Izhaja vsak ho trto k
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštni č. r.: Trst, 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna št. H n 30..
NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za ino zemstvo: tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedlzlone In abb. postale I. gr.
ŠT. 196	TRST, ČETRTEK 20. MARCA 1958, GORICA	LET. VII.
	PO RAZPUSTU POSLANSKE ZBORNICE IN SENATA	
Slove]	nci in volitve v rimski parla	ment
Zakaj naša manjšina nima glasu v Rimu? Vsak narod mora braniti svoje koristi
Predsednik republike Giovanni Gronchi je v ponedeljek objavil odlok, s katerim je predčasno razpustil obe zbornici parlamenta. Še isti dan je bilo nato ljudstvo pozvano, naj 25. maja izvoli svoje nove poslance in senatorje, 'ki se bodo sestali na prvo sejo' v Rimu dne 12. junija.
Kar je ob lej novici najprej slabo vplivalo na tržaško prebivalstvo, je bilo spoznanje, da splošna določila o pravici ljudstva do lastnih predstavnikov, veljavna za vse pokrajine v državi, nimajo enake veljave tudi na tržaškem ozemlju.
Po obstoječih zakonih bodo namreč Tržačani imeli v Rimu sicer 4 poslance, ne bodo pa zastopani tudi v senatu, kol jim je bilo svoj čas obljubljeno. Mi sicer vemo, da tako stanje ne more biti trajno, ampak le začasno, toda prebivalstvo je vendarle sililo* ozlo-voljeno, da dana obljuba ni bila držana.
Da zakon o Lržaškili senatorjih ni bil izglasovan, za to meče ljudstvo vso* odgovornost na Krač. demokracijo, ki je vodilna in odločilna v državi ter ima usodo Italije in s tem Tnsta v svojih rokah.
SLOVENCI BREZ LASTNIH PREDSTAVNIKOV
Kar stno napisali, zadeva seveda vse tržaško prebivalstvo, takisto italijansko kot slovensko. Slovenci kot narodna manjšina imajo pa vrh tega še svoje posebne, globoko utemeljene pritožbe, ki se ne nanašajo samo na Tržaško*, marveč tudi na Goriško. Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino, skratka na vse ozemlje, kjer naš narod prebiva pod oblastjo Italije.
Nemška manjšima ,iz Južnega Ti'rola je, kot znano, zastopana v Ritnu s trojico poslancev in dvema senatorjema. Francozi iz Doline Aoste imajo po obstoječih zakonih (travico do enega poslanca in enega senatorja. čeprav šteje njihova dolinica vsega skupaj le približno 90.000 d.uš.
To pravico je Francozom izposloval v pogajanjih / De Gasperijetn tedanji zunanji minister Bidault. ki je želel, da bi bila narodna manjšina navzlic svoji šibkosti in brez ozira na število pri volitvah dobljenih glasov zastopana v rimskem parlamentu.
S tem sta ji Francija in Italija hoteli brezpogojno zajamčiti svobodo, da pred najvišjim zakonodajnim telesom In pred osrednjo vlado Italije vsak čas lahko tolmači življenjske koristi, potrebe in zahteve francoskega ljudstva v Ao*ti.
LOČENI IN RAZDROBLJENI
Taka demokratična osnovna politična pravica nam Slovencem v protifašistični Italiji na žalost ni bila priznana.
Četudi smo* Slovenci najmanj tako močni kot Francozi iz Doline Aoste ter živimo narodno nepretrgani na ozemlju, ki se razteza od Škofij preko Krasa, Goriške in Beneške Slovenije tja do avstrijske in jugoslovanske meje onkraj Trbiža, našemu narodu niso dali, da bi mogel v Rimu odpreti ust v svojo obrambo.
Njegovi glasovi s'o tako razcepljeni po volilnih okrožjih, da ne more nikjer osrediti vseh svojih moči in si nikjer izbrati enega predstavnika v parlament. Čeravno bi se vse slovenske stranke in struje združile ter si postavile, kot je bilo v nekdanjih časih, složno listo z enotnimi kandidati, bi bil naš narod vendarle brez lastnega poslanca in senatorja. Vsa sloga in edinost bi mu prav nič ne koristila. Slovenci bi kljub temu otstali kot edina narodna manjšina v Italiji brez svojega zastopstva v Rimu. Očitna krivica, ki jo vidijo in odkrito priznavajo tudi razni pravični italijanski politiki, med katerimi pa do danes nismo še na žalost opazili krščanskega demokrata.
KAJ NAJ NAREDIMO OB VOLITVAH?
Slovenci se torej kot državljani in pripadniki narodne manjšine nahajajo v izredno težkem položaju. Od vseh strani prihaja za-
to še dalj časa na nas vprašanje, kaj naj Slo1-venci ob prihodnjih volitvah narede.
Ali naj v znak protesta, da jim Italija ni dala lastnega zastopstva, ostanejo 25. maja doma, se pravi pomečejo* svoje tisočere glasove v morje? To bi bil brez dvoma eden izmed izhodov, a bi prav gotovo nikomur in ničemur ne koristil. S tein bi Slovenci ravnali tako, kot da jih v naših krajih sploh ni ter da ni treba nikomur z njimi niti najmanj računati.
Če je pa abstinenca ali beg z bojišča načelno zgrešena politika, nam pamet narekuje, da moramo 25. maja oddati glas za to ali ono :talijansko stranko, in sicer za tisto, ki je pripravljena zajamčiti Slovencem največ pravic.
Misel, da bodo slovenski ljudje glasovali za italijanske liste, je prvi omenil naši javnosti Katoliški glas (13. II.). »Pri prihodnjih državnozborskih volitvah«, beremo tam, »ne ho šlo toliko za interese naše narodne manjšine, temveč za širše interese demokracije v Italiji. Zato se verjetno tudi slovenski volivci ne bodo opredelili po svojem narodnem programu, temveč le po svojem političnem in svetovnonazorskem prepričanju. Tu pa mislimo, da nimamo mi kaj ukazovati. Tu vsakemu ukazuje vest.«
Najslabša vseh politik
Ko zaveden Slovenec take stvari bere, mora najprej silno zastrmeti. Prvič v zgodovini evropskih manjšin namreč sliši o manjšini, bojujoči se za svoj goli obstanek, ki v izrazito politični borbi, kot so državnozborske volitve, ne misli predvsem na svoje narodne koristi.
Za kaj naj se zavzame, če ne za koristi lastnega ljudstva? Katoliški glas nam odgovarja, da »za širše interese demokracije v Italiji«, to' se pravi, da za koristi vladajočega večinskega naroda.
S takimi nazori mislimo, da se med nami ne more strinjati noben Slovenec, prešinjen z resničnim čutom dolžnosti do svojega ljudstva. Manjšina, katero hočejo nasprotniki z vsemi sredstvi potujčiti, jo vsrkati v gospodujoči narod, zbrisati skratka s površine zemlje, ima po našem prvenstveno in poglavitno nalogo, da se ohrani pri življenju, poleni pride vse drugo. Kaj naj namreč pomagajo Slovencem vse ostale stvari, če jih ni več. ker so se potopili v morju tujih narodov?
Iz trga kajpada nikakor ne sledi, da slo-venske politične organizacije ne smejo sodelovati s strankami drugih narodov. To je v de-jmskem življenju često neizogibno in zna
bili večkrat tudi zelo koristno, toda vselej pod enim bistvenim pogojem.
Tn ta pogoj je, da imajo Slovenci od tujerodne stranke kako očitno korist, da dobe v svojem svetem boju za življenje in pravieo od nje kako oporo.
ZASTONJ NOBENEGA GLASU
Dajali tujim strankam pomoč, ne da bi od njih imeli* kakršenkoli hasek, ali celo, ne da bi od njih prejeli niti obljubo, da bodo naš narod v čemerkoli podprli, je najslabša od vseh politik, ki si jo je mogoče zamisliti. Če nas pa stranka, kateri dajo Slovenci glasove, povrh tega še pritiska in raznaroduje, je taka politika ne le kratkovidna in nespametna. marveč tudi izrazito protislovenska in prolinarodna.
Gospodje pri Kat. glasu so že 1. 1953 ubrali svojo posebno pot v politiki, ko so pozvali svoje čitatelje, naj glasujejo za Italijansko krščansko demokracijo, ne da bi od te stranke sploh če*s'arkoli zahtevali za svoj narod.
Sedaj jih vprašamo, kaj so od tega imeli in kaj s tem dosegli. Zapostavljanje manjšine je šlo na celi črti naprej in v Beneški Sloveniji se raznarodovanje s pomočjo tudi ita-
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
UBOGA FRANCIJA
Pretekli teden je bil Pariz priča kaj čudnih prizorov. Na tisoče policistov, zahtevajočih višje plače, se je zgrnilo na ulicah ter korakalo pred parlament. Tu so pretepli poveljnika pariške občinske straže, vpili, da je treba parlament razrušiti, in nato vdrli v zbornico, kjer so na poslance grobo psovali. V prestolnici je nastal vtis, kot da je vlada izgubila iz rok oblast in da grozi prevrat.
Ministrski predsednik Gaillard je moral poklicati na pomoč 15.000 orožnikov z dežele in celo iz Afrike, s katerimi sedaj vzdržuje v Parizu red in mir. Medtem je začelo čiščenje v vrstah policije, ki šteje v prestolnici 16.700 mož. Dokler se stvar temeljito ne preišče in krivci ne kaznujejo, policisti ne smejo izvrševati službe. Njihov poveljnik je bil odstavljen.
Nemire so, kot beremo, zasnovali in vodili fašistovsko navdahnjeni ljudje, nasprotni neprestanim prepirom v parlamentu. To so slabi znaki za francosko demokracijo. Kadar se vlada ne more zanesti niti na policijo, ji res že huda prede. In vse to je moralo priti še k homatijam v Alžeriji.
Uboga Francija!
NOVI RIMSKI PARLAMENT
Pri volitvah, ki bodo 25. maja, bo prebivalstvo Italije izbralo- 246 senatorjev in 596 poslancev. Oblastva imajo nalog, da dostavijo najkasneje do 1. maja vsakemu volivcu in volivki volilno izkaznico.
RAZVOJ NA POLJSKEM
V Varšavi sla bila čsanikarja Wolowskv in Moezulsky obtožena, da sla s svojimi dopisi v zapadne liste izdajala državne tajnosti. Vladajoča komunistična stranka je pritiskala na sodnike, da bi ju obsodili, a ti se niso dali ustrahovati. Časnikarja sta bila oproščena, češ da ju ni mogoče kaznovati, če sta poročala v liste o stvareh, ki jih lahko vsakdo vidi. Nekatera poljska glasila zahtevajo sedaj, naj država plača časnikarjema tudi odškodnino za ves čas preiskovalnega zapora.
Prevrat, ki ga je lani izvršil 'Gomulka, je imel torej za posledico, da se je povečala neodvisnost sodnikov, ki ne izvršujejo več slepo ukazov vlade, kot se godi v drugih komunističnih deželah in se je godilo- v Italiji v dobi fašizma.
ČEDALJE BOLJ NAVZDOL
Trst, nekdaj ena najvažnejših luk in trgovinskih središč v Srcdo-zemlju, postaja tudi v očeh drugih držav vedno manj vredna postojanka. To se vidi že po tem, da je Francija sklenila ustaviti delovanje svojega konzulata v Trstu ter prenesti vse poisle na svoj generalni konzulat v — Benetkah. Trst nazaduje, Benetke pa na njegov račun stalno- napredujejo!
NISO SE ŠE POBOTALI
Svetovno časopisje ves teden piše le o tem, ali in kdaj se bodo boljševiki in zapadnjaki sestali na zborovanje, da začnejo razpravljati o razoroževanju in drugih spornih zadevah, ki mučijo človeštvo.
Državniki si brez prestanka pošiljajo- pi-srna, nanje odgovarjajo in na odgovore spet
odgovarjajo, stavijo razne predloge in proti-predloge, ki jih človek s ceste ne razume, vtem pa postaja mednarodno ljudsko mnenje čedalje bolj nestrpno, ker vidi, da se politiki ne premaknejo z mesta in da se tekma v oboroževanju z vse večjo silo nadaljuje.
AMERIŠKO-ANGLEŠKO POSREDOVANJE
Amerikanec Murphy in Anglež Becly, posredovalca v sporu med Tunizijo in Francijo, sta se vrnila po dolgotrajnih razgovorih z Burgibo iz Afrike v Pariz, kamor sta prinesla tunizijske prolipredloge. Zdi se, da zahteva Burgiba brezpogojno dvoje: da se francosko' vojaštvo umakne povsem iz dežele ter da Francija izroči Tuniziji tudi vrhovno oblast nad velevažno veliko pomorsko trdnjavo Bizerto. Brez lega, pravi, je sleherni sporazum, izključen.
