ni vedel nobeden, da je omenjeno polovico odpeljala že prejšnji dan na trg mesarjeva soproga. Ker je po lijsjMVi-edi prič taka pomota možna, sta bila fanta za enldrat oproščena, ker se jima ni mogel dokazati namen, vendar pa ju je sodnik strogo opozori, da naj parita, kajti podobne nepazljivosti imajo lahko neljoibe posledice.
Sumljive klobase.
(Deželno sodišče v Ljubljana.)
Izložba velike trgovine z mešanim blagom. V desertnem oddelku vabijo mamljivo duh teče klobase na krožnikih. Ampak t" cene, te cene... no. kje pa so cene? Stražnik pregleda vsa okna — cen za klobase ni. Napravi se ovadba. Obtoženec obsojen. . Prijavi vzklkc P<ri vzklieni obravnavi deželneiga sodišča navede Obtožencev odgovorni urednik za klobas, da so bila gotovo avtomobili s tresenjem tako prereže t a! i klobase, da je cena padla na tla. Ker je zagovor napravil vtis verjetnosti, je bil trgovec oproščen. V ibodoče bo gotovo vsako klobaso prebodel z daleč vidno "groMžo"
motila pri pobiranju, je grozil z revolverjem in jo ugnal.
Mesec dni nato je pose til ponoči gdč. Greto Kind, ne radi asikova-nja, četudi je v sobo prilezel skozi okno, temveč zopet radi zlatnine. Odnesel je rol>e za 20.000 dinarjev. Odšel pa je skozi vrata, kres-nil na stopnicah soseda s samokre-som po glavi i:s se izgubil na ulieo. Še nasledn jo noč je vlomil v Ri-karovo trgovino, nabral si raznovrstnih pištol in samokresov ter motorček za kolo. Naslednje dni je obiskal mestno elektrarno brez ox'joga uspeha in še par drugih skladišč. Posebno se je odrezal na •stanovanju nekega profesorja, kjer je svojo žrtev zapri v stranišče, nato pa pobral, kar se mu je zd$lo vredno, v celoti za :!700 dinarjev.
Končno ga je izsledila policija, toda v zaporu je zbolel in so ga oddali v bojraieo. Tu je tako naglo okreval, da je naslednji dan pobegnil z neverjetno smelostjo. Vojaku, ki ga je stiažM na hodniku, je zagrozil s samokres >m in se izmuznil, nato se povzpel na streho bolnice in marširal preko hiš. Medtem je vojak alarmiral policijo, ki je Obkolila revir bolnice in sosod-njilt l:'š. \Yki nadstražnik je splezat a njim na streho in tu sta ve v v:f okih sferah začela pogajati. Ker je Ahmed uvide k da je njegova kapitulacija neizbežna, je odvrgel rt-voIvor in .se spustil nazaj na tla naravnost v roke pravice...
Ahmed se je elegantno oblačil, ž.-vel razsipno iz dneva v dan, seveda. sicer !,i njegove lopovščine bile brezciljne. Ko je dosegel v Zagrebu dovoljno populrnost in respekt, je bil niegov ideal: postati vlomilet' \u a van turist sve-tovne<ra glasu. \r tem oziru je policija še dokaj prerano pr*.-trivia njegovo nadobudnost.
Dne Ifi. januarja je bila preti stinannn sudlmiega stola v Zagrebu razglašena obsotliha vlomilca A'bmetla Cvorka, ki je obsojen na 15 bit težke temnice. Koncem razglasa cbsodUe ht* je »blizu vrat, ki Vodijo sodno dvorano, začni ropot. Cvorkova žena, ki je prišla v se »d no dvorano-kot poslušalec, se je zgrudila na tla iti pri tem za-vpila "joj!" Občinstvo ji je pomagalo da je kmalu zopet prišla k fcobi.
PRVO U3M&ČENJE S PLINOM V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Carson City, Nevada, 8. febr. Včeraj so usmrtili Kitajca Gee Jona s strupenim plinom. Plin so spustili v celico. kjer je spal. Učinek je bil takojšen. Kitajec je umrl brez bolečin.
Država za državo priznava sovjetsko Rusijo.	\
Izmed političnih uglednih držav jo je prva priznala Anglija. Takoj za AuglLjo jo je priznala najbolj korumpirana vlada na svetu — laška.
Tudi Združene države bodo nrilšle sčasoma na vrto. In konč-no tudi Francija.
Kajti Francija, ki je stavila v vse svoje upanje Leninovo smrt je globoko razočarana.
Lenin je mrtev, boljševizem pa živi trše in solidnejše življenje kot pa je živel kdaj prej.
Obstoj in padec boljševizma ni bil odvisen od Leninovega živi je nja oziroma smrti.
Njegov obstoj in padec sta odvisna od Leninovih idej. Najslabše ne morejo hiti. ker jih jo sprejel stopetdeset-milijoni narod za svojo doktrino, ker so jo v njih preporodil ter začel na njihovem temelju novo sveže življenje.
Kmalu bo sprejeta postava, ki drastično omejuje priseljevanje.
Vsako leto se bosta smela pri seliti le dva odstotka onega števila ljudi posameznih narodnosti, ki so se nahajali v Ameriki leta 1800. '
To je samo začetek omejevanja.
Sčasoma bodo modre glave v "Washington!! sprejele postavo, ki bo prihod v Ameriko sploh prs-povedala.
Izvzeti bodo kvečjem falirani princi, kralji in cesarji ter sempa-ltam kak nemški iznajditelj. ki bo pokazal Amcrikancem. kaj je treba popraviti in kako zaronati to
id i ono stvar.
* * *
Eno veliko prednost pa imamo vseeno mi priseljene i prod turo-jenimi Amcrikanci.
Imamo dokaz, ki bo vsakemu turojenemu sapo zaprl.
Kadarkoli se bo tnrojeni Ame-rikanee postavljal, da so se njegovi stari in prastari očetje rodili v Ameriki, mu mirno recite:
— jaz sem prišel v Ameriko, oblečen v čevlje, hlače, srajco in suknjič: klobuk sem imel na glavi. in če drugega ne. sem že vsaj znal reči "šur"' in "olrajt". Ti prijatelj si pa prišel v novi svet gol. brez srajce, čevljev, jopiča, hlač in klobuka in nisi znal ničesar drugega kot prav nemarno tuliti in cmeriti se.
* * *
Skaza je objavil v zadnji ''Edinosti'7 uvodni članek, v katerem pravi, da bo izhajal njegov "list" vsak torek, sredo .četrtek in petek.
V	soboto je namreč treba pripravljati se na nedeljo, v ponde-ljek mora pa človek preganjati posledice nedelje.
V	dotičnem "uvodniku" je pa najbolj značilen odstavek? "Potemtakem bo torej naš list štirikrat na teden dnevnik".
Skaza ima od sile dnevnikov.
"Edinost" je dnevnik ^štirikrat na teden.
"Ave Marija" je dnevnik enkrat na mesee.
"Glasnik Pros vet oga Srca" je dnevnik dvakrat ali trikrat, na na leto.
Edini pravi Skazov dnevnik, ki res zasluži svoje ime, je koverta. na kateri so natiskane debele besede: "Dajte, pomagajte! Dajte, dosti in hitro! Kdor hitro pomaga. dvakrat pomaga"!
Ta dnevnik izhaja vsak dan iz njegove tiskarne. Fabrika, ki mu lifra koverte. mu je dala znaten popust, ker je Skaza njen najboljši odjemalec.
Sugnsimiaitfika
Ustanovljena 1. 1898
ICatnL Srtmnta
Inkorportrana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborniki: FraaeOiiik: RUDOLF PEBDAN, HI K. 1U Bt.. ClCTOl&n«, (X Podpredsednik: LOUIS BALAKT, Box 10f Pearl Ave.. Loral*, O,
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Bo* S61. Ely. Minn.
Blagajnik neizplačanih anirtnln: JOHN MOV KRN, «11 — Ittfe Ara.
Duluth. Minn*	,. ^ > i—■ Vrtiovnl zdravnik:
Dr. JOB. V. ORAHEK, SOI American State Bank Bid«.. IH Ormst M M Olxth Ave.. Plttaburck, Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room SOI BakeweU Bid*.. Mr. Diamond am« QMM tjtreeta. Pittsburgh. Pa.
MOHOR MI^ADlC, 1134 W. II Btreet, Chicago, m. FRANK BKHjlB£C, U21 Waahlngton Btroat. Denver, CeMU
Porotni odbor. LEONARD 8LABODNTK. Boa 418, Sly. Minn. GREGOR J. I'ORENTA, S10 Stevenson Bid*., PuyallUf. Wuk FRANK KOR1CH, 1X1? Bt. Clair Ave.. Cleveland. O.
Zdruiavalnl odbori ▼ALKNTTN PTRC. 710 London Rd.. N. K.. Cleveland. &
PAULINE ERMENC. S8S Park btr.. Milwaukee, Wle. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueblo, Colo. ANTON CEJUARC, III Market Btreet. Waukeffaa. IlL
■■	Jednotlno ara dno glaallo: "Glaa Naroda**«	i » t i
Vae »rvarl tikajoče mm uradnih sadev kakor tudi denarna poSUJaWd naj ae pošiljajo na glavnega tajnika. Vae prltoibe naj a« potllja na predsednika porotnega, odbora. Profinje za »prejem novih Članov la bolnldkd ■pričevala naj ae pofillja na vrhovnega zdravnika.
Jugoalovanaka Katoliška Jednota ae priporoča vsem Tugoelovanoca Bd obilen pristop. Kdor 2ell poetaU član te organlxat-lje, naj sa zglasl tajnik« bližnjega drufitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drudtev se pa obrnlld na gl. tajnika. Novo drufitvo ae lahko vstanovl s 1 Člani ali
Koroške novice.

Smrtna kosa.	|
Štebeu i»i i D<>hrli vasi. — Nn j kvatt ino si»lM)tn j«- pri ii.Ls Itlrtln : •<m>-t iu-uiid<>ma im>Uo.-»i1:i TOletnoj podomaT-e Wut'vjt'Vo inrili-i*. Ano' Wute. Rnnjka je bilii v/.g!« dna iti i dt-ibrotljiva m iti. duma prej v tl<>-; broNki !'iiii. <e<laj !>;» /.»' -»S h-t na. 1'opieah v št«-b«-nski l"ari.
Kaza/.e.---line 14. d«t*embra
.-mo ])oko]ml; Janeza Tratnika. g(Ml;n*-J. V Tu. letu staniNti. Istega title iimrla podoniii«'e llarilii-nja. Marija !\.«-šir. mat.i 4 otn»k in kmetu-a na lii-rzi. v starost, r»o let
Rasne vesti iz Škocijana.
Letni ob ravnil za 1. 1!>2"» v nailh matrikah ni ueugoih-n Rojenili j«1 i»:!i> 44. nnn!.. jih je 2!>. torej l-"> prt-osiailek. P«M.»k pa jr bilt> pri nos luiii s;iiMu .">. me k eni ko dru«ra leta sktraj uiktlai poti 10. Krive so temu > >ei;a!ne. j»>	stano-
vanjske razmere. — V zaidnjem času smo pokopali Kuzmovo Leno v Sr"-ali, ponižno in pc^vano /.i-n-ski>. T)nšnikova h:-ša na licireah je! zg'.iliiia zlato mater mirnega, blagega znaeaja : na kvalerno uede-, Ijo popaldne je I•: 1 veličasten njen :
Število pijancev nabašča
Newyorški policijski sodnik Mc-Adoo je izjavil včeraj, da število pijancev v New Yorku neprestano narašča in da se ni še nikdar videlo po newyorikih ulicah toliko pijancev kot sedaj. Bolnišnice so polne ljudi, ki zastrupljeni z alkoholom.
pogreb. Dne t. jan. pa smo spre->iiiT> na zadnji poti najstarejšega ni< ža m farana .Ilirija. Mohorje-ve« i on ta na /amanj>ih. Dočakal ie lepo -st.-M-oot eez '•] let. Ktlor ga, je pif/.nal. vsak ga je spoštoval radi njegove delavnosti, prave go-spMlar^ke n;>pretlmtsti ter iskrene vdanosti do litiga in <lo .svoje za-tireiie .slovenske tlomovine. Po tolgi l>i>l">:ni je umrla Oodrova Marija .Jan v visoki starosti.
Italijanske ol lnsti na Koroškem.
Soeijaino-d unokratski ]>.'rslaitioi >o stavili na avstrijskega kanclerja vprašanje glede italijanskih uradiiv med Trbizom in Poidklo-štrom. To ozemlje je razmejitvena komisija in nvrovua posyodba pri-s »diila vst ;i ji. a Italijani «ra še v« ilno niso izpraznili, r-eravnu so ] u vstavljeni mejniki. Prebivalci C^rnjili in Spodnjih Vrat itd., imajo veliko Škodo in nepi^like. Ne te vr *jo niti redno obdelovati zemljo na zasedeni strani, poleg T"ea so dvakrat obdačeni. kar je ne\ j;d»*žljivo. V interpelaciji se pravi, da avstiijska vlada iz go-t ovil i vzrokov ne zahteva izpraznitev svojetra ozemlja.
Za vse bančne posle,
kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domaČi zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni.
Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po
4%
ako jih naložite pri nas na —
"Special Interest Account"
Glede denarryii pošiljatev, potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov", pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno.
FRANK SAKSER STATE BANK
Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New York, N. 7.
ki II
KOVA ZAHIMIVA KHJIQA
NA KRVAVIH
POLJANAH
Spisal Ivan!MmtiS£
hp KPLENJE in strahote z bojnih pohodgv bivieg* I ^ slovenskega planinskega polka.
j V knjigi so^popisani vsi boji bivšega alovenaMigS polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Is Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajfc-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in p polk o vem nporn ter njega zakletvi.
Knjifs Je trdo
vaelraje 870 vtraai ta K aBk Is

"GLAMMARODA
Tovk, V. T.
GT,AS NAROČA, 11. FEBR, 1!V2+
Dekle na sledi morilca.
DVOJNO ŽIVLJENJE JAPONSKEGA KMETA
Prod desethni leti je neznan ; ral za svojega otroka ter videla »M o vek umoril Landers T. Covle-a, J v duhu prizor, kako je postal majhnega farraerja v Oklahami njf-n o^o na polju žrtev zavratne-
ter ga pustil ležati mrtvega na polju z veliko rano v hrbtu, prizadeto 7. nožem.