V drugih stvareh se zdi, da je Burgiba bolj popustljiv. Do lega ga je Murphy baje pripravil s tem, da mu je ponudil veliko ameriško posojilo-.. Kdor ima denar, ima pač vpliv.
BOJI NA SUMATRI
Predsednik republike Indonezije dr. Sukamo je upal, da mu bo uspelo zadušiti v nekaj dneh oboroženo vstajo upornikov na otoku Sumatri, a se je, kot kaže, prevari!.
Uporniške čete še zmerom vztrajajo ter so zavzele celo neke važne nove postojanke. Borba proti njim ni lahka stvar, ker jim Sukamo- tudi z letali ne more prav do živega. Brž ko se zrakoplovi prikažejo, se uporniki umaknejo v goščave džungle, kjer sc poskrijejo, da jih ni mogoče videti in izsledili. Pravi gverilski hoji.
Če bodo sprte Indonezijce podpirali z orožjem in denarjem še iz tujine, Sukarna Moskva in komunisti, njegove nasprotnike zapadnjaki, se znajo sedanji spopadi spremeniti v pravo meščansko vojno, kot je bila nekoč v Španiji, in bojev v Indoneziji ne bo tako kmalu konec.
Kot poročamo na drugem mestu, so vojaška oblastva pričela na Tržaškem vsevprek razlaščevat i slo-vensko zemljo. Tako bodo lo-njerskim kmetom vzeli 30 hektarov, njih tovarišem v Velikem Repnu 17, več zemlje pa /gube tudi Openci. Zaradi tega bomo tržaški Slovenci iznova zgubili nad 50 hektarov, kar je spričo tesne površine našega narodnega ozemlja nenadomestljiva izguba.
Ravnanje je tembolj čudno- in krivično, ker ni za razlastitev niti najmanjše socialno potrebe.
Na teh zemljiščih so si razvajeni in siti Amerikanci, kot znano, zgradili za kratek čas in zabavo igrišča za baseball in golf. Namesto da bi gospodje ob Svojem odhodu iz naših krajev vrnili zaplenjeno imetje zakonitim lastnikom, so jo velikodušno — poklo'-nili Italijanom, oziroma njihovi vojski, ki je sploh ne uporablja in niti najmanj ne potrebuje- Ravno tako, kot so jim darovali celo vrsto drugih stvari, katerih vrednost gre v stotine milijonov. Od fašistov oropanim
KAKO BODO IZPADLE VOLITVE?
Tega ne more seveda danes nihče natančno po-vedati. Vsem. je le toliko jasno, da ne bo nobena stranka dobila take večine, da bi lahko sama vladala v državi. To velja, kot priznava Fanfani, tudi za Kršč. demokracijo'.
Volivci se torej zavedajo, da bodo, naj glasujejo- za katerokoli stranko, izvolili vedno Je stranko, ki bo prisiljena sodelovati s svojimi političnimi nasprotniki. Zelo verjetno je, da bodo katoličani spet vladali skupno s tako imenovanimi laičnimi skupinami.
PREMALO ŠOL
Čeprav število- učiteljev od leta do leta narašča, je v Italiji še vedno precejšnje pomanjkanje šol. V državi je 917 krajev, ki so brez popolnega osnovnega pouka do petega razreda. Ministrstvo prosvete si skuša na la način pomagati, da sc v istem razredu poučujejo istočasno otroci raznih šolskih letnikov. Takih večrazrednie je danes v Italiji 5275, zaradi česar močno trpi pouk. .Najslabše so razmere v južnih pokrajinah.
VESELJE V AMERIKI
V ponedeljek se je polastila javnosti Združenih držav splošna rado-st. Ta dan se je namreč Amerikanicem, in sicer njihovi mornarici, posrečilo pognati po več izjalovljenih poskusih v vsemirje drugi umetni mesec, ki kroži sedaj v višini 4000 kilometrov okoli zemlje. Izdelali so ga v obliki srednjevelike krogle, na kateri so namestili dva rad-jska oddajnika, od katerih enega ženejo namesto z elektriko s sončno energijo.
Ameriški sputnik pošilja že redno svoje znake proti zemlji.
AVTOMOBILI V ITALIJI
V republiki je dne 31. decembra 1957 krožilo po cestah riič manj ko 4 milijone 953 tisoč in 85 avtomobilov, se pravi skoro pol milijona več kot prejšnje leto.
Če primerjamo- današnje stanje s tistim v letu 1938, se je medtem avtomobilski promet v Italiji kar podesetoril. Zares izreden napredek! Današnje poti pa ne zadostujejo več potrebam časa in to je vzrok, da je v Italiji toliko prometnih nesreč.
Slovencem niso pa odstopili niti najskroni-nejšega poslopja za njihove kulturne potrebe.
Zemlja kmetu!
Toda dokler so darovali imelek, ki je bil njihov, je to bila njihova zadeva. Nemoralno in grdo je pa bilo, da so- odstopali tudi tujo lastnino, in to ljudem in ustanovam, ki je ne potrebujejo.
Ker vojska igrišč ne potrebuje, jih namerava prodati proti mastnemu plačilu osrednji italijanski .športni organizaciji CO-NI. Zalo torej, da se bo lahko mestna gospoda na njej lahko igrala in zabavala, naj kmetje zgube zemljo, od katere so s svo-jimi družinami skozi stoletja živeli!
Tako ravnanje, ki tako močno škoduje v očeh našega ljudstva ugledu Italije in njenim pravim koristim, vzbuja med nami vsesplošno ogorčenje in mora zalo enkrat za* vselej nehati. Zemlja pripada kmetom, ki so- jo od vselej obdelovali, in nikomur drugemu!
Krivično razlaščevanje
NOVICE
DŽAMILA BOUHIRED
Tako se imenuje 22-letna Alžirka, ki so ji dokazali, da je iinela vodilno vlogo v oboro-ženi borbi proti Franciji ler pri tem izvršila celo vrsto atentatov. Obsojena je bila na smrt in pretekli teden bi .morala biti obešena.
Poseben odbor pod predsedstvom državnega poglavarja Cotyja jo je pa v poslednjem trenutku pomilostil ter spremenil kazen v dosmrtno ječo. Sklep je bil pameten, zakaj Džamila Bouhired bi 'bila s svojo smrtjo postala narobna mučenica ter s tem Franciji neizmerno škodovala.
Za pomilostitev so se zavzele razne osebnosti in organizacije v inozemstvu in Franciji sami, med njimi tudi ipredsednik Sovjetske Rusije Vorošilov.
SPREHOD POD MORJEM
Belgijski potapljač Viktor van Lent namerava prepotovati avgusta peš razdaljo med Francijo in Anglijo. Prehodil bo |)0 dnu Ro-kavskega zaliva 32 kilometrov in imel pri tem ves čas okrog 60 metrov vode nad glavo. Bogsigavedi, zakaj naj bi bilo to važno.
PSIČKA ALFA
V Moskvi že vežbajo in vzgajajo psičko, ki bo Lajkina naslednica. Živali so dali ime Alfa in je namenjena, da bo letela na sputniku -t. 3. Pognati j» mislijo v še večje višine kot Lajko, to’da ni določena, da žrtvuje življenje znanstvu, ampak upajo, da se bo sa poleta srečno vrnila na zemljo.
ZANIMIVA ZBIRKA
Proti koncu meseca aprila bo izšla obširna zbirka povojnih italijanskih pesnikov. Izbor iz pesniških del zadnjih desetih let pripravlja znani književnik Salvatore Ouasimodo.
FILOZOFSKA ENCIKLOPEDIJA
V kratkem izide zadnji zvezek velike italijanske »Enciclopedia filosofica«. Obsegala bo štiri velike zvezke, po 1000 strani vsak. Pri njej sodelujejo največji živeči italijanski filozofi. Delo, ki je tudi v svetu zbudilo precejšnje zanimanje, obravnava 12.000 filozofskih izrazov ter jih v daljših stolpcih pojasnjuje s kritično-zgodovinskega stališča.
STARE IZKOPANINE
V staroslavni Olimpiji na Peloponeškem poloto-1 ku so starinoslovci odkrili in začeli izkopavati naj-1 starejši stadion na svetu. Na igrišču, ki je imelo prostora za 20.000 gledalcev, so stari Grki prirejali olimpijske tekme že 700 let pred Kristusom. Izkopanine bodo pojasnile marsikatero vprašanje iz klasične grške zgodovine.
TOMAŽ S. ELIOT
Na rimski univerzi je bil pred kratkim podeljen častni doktorat angleškemu pesniku Tomažu S. Eliotu. Visoko odlikovanje so mu priznali, ker so njegova dela po duhu in obliki navdihnjena od latinskega okolja. Sam pisatelj, ki velja za največjo pesniško osebnost našega časa, je v zahvali poudaril, da se tudi on čuti vezanega na motive, kateri so bili vodilni pri Virgilu in Danteju.’
Eliot je bil rojen leta 1888 v Združenih državah, a je angleški državljan. Po končanih študijih je postal profesor; od leta 1923 se pa bavi samo s književnostjo. Leta 1948 so mu podelili Nobelovo nagrado za književnost. Poglavitna pisateljeva dela (vseh je 52), so: »Pesmi 1909-1935«, roman »Cocktail party«, potem zbirka kritičnih spisov »Sveti gozd«, eno zadnjih njegovih del pa je drama »Umor v katedrali«. To dramo je italijanski skladatelj Ildebrando Pizzetti tudi uglasbil kot opero. Delo, vzeto iz angleške zgodovine, in sicer iz časov verskih bojev med anglikanci in katoličani, je imelo tudi v milanski Scali prodoren uspeh.
MALI OBDELOVALCI
V vasi Eniguiso blizu Trenta so učenci ljudske šole ustanovili »Zadruga malih obdelovalcev«. Vzeli so v najem 4500 metrov zemlje ter jo posadilis krompirjem in tulipani. Pridelke prodajajo. Lani so imeli četrt milijona dobička, ki so si ga ined seboj razdelili. Zadruge vodijo sami, učitelj jim pomaga samo z nasveti. Na tak način se kmečki otroci pripravljajo na življenjski poklic ter si povrhu nekaj prihranijo.
PRIMANKUJE PAPIRJA
Svetovna proizvodnja papirja je v zadnjih letih poskočil a za 50 odstotkov, toda kljub teinu ga v vseh deželah čedalje bolj primanjkuje. Gozdov, zlasti smrekovih, ki dobavljajo glavno surovino, je na zemlji zmerom manj in s časom bodo postali prava redkost. Francoskim kemikom se je pa pred kratkim posrečilo izdelati celulozo tudi iz manjvrednih vrst lesa in celo iz konoplje. Nova surovina je v marsikaterem boljša koit dosedanja.
NabrežLnski kamnolom
»DOBER KATOLIČAN«
V Rimu živi 30-letni Elio' Salvetti, ki je poročen in ima dvoje otrok. ICljulb temu se je smukal okoli deklet in jim obljubil zakon. Pri sebi je imel cel kovček župnijskih pečatov, s katerimi si je izstavljal potrdila, da je samski in dober katoličan. Obenem se je izdajal za letalskega inženirja. Tako' mu je uspelo prepričati starše šesterih »nevest«, da so mu dali predujme na doto in pohištvo, zatem ga je pa požrla zemlja. »Dobrega katoličana« so slednjič dali pod ključ.
DVOJE VLADARIC
Iznad pečin kneževine Monaco1, ki šteje vsega 25.000 prebivalcev, je v petek zagrmelo 21 topovskih strelov, naznanjajoč, da se je rodil prestolonaslednik. V deželi je zavladalo veliko veselje, zakaj če bi vladarska hiša Grimaldi ostala brez moškega naslednika, bi bila po obstoječih pogodbah kneževina priključena Franciji in konec bi bilo blaginje prebivalcev, ki jim danes ni treba služiti niti vojske niti plačevati davkov.
Medtem ko se je bivša ameriška igralka in sedaj kneginja Grace kopala v radosti, da je povila sina, si je isti dan perzijska kraljica Sorava oblekla žalno obleko. Po 7 letih srečnega zakona je morala pristati na razporoko, ker ni rodila sina. Po državnih in verskih postavah je bil kralj prisiljen vzeti drugo ženo. Ena vladarica se je radostila, druga pretakala solze.