Pravica je pričela zasledovati morilca. Neki -prej.šni mož žene umorjenega farmerja je bil aret*-rim t«'i* obdolžen umora, a je do-kazal .svojo nedožnost tekom dramatične obravnave, ki se je vrsi-la proti njemu. Nobenega drugega človeka ni hilo mogoče osumiti tega zločina. Nepoznani morilec je videl, kako je postajalo iskanje ved 110 manj ognjevito, dokler se s<* ni izgubil njegov zločin med neštevilnimi skrivnostmi, katere smatramo splošno za neprodirne. I'oickla so leta in njegov strah je izginil, se umaknil čutu varnosti.
Xaro<J in oblasti so se komaj še spominjale umora farmerja Pov-le-a. Kdo naj stopi na plan ter ga pokaže postavi in vedno pripravljenim vislicam? Morilec, ki se zaveda svoje krivde, sedi lahko mirno v svoji hiši ter se roga u-sodi ler spominu na svoj krvavi zločin.
Sedaj pa vidi, da se dviga o-svetnik. Pričel <ra je zasledovati čuden lovec, o katerem se mu pač nikdar ni sanjalo. Zasledujoča 11-soda je zavzela obliko lepe. plavo lase deklice, stare šestnajst let. kateri je bila sreča mila. Postala .ie namreč naenkrat bogata in s pomočjo bogastva hoče izslediti ter izročiti pravici in smrti človeka, ki je umoril njenega očeta.
Morilec, ki je o*t.il do danes nepoznan. proklinja brez dvoma ta preohratl Dosti ima povoda ža proklinjanje. kajti nikdar bi ne mogel domnevati, da bo prišla od take strani .
Pred petnajstimi leti se je Landers T. Coy le naveličal življenja k majhnem mestecu Berao v Ken-tuekv-ju ter sklenil poskusiti svojo srečo na zapadli. Odšet je v Oklahomo ter obljubil, da bo poklical k sebi ženo in otroka, ko se bo nastanil. Zemlja se mu je zdela sveža in doba za famianje in bila. je tudi poceni. Za šeststo dolarjev je kupil šeststo a krov t bližini Ardmore in nadaljnih 640 akrov v bližini Wilson za dvesto dolarjev. Tzpremenil je bogato zemljo v farmo ki je pričela takoj proizvajati izvrstno koruzo in to-ba. V tem svojem novem življenju pa je pozabil na družinske vezi v Kentuekvju. Ni hotel poklicati k sebi žene. in otroka in se tudi ni hotel vrniti v Kentucky, da odvede oba na svoj novi dom. Mrs. Covle se je naveličala čakanja ter izposlovala ločitev od moža. Kmalu niito se je poročil Coyle z neko razporočeno žensko v Ardmore. Prejšni mož te ženske je bil pozneje stavljen pred sodišče kot domnevani morilec Coyle-a.
Leona Covle je bila titara šest let ob času smrti njenega očeta. Mati in deklica sta odšla v Oklahomo ter zahtevala del zemljišč, katera jc bil Coyle nakupil tam. Pričeli so se težki časi za zapuščeno /eno. Akri so bili vredni le ^alo, a kljub temu so obstajale številne postavne ovire, vsled katerih se jih vdova ni mogla polastiti. Glasilo se je, da je pravni naslov zapadel in da je bilo zemljišče vrnjeno prvotnim lastnikom — Indijancem. Slabo je stala stvar za dediče Covle-a. Njegova druga žena je zapustila državo. Prva žena je umrla in mala hčerka je ostala v oskrbi tujceV. Vprašanje lastninstva farm pa ^ počivalo nerešeno v sodiščih.
Deklico brez sta riše v so poslali v državno sirotišnico. Tam je bila vzgojena. Tam so jo obiskovali sorodniki, sami preveč revni, da •bi skrbeli zanjo ter ji pripovedovali o nesrečah, ki so ji vzele sta-riše ter jo pustile kot siroto. Deklica je poslušala te -povesti ter si ustvarila, v svojem duhu jasno sliko zla, ki jo je- zadelo. Raemi-lala je fr o««««, ki je sapnstU
ga morilca. Kakšna čustva so se po javila v njej vspričo vseh teh usodepolnih stvari? Ali ni pričela sovražiti očeta, ki se ni zavedal svojih dolžnosti napram ženi in otroku ? Dostikrat so že sovražili otroci svoje stariše radi manjših stvari.
Pred dvemi leti. ko je bila stara Leona štirinjast dni. je poklicala deklico k sebi neka očetova sestra ter ji ponudila dom. Teta pa ni bila bogata in ko je Leona dovršila šolo, je šla na delo.
Dobila, je ponižn odelo in sicer v neki delavnici, kjer so rezali na drobno avtomobilske cevi. Tekom dela. je razmišljala o številnih st\*nreh. Ce hi delala bolj trdo. bi mogoče zaslužila več. Ko bo postala starejša, bo mogoče dobila mesto v kaki department prodajalni, kjer vedno potrebujejo prodajalke. Največja sreča, katere bi mogla biti deležna, pa bi bila. če bi se poročila s kakim mladim delavcem, ki bi se enkrat pozneje dvignil na mesrto formana. Nepoznanemu morilcu Lander Co> le-a se gotovo ni bilo treba bati nobenih potomcev žrtve, ki bi se dvignili ter se osvetili. Ta uboga deklica, izšolana v bedi in ponižanjih, ki si bo komaj zaslužila hrano ter gora k kot pri peči. ne bo mislila na osveto.
Takrat pa so zasledili v Okla-homi petrolej. Tu in tam je izvirala dragocena tekočina iz zemlje. Konečno so našli znake petroleja tudi na farmi Coyle-a v bližini Ardmore ter zasledili velik vrelec.
Tedaj pa se je pričelo gibati tudi sodišče, ki je tako dolgo časa zavlačevalo rešitev vprašanja glede lastninstva. Odvetniki so se lotili slučaja Neki sodnik je proglasil razsodbo. Nikdo pa ni v*1 del. kje se nahaja Leona Covle. Pričeli so jo iskati.
Šele pred par tedni je bila presenečena dekliea v Indianapolisu obveščena, da je dedič tretine zemljišč, ki so bila last njenega očeta in da ji bosta prinašala dva pet rolejska vrelca na njeni zemlji najmanj .$30.000 na. leto. Njen dohodek pa bo postal še večji, ko bodo zasledili nadaljne sklade petroleja. Č-ek za $11,000 je spremljal obvestilo, kot prvi obrok njenih dohodkov.
Deklica je sedaj takoj zapustila svoje mesto, si nakupila obleke. primerne za njeno novo stališče ter se nastanila v lepi hiši. Vedela je. da jo čaka lepo življenje. a v istem času se je poj vilo v njej še neko drugo čustvo.
Ali je bila ljubezen do očeta, katerega ni nikdar poznala, ki je zapustil njeno mater ter kazal do nje kaj malo ljubezni, ko je bila majhno dete? Ali pa je bil mog<K eč nagon člana, nagon osvetc. južne vendete, sovraštvo do morilca očeta? (Sidne misli so se pojavile v glavi šestnajstletne deklice. ki se je naenkrat dvignila iz velike revščine na višek bogastva.
Leona Covle je objavila, da be posvetila vse svoje bogastvo in vsa svoja bodoča leta lovu na človeka, ki je zavratao umoril nje-negao četa. Dovršila bo svojo vzgojo s tem svojim izrecnim namenom ter prišla nato v Oklahomo, da izpolni svojo prisego.
Burno življenje 'Madame Trouble' se je mirno končalo v hotelski postelji. — "Najbofj nevarna ženska v Evropt".
Tatinska bratca.
Matevž in Anton Jevnišek, de-'avca i/. Vrbe pri Dobrni, sta kradla v prijateljskem sporazum 1 j vi.iu v Dobrni slanino ter rada p; birala tudi kokoši. Pri tem po-s-lu je držal eden posesan i kove ga p« a. drugi pa je izbiral v kumiku pe ntikino. Okrožno sodišče je obsodilo Matevža na 6 tednov po-o trenega zapora, Anton, ki je baje držal psa, pa je bil vsled nezadostnih dokazov oproščen.
London, Anglija. februarja. Madama Sorgue. imenovana "La belle anarchiste". ki je kljubovala nabitim puškam, sovražnim dr-halim. kaznim v ječi ter sploh vsem nevarnostim, ki so zvezarn-z življenjem človeka, ki se zavzema za. direktno akcijo, je umrla sedaj povsem mirno a- |>ostelji. Danes zjutraj so našli mrtvo v sobi nekega londonskega hotela, v katerem se je bila nastanila.
"Madama Trouble", pod kate rim imenom je bila znana po celem evropskem kontinentu, je prišla semkaj kot poročevalka belgijskega lista, da skuša dobiti in-t£rview-e pri sedanjem .ministrskem predsedniku MaeDonaldu. Llovd fJeorge-u in drugih angleških voditeljih.
Policija je označila mad a m o Sorgue "kot najbolj nevarno žensko v Evropi". Bila je bogata, imela veliko posestvo v Franciji, a svoje dohodke je rajše posvetila stvari sindikalizma kot pa zasledovanju karijere matere, ki je bila velika krasot i ca ter ena glavnih opor veselega pariškega družabnega življenja.
Madame Sorgue, ki je dosegla starost dva in petdesetih let, je podedovala svoje radikalne tendence po svojem očetu, Durandn! Degros. Degros je bil eden onih. ki so navalili na Tuilerije leta 184S in po reakciji je bil prisiljen zapustiti Francijo. Po par letih se je vrnil. Medtem je postal dokjtor zdravilstva ter se poročil s hčerko carskega ruskega generala. Kripkova.
Edini otrok tega zakonskega para je bila poznejša madama Sorgue, ki pa se je uprla proti so-cijalnemu življenju v starosti 18 let. Kmalu nato se je poročila, a zakon ni bil srečen. Zapustil;? je moža ter se posvetila žurnalistiki. Par let pozneje je podedovala po startših premoženje ter takoj pričela uporabljati velike svoje dohodke za "stvar".
C elih trideset let je vodila stavke ter imela nagovore na radikalna zborovanja. Skušala je netiti revolucije ter se je upirala policiji cele Evrope. Leta. 1908 je izzvala kronane glave, ko je obsedela na svojem mestu, ko je prišel kralj Carlos na Lizbonski mednarodni mirovni kongres. Štiri leta pozneje je vodila stradajoče ženske rui Tower Hill v Londonu, tekom stavke pristaniških delavcev.
V Florenci je imela "madama Trouble" ognjevit nagovor ter zrla pri tem v žrela puške, katere so imeil orožniki namerjene na zborovalce. V Franciji se je nekoč zbrala ljudska drhal, v namenu. da jo ubije, ko se je vračala domov po samotni poti. Izvedela je za- zaroto, ter pobegnila skozi neko kmečko hišo.
To so tipični doživljaji žensk«*, ki je sedaj mimo umrla v hotelski postelji.
Stvaren odgovor.
ROJAKI. NAROČAJTE Ot M 'QtLAM BABODA'. HAJVX&J1 mUtlllll DttlVAR
V
Neki Anglež, ki je živel v zadnji četrtini 17. stoletja v Londo mi, je bil radi svoje šaljivosti znan daleč na okoli. Nekoč je prišel k njemu prebral svoj dra-inatski prvenec: bila je šaloigra. **Saj veste" je začel, "da je Mo-liere svoja začetna dela prebiral neki stari gospe, ker je menil, da bodo prizori, ki bi se jim ta p<* starna gospa smejala, gotovo tudi med občinstvom vzbujali smeh : tako sem se. tudi jaz odloči, da vam preberem svoj prvenec, ker mislim, da bo vse. -kar bo ugajalo vam, tudi občinstvo vsestransko zadovoljilo." — "Dragi moj gospod. vi ste v resnici zelo prijazni", je odvrnil Anglež, "toda. dokler ne boste Moliere, mi že dovolite, da mi vam ne bo treba nadomeščati "stare gospe". Poparjen mladi pesnik odšel odkoder
& * . . >»
"Prijatelj moj, to
je resnica —je najboljša cigare-
ta kdaj napravljena!"
Liggett & Myers Tobacco Co.
Bivši kralj daje ločeni ženi nikel na mesec.
ANGLIJA ŽELI, DA BO PO- MUSSOLINI BO ZMAGAL PRI STALA NEMČIJA ČLANICA PRIHODNJIH VOLITVAH. LIGE.
Iz Pariza poročajo: — Kraljev- živeti s takimi neznatnimi dohodka revščina je v današnjih dneh ki. je odgovorila Lnjiza: London, Anglija. TO februarja, v Evropi vsakdanja, prikazen. Ta- — Dajala sem lekcije v itali- Angleška via la se bo kmalu za-koj za razkritjem tragične pove-: janščini ter prodajala od hiše do « '*la pogajati - Francijo, v namesti belgijske prineesinje Lmjize, j hiše italijanske čipke, a vse to mi. nu. da se pripusti NVmčij., v Liki je živela v veliki bedi. ker je'je le malo pomagalo. Jaz oprav-i go narodov Liga narodov naj po-višje cenila ljubezen avstrijskega ljam sama vse hišno delo. kuham tem odločuje gled.- položaja v ka va ler i js k e ga častnika kot pa perem, šivam ter pometam. Porurju in Por en ju. vsa bogastva sveta, je prišla na- Na vprašanje, če je njen prej-!	-
Rim, Italija. 10. februarja. — 1'radniki fašistovske stranke iz-javljajo. da je pri prihodnjih volitvah zagotovljena ministrskemu predsedniku Mussoliniju dvetre-tinska večina, i Volitve se bodo vršile dne f>. aprila.
V PETIH DNEH KROG SVETA.
daljna povest, ki je brez dvoma Šn j i mož. saški kralj, kaj storil za-vzbjidila veliko zanimanje v vseh njo tekom velike svetovne voj-
evropskih glavnih mestih. Prej- ne. je vzkliknila:	j	-
šnja saška princesinja Lujiza je; — Ničesar, čeprav so bili saški j Washington, D. C.. 10. 1'ebr. — še večjih škripcih kot pa bel-j kralj in moji trije sinovi večkrat j Načelnik armade zrakoplovne
službe, general Patrick je izjavil včeraj v nekem svojem govoru: Kmalu bomo konstruirali zrakoplov, ki bo vozil z naglico 200 milj na uro. s tem zrakoplovom bo mogoče poleteti krog zemlje v teku petih dni.
gijska Lujiza. kajti ml svojega v Bruselju. Moji trije sinovi so nekoč kraljevega moža dobiva le ■ bili častniki tekom vojne, a nik-malo več kot en belgijski frank i dar jih nisem videla tekom one-na mesec in s to velikansko svoto j ga časa. razven enega, katerega mora izhajati Ker predstavlja to sem slučajno zagledala od daleč, vrednost ameriškega nikla. živi! Neizprosno sovražim značaj Lujiza kot žive le najbolj revni Nemcev in če bi ne bilo tega nem-Ijudje v najbolj revnem mestnem škega značaja, bi nikdar ne po-delu Bruselj a, neobjokovana. ne- begnila iz Saške in svet bi nikdar


čaščena in neopevana.