I0VI LIST V VSAKO SLOVENSKO HISO
MODERNI PUŠČAVNIK
V gorah blizu Brescie živi že trideset let stari mož Doanenico Marcihi v neki votlini. Kupil si je kos zemlje pod gorskim previsom in ga posejal s koruzo in ječmenom. Pri sebi ima še kozo za mleko. Vsakih par mesecev pride v dolirto po sol in vžigalice in nato sipet zgine. Ko so ga vprašali, čemu tako živi, je odgovoril, da zato, kor hoče biti sam svoj gospodar.
NAVIHANI ROPARJI
V ameriškem mestu Alabami sta v neko draguljarno stopila dva kupca in pustila avlo pred vrati. Medtem ko jima je gospodar razkazoval bisere, je ugledal skozi šipo, kako se v avtu mlada in lepa dama —< slači. Vanjo je kar buljil z očmi. Navidezna kupca sta izkoristila priliko, si nabasala žepe s prstani in smuknila v avto k dekletu. Ko se je zlatar zavedel, je vozilo že oddrdralo.
POPRAVEK
V zadnjem uvodniku »Za svobodo Cerkve in za svobodo državljanov« se nam je vrinila neljuba pomota. V 14. vrsti 2. stolpca stoji stavek: »Cerkev je od nekdaj gledala v družini tolikanj pomembno ustanovo, 'da je poroko povzdignila v dostojanstvo zakramenta«. Pravilno bi se moralo glasiti, da je poroko povzdignil v dostojanstvo zakramenta Kristus, ki je glava Cerkve.
KULTURNE VESTI
* Roberto Rossellini se bo spet lotil filmanja. Posnel bo film po knjigi brazilskega pisatelja Joseja Castra Zemljepis gladu. Odpotoval je že v Brazilijo, da bi z avtorjem skupaj napisal scenarij.
* Nemško filmsko nagrado Bambi, ki jo podeljuje Film Revue, je prejela kot najboljša tuja igralka Gina Lollobrigida, najboljši tuji igralec je pa bil Rock Hudson. Kot najboljši tuji film je bil nagra jen angleški Dvanajst jeznih mož. Maria Schell in Horst Buchholz (ki se je prekrstil v Združenih državah v Bookholta) sta bila priznana kot najboljša nemška igralca.
* Pevka Lale Andersen, ki je postala slavna s pesmijo Lili Marlcen, je bila odkrita leta 1932 v Berlinu od Bertolda Brechta, ko je potreboval mlado pevko za stransko vlogo v operi Mahagonny. Zadnji ča ; je postala Lale Andersen spet slavna s tem, da je pela za registracijo na gramofonske plošče pesmi iz Brechtove Opere za tri groše, s katerimi si je osvojila obe Nemčiji in se izkazala hvaležna velikemu avtorju.
BALETA KOZINE IN ADAMIČA
Ljubljanska Opera pripravlja nov baletni večer, ki bo obsegal dva nova baleta, in sicer »Triptihon« (glasba Marjana Kozine) in »Naše ljubljeno mesto« (glasba Bojana Adamiča). Prvi balet bo dramatičen, resne vsebine in simfoničen, drugi pa vesel, grotesken, skoro surrealističen.
Ravnateljstvo Opere je naprosilo slikarja Lojzeta Spacala, da bi zamislil osnutke za scene. To je ic drugič, da se je ljubljanska Opera obrnila na Spacala za baletne scene. A naš tržaški umetnik je moral tudi tokrat povabilo odkloniti, čeprav bi ga, kot nam je izjavil, delo zelo veselilo, ker ustreza njeg )-vemu ustvarjalnemu nagnjenju. Povabilo’ je moral odkloniti, ker se pripravlja za biennalo v Benetkah in za samostojni razstavi v Rimu in Milanu. V četrtek pa je odprl razstavo v tržaški galeriji Casa-nuova.
Slovenci in volitve v rimski parlament
(Nadaljevanje s 1. strani)
lijanskih dušnih pastirjev do tega trenutka nespremenjeno in po načrtu nadaljuje.
To bridko izkustvo bi moralo po našem vsakogar strezniti.
Bodoče volitve v parlament so tolike važnosti za naš narod, da bo treba o njih res hladno in tehtno razmišljati ter se šele nal(* odločiti. O stvari bomo še obširno pisali..
LONJER
Prejšnji petek sla prišla v Ion je r predstavnika vojaškega tehničnega urada ter sporočila lastnikom zemljišč na Iludem letu, da so oblastva sklenila njihovo zemljo razlastili. Posestnikom, zbranim v prosvetnem domu, sta javila, da je obrambno ministrstvo že izdal o razlastitveni odlok, ki zadeva okrog 30 ha zemljišča. Na njem si je bila ameriška vojska, kot znano, zgradila igrišče za gosposki golf ter za zasedeno zemljo plačevala letno odškodnino. Po njenem odhodu so dolžnosti bivših koristnikov prevzela italijanska oblastva, igrišča pa ni nihče več uporabljal.
Lonjerski kmetje so zato zadnja leta čedalje odločneje zahtevali, naj se jim zasedena zemljišča vrnejo ali pa naj se zadeva kako drugače reši. Njihova zahteva je bila upravičena zlasti zalo, ker odškodnina, ki so jo prejemali, nikakor ni krila povzročene škode. Toda oblastva so, kot smo povedali, izbrala najslabšo rešitev: razlastitev!
Na petkovem sestanku so kmetje tudi zvedeli za ceno. Ta gre od 60 do 200 lir za kv. m, se pravi povprečno 130 lir za meter. Lastniki so gospodoma izjavili, da cena ni pravična, ker ne odgovarja dejanski vrednosti tamkajšnje zemlje, ter pristavili, da je podjetje Italcementi slabšo zemljo plačalo 350 lir za kv. m. Če že ni mogoče razlastitve preprečiti, so kmetje dejali, da so pripravljeni pogajati se za ceno od najmanj 250 do 300 lir za kv. m.
Ta teden prejemajo lastniki zemljišč na Hudem letu pisma, v katerih jim oblastva uradno sporočajo, koliko zemlje jim bodo razlastila ter kolikšno odškodnino so jim voljna izplačati. Pri tein se nam zdi važno poudariti, da se morajo vsi prizadeti nemudoma zbrati na skupnem sestanku ter po treznem preudarku skleniti, da bodo pri nadaljnjih razgovorih enotno nastopali. Kajti le z enotnim in s čvrstim nastopom bodo lahko dosegli boljše uspehe. Dobro bi bilo obenem, če se bi posvetovali s kakšnim pravnikom.
REPENTABOR
Konec prejšnjega tedna je bila uradno potrjena vest, da bodo vojaška oblastva v kratkem razlastila 17 ha zemljišča nad Velikim Repnom. Z omenjenim nepričakovanim ukrepom bo kar 26 kmetovalcev iz naše občine ob del zemlje, kar bo gotovo imelo hude posledice v vsem tukajšnjem kmečkem gospodarstvu. Zvedelo se je obenem, da se ne bo med strelskimi vajami nihče smel približati temu področju, ker bodo že poldrugi km pred streliščem stale straže ter vsakomur branile dostop k ozemlju. Zaradi tega bo škoda znatno večja, kot smo pričakovali. Kmetje so upravičeno zaskrbljeni za svojo- bodočnost, saj so v kratki dobi enega leta doživeli kar tri velike udarce: spomladansko zmrzal, povečanje zemljiških davkov in sedaj še razlastitev.
DOLINA
V ponedeljek je bila izredna seja dolinskega občinskega sveta. Župan Lovriha je poročal o razgovoru, ki ga je občinsko zastopništvo pred kratkim imelo z generalnim komisarjem Palamaro. Kot smo poročali, je ob-činski svet na zadnji seji sklenil, naj posebno odposlanstvo posreduje pri dr. Palamarl, da ukine dopolnilni davek na zemljišča, ki je
tako živo zasekal v koristi naših kmetovalcev. 'Poda razgovor z generalnim komisarjem ni imel nobenega uspeha. Dr. Palamara je v tej zadevi nepopustljiv. Če občinski svet odbije povišek, bo nove davke uvedla prefektura.
Odposlanstvo je obenem generalnega komisarja naprosilo, naj poskrbi, da se še otvo-rita otroška vrtca v Mačkovljah in Ricma-njih. Iz odgovora dr. Palamare izhaja, da za Mačkovlje ni nobenega upanja, medtem ko se zdi, da bodo v Ricmanjih le odprli vrtec. V Mačkovljah ni mogoče ustanoviti vrtca, češ da ni denarja.
Iz istega razloga je bil tudi odbit sklep, naj bi stroške za vrtec prevzela občinska uprava, kar pomeni, da v Mačkovljah vrtca nikoli ne b o.
Občinski zastopniki so se pri dr. Palamari tudi pritožili zaradi protislovenske gonje, ki so jo nedavno tega sprožile mnoge laške tržaške nacionalistične organizacije. G. komisar je pri tem izjavil, da v tej zadevi nima vlada nobene krivde, ker so gonjo proti Slo-\enccm začeli netiti časopisi, zlasti dnevnik, ki izhaja v Vidmu. Pristavil je, da tudi Slovenci sami niso brez krivde, češ da njihov tisk prav tako podpihuje naro-dnostno m rž-njo.
Pozivamo dr. Palamaro, naj nam dokaže, kdaj je slovenski tisk ščuval Slovence zoper Italijane. S tem da branimo naše ljudstvo pred krivico in zahtevamo zanj enakopravnost, ki mu gre po človeških in božjih zakonih, menda ne hujskamo še Slovencev zoper Italijane!
Svetovalci so nato razpravljali o proračunu za leto 1958, ki izkazuje 41 milijonov primanjkljaja. Zaradi pomanjkanja prostora bomo- o njem podrobno poročali prihodnjič.
NABREŽINA
Prejšnjo soboto smo položili na domačem pokopališču k večnemu počitku 65-letno domačinko Ivanko- Pertot. Pokojnica je bila vse življenje skrbna in dobra mati ter narodno zavedna Slovenka. V mladih letih se je živo udejstvovala v prosvetnem življenju, zlasti v nabrežinskem dramskem društvu. Kako so jo globoko vsi spoštovali in radi imeli, je dokazal pogreb, ki se ga je udeležila izredna množica Nabrežineev in prebivalcev bližnjih vasi.
Naj ji bo lahka nabrežinska slovenska zemlja. Hudo prizadetemu možu g. La-mber-lu Perto-tu, otrokoma in so-rodnikom izrekamo globoko občuteno sožalje.
OREH
Zvedeli smo, da bodo jugoslovanska oblastva na obmejnem prehodu pri Škofijah v kratkem zgradila novo poslopje za carinike in obmejne stražnike. Zgrajeno bo nasproti že obstoječega poslopja ter se bo v njem opravljal pregled potnikov, namenjenih v Jugoslavijo. Osčbe, ki potujejo v Italijo, bodo pa pregledali v starem poslopju. Na la na. čin sc bo promet na tem prehodu znatno izboljšal.
ŠTIVAN
Uprava tovarne za izdelovanje mrež, kjer je zaposlenih precej slovenskih deklet iz naše občine, bo prihodnji mesec odpustila vse
uslužbenke. Delavke so se zato pred dnevi sestale y Nabrežini ter sklenile naprositi Urad za delo-, naj nepričakovani ukrep uprave skuša preprečili.
TEČAJ ZA NATAKARJE
Kot smo poročali, se na pobudo občinske uprave v kratkem prične v Sesljanu tečaj za natakarje in bariste. Udeleže sc ga lahko fantje in dekleta od 14. do 18. leta starosti. Na tečaj bo sprejetih največ 28 oseb, trajal pa bo štiri mesece. Pouk bo v restavraciji Eden.
Kdor sc za ta važna poklica zanima, naj se čimprej zglasi na županstvu v Nabrežini.
GRE SAMO ZA POMOTO?
Tržaško županstvo je te dni začelo izdajati nove osebne izkaznice, s katerimi se bo lahko tudi potovalo v večino zahodnih evropskih držav (Avstrija, Francija, Nemčija in države Beneluxa). Z velikim začudenjem pa smo ugotovili, da je poleg običajnih podatkov v izkaznici navedena tudi narodnost posameznika, medtem ko ni nikjer zabeleženo njegovo državljanstvo. Tako se dogaja, da vsi Tržačani — tudi Slovenci — čez noč postajajo Italijani.
Mislimo sicer, da gre za pomoto, vendar se zelo čudimo, kako morejo oblastva s tako lahkoto zamenjavali narodnost z državljanstvom, saj sta tudi p p italijanskem pravu dva povsem različna pojma!
NOVO ZDRAVILIŠČE
Na Trsteniku so v ponedeljek slovesno dvorili novo zdravilišče, ki ga je zgradil Zavod za socialno zavarovanje. Bolnica je namenjena delavcem, bo-lnim za jetiko, in je ena največjih v Italiji ter spada med najsodobnejše v Evropi.
Zdravilišče je blagoslovil škof msgr. San-tin, slovesnosti pa so- se udeležili minister za delo Gui ter mnogi tržaški oblastniki.
SESLJAN
Na pobudo- občinske uprave je v torek bil v Sesljanu sestanek gostilničarjev in hotelirjev iz vseh obalnih vasi naše občine. Sestanka so se udeležili tudi župan Furlan in nekateri odborniki. Razpravljali so o pripravah za bližnjo lujskoprometno sezo-no.
RICMANJE
Vest, da bodo šolska oblastva končno vendarle v Ricmanjih dvorila otroški vrtec, je zelo razveselila naše starše. Upamo, da bodo- oblastva držala dano besedo in vrtec čiin-prej odprla.
Krasno spomladansko vreme je na praznik sv. Jožefa, našega farnega zaščitnika, privabilo v našo vas izredno veliko Tržačanov in prebivalcev iz vse tržaške olkoiliee. Tolike množice naša vas še nikdar ni videla. Na svo-j račun so prišli zlasti gostilničarji, ki so- ločili zares dobro kapljico, in tudi razni kramarji, ki so- na svojih stojnicah prodajali raznovrstno blago-.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU
V soboto, 22. marca, ob 20.30 v dvorani na stadionu
»Prvi maj«, Vrdelska cesta 7 Thornton Wilder »NAŠE MESTO«
Igra v treh dejanjih Veljajo Izkaznice »Z«
V nedeljo, 23. marca, ob 16. url v prosvetni dvorani
»A. Sirk« v Sv. Križu Thornton Wilder »NAŠE MESTO«
GORIŠKI OBČINSKI SVET
V sredo prejšnjega tedna je bila seja gori škega občinskega sveta. Razpravljal je v glavnem o novem pravilniku za občinske uslužbence, ki jih je 192.
Pravilnik je izdelal upravni odbor, ki se je bil prej posvetoval z načelniki vseli političnih skupin. Kljub temu pa je razprava o pravilniku trajala zelo dolgo, ker so razni svetovalci postavljali nove predloge. Tako1 je dr. Pedroni poudaril, da je treba sprejeti v službo zlasti osebe z akademsko izobrazbo, kar bi koristilo poslovanju raznih oddelkov mestne uprave. Profesor Zuiccalili je predlagal, naj s'e število učiteljic v otroških vrtcih dvigne od 8 na 12. Liberalec Attems je svetoval, naj se število osehja zniža, da se zmanjšajo stroški. O pravilniku bodo glasovali na prihodnji seji.
Komunisti in socialni demokrati so ob začetku seje pozvali upravni o'dhor, naj posreduje, da se začno pogajanja med uslužbenci in upravo mestnega avtobusnega podjetja ATA. Pogajanja naj bi bila na Uradu za delo.
Na seji v predpreteklem tednu je bil med drugim stavljen predlog, da se tudii goriška mestna uprava na primeren način oddolži spominu pred kratkim umrlega slikarja Lojzeta Špacapana. Župan dr. Bernardis je predlog sprejel in izjavil, da bo občina kupila eno izmed pokojnikovih »lik, ki jo bo poklo-nila pokrajinskemu muzeju.
POKRAJINSKI ODBOR
Prejšnji torek je imel redno sejo pokrajinski upravni odbor. Odbornik za zdravstvo dr. Marin je poročal o učinkovitih ukrepih uprave preti potvarjanju živil in zlasti potvarjanju vin. Odbornik je poudaril, da se je potvarjanje živil že hudo povsod razpaslo. To ne ogroža le poštene trgovine, ampak tudi zdravje prebivalcev. Zato je že skrajni čas, da vsem špekulantom stopimo na rep.
Odbor je sklenil, da sc 27 milijonov lir Stroškov, ki jih je imel lani zdravstveni laboratorij, porazdeli med pokrajino1 in posamezne občine na Goriškem. Odobril je nato 5 milijonov za lepake ter 22 milijonov za podpiranje nezakonskih otrok.
Končno je odbor določil 1 in pol milijona lir za ponovno asfaltiranje ceste v Selcah ter 13 milijonov za cesto Trst-Videm. O tem pa bo moral sklepali še občinski svet. Odborniki so nakazali Trgovinski zbornici 100 tisoč lir za izboljšanje živinoreje.
RODITELJSKA SESTANKA
Pred kratkim sla bila na goriški slro'kovni šoli in nižji gimnaziji roditeljska sestanka. Starši so z veliko udeležb.« dokazali, da si žele pogostili stikov z ravnateljstvom in profesorskim zborom. Razveselilo jih je to pot zlasti poročilo ravnatelja dr. Nemca, iz katerega izhaja, da se je učni uspeli po prvi konferenci skoro v vseh predmetih nekoliko izboljšal. Ravnatelj je starše naprosil, naj dijake vzpodbujajo' k pridnemu in vestnemu učenju v zadnjih treh mesecih šole. Pouk se letos namreč zaključi šele 26. junija, vmes pa so velikonočne počitnice in politične volitve.
IZ ŠTMAVRA
Naš rojak pianist Gabrijel Devetak je priredil v ponedeljek preteklega tedna samostojen koncert v Florenci. Tamkaj zelo razširjeni dnevnik Giornale del Mattino je 11. marca o koncertu objavil izredno laskavo poročilo. Devetak je izvajal dela Mozarta, Schumanna, Beethovna in Chopina. Tudi ta koncert je bil prirejen po zaslugi gospe Pavle Virginije vdove Hein. K odličnemu 'uspehu g. Deveta ku vsi rojaki iz srca čestitamo!
IZ ŠTEVERJANA
Zaradi snega in precejšnjega mrazu, ki še vedno traja, nam zaostajajo vsa Spomladanska kmečka dela. Za srečo smo že pred mrazom preorali precej zemlje z velikim traktorjem za nove trtne nasade. Števerjanei smo precej dolgo časa potrebovali, preden smo spoznali veliko koristnost traktorjev in sploh kmečkih strojev. Zato smo dolžni se zahvaliti Novemu listu, ki nas je pravočasno poučil in s številkami dokazal, kako neprimerno cenejše je oranje zemlje s strojem kot pa ročno, ki je vrh tega še nečloveško naporno.
Zaradi snega in mrazu so najbolj prizadeti Slovenci in tisti, ki stanujejo okrog cerkve. Na cesti od cerkve do Dvora je namreč mnogo snega.
\ nedeljo je odšlo veliko število' vaščanov na poučni izlet v jugoslovanska Brda. Na zanimivem in zabavnem izletu smo si ogledali najprej kmečko zadrugo v Vipoližkem gradu, nalo veliko moderno klet na' Dobrovem in še kmečko zadrugo v Fojani. Povsod, posebno še na Dobrovem, smo bili gostoljubno sprejeti in pogoščeni. Izleta so se udeležili tudi župan in nekateri občinski svetovalci.
V ponedeljek je v Šleverjanu umrl znani posestnik g. Albin Pintar. Pred kratkim je bil operiran na jetrih, a ni kljub temu ozdravel. Pokopali smo ga v torek. Pogreba se je udeležila lepa množica vaščanov in s tem pokazala, kako so pokojnika vsi spoštovali. Naj mu sveti večna luč. Hudo prizadetim sorodnikom, zlasti soprogi, izrekamo globoko sožalje.
IZ DOBERDOBA
V soboto so bile pri nas volitve za novo upravo kmečke bolniške blagajne. Bili smo toliko pametni da smo se strnili na eni listi in volili v upravo može, do katerih imamo zaupanje. Za to je volilna borba postala nepotrebna. Tako je bilo tudi v obeli drugih slovenskih občinah v goriški pokrajini, v So-vodnjah in Števerjanu.
IZ ŠTANDREŽA
Znano je, da nameravajo obmejna policijska oldastva določiti prehod pri Rdeči hiši le za promet s potnimi lisli in prepustnicami. Odkar so tu začeli graditi dostojnejše prostore za obmejne stražnike, postaja vprašanje prehoda za dvolastnike iz Štandreža, Sovodenj in kmetovalce iz Sv. Roka vedno bolj pereče. Obmejna oblastva so sicer odprla prehod na Pristavi (Rafutu), toda Sovo-deinjci, Štandrežei ter Podturnci imamo svoja polja največ v Rožni dolini in okrog Stare gore. Že večkrat smo predlagali, da bi se za te dvolastnike uredil nov prehod v ulici Blaserna. Dokler pa ne bo to vprašanje za-
dovolj ivo rešeno, naj oblastva dovolijo dvolastnikom prehod še nadalje pri Rdeči hiši, ker je tisti pri Rafutu preveč oddaljen.
IZ SOVODENJ
Izlet goriških kmetovalcev na kmetijski mednarodni sejem v Veroni, ki so se ga udeležili tudi mnogi drugi Slovenci iz okolice, je bil zelo zanimiv. Vožnja z vstopnino na velesejem nas je stala letos le 500 lir. Taki izleti niso le zabavni, marveč tudi zelo poučni ter koristni.
Naše potrošnike opozarjamo, da se delijo sladkor, kava in semensko olje za mesec marec.
PRVA SLOVENSKA KANDIDATURA
Slovenski kandidat na listi PSI (Nennije-va socialistična stranka) za poslansko zbornico v volilnem okrožju Gorica - Videm - Bel-lunO' bo g. Viljem Nanut.	1
OPOZORILO STARŠEM
Goriško županstvo razglaša, da bodo cepili proti davici in kozam otroke, ki so bili rojeni 1956. leta, in tiste, ki so se rodili že prej, a niso še bili cepljeni. Cepili jih bodo od 24. do 29. t. m. na občinskem zdravniškem uradu v ulici Mazzini.
OBČNI ZBOR SPD
Pred kratkim je bil v prostorih znane restavracije Zvezde 11. redni občni zbor goriškega SPD. Društveni predsednik g. Bernard Bratuž je poročal, da je planinsko društvo lani priredilo lepo število dobro uspelih izletov. Odlično so uspeli zlasti zimski smučarski izleti na Lokve. Planinsko društvo v Novi Gorici je namreč poskrbelo za prevoz smučarjev iz Rožne doline na Lokve in nazaj. Vožnje so pa na mestu tudi spomladi in poleti, saj so Lokve s Krnico zelo privlačne v vseh letnih časih.
Tajnik je v poročilu povedal, da ima društvo 136 članov, naročnikov na dobro in zanimivo- urejevani Planinski vestnik pa je 42. Goriški planinci prav radi obiskujejo Kekčevo kočo na Sv. Katarini, vsako leto priredijo pa ob veliki noči izlet k Štekarjevim na Valerišče, ki se ga udeležijo mnogi člani. Lani so planinci šli na Krn, v Trento, na Lokve, Križke vode. Šentviško planoto, Tolminski Lom, Trstelj in še v mnoge druge kraje obmejnega področja.
Društvo bo nakupilo še nekaj parov sinu-či, ki bodo vedno na razpolago zlasti mladim članom. V organizacijo je lani stopilo iiekaj mlajših članov, nekaj starejših pa je .zstopilo. Občni zbor je izvolil novi odbor, ki ga sestavljajo povečini lanski odborniki.
SMRT UGLEDNEGA ZDRAVNIKA
V soboto popoldne je iznenada umrl v bol- • niči Sv. Justa Slovencem in Italijanom pri-Ijulbljeni goriški zdravnik dr. Adalbert Greš-si. Bilo mu je 62 let. Starejši goriški rod je visoko cenil že njegovega pokojnega očeta, ki je bil znan ne le kot dober zdravnik, marveč tudi kot mož plemenitega srca. L. 1944 je bil pokojni dr. Adalbert od nacistov zaprt štiri mesece v tržaških zaporih v ulici Coro-neo. Zaradi posebnih zaslug je sv. oče pokojnika odlikoval z redom sv. Silvestra.
Pogreb je bil v ponedeljek. Udeležili so se ga mnogi meščani ter oblastniki.
Naj sveti blagemu pokojniku večna luč. Njegovi užaloščeni družini in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje.
IZ TAJPANE
Po mnogih obljubah so vendar začeli gradili eeslo, ki bo povezala Viskoršo s Krnali-to. Pot bo široka tri metre in ‘bo, kakor upamo, še letos dokončana. Pri gradnji je zaposlenih okoli 20 delavcev. Govorijo pa, da nameravajo zgraditi še cesto’, ki bo vodila iz Krnabte v vas Osrjedak. Tudi ta pot je nujno potrebna, saj posedujejo Krnahčani v bližini te vasi svoje njive in senožeti.