Lujiza Saška, preje žena bivšega saškega kralja, od katerega se je ločila, ko jc zbežala z nekim Francozom, ie znana sedaj kot grofica d'Ysette. Ne živi več s svojim možem ter je prisiljena za služiti si vsakdanji kruh kot pač more.
Le z največjim odporom govori o svoji nesreči. Oblečena pa je v priprosto črno obleko in preko ramen nosi šal, kot ga nosijo ženske iz delavskih slojev.
—	Dvanajst let sem živela v tej majhni hiši. — je izjavila. — in moj edini dohodek je bil. kar sem dobila "na temelju uravnave z mojim nekdanjim možem. Ta svota se je skrčila s padcem marke na nič. Ko sem prišla na banko, da dvignem svoj denar, so mi ponudili en frank. Zardela sem od sramu, a nisem zavrnila niti teh cen-timov.
—	Pogosto razmišljam o čudnem načinu, kako plačujejo nekdanji nemški kralji in princi svoje dolgove. jZ nemškimi markami ne žive v udobnosti tw ne plačujejo svojih številnih služabnikov. Tu imamo naprimer kajzerja ter mojega prejšnjega moža. ki živi v velikanskem gradu ter ima na razpolago šestdeset služabnikov. Bresreni ljudje so ti "bosi".
Na vprašanje, kako je mogla • i';. "
ne čul nobene mene.
žal-besede glede
VAŽNO ZA PITTSBURČANE.
KOLEDAR
za leto 1924 er STANE SAMO ADc *W Naročite ga takoj, da ne boste brez njega
"GLAS NARODA" 82 Cortlandt St., New York
Pittsburgh Tla i hv avs Company je objavila, da so stopile v veljavo nove odredbe glede pristojbin in transferov. Ponovem bodo dajali na Crosste»vn karah za vsak plačani fare transfer. Tudf na ta-kozvaruh sklopnih Črtah bodo da-( jali transfer do prve cone. Transfer! na Crosstovm karah so veljavni do konca prve, cone. transferi na sklopnih črtah pa v okrilju prve cone.
Dosedaj je bilo mogoče osebi, ki vzame Crosstown karo na severni strani, uporabljati svoj transfer takodolgo kot teče mestna proga.
Ponovem se bo pa oseba, ki bo vzela karo na North Side, mogla voziti stransferom na katerikoli kari. ki vozi po West End, South Hills ali East End okrajih.
Ponovem načinu bodo stanovalci Knoxvilla, Dormonta. if t. Le-hanona in drugih okrajev lahko za isto eeno posečali ves severo-zapadni okraj in nasprotno. To je prvi korak nove uprave, da posploši pre v ^_
. V-'	. . .. .•
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan.
Slov.-Angleška Slovnica
to*
Obsega sledečo:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE.
Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA
ŽIVLJENJA. Peti del: SLOVEN.-AN^LEŠKI BESEDNJAK. Besti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere mora znati vsakdo pri nabavi držav-« ljanskega papirja.
a Vse angleške besede so navedene, kako se pišejo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine brez učitelja.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani,\1
cena s poštnina	V ■■ 1
Slovenic Publishing Company
182 Cortlandt Street
Hew York, H. T



G-LAS NARODA. 11. FRBR. 192+
GOSPICA MALA
Bpiud JEAN RAMEAtJ.
Za "Glaj Narod«" priredil J. T.
(Nada ljevanje.)
—	.\isem pozabila tega — jo zamrmrala Roberta zmedeno, — <la ste nekoč, v trenutku vzliičenosti govorili o tem. Vašim besedam j>a nisem....
—	Kako. Vi ste dvomili o niojtfi besedah?
•— Tega ne pravim.
—	Le zapomnite si, draga moja, moje besede so ravno tako dobre kot so dejanja drugih ljudi. Grad je več izza decembra vaša last. Vanj se lahko s svojim možem preselihe, kadarkoli hočete.
—	Kaj pa vi ?
—	O. jaz grem s svojim očetom v Pariz. — je odvrnila In tem-da senca ji je legla na obraz.
—	To 1 i bilo nerodno za vas. Zh nobeno ceno bi ne____
—	Ne bojte se zame. Grad mi res ugaja, toda podnebje mi škoduje. Sicer pa upam. da mi boste dovolili, če vas bom smela kdaj obiskati.
—	Draga prijateljica — je zamrmrala Roberta ter jo objela.
—	Že večkrat sem mislila pri notarju urediti zadevo. Toda
Drama v mornarski Maznici.
Roger Salardene.
(Iz francoščine prevel-dr. Bo.)
Pred nekaj leti sem imel priliko obiskati svojega prijatelja, doktorja Bonregarda v mornarski blaznici, ki se nahaja na otoku Reš, tik ob morskem obrežju. Nikoli še nisem obiskal takega zavoda in priznati moram, da je to bilo prvič in zadnjič. Če boste preči-tal to, kar sledi, boste lahko razumeli. zakaj sem prisege], da ne
na sredi strehe, se je asistent vstopil tik pred mene in me vprašal:
—	Ali ste poročeni Pogledal sem ga- začudeno, nato
sem pa odgovoril smeje:
—	Da, eno leto, toda zakaj me vprašatet
—	Ne smejte se, je odgovoril resno. Ali ljubite svojo soprogo?
—	Kaj mislite! sem odgovoril.
navzoč mora biti tudi moj oče. On ima pa toliko dela, da mu je sko- .)e služil za govorilnico. Bil je ce-
hom nikoli več prestopil praga hi-t meneč, da se šali, gotovo jo ljubim, še blaznih.
Krasno pomladno jutro sem stopil z malega parobroda Colignvja, ki vozi med La Roehelle in reško obalo. Vprašal sem za pot in čez odgovoril moj tovariš. Izvolite dobrih dvajset minut sem prišel v
blaznico. Obiskovalci so bili goto-jtančno velikost svojega srca. vo.zelo redki v tem zavodu, ki je| Gledal me je v obraz in njegove ležal ob obrežju oceana., kajti vra-jčrne oči. ki so se vsesale v moje, tar se je zelo začudil in me je sil- s<> se čudno svetile. Nenadoma sem no ulj n dno vedel v mali salon, ki razumel strašno rpsitieo: (Slovak
—	A, vi jo ljubite. Torej imate sive!
—	Naravno, sem se zakrohotal.
—	Prosim vas, ms smejajte se, je odgovoril
'mi povedati v vsej iskrenosti na
da vsakega trenutka. Sedaj mu bom pa brzojavila. naj pride čimprej kot mogoče.
—	Toda---ni potreba---morda bi celo mislili... .