Tajpana ima veliko izseljencev v raznih evropskih državah in tudi v Ameriki. Lani so izseljenci poslali domov okoli 90 milijonov lir prihrankov, ki so si jih z napornim delom zaslužili v tujini. Približno enako vsoto pa so prinesli domov tudi za zimo, ko so prišli na obisk in počitek. Nepravično je le, da morajo naši izseljenci od svojih krvavih zaslužkov plačati dvakratni davek: enega v tujini, drugega doma.
IZ REZIJE
Pred kratkim je slavil 90-letnico- rojstva Peter Tosoni iz Sv. Jurija, ki se je že v mladosti izselil v Avstrijo. Saj so naši ljudje že od nekdaj odhajali iz prerevne domačije za kruhom v tuji svet. Slavljencu Petru je bila sreča naklonjena, tako da se je v tujini prav kmalu postavil na lastne noge; tam je odprl trgovino s sadjem, ki mu je vedno bolj uspevala. Tudi njegovih desetero otrok si je izbralo' dobro življenjsko pot; nekateri so trgovci, drugi hotelirji ali dobri obrtniki.
Naš slavljenec je večkrat obiskal rodno zemljo in upamo, da bo še večkrat prišel k nam. Saj so naši izseljenci navadno trdno za-zakoreninjeni v svoji revni domačiji. Zanje je največja sreča, da jo tu pd tam obiščejo. Na dan slavja je častitljivi mož zbral okoli sebe 6 sinov, 4 hčere in nad dvajset vnukov in pravnukov. Slavljencu kličemo vsi sorojaki, naj ga ljubi Bog živi še mnoga leta in dobrotljivo blagoslovi njegovo življenje!
IZ STOLBICE
V začetku marca so prepeljali posmrtne ostanke Alojzija Clementa na domače pokopališče v Stollbieo’. Mož je umrl v vojnem taborišču v Mathausenu dne 24. maja 1945. Najprej so bili prenesli njegove kosti na vojaško pokopališče v Sredipolju, zgrajeno že po prvi svetovni vojni. Končno so pa njegove zemeljske ostanke prepeljali domov in jih v veličastnem pogrebu položili k večnemu počitku na pokopališču rodnega kraja.
Pokojnika so bili nacisti aretirali na njegovem domu januarja 1. 1944 in ga odpeljali, ker se je vneto udejstvoval v narodnoosvobodilni vojni, v Nemčijo. Sedaj se je vsaj mrtev vrnil na rodno zemljo, ki jo je prisrčno ljubil, saj je zanjo žrtvoval še mlado življenje. Naši ljudje žrtvujejo vse, da spravijo svojce domov in jih vsaj doma pokopljejo, dobro vedoč, da je to najprisrčnejša želja vsa-kega Beneškega Slovenca, umrlega v tujini.
TAVORJANA
Končno so povezali vas Mažerole z dobro cesto v dolini. Od te vasi naprej leži ,pa vas Tamora, ki je še vedno brez poti. Že pred leti so tudi tej zanemarjeni vasi obljubili, da ji bodo zgradili prepotrebno cesto. Zastopniki vasi morajo kovati železo, dokler ne zmrzne, kajti oblaslva so bržkone že pozabila na svečano obljubo in na to cesto. Sedaj se pa bližajo volitve in v času volitev je laže nekaj doseči. Naši ljudje v Beneški Sloveniji to dobro vedo in zato naj se zganejo v Tamo-ri in Tavorjani, da pridejo končno do prepotrebne in tako zaželene poli.
IZ SV. LENARTA
Naši kmetovalci so se razveselili ob vesti, da je naš občinski upravni odbor sklenil, da ho občinski zdravnik zdravil vso živino naše občine brezplačno. Tudi v drugih občinah se že dolgo govori, da bodo uvedli brezplačno
zdravljenje živine, a doslej so ostali le pri besedah in obljubah. Brezplačno zdravljenje je za naše revne majhne kmetiče nujno potrebno, saj so vedno' z največjo težavo plačevali živinozdravnika. Premnogo-krat se je zgodilo, da so morali prodati bolno živino pod ceno, ker niso zmogli ž i v i n oz dr a v-n iških stroškov, pa bi morda ozdravela, če bi bila količkaj negovana.
IZ GORJANOV
Na zadnji seji našega občinskega sveta je naš župan poročal o finančnem stanju občine. Obnemeli smo, ko smo iz njegovih ust slišali strašno vest, da znaša dolg čez 10 milijonov lir. Če pa mislimo, da biva v občini le 390 družin, vidimo takoj, da leži na vsaki družini veliko breme. Zaradi veljkega dolga so naši občinski možje v mučnih skrbeh in ne vedo, kako si pomagali in s čim plačati občinske uradnike. Davkov ne morejo več povečati, saj je davčni pritisk že tako prehud.
Državna oblast bi morala čimprej uvideti, da občina v takem stanju ne more niti dihali, kaj šele se gospodarsko še razvijati. Če ji država takoj ne priskoči na pomoč, bo naše prebivalstvo gospodarsko popolnoma propadlo. Saj tubi navadni kmetovalci prav dobro vemo, kako zelo po'dpira država Rim, Neapelj in druga mesta v Italiji, čeprav so meščanski sloji mnogo bogatejši kot prebivalstvo zapuščenih krajev hribovite Karnije in Beneške Slovenije. Tudi uradno je ugotovljeno, da so dohodki kmečkega sloja v državi splošno najnižji in celo tam, kjer je kmetijstvo najbolj razvito, kaj šele pri nas, kjer kmečki domovi zaradi izseljevanja iz dneva v dan vedno bolj propadajo ter manjka mladih sil, da hi kmetije obdelovali.
IZ FOJDE
Ministrstvo za javna dela je naši občinski upravi nakazalo 80 milijonov lir za asfaltiranje ceste iz Fojde v Neme. Cesta je dolga devet kilometrov in novega dela se vesele zlasti brezposelni delavci. Pot je danes zelo slaba, tako da avtobus, ki pelje iz Cente v Čedad, po njej zelo težko vozi.
lael		
—	e	©
v	some« i m. ser	h C A
	(Usoda Habsburžanov)	R. B.
Tretji v stalni družbi je bil, hromi Anglež John Coilett, mož iz preproste rodbine, a zelo učen. Ko ga je cesarica povabila v družbo in ga celo v vozičku potiskala po zdraviliškem sprehajališču, je pohabljenec imel krasno žensko le za usmiljeno bitije. V dno srca se je zaljubil vanjo; pošiljal ji je knjige, šopke, zlagal pesmi svoji kraljici srca, dokler ni zvedel, da je njegova lepotica — cesarica. V obupu jo je prosil odpuščanja, a kot zadnjo uslugo, naj mu da v dar kodrček svojih zlatih las.
Cesaričina zaupnica
Želja se mu ni izpolnila, cesarica je že odpotovala. Z Dunaja je Collettu odpisala, da je ukazala dvoje njegovih pesmi, ki jih je zložil njej na čast, uglasbiti in da jih vsak večer posluša; kodrčka v spomin pa da mu ne more poslati, ker je naredila obljubo, da ne bo nikomur niti lasu od sebe dala. Prosi ga pa, naj moli zanjo, ker je tako nesrečna...
In res; ko je Elizabeta prišla nekega ve-
čera v madžarski narodni noši v dunajsko-opero, jo je njena tašča tako izzivalno pogledovala in majala z glavo, da so navzoči opazili neljubi prizor. Cesarica se je kar sredi predstave umaknila z možem iz gledišča. V nekem pismu je tudi te težave potožila hromemu angleškemu prijatelju.
Bolj kot kdaj prej si je tedaj zaželela, da bi imela pri sebi kakšno osebo, ki bi ji mogla odkriti svojo -bol in srce. Prosila je cesarja, naj ji dovoli vzeti k sebi kot -dvorno- damo mlado ogrsko plemkinjo Ido Ferenczy, da bi se od nje naučila tudi madžarščine.
Ko se je triindvajsetletna Ida predstavila, je njena p-repTOŠčina cesarici brž ugajala:
»Všeč ste mi, usojeno nama je, da bova dosti skupaj«. Novo dvorno damo, čeprav še mlado, jd prosila, naj nikomur nikoli ne pove, kaj govorita in kaj delata. Cesaričino zaupnico je pa tudi -tašča zofija ukazala poklicati k sebi ter ji je zabičala: »Vedno mi morate poročati, kaj Njeno Veličanstvo govori
in misli.«
Toda Ferencizyjeva je zaupala samo svoji gospodarici. Polagoma sla postal-i pra-v tesni prijateljici, razlika v letih ju ni motila. M-la-da plemkinja je znala tako neprisiljeno ogreti Elizabeto -za svoj narod, da se je- bila preko cesarice marsikateremu ogrskemu politiku ugladila pot do cesarja. Nehote so se slučaji usode tako križali, da sta zapletena duševnost in nagnjenost vladarice do- mlade ogrske zaupnice precej pripomogli do- velike spremembe v ustavnem življenju Avstrije, do dualizma ali razdelitve monarhije na avstrijsko in ogrsko državno polovico.
Že proti koncu leta 1865 so se vodilni ogrski politiki pod vodstvom splošno priljubljenega Franca Deaka povezali med seboj, da bi po ustavni poti priborili Ogrski enakopravnost z Avstrijo. Zve-zi se je pridružil tudi visoki plemič 'Gynla Andrasisy, ki je s priporočilom Ide Ferenczy prišel do cesarice. Pridobil jo je za ogrsko stvar.
Po dolgih in spretnih pogajanjih je Deak dosegel, da je bilo na cesaričin rojstni dan sprejeto posebno odposlanstvo na dvoru. Elizabeta je pozdravila ogrske veljake v madžarski narodni noši in je na besede ogrskega nadškofa primasa odgovorila v tekoči madžarščini. Gromoviti »Eljeu«, živio, so doneli po dvorani.	(Dalje)
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
Francoski katoličani in mučenja v Alžiru
Te dni so dala francoska oblastva zapleniti tednik L’Express, ker je objavil članek pisatelja Jeana j Paula Sartra o knjigi Henrija Allcga La cgiestion.
Alleg, francoski časnikar, ki ga imajo vojaška oblastva zaprtega v Alžiru, poroča v tej svoji knjigi o mučenjih, ki jih je moral pretrpeti pri zaslišanjih. Pri branju ima človek vtis, kot da so ga mučili SS-ovci, v resnici pa so ga pretepali in podvrgli še raznim drugim oblikam mučenja mladi francoski vojaki tako imenovanih padalskih oddelkov. Knjiga je v zbudila razumljivo zgražanje pri vseh poštenih Francozih in iz takega občutka pretresenosti, vznemirjenja in sramu je napisal tudi Jean Paul Sartre svoj članek, ki se začenja z besedami: »Leta 1943 so v ječi v ulici Lauriston Francozi kričali od groze in bolečin. Slišala jih je vsa Francija. Izid vojne je bil še negotov in niti misliti nismo hoteli na bodočnost. A ena stvar se nam je vendarle že tedaj zdela popolnoma nemogoča: da bi ljudje mogli kdaj po naši krivdi tako vpiti. Toda francoski jezik ne pozna besede nemogoče: leta 1958 je v Alžiru mučenje navada in sistem. To vedo vsi, od Lacosta do kmetov v Avcyronu. A skoro nihče o tem ne govori: šušlja-nje se izgublja v molku. Niti pod okupacijo ni bila Francija bolj nema, kot je danes; vendar je takrat imela vsaj opravičilo, da so ji mašili usta ...«.
»Srečni tisti, ki so umrli, ne da bi si bili morali zadati vprašanje: »Bom govoril, če mi bodo ruvali nohte?« nadaljuje Sartre. »A še bolj srečni so tisti, ki se jim ni bilo treba, ker so komaj odrasli otroštvu, staviti takega vprašanja: »Kaj bi storil, če bi moji prijatelji, moji bojni tovariši, moji poveljniki pred mojimi očmi ruvali nohte sovražniku?«
TfiMOIGNAGE CHRETIEN
Večina Francozov se res dela, kakor da ne ve, kake okrutnosti počenjajo njihovi rojaki v Alžiru: da iz navade ubijajo ranjene in ujete sovražnike, civiliste pa mučijo na načine, ki bi si jih komaj izmislili SS-ovci. Tudi večina francoskega tiska molči o tem. Vendar se najdejo pogumni, čeprav posamezni glasovi, ki javno protestirajo in svare rojake pred temi zločini. Opozarjajo jih, da se Francija s tem onečašča in škoduje sama sebi. Med temi so tudi glasovi katoličanov. Najpogumnejši in najbolj odkrit je glas katoliškega tednika Temoignage Chretien. Te dni je
francoska policija zaplenila novo številko tega lista zaradi njegovega odkritega pisanja o dogodkih v Alžiru. Francoska oblastva v Alžiru pa so zaplenila že 68 številk. S tem so povzročila listu tako škodo, da je v .nevarnosti njegov obstoj. Za zdaj jc uprava lista, da bi preprečila nadaljnjo škodo, sklenila, da tednika ne bo več izvažala v Alžir.