—	.laz ne bom ničesar mislila. Žal mi je. ker nLiem vsega že prej uredila. Skrb zastran stanovanja si kar lepo izbijte iz «;lave. In ker bo vaša poroka z gospodom de Plesanom kmalu, bom skrbela, da bo grad v najlepšem min. Sedaj me pa poljubite, Roberta.
Deklici sta se objeli.
Kalarinca je takoj obvestila notarja, kajti Roberta ni več mislila na častnika iz Rennes.
Očetu je tudi pisala, m oče je dospel zadnje dni aprila. Prišel je notar, nakar so začeli sestavljati listino.
—	Ali stavite kake pogoje? — je vprašal notar Katarinco.
Katarinea sprva ni vedela, kaj bi odgovorila, najrajše bi seveda povedala svoje pogoje toda jih ni mogla in jih ni smela. Vsled tega je odvrnila:
—	Grad podarjam gospodični Robert.i Lesbrose. in naj sprejme ta dar na dan svoje poroke.
—	Ali zahtevate, da se mora vaša prijateljica ob določenem času poročiti? In če se določenega časa ne poToei. izgubi tozadevna listina svojo veljavo?
—	Ne. — je odvrnila Katarica zamolklo. Pravzaprav bi najrajše rekla "da" in sieer pod j>o«rojein. da se ne Kine gospodična Roberta z nikomur drugim poročili kot z gospodom Albertom de Plesan. Toda rajše bi umrla, kot da bi priznala kaj takega, posebno pa sedaj v pričo Oseb. ki so vse gledale vanjo.
Par dni pozneje je bila pogodba sestavljena in podpisana v gradu. Podpisali sta jo obe stranki.
Ko je dal notar Katarine.! pero. se ji je utrnila solza v očesu. V naglici je načečkala svoje ime. V kotu je stal Albert, de Plesan. Prijazno se ji je smehljal, kot da bi ji hotel s tem smehljajem izraziti vso hvaležnost.
Kljub temu pa ne bo Albert de Plesan vse življenje vedel, da je to storila zastran njega, samo zastran njega.
lo tako prijazen, da je šel javit zdravniku moj prihod, toda ta je
ki je stal pred menoj, je bil blazen!
Ko sem se zavedel svojega kritičnega položaja, sera poslal neda-
bodalo, in zajedno sem mu pritisnil robec na obraz. Stresal se je nekaj časa. potem se je pa zrušil na tla in spal. Bil sem reien.
Naglo sem tekel po stopnicah navzdol v sobo doktorja Bonregarda. ki se je že zelo vznemirjal radi moje dolge odsotnosti. V kratkih besedah sem mu povedal svoj doživljaj in takoj je poslal dva asistenta na terasa, da se pobrigata zai norca- o katerem nisem nikoli več kaj slišal.
•bil nujno zaposlen pri nekem bol-'dom:ii bled in za trenutek mi je bilo niku in me prosil, naj malo poča-fnemogoče jasno misliti. Vendar se kam, ker me ne more takoj spreje-|mi je posrečilo, da sem ostal hlad-ti	nokrven. Brez dvomno me je ta
Sedel sem za mizico, na kateri -norec zvabil na to streho, da- me so ležale brošure in zdravniške re-'strmoglavi z nje. Kot sem že revije in da si skrajšam čas, sem kel. je bil majhen in telesno sci* začel citati. Prekinil pa me je maj-'l'1'1 jač.i' od njega. Že sem ga boben rjav možak, ki je nenadoma zagrabiti in vreči po tleh. to-vstopil in me vprašal:	ali Je l>>! obrožen ? Bolje bi bi-
—	Želite s kom govoriti? |l0 poskusiti z zvijačo.
Da, sem odgovoril, z gospodom — Dragi moj prijatelj, sem za-doktorjem Bonregardom.	nihče še ni videl mojega srca
—	Doktorje ta trenutek zapos-,'11 ne pozna njegove natančne veleli in ne verjamem, da bo pred liknsti. Mislim pa. da je prav dobro uro prost. Ali si hočete mor-'majhni* in vam nikakor ne bi mog-da v tem ogledati zavod?	j1" *l"žiti. . .prav bi bilo, če bi se
Odgovoril sem mu, da bi mi vrnila, kajti zdravnik naju že vabilo to prav prijetno in odšla sva ka-
iz malega salona.	j — -Jiiy-	P« nasprotno' mne-
—	Jas sem tudi zdravnik, asis- "ja- da ste kot nalašč zame. Tujte, tent v zavodu, je dejal moj sprem-'Jaz še nikoli nisem ljubil, torej ni-ljevalec; natančno poznam meto- mam srca in saj veste, da je za člo-do doktorja Bonregarda- saj sem,ka neobhodno potrebno srce, da njegov glavni sotrudnik.	ga jaz nimam, je jasno,
V spremstvu tega izbornega vod-!da sem mrtev. To je logično, kaj nika sem prehodil vse zanimive'11 e da? Zato imam pa namen pri-dele zavoda. Večinja, bolnikov jejsvojiti si vaše srce. uživala v hospitalu precejšnjo svo- Blaznik je prenehal govoriti in bodo: dovoljeno jim je bilo spre- potegnil iz žepa bodalo. Bil sem hajati se po parku, ki ga je bil^v smrtni nevarnosti in obupno gle-nalašč zanje pripravil doktor,dal okoli sebi. Bonrejrard.
Štirinjasto poglavje.
pripravil
| — Vi ste možak, ki ga rabim, je
—	Poglejte, mi je dejal asistent nadaljeval noree. in mi pokazal s prstom moža, kij — Mislim, sem mu odgovoril in
Ženin In nevesta sta se dogovorila, da gresta naslednjega dne v j je sedel na klopi; to je eden naj-jskušal govoriti z mirnim glasom,
nevarnejših norcev v zavodu. (mislim, da se motite. Priznam, da
—	Res? sem dejal; človek ne je vaša ideja imenitna, vendar pa bi mislil.	j bi bilo bolje, če si izberete močne-
—	Gotovo da ne, toda zunanjost ga in zdravega moža in pozabil sem moti pred vsem pri osebah, ki so j vam povedati, da boleham že več blazne. Tako je bila na primer tu let na neozdran ljivi srčni bolezni I
IŠČEM ŽENSKO,
ki bi pr magala moji ženi pri spl'»š-u;h hišnih delih ter v prvi vr-»ti skrbela za dva otroka. Plača po dogovoru. Pišite na naslov: K. L., e o Glas Naroda. v> Cortiandt St.. New York. N. V.
POZOR, TESAČI!
P<'1 rebnjtMno 150 mož in 4 bor-iinirbose za. tekati R. R. ties«*. Od komada 15e. 2( <\ Dobra hrast ova šuma v Missouri. Topla zima in zdravo podnebje. Pečlarji do-b:jo n«.-ir*-bna poslopja. Oglasijo naj *.e samo dobri iu pravi tekači. Pišite v slovenščini. — Kgvptian Tie Timber Co. p. O. Jiix 1.7T, Grand in. M«<.	fill --J)
1«. februarja:
Mlnnek&hda, Cherbourg In Hamburg. M. februarja:
Berengaria. Cherbourg: Andanla, Cher-ourg; Zeeland, Cherbourg; Duilo, Genoa.
19. februarja:
Albert Ballin. Cherbourg In Hamburg.
20. februarja:
Rocbsmbeau, Havre; Ohio. Cherbourg In Hamburg; Pres. Van Buren, Cherbourg.
23. februarja:
Pres. Roosevelt, Cherbourg In Bremen; Mongoli*. Cherbourg; Conte Rosso, Genoa.
27. februarja:
Suffren. Havre; Pittsburgh, Cherbourg In Hamburg.
1. marcs:
La. Ravole, Havre; Olympic. Cher-ourg: Amonia, Ch»-rl>ourB; I'r»-s. llnrdlnc. herbourg1, Bremen.
4.	marca:
Stuttgart. Bremen.
5.	marca:
Veenilam, Boulogne.
11. marca:
Pres. Wilson. Trst: Chicago, Havre; Canopic. Cherbourg. Hamburg.
6. marca: Thurinjjia,
Hamburg.
grad Nasproti jima je prišla hišna.
—	Ali je gos|»odicna doma? — je vprašala Roberta.
—	Ne, — se je glasil odgovor. — Gospodične ni doma. Nekam je šla.
—	A i morda veste kam !
—	Daleč ne more biti, kajti sama je šla in vzela knjigo seboj. Najbrže je na hribu ali pa v bukovem gozdičku. Če hoče gospoda malo počakati, jo bom obvestila.
—	Ni treba —- je rrkla Roberta. — .To bova že sama dobila.
Ko sta korakala .skozi park. so se vzbujali v Albertu mladostni
spomini. Tako mu je bilo pri srcu. da bi najrajše zavriskal. Katarinea je bila vrh hriba v neposredni bližini hrasta. Ležala je na travi, od katere se je razločno odražala njena svetla obleka.
Roberta jepocuknila zaročenca za rokav ter mu jo je pokazala. Ko jo je ugledal, je narahlo zardel. Srce mu je začelo močno utripati.
Izza onega dne. ko je delal skušnjo, ni še nikdar občutil takega strahu kot v tem trenutku.
Da bi ga Roberta pomirila, mu je roki a : — Zakaj se treses? 5>aj ni tako strašna, kot si misliš. Sieer pa osebica take velikosti oziroma malosti....
—	Kaj ti ne pade v glavo* — je odvrnil. — Jaz se nič ne tre-sem. ... Iloteč ji dokazati, da se ne boji. je korajžno stopil k go-spici Mali.
Oimbolj se je pa bližal, tembolj se je stiskal k svoji spremljevalki in v tem trenutku bi imel najrajši svojo setro poleg sebe.
Tedaj ju je pa tudi Katarinea zagledala. Vstala je ter jima pršla počasi nasproti. Tudi nji je rdečica zaliva obraz. V svoji beli obleki sredi zelenega ozadje je izgledala kot mala vila, ki hoče vsakogar oblagodariti s srečo.
-— Dober dan — jo je pozdravila Roberta. — No. kako je kaj?
—	Dobro, draga prijateljica. Kaj pa vi?.	♦
—	Bo že. Predrznila sem si pripeljati seboj svojega zaročenca, gospoda de Plesana. ki se vam hoče osebno zahvaliti za velikodušen dar.
Albert se je odkril, se globoko priklonil ter skušal potrditi besede svoje zaročenke.
Nekako nerodno je prijel fino roko. ki mu jo je ponudita Katarinea. Kar je pa govoril, je bilo skoraj brez vsakega smisla.
Roberta mu je prišla na pomoč z besedami:
—	Bodite popustljivi napram mojemu zaročencu, draga prijateljica. Že deset let ni bil na grajskem posestvu, in misliti si morate, kako vpliva nanj današnji dan.
Te besede so vlile Albertu dovolj srčnosti v srce. Nekoliko o-»orno je pogeldal Roberto ter nadaljeval:
—	Gospodična, Roberta pretirava. Veselje, da se danes sezna njam z vami, je neizmerno. Ocjtod tudi moja zadrega.
Katarinea se je narahlo priklonila.
mala žena, kamere ubogljivost in ponižnost jo je napravila najbolj priljubljeno v vsem zavodu. Toda
— Kaj zato! me je prekinil. Vase srce hočem in imel ga bom. Pri vedel sem vas sem na to tera-
neki dan si je prilastila nož in pre-jso, da naju nihče ne moti. Cujte, rezala vrat dvema drugima- bolni-; bodite tako prijazni in vlezite se
na tla.
Jaz pa nisem izgubil svojega ravnovesja in hLadno sem obvladal položaj. Nahajal sem se sam pred blaznežem, oboroženim z bodalom, ki se je bil odločil me u moriti. Klicati nai pomoč, ne bi imelo smisla, kajti nihče bi me ne cul. Ubežati nisem mogel. Skočiti
cama.
—	Ali ni nevarno, sem vprašal, pustiti vse te blazne tako svobodne?
—	To je naš sistem tukaj. Koli kor je mogoče, ravnamo z norci kot s pametnimi ljudi. Na ta način marsikdo izmed njih pozabi na svojo bolezen in ozdravi. Naravno so se dogodili slučaji, da so zlorabljali svobodo, toda večinoma se obnašajo zelo dobro.
V pogovoru sva prišla do konca parka, pogledal sem na uro in dejal:
—	Morda bi bil že čas, da se vrneva, kajti doktor naju gotovo že čaka.
—	O ne! Mislim, da še ni prost, imava še dovolj časa in šla bova gor na teraso, od koder je krasen razgled.
Stopila sva v tronadstropni paviljon, katerega streha je tvorila široko teraso. Lezla sva skupi j navzgor po ozkih polžasto zavitih stopnicah. Pred naana se je v brezmejnosti raztezal Atlantiski ocean v vsej svoji krasoti. V daljai je videlo na eni strani vendeesko obrežje in bolj daleč proti jugu pa zaliv La Pall ice.
—	Krasen pogled, sem dejal svojemu spremljevalcu.
—	D*, toda na oni strani je ie lepše.

(Dalje prfkodnjii.)
't
J .i
Sla sva na drugo stran te

Nenadoma pa, ko sva ae
raz teraso? Tri nadstropja globoko? Nemogoče! Blaznež pa ni imel usmiljenja, bil sem izgubljen.
Slučajno sem se pa spomnil da imam v žepu svoje suknje stekle-ničico kloroforma, ki sem ga kupil prejšnji večer v lekarni v La Roehelle za> enega svojih prijateljev, ki je bil zobni zdravnik v Saint-Martin de Re in ki sem ga hotel popoldne obiskati.
—	Predno se pod vržem operaciji, sem dejal norcu, vas prosim še za nekaj: rad bi še napisal kratko pismo in prosil bi vas, da ga od pošljete.
—	Naj bo, je dejal, to&at napravite hitro.
Pokleknil sem proč od njega, se nagnil kot bi hotel pisati, potegnil hitro steklenico s kloroformom iz žepa. jo odmašil in nalil tekočino v svoj robec. Nato sem načečkal nekaj besed na .papir, se dvignil, ga pomolil norcu in dejal:
-— Izvolite prosim prečitati, kar sem napisal.
Stopil je k meni m prijel za papir. V tem trenutku sem ga za rojco, v kateri je imel
IZPLAČILA v AMERIŠKIH DOLARJIH.
V	Jugoslaviji —,
a* moro isplačatl dolarje Is potnikom t Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega pot-C* lista In oe več kot protivrednost od :t.noo. — frankov, to je sedaj približno $14<I. — aa enega potnika.