Sartre sam priznava v svojem članku, da so bili katoliški duhovniki med prvimi, ki so začeli opozarjati javnost na ostudne razmere v Alžiru. A mučenje mohamedanskih jetnikov v Alžiru je obsodila tudi znana francoska katoliška organizacija Mission de France, ki je bila ustanovljena z namenom, da bi odpravljala versko brezbrižnost med francoskim ljudstvom. V njej je včlanjenih mnogo francoskih duhovnikov iz štiridesetih škofij, načeluje pa ji kardinal Lienart iz Lilla. Te dni je objavila ta organizacija resolucijo, ki jo je odobril tudi kardinal in v kateri graja dejstvo, da francoski tisk obširno poroča o vseh terorističnih dejanjih alžirskih upornikov, zelo malo pa o mučenju alžirskih ujetnikov .po Francozih. Seveda pa se najdejo tudi taki, ki hvalijo vsa dejanja upornikov in kritizirajo samo francoska .nasilstva. Resnicoljubnost zahteva, da bi kot kristjani morali obsoditi vse vrste nasilja, pravi resolucija, ki tudi naglaša, da kristjani nimajo pravice, da bi se zabarikadirali v ozkosrčno nacionalistično pojmovanje.
ZA SVOBODO NARODOV
»Izpričati moramo, da se Cerkev ne pusti istovetiti s katerokoli že obstoječo državo. Cerkev pozdravlja nastanek novih narodov in držav. To načelo izhaja iz izjav cerkvene hierarhije. Ce vstaja v Alžeriji narod, ki zahteva ločen obstoj od francoskega, smemo jasno izjaviti, da je Cerkev tam prav tako kot v drugih deželah sporazumna, da doseže ta narod neodvisnost. Evangeljski nauk ne sme služiti kot izgovor za nadvlado enega naroda nad drugim...«
Ze pred mnogimi leti so nekateri francoski duhovniki in celo škofje opozarjali na to, kako francoski koloni v Alžeriji izkoriščajo domače prebivalstvo in deželo gospodarsko izčrpavajo že s tem, da nalagajo in zapravljajo vse svoje dobičke v tujini, namesto da bi svoje bogastvo uporabljali
za tvarno in kulturno izboljšanje življenja arabskih domačinov.
Seveda ne manjka tudi takih katoličanov v Franciji, kot ne manjka tako imenovanih socialistov, ki menijo, da so dolžni potegniti z najbolj reakcionarnim francoskim nacionalizmom in kapitalizmom v okrutnem boju proti Alžircem ter se ne zavedajo, da s tem le kompromitirajo Cerkev. Vendar pa je razveseljivo, da tako velik del francoskih katoličanov zdravo presoja nujnost razvoja kolonialnih narodov do neodvisnosti in da se ne da zapeljati od nacionalizma, ampak pogumno zagovarja pravice zatiranih. Med temi poštenimi francoskimi katoličani je tudi največji sodobni francoski katoliški pisatelj Frangois Mauriac. S tem ti francoski katoličani hkrati dokazujejo, da stališče katoliške Cerkve ni istovetno s stališčem v svoj egoizem zagrizenih evropskih kolonistov v Alžeriji in reakcionarnih ter omejenih francoskih generalov.
m. z.
*
ČERNIGOJEVA RAZSTAVA
V soboto, 22. marca, se v občinski galeriji v Porto-gruaru otvori razstava znanega slovenskega tržaškega slikarja Avgusta Černigoja. Na razstavi, ki bo trajala do 5. aprila, bo Černigoj pokazal svoje najnovejše umetniške stvaritve.
KULTURNE VESTi
* V Nevv Yorku so te dni podelili letošnje Nacionalne književne nagrade, ki jih je ustanovila Zveza ameriških založnikov. Nagrado za pripovedništvo je dobil John Cheever, za esejistiko Catherine Drinker Bowen in za poezijo Robert Penn Warren. Cheever je bil nagrajen za roman The Wapshot Chronicle, zgodba rodu iz Nove Anglije v našem stoletju, Robert Penn Warren pa je prejel nagrado za zbirko Promises. Te nagrade so podelili letos devetič.
* Sloviti pianist Arthur Rubinstein je na koncertnem krožnem potovanju po Južni Ameriki hudo zbolel v ekvadorski prestolnici Quito.
* Na več kot polovici ameriških srednjih šol ne poučujejo nobenega tujega jezika. Grščine skoraj sploh ne uče več, latinščine pa se uči samo pet odstotkov ameriških dijakov. Za državo, ki si prisvaja vodilno vlogo v svetu in hoče biti povsod pričujoča, so ti podatki čudni.
V DACHAUSKIH BLOKIH
E. Z. |
■H Kakšne pol tire se ni /jgodilo nič, nato pa so se spet oglasili zunaj koraki in zapah pri vratili je odletel lako naglo, da je tisti, ki je ravno prežal pri vratih, komuj še utegnil odskočiti.
V celico sla stopila dva moška v civilni obleki in kar nekam mirno poklicala neko ime. Mislim, da smo takrat vsi isto občutli. Vsak je čakal, da ho zaslišal lastno ime, in je bil kar začuden, da so poklicali nekoga drugega. Plavolasi fant, ki je prej kazal svojo podplutbe, se je zganil in zmedeno pobiral plašč, ki je ležal na pogradu.
»Kar pusti ga tukaj«, je rekel eden iz.med dveh agentov. Nisem mogel razločiti, če zveni iz njegovih besed posmeh ali suha stvarnost. V slabi svetlobi zamrežene žarnice sta se zdela oba zelo mlada in njuna obraza sta se mi zdela znana, a. nisem se mogel spomniti, kje sem ju že videl.
'Počakala sta pri vratih, da je odšel fant, ki je nekam trdo vleke) noge za seboj, mimo njiju iz celice, pri čemer ga je eden grobo porinil od zadaj. Ne vem, kako da mi je prišlo v tistem hipu na misel, da so vsi trije iste starosti in hi lalrko bili v vsakem pogledu tovariši, zato je bilo v tistem surovem porivu nekaj čudnega, kar se ni skladalo z njihovo mladostjo. Agenta sla se z dolgim pogledom ozrla po nas in zatresknila vrata ter porinila zapah. Slišati jc bilo še nekaj besed s hodnika, oddaljujoče se korake, nato pa nenaden, skoro živalski krik.
»Aha, že spodaj so ga začeli«, je rekel možiček.
Nihče drug ni spregovoril. Stali smo in prisluškovali, če se bo še zaslišal kak glas. A vse je ostalo tiho in hip nato smo spet začeli tiho krožiti po' ozkem hodniku med pogradi, l.e možiček je sedel vrhu pograda in preiskoval morda že stotič vse žepe, da brše našel kaj tobačnega prahu. Bilo je kar smešno, da še ni izgubil upanja,
ua ho le odkril kak prašek. V tem upanju si je razparal vse šive v žepih in spodnji rob podloge na suknjiču.
Morda pa je le proniknilo malo tobačnega prahu karu za podlogo! Šele naslednje dni se mi je posvetilo, da dela to le zato, da sploh nekaj dela in da bi obvladal svoje živce.
Napetost čakanja so vedno spet presekali glasovi na hodniku in treskanje zapahov. Iz podmornice so odvedli še dva ali tri. Tako sta minili kaki dve uri. Ves čas sem čakal, kdaj bodo prišli pome. a ta večer, kol se je izkazalo, nisem bil na sporedu.
Nekateri so od živčnosti — da hi se pač s čim zamotili — spet sneli s police porcije z zdrobom, ki se je medtem strdil v gosto gmoto, podobno bledi polenti. Nekdo je ponudil tudi meni. Pojedel sem nekaj žlic, nato sem legel na trdi pograd in se pokril s plaščem. Kljub živčni napetosti in vznemirjenju zaradi aretacije sem bil hudo utrujen. Tudi drugi so počasi polegli. Menda sem kmalu zasipal.
Ne vem, koliko je bila ura, ko me je zbudil hrup v celici. Moralo je bili že nekaj čez polnoč. Odgrnil sem si plašč izpred obraza — s tem da sem se pogrnil čez glavo, sem se hotel ubraniti smradu in se zavarovati pred svetlobo žarnice, ki je kljub svoji medlosti dražila oči — in pogledal, kaj se dogaja. Tudi drugi so že sedeli na pogradih. Dva agenta sta privlekla v celico plavolasega fanta z Dolenjske, ki je glasno stokal, in ga skoro vrgla na pograd.
»Molči, če ne boš doživel še vse kaj hujšega«, mu je zagrozil eden izmed agentov, preden sta odšla. »Še premalo si jih dobil, prasec partizanski!«
Tretji, ki ju je spremljal in obstal blizu vrat, je porinil zapah in kmalu je spet vse utihnilo.
»Si jih sipet fasal, kaj?« je rekel možiček in sedel na vrh pograda k mladcmiu Dolenjcu ter ga rahlo pogladil po razkuštranih laseh.
Fant ni odgovoril, le stokal je kol ranjena žival in tiščal obraz v plašč, ki so' mu ga podložili.	(Dalje)
RADIČ
Pravo slovensko ime za to splošno znano povrtnino je potrošnik, a tega imena pri nas nihče ne uporablja. Radič je na našem ozem-lju zelo razširjen, saj ne manjka skoraj v nobenem vrtu in ga s slastjo uživa tako meščan kot podeželan, tako kmet kot delavec. V mnogih gospodinjstvih ni večerje brez radi-ča. Ta namreč pomirjevalno in osvežujoče vpliva na naš prebavni ustroj, zelenilo — klorofil iz listov in drugi sokovi iz vseli delov radiča pa poživljajo naš krvni obtok. Kol hranile radič ni ravno mnogo vreden, zalo ga pa uživamo bolj kot dodatek k ostali hrani.
V prehrani je važnejši zeleni radič, katerega uživamo lahko 8 mesecev v letu. Rdeči radič pa pride v poštev v zimskih mesecih, ko ni zelenega.
Zeleni radie
Najbolj priljubljen je tako imenovani solatnik, ki ima širohe in okrogle liste. Ime pravi, da je podoben solati: je mehak in nežen, če je mlad, starejši je pa bolj za prašiče. Priljubljen je predvsem tako imenovani »prvi rez«, kar pomeni, da ga požanjemo, ko so listi dolgi največ 3 cm in polovico toliko široki. Če pa ga hočemo imeti za večji del leta, ga moramo večkrat sejati. Prvo1 setev izvršimo že februarja v sončno lego, tako' da ga lahko žanjemo za veliko noč. Pozneje ga
sejemo vsak mesec, tako da je vedno mlad.
Radič sicer uspeva v vsaki zemlji, a najboljši je listi, ki ga sejemo’ na dobro vrtno zemljo. Ta mora biti izdatno pognojena s starim, to je dobro udelanim hlevskim gnojem ali kompostom, katerega dopolnimo z nekoliko superfosfata (perfosfato), navadno dve pesti za gredico 5 m2.
Marsikdo toži, da mu radič ne uspeva, da se izgublja in da na nekaterih krajih sploh ne izide, drugod pa da se izgubi, kmalu potem ko vzkali. Te nevšečnosti odpravimo takole: predvsem ne smemo radiča sejati na mesto, kjer je že rastel prejšnje leto. Na takih gredicah je zemlja preveč »trudna« za radič. Isto velja za površine, kjer je prej ra-stla špinača ali solata. Da povrtnina ne uspeva, so nadalje krivi različni zajedalci v zemlji, kol so bramorji, strune,.črvi itd. Zato je potrebno zemljo razkužiti, kar najbolje opravimo z geodrinorn, katerega raztrosimo po 30 gramov na gredico 10 m2. Raztro-simo ga istočasno z gnojem ali pa vrhu prekopane, a še ne izravnane zemlje. Več krat je vrtna zem-ija okužena tudi od glivičnih bolezni, zaradi česar radič ne uspeva. V tem nrimeru si pomagamo tako, da pri prekopavanju raztrosimo skupno z geodrinorn še dvojno množino (100 gr na 10 m2) železne ali zelene galice (solfato di ferro). Tako dobi zemlja mnogo železa, ki ga potrebuje vsa zelena povrtnina.