V alučaja, da naalovljenec ca ta-plačilo dolarjev nebi mogel predlo-tttl potrjenega potnega llat*, dobi poilljatslj lahko dolarje nazaj ali a a m pa oa novo narod Izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje ae nam zdi mnestno pri* pomniti, da nikakor ne moremo priporočati poiiljati Čeke v Jugoslavija
Kplotoo mnenje vlada, da ae čeki,
ki m glase na dolarje, tudi v dolarjih IzpUCajo. kar pa ol res. ker, kot le zgoraj omenjeno, je v Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tudi pošiljajo mnogi navadna ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljena ln Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so jim bUi odobreni.
Onim, ki stanujejo na deželi la ne potujejo v Ameriko, je najbolje po-Bljatl denar navadnim potem v dinarjih, kateri se jim Izplačajo na aadnji pctft* feres neprillk.
Tudi aa nabavo potnega lista «— (poea) je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Streike aa rane listine in potni llat ae pa lahko plača tndl a dinarji.
V	Italiji in
8. marca:
Ge-.rpt- Washington. Chfrbmiry. Bremen; IltTHnjfarla, Cherbourg: Colombo. Genoa.
America, Cherbourg;
12. marca:
Paris. Havre; Bremen.
15. marca:
Aquitania, Cherbourg: Orduna. Cherbourg; Orduna, Cherbourg. Hamburg; Xew Amsterdam. Boulogne: Conte Verde, Genoa.
20. marca:
Cleveland. Cherbourg In Hamburg; MinD^kahda, Cherbo*—» »n Hamburg.
22. marca:
Leviathan, Cherbourg; Olympic. Cherbourg: Rofhnmhertu. Ifavr«-: Saaoula, Cherbourg; Zet-land, Cherbourg.
2C. marca:
Bremen, Bremen.
27. marca: Dullo. rienoa.
29. marca:
1.a	Ravole, Havre: Tr^s. Har.Jing, Chra-hourg: Or?-a. Cherbourg. Hamburg; Anda-nia. Cherbourg.
2.	aprila:
l:«-r- riguria, Cherbourg.
ali nameravate dobiti rojake v ameriko?
«21
so veljavne povsem drugačne odred* be tar lahko Izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneSka. Oe je pa namenjat denar le aa potovanj* je na nakaznici označiti vidno: plačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraSčnjočUi stroškov ao se morali odločiti prevrediti pristojbino za dolarska izplačila kakor sledi: Za izplačila do $28. računamo po 71 centov; od f2ft. naprej pe 8%, to Je po S esate ad dolarja.
Ha aafca—Id naj be
▼
veljavna aa
tvtjl m
Ta priztojbina Jš dolarska lspUčOa v
Italiji.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortiandt St, New York City
V Jugoslavijo v 9 dneh.
Vnk« >ebeto odpleje e4ca mriluh Tdikuo«
AQUITANIA............. 45,874 ton
MAURETANIA.......... 30,704 tone
BERENGARIA .......... 52,022 ton
jugoslovanov bo LETOS Raxkoine kabine S. razreda z 2-4-i prišlo v deželo.	"posteljami. I'rekraane jedilnice, kadil
• nU-e ln poClvaliSča. Pokrit krov za Se-NaJ Cunard proga pomaga \ afiim tanje. Doraa?a kuhinja. Domafaudob-rojakom. da dobijo liste, vizlranja ter	noet. Brezfikrbnost.
Hm da potrebna navodila, ki so pO- Kak^znlce denarja potom Cunard. la-trebnu. za potovanje v Ameriko. plačljive v Jugoslaviji hitro, sigurno Vae potnike spremljajo do parnlka. zaupno. Za ka_rte ln nasvete vpra-druibtnt uradniki brez kakega poseb- «ajie pri najbližjem agentu v svojem nega doplač-lla. Potnikom, ki imajo	kraju.
Cunardove vozne listke, nikdar nI	|v.
treba čakati, ker odpluje lz Evrope CUNARD ANCHOR vefikrat v tednu kak parnik te črte.	LINE
Voinl listki Cunard proge so ve- 2j} Ijavnl za. najhitrejše parnlke na »vetu.
Za nadaljna pojasnila ae obrnite na nafiega mestnega agenta.

New York. Plymouth. Havre. Parle
PARIS .................... 12. marca
New York. Havre. Pari«
ROCHAMBEAU ........ 20. februarja
SUFFERN ..............27. februarja
LA SAVOIE ................ 1. marca
CHICAGO .................. 11- marca
New York. Vigo [SpainJ. Bordeaux
LA BOURDON NAI S ........ 4. marca
Pifit* za nro& loblics itttta ali u dani nr»J:
19 STATE STREET.	NEW YORK
ROLE za PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
dobite edino pri:
NAVINŠEK-POTOKAR
331 Greeve SL Conamaiigh, Pa.
PIŠITE PO CENIK.
POTREBUJE SE
25 gozdarjev za delati tajse. M. KKLVKY HR0TJTERS. II«>lluhiysbiu-£, Pa. (31-16—2)
Vsak peree bi mortJ imeti
novo izdajo * * PESMARICA GLAZBENi MATICE" Za štiri moške glaaovc Uredil Matej Huba* Knjiga ima 296 strani, ter vaebn je 103 najboljših in najnovejša! pesmi s notami. Cena ■ poštnino $3.00.
"GLAS NARODA" Cortiandt St.. New York. H- T

tDVKRTiaa IM -Ol AM - NARODA«
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.
Izšel je
"Slovensko-Amerikanski Koledar"
za leto 1924.
Knjiga, je znanstvene! poučne in.zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila.
SLO VENSKO-AMBRIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI tma TRAJNO VREDNOST. :
NAROČITE OA iS DANES.
Cena s poštnino 40 centov.
Za Jugoslavijo je ista cena.
it
...
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortiandt Street : New York, N. Y.
ae
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
K DOB je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je natančno poačen o pot niti lie tih, prtljagi in drugib strareb.
Pojasnila, ki Tam jib lamoremo dati vBled naše dolgoletne izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo f»1no le prvovrstne parnlke, ki Imajo kabine tudi v ILL razredu.
Tudi oni ki Se niso amerižki državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom šestih mesecev in so pripuščenl bres vsake neprlllke v to deželo.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor želi dobiti sorodnika ali pa svojca Iz xtarega kraja, naj nam
piše za pojasnita ln navodila. Jugoslovanska letna kvota snaga 6420 novib prlBeljer.cev.
Za potne stroSke Izplačuje po našem naročilu JADRANSKA BANKA tudi v dolarjih.
Frank Sakser Stote Bank
82 Cortiandt Street New York Qlsvno zastopstvo Jadranska banks.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspek —
mali oglasi v "Glas Naroda".

&AVNOKAS JE IZŠLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša ilustrovana izdaja. Vsebnje 308 strani BP Cen* s poštnino $2,— "^J SLO VENIC PUBLISHINO CO. 82 Cortiandt St. New York City, N. Y.
ZA DOLGE
VEČERE.
Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon ln slovenak poskočnice in petje isto Vičtor is delka kateri so najbolj5j -iij nejši kar jih svet Izdela. IVA! PAJK, 24 Main St, Conemaugh, Pa jfh Ima v zalogi, on je edini sloven ski trgovec v celi Ameriki aa Vietor blaga. Fiflite^mu po brezplačni pen
Immi