I
CŠportni pregled
NEUSPEHI JUGOSLOVANOV IN ZMAGE MADŽAROV
Prejšnje dni se je v Budimpešti zaključilo tekmovanje v namiznem tenisu za evropsko prvenstvo, ki se ga je udeležilo okoli sto igralcev in igralk iz 16 držav. Izid srečanj je zelo razočaral Jugoslovane, saj so njihovi predstavniki bili kmalu izločeni iz tekmovanj. Edina izjema je bil bivši državni prvak Harangozo. V zadnjem času je bilo večkrat govora, da bo stari igralec moral prepustiti mesto mlajšim, toda Harangozo se je v Budimpešti ponovno uvrstil med najboljše igralce v Evropi. Nekateri se pa sedaj sprašujejo, ali ni njegov uspeh hkrati tudi labodji spev. V moštvenem tekmovanju so Jugoslovani zamudili edinstveno priložnost, da se uvrstijo v finale in tako zasedejo drugo mesto. Žreb jim je bil naklonjen, toda vodstvo reprezentance je imelo zelo nesrečno roko pri sestavi ekipe za odločilne tekme. Jugoslovani so v svoji skupini osvojili drugo mesto. Premagali so Zahodno Nemčijo (5:3), Avstrijo (5:4), Poljsko (5:0) in Bolgarijo (5:1), izgubili pa so s Švedsko (4:5) in s Češko (3:5). V prvi skupini je zmagala Češka, v drugi Madžarska, ki je v finalni tekmi porazila Cehe s 5:2 in tako osvojila prvenstvo. Madžari so nastopili v naslednji postavi: Berc-zik, Gyctvai, Sido, Foldi in Bubonyi.
V tekmovanju ženskih ekip so Jugoslovanke dosegle še slabše izide. Premagale so le Bolgarijo (3:2), izgubile pa so proti Romuniji, Walesu, Češki in Zahodni Nemčiji z 0:3, proti ■ Švedski z 1:3 in proti Rusiji z 2:3. Prvo mesto so si priborile Angležinje, ki .so v najzanimivejši tekmi turnirja premagale odlične Romunke s 3:1.
Evropski prvak v namiznem tenisu je postal Madžar Berczik, ki je v finalnem srečanju porazil so-rojaka Gyetvaija s 3:0. Med ženskami pa je prvo mesto osvojila Madžarka Koczian, ki je premagala (3:2) Angležinjo Haidonovo. V ženskih parih sta zmagali Romunki Roscanu in Zellerv, v moških pa Čeha Štipek in Vyhnanovski.
Tekmovanje je dokazalo, da Madžari trenutno nimajo v Evropi enakovrednih tekmecev.
V Budimpešti je tudi zasedala skupščina evropske namiznoteniške zveze, ki je določila, da bodo tekme za prihodnje evropsko prvenstvo aprila meseca 1960 v Beogradu. Prepovedala je uporabo gobastih loparjev .na mednarodnih tekmovanjih.
ŠPORT PO SVETU Mali rokomet. — Na tekmovanju za svetovno prvenstvo je v finalni tekmi Švedska visoko porazila (22:12) Češko in tako osvojila častni naslov. Jugoslovani so se uvrstili na osmo mesto. Srečanja so bila v Berlinu.
Lahka atletika. — Prejšnji teden je bilo v dvorani zagrebškega velesejma četrto tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo Jugoslavije, katerega se je udeležilo več kot dve sto atletov in atletinj Slovenije, Hrvatske, BiH in Srbije. Postavljenih je bilo kar pet novih jugoslovanskih viškov v zaprtih tekališčih. Atleti Partizana so že tretjič osvojili prvenstvo (61 točk); sledita jim celjski Kladivar in Mladost iz Zagreba.
KROŽEK MLADIH IZOBRAŽENCEV - TRST priredi od četrtka, 27. marca, do nedelje, 30. marca, v prostorih na stadionu »Prvi maj«
I. SLOVENSKI NAMIZNOTENIŠKI TURNIR V TRSTU
Na sporedu so tekmovanja posameznikov in ekip. Prijave se sprejemajo najkasneje dol torka, 25. marca, v Tržaški knjigarni, ul. sv. Frančiška 20.
RAZPISANE' SO NASLEDNJE NAGRADE: TURNIR EKIP - 1. nagrada: Prehodni pokal »Graphis« (darilo tiskarne Graphis) in umetniška slika »Beneška laguna« ak. slikarja Toneta Miheliča. 2. nagrada: Spominska plošča (darilo trgovine A. Pertot), 3. in 4. nagrada: Spominski kolajni (darili gostilne Ostrouška in trgovine M. Ambrožič). — TURNIR POSAMEZNIKOV - 1. .nagrada: Zlata kolajna (darilo trgovine Kerže). 2. nagrada: Srebrna kolajna (darilo urar.nc Mikolj). 3. in 4. nagrada: Spominski kolajni (darila buffeta Tomažič, trgovine Udovič in gostilne Panada).
Količina semena je odvisna od načina gojenja. Če hočemo žeti mladi radič (»prvi rez«), potrebujemo za 5 m2 vsaj 100 gramov semena.
Rdeči radič
Zeleni radič je bolj vrtna zelenjad, rdeči pa bolj poljska: sejemo ga po njivah. Povečini ga stavimo med žilo, in sicer od aprila do junija. Zgodnje setve uspejo1 bolje, kar je odvisno od debelosti korenine: čim močnejše so korenine, tem lepše »rože« bodo imeli v zimskih mesecih, ko jih bomo povezane v snopiče silili v toplih rastlinjakih, hlevih ali gnojiščih.
Če hočemo imeli debele korenine rdečega radiča, moramo opraviti, kol rečeno, bolj zgodnjo’ setev in nato skrbeti za gnojenje. Od julija do septembra bo radiču mnogo zalegel apneni soliter (nitrato di calciio), ki sicer učinkuje predvsem na razvoj listov, a od teli je odvisna debelost korenine: v listih se stvo-rijo škrob in še druge snovi, ki natoi gredo v korenino in jo debelijo. Na 100 kv. m raztrosiš 1/2 kg apnenega solitra, med rastjo gnojiš dvakrat.
V glavnem poznamo 3 sorte rdečega radiča, in sicer goriškega okroglega (podoben je italijanski »cicorii di Verona«), ki ima okrogle in rdeče liste, rdečega trevizanskega (di Treviso) s špičastimi listi in pikčasti radič (varieggiato di Castelfranco). Najbolj pri ljubljen in cenjen je goriški radič. Kdor ima posebno lepega, ga čuva in navadno noče odstopili semena niti sosedu. (Takib grdih, a razumljivih primerov je tudi zelo mnogo pri gojiteljih krizantem.)
Rdeči radič mora biti redko posejan in ga nato moramo redčili, tako da raste vsaka rastlina posebej, v razdalji vsaj nekaj cm od sosedne.
Ko nastopi zima, rdeči radič izkopljemo, liste nekaj nad srcem odrežemo, povežemo korenine v snopiče in ga potem postopno silimo.
KORUZNI ČRV
dela vsako leto večjo škodo. V Furlaniji sc je celo zgodilo, da je bilo napadenih in delno uničenih tudi 85% storžev. In to zalo, ker se ondotni kmetovalci ne drže predpisov zakona.
Naš kmet ve, da je treba črva zatirati ne zaradi zakona, temveč zalo, da se prepreči večja škoda. Pri nas porabijo vso koruzno slamo že pred 15. aprilom, to je pred rokom, ki ga predpisuje zakon. Oblastva sicer vedno zatrjujejo, da bodo' strogo nadzorovala izpolnjevanje zakonskih predpisov; a ker tega do sedaj niso storila, sc mnogi furlanski kmetje na te predpise požvižgajo. S tem ne škudu-jejo samo sebi, temveč tudi okolici in skupnosti.
CENE VINA V FRANCIJI
Od septembra do danes so se v Franciji dvignile cene navadnemu vinu za 85%, še več pa vinom boljših sort. To je posledica izredno nizkega pridelka v letu 1957, ko so imeli komaj 32 milijonov hi vina, medtem ko ga je bilo v 1. 1956 50 milijonov, 1. 1955 pa 60. Majhen pridelek je posledica hude pomladanske pozebe in pa težnje, da se po’ vladnih navodilih vinogradništvo omeji samo na najprimernejše kraje, tako da so vinogradniki izruli mnogo trt v legah, ki ne morejo dati 'kvalitetnega vina.
/
ZVITOREPEC 'SE OBSTAL.,. .
’ U0	IgK
PRAV IMAŠ, LAUOTN1U. 1 OTOPIVA U. Jm PRIHAJA! POTOKU. rV NAJBRŽ JE ^ te*—-/Li &p£T »SWAL \IJ®L ZARLADE NA M	STAREM
' ffH9 ( GRADU! 1
ZDRAVO,TRDONJA! M NO,NO,LE DANES SEM -	PAZI,	DA
RONČNO LE SE Tl LEPEGA NAŠEL XZ^ DNE RUŠEVINE NEKAJ! J H NE SESUJEJO NA GLAVO, RO JIU A J.7T	VENOMER	^
'cAvl • V SPODKOPAVAŠ!
Tl SE NORČUJEŠ,TODA... 'V' "BOLT GLEJ NO, ?AJ TO JE ^ PAMETEN ZVITOREPEC! .	POSEL	SE	Ml
KAJ SE OM	ZDI,	ROT
ZA DIMNI' J*W BRSKANJE PO UARJA? P f GRAJSR1H RLE” W	/	T£U ZA ZAU1ADI
^-Ti	l lil Jiu nirdar
v '	 ,	NI	BILO!
STOJ, ZVITOREPEC, VSAJ u UMI3 SE! TAU VENDAR NE MOREŠ V VAS!
nn&p
LE NORČUJTA SE, 1E,TODA ČE BOM SE RAJ NAŠEL, ^	^	J
VAMA S.PLOU NE POliAiEM,
, DA VESTA'.	ALI	Sl	1E
k!AJ NAŠEL?!
Sl SLIŠAL? ZAČARANO! T0RE3I NI SAMO	^
MOJA
HIŠA... jPNE BODI ŠLEVA!
UMIJ IM SE ^ - VRNIVA!
SEVEDA SEM,PA ME NE POSTITA DO BESEDE. SICER BOM PA JUTRI PODROBNEJE RAZISKAL SVOJO NAJDBO. TAWD ČUDNO JE VSE SKUPAJ, U.OT BI BILO ZAČARANO I NO, PA ZDRAVO!
RO SE 'SE ZVITOREPEC OROPAL, STA SE VRNILA
V HIŠO Sl NE UPAM KAR TU NA TRATI r BOM SPAL,NOČI > SO DOVOLJ v. 'V/ ki. TOPLE. #) E
NO, MENI JE PRAV, RAJE BI SICER SPAL V POSTELJI, _ TODA... .	'
ZJUTRAJ:..
-  	NO,	SE	Tl JE 4
/-v/c,piA£ALO VSO NOČ BULJITI V TEMO? RAJE BI SPAL < ROT JAZ SA"J ftE TAUO NE BO J
LAKOTNIK JE ŠEL Y- 'N Sl PRE-ŽE NAVSEZGODAJ JL PRI C AN, NA GRAD,	DA	BO
SLIŠAL SEM W ZDAJ-ZDAJ NJEGOVO	ffl PRIČEL ČARATI.
PET3E... M. AAAAUUH! ,
^ BAZEN !f?T£GA &EM VENDAR NAME” PAVA L ZGRADITI ŠELE .PRIHODNJE LETO!! r
Jiititieiiti hftcft 0 vladah h vet a
E. W allaao . R. B.
Ivanki se je zdelo, tla je malo opit. Kol pijanec se je odzibal. Vse se ji je zdelo nekam čudno. Še b0*1 j, ko je pri zajtrku zvedela, da je goBpodar ponoči telefonično klical Bernarda, naj mm prinese v mesto neko knjigo.
Štefan je prišel olb enajstih do>poldne iz sobe. »Lenobe še spijo.'1« je vprašal med srebanjem dišeče kave. Ko je pozajtrkoval, je poslal še bolj dobrohoten.
»Torej bo Ireba misliti na to poroko, Ivana!« je spet jačel. »Dober dečko... posebno, če pomislim, da je glavni last ni k podjetja...« »Je že vse določeno /a v petek!« je dekle mirno odgovorilo.
Poskočil je, kot da ga je osa pičila. »Kaj? V petek...« je rjul. »Nemogoče... prehitro-... prehitro...«
»Toda, stric...«
»Ne in ne,« je tolkel po mizi. »Ali je on gospodar v moji hiši? Ta... potepin. Pa moja dekleta vedo za la... petek?«
Ivanki se je zdelo čudno, da ni Mabel še nič izklepetala.
»Dan poroke bom določil jaz,« je malo bolj mirno povzel. » I reba je se marsikaj urediti. Upam, da nisi pozabila, kaj vse si mi dolžna... zaradi tvojega brala.«
»Ali, vem, vem,« je žalostno potrdila, »saj me neprestano opominjale.«
»In jaz? Ali nimam nobene besede pri stvari?«
»Pojdite vprašat njega,« je Ivanka suho odgovorila in se obrnila proti vratom.
»Počakaj, počakaj trenutek,« je> vpil Štefan za njo. »Ej, kakšna neučakanost! Pridi sem... zaradi določenih vzroikov ne morem pristati... v petek sem zadržan. Določimo drug dan. Saj ne bo- konec sveta; tvoj zaročenec bo tudi malo počakal«.
»Kaj je?« sc je nenadoma obrnil, ker je vstopil sluga Bernard.
»Gospod Lynne bi rad govoril z Vami.«
»Z mano ?« se je čudil Narth. »Morda z gospodično Ivanko?«
»Ne! Prav z Vami.«
Narthoive oči so> se kar v nekem sir a 1 m izvijale.
»Naj., naj vslopi v pisarno,« je jecljal«.
TEDENSKI KOLEDARČEK
23. marca, nedelja: Tiha nedelja, Viktorijan ,24. marca, ponedeljek: Gabrijel
25. marca, torek: Ozn. M. D.
26. marca, ,sreda. Emanuel
27. marca, četrtek: Rupert
28. marca, petek: Janez
29. marca, sobota: Ciril
VALUTA
TUJ DENAR
Dne 18. marca 1958 si
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pešaš
švicarski frank
zlato
napoleon
dobil ‘oz. dal Iza:
624—627 lir 23,50—24,25 lir 78—83 lir 129—132 lir 1620—1690 lir 146—148 lir 13—15 lir 144—146 lir 712—712 lir 4850—5050 lir
RADIO TRSTA
Nedelja, 23. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 12.00 Vera in naš čas; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Moliere: »Ljudomrznik«, igra v 5 dej., izvajajo člani SNG; 22.10 V svetu jazza.
Ponedeljek, 24. marca, ob: 18.00 Koncert violinista Karla Rupla; 18.55 Vokalni kvintet Zarja; 19.15 Radijska univerza — Zemlja kot planet; 20.30 Italo Montemezzi: »Ljubezen treh kraljev«, opera v 3 dej. V prvem odmoru: Sodobna književnost in umetnost; v drugem odmoru: Raztreseno cvetje lirike.
Torek, 25. marca, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.30 Pisani balončki in Z začarane police; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Postno predavanje — dr. Lojze Škerlj: »Ljubezen do sebe ali skrb za lastno izpopolnjevanje in dobro«; 22.00 Obletnica tedna: Poljske obletnice.
Sreda, 26. marca, ob: 18.55 Harmonikar Rajmund Hrovat; 19.15 Šola in vzgoja — »Matere in odraščajoče hčerke«; 21.00 Gaspare Cataldo: »Zlati osel«, igra v 3 dejanjih — izvajajo člani RO.; 22.45 Malipiero: »Tretja simfonija zvonov«,-izvaja ork. La Fenice v Benetkah.
četrtek, 27. marca, ob: 18.30 Širimo obzorja — Moj dom je Evropa; 19.15 Radijska univerza — Tečaj o lokalnih samoupravah; 21.00 Postno predavanje — dr. Lojze Šuštar: »Ljubi svojega brata«; 22.00 Ilustrirano predavanje — Iz arhivov kriminalne vede.
Petek, 28. marca, ob: 13.30 Glasba po željah; 18.40 Konccrt basista Danila Merlaka; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Dante Alighieri — Božanska komedija — »Pekel«, 10. oddaja.
Sobota, 29. marca, ob: 16.00 Radijska univerza — Kako so živeli stari Grki; 18.00 Oddaja za najmlajše — Carlo Carli: »Deček, ki je našel izgubljeno radost«; 19.15 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Neice: »Krištof Kolumb«, igra v 2 dej.; 22.40 Mimogrede ob plesni glasbi.
ZENSKI KOTIČEK
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
Vprašanje št. 435: Za rejo perutnine, mladih prašičev in telet, plemenskih svinj in krav svetujejo strokovnjaki, da primešamo ribje moke med navadno krmo. Ribjih mok pa mora biti več vrst, ker sem pri dveh naročilih dobil dve različni moki. Ali mi lahko to pojasnite?
Odgovor: V glavnem sta v italijanski trgovini dve vrsti ribje moke, in sicer boljša z malo maščob (2%), ki je svetlejše barve in ne ravno .neprijetnega duha, četudi močno zaudarja po ribah. To moko delajo iz ribjega drobovja in deloma ribjega mesa. Vsebuje 45-47% prebavljivih beljakovin in 14-16% pepela ter 14% vlage. Ribjo moko druge vrste napravijo z mletjem ribjega okostja, glav, repov, igel itd. Vsebuje več maščobe (11-12%), nekaj nad 40% beljakovin in do 30% pepela. Duh je manj prijeten. Odstranjujejo ga tako, da dodajo nekoliko zrn koromača na vsak obrok, ki znaša za krave približno 400 gramov na glavo in dan, za breje in doječe svinje 150 gramov, za teleta in pujske 50 do 100 gramov in ravno toliko za jato 10 glav perutnine.
Vprašanje št. 436: Nisem vsejal detelje inkarnatke — ruse trave — da bi jo podkopal -za zeleno gnojenje vinograda. Hlevskega gnoja nimam. Ali bi lahko sedaj še kaj vsejal, da bi zrastlo do konca maja in da bi tedaj lahko podkopal?
Odgovor: Sicer je nekoliko pozno, a če bo vreme ugodno, lahko še v drugi polovici marca sejete mešanico iz ovsa in grahorice, lahko pa primešate še krmnega graška. Za vsak ar (100 kv. m) potrebujete: 1 kg ovsa in % kg grahorice ali % kg ovsa, kg grahorice in % kg graška. Ta mešanica bo dala izborno zeleno gnojilo za podoranje — podkop v vinogradu. Mešanica je priporočljiva tudi za pridelovanje zelene živalske krme.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
DROBNI NASVETI
— Če vrat steklenice od zunaj nekoliko namažemo (v ofiliki obroča) s surovim maslom, bomo vidi-le, da vinske kapljice ne morejo steči do prta.
— Jajčne lupine so odlično sredstvo za gnojenje sobnih rastlin. Lupine dobro stolčemo in pomešamo z zemljo v cvetličnih lončkih.
— Proti bolečinam v trebuhu skuhajte majaron in ga izpijte brez sladkorja.
— Volno, ki smo jo oprali, damo v zaprto posodo in jo postavimo za četrt ure na drugo posodo, v kateri mora vreti voda. Volna bo tako prožnejša.
j — Baterije za svetilke ne zavržemo, ko več ne sveti, marveč jo pogrejemo in bo tako še nekoliko uporabna.
— Sok, ki si ga izžela iz nastrganega krompirja, je odlična dodatna hrana za dojenčka, ker vsebuje mnogo vitaminov in mineralnih snovi.
— Iz kuhinjskih lijakov prihaja često neprijeten vonj. Odpravila ga boš, če boš vsak dan zlila v lijak odcedek črne kave in nato še malo vrele vode.
LEPO VEDENJE PRI JEDI
Kako ne smemo jesti? Jesti ne smemo čez mero ali požrešno. Čez mero je tisti, ki užije več, kakor je zdravju koristno. Požrešen pa je tisti, ki hlastno kaže preveliko nagnjenje do jedi. Nedostojna sta cmokanje z jezikom in glasno srebanje. Na lepo vedenje pri jedi pazimo zlasti, kadar jemo z drugimi ljudmi. Lepega vedenja pri jedi pa se gotovo navadimo, če se.primerno vedemo tudi takrat, ko smo sami. Kaj smemo jesti z golimi rokami? Z golimi rokami smemo jesti kruh, sadje in razno pecivo. Kruha ne razkosamo in ne razrežemo takoj vsega; tudi ga ne trgamo z zobmi, temveč ga s prsti sproti odlomimo toliko, kolikor ga rabimo. Tudi mesa ne razrežemo takoj na drobne kose, ampak ga režemo sproti, če jedila mešamo, jih ne pomešamo takoj skupaj, ampak sproti, kolikor denemo v usta. Jedilno orodje sme služiti zgolj za lastno uporabo. Z žlico in vilicami, s katerimi si sam jedel, ne smeš podajati drugim; tudi skupnega kruha ne smemo rezati s svojim nožem. Kako jemo ribe? Ribe jemo tako: s kosom kruha v levi roki si pomagamo, da z vilicami v desni roki trgamo od ribe kos za kosom.
MALI OGLAS
Oddajam eno ali dve opremljeni sobi v lepem in sončnem kraju. Naslov pri upravi lista.
Čemu se giric take 'boji Clifford a, si Ivanka ni znala raztolmačiti. Kanalu se je izkazalo, da so bila nekatera Lynnova vprašanja prav vznemirljiva.
XX.
Štefan je na.šcl obiskovalca v pisarni, kjer je z velikimi koraki meril sobo. 'Ko je vstopil, mu jc Clifford ostro ukazal:
»Zaprite vrata.« Šlefan je pokorno ubogal.
»Davi site prišli olb .štirih doimov? Najprej ste večerjali v hotelu, nato sile se odpeljali v gledališče. Ob enih je končalo. Kaj za vraga ste počenjali do štirih?«
»Toda... oprostite... s kakšno pravico'...?«
»K vraigu 7, Vašo pravico. Hočem vedeti, kje ste bili nocoj po predstavi!«
»iNe odgovarjam, razumele,« se je ojunačil Narth, ves rdeč v obraz. »Pazite, kako govorite...«
»Danes ponoči okoli treh so v vaši hiši skušali ugrabili gospodično- Ivainko Bray, mojo zaročenko. Vi ste za zadevo vedeli, kaj ne?«
Mož je klonil glavo brez glasni.
»Ko sle se vrnili domov, sle se obotavljali in obstmieli, krc sle našli Ivanko -zdravo in živo v svoji sobi. Iz svojega skrivališča sem vse opazil. Si upale zanikali?«
ištefan je j oblediel kol smirl.
»•Na neki način sle uporabili lisic Iri ure, kaj!« je Lynne neizprosno nadaljeval. »Ali ste morda peljali hčere v brlog Fing-Ho-ja? Hočete, da Vami ja* povem, kaj sile počenjali!«
Narlh ga je gledal breizraz.no kot norec.
»Dekletoma sile cbljubili, da ju popeljele na ples. Treba je bilo odstranili priče, da se ugrabilev izvrši. Sorodnik brez srca!
Toda poslušajte me, lopov: če se kaj pripeti dekletu, dokler je pod vašo streho, vam prisegam, da ne bosi e več videli, kakšne barve je denar, na katerega gradile vse upanje. Vašemu prijatelju, že vesle komu, pa povejte, 'da ga boim pohodil kot kačo. Govorim resno! Posvetil sem že marsikomu, tako- belim kot rumenim ljudem! Gorje, če se Ivanki skrivi las!«
»Vse skupaj je laž,« jo z a rj u l Narth. »Jaz nisem ničesar ve>del. Čemu mi ni Ivanka nič povedala? Kako naj bi pomagal Fing-IIo-ju ugrabiti laslno nečakinjo.'1«
»Kdo pa je obdolžil Fing-Tfoja?« ga je Lynne hitro zavrnil. '.Torej vi nekaj vesle o sl v ari!«
»Da... seveda... Kitajci...«
»Kitajci? Kdo pa Vam jo pravil o njih? Ha, ha, ujeli ste se, Stefan. Pazite, kaj delale! Fing-Ho je kupil za Judeževe groše Vašo dušo, za petdeset tisoč šterlimgov. Besede vam sicer ni potreba držali, toda kača ima druge mrano-sti. ida vas ne spusti več iz objema. Drugega vam nimam povedati!« in je odšel. Sredi vrla jc zaslišal javkajoči Nanthov glas. ki ga je klical, naj počaka.
Ko je bil že ob kraju stopnic, je slišal: »Nič, nič!... Ne boste ie poročili... sc raje odpovem bratrančevim milijon osni.,. Nič... vi pa zginite iz hiše. Raje naj umre! Raje vidim v hiši hudiča kot pa vas! Proč... proč...«
Clifford je čakal, da mu je zaprlo sapo, nato sc je vrnil in mu mirno rekel:
»Aha, torej ste govorili nocoj s Finig-Hojeim? Kaj vam je ponudil; da slišimo!«
Nartli ga je pogledal kot obseden. Zavrtel se je na peti in zbežal v strahu, da bi mu mladenič ne bral v duši.
(Dalje)