Št. 51.
V Ljubljani, petek dne 22. aprila 1910
Leto 1.
: Posamezne številke po 4 vinarje. : .JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob '/s6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 1'20; s pošto celoletno K 18"—, polletno K 9’—, četrtletno K 4-50, mesečno K 1'50. Za inozemstvo celoletno K 28’—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je v Miklošičevi ulici št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina pa upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača po določenem ceniku. Lastnik in glavni urednik Milan Plut. Odgovorni urednik Franjo Pirc. : Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Programi in zabave.
V Ljubljani je zelo mnogo društev z zelo mnogimi člani. Nekoč sem čital neko Statistiko, po kateri je bilo dokazano, da imajo ljubljanska društva okoli 90.000 članov. Ako se pomisli, da je prebivalcev le nekaj čez 40.000, potem je vsak prebivalec slavnega ljubljanskega mesta član najmanj dveh društev. Med onimi društvi pa menda niso bile naštete vse neštevilne bratovščine s svojimi neštevilnimi člani, iz česar bi dobili gotovo še večje številke, kar bi dokazovalo, da imamo pri nas smisel za društveno življenje, za organizacijo in disciplino. In to je gotovo znamenje našega napredka, kulture, izobrazbe in „volje do resnega dela".
Vrhunec vseh teh društev bi gotovo delala ljubljanska Čitalnica, ne le zaradi svoje častitljive starosti in zaradi velikega svojega pomena v naši preteklosti — saj je iz nje izšlo toliko sedaj samostojnih društev — ampak tudi zato, ker je Čitalnica zbirala v sebi vedno elito slov. inteligence in je še danes zbirališče t. zv. višje družbe.
Naravno bi bilo torej, da ima ta najvišja družba tudi najkrasnejše društvo, z najlepšo knjižnico in čitalnico, z najlepšimi programi in zabavami.
Kar se tiče knjižnice, mi ni znano, ali je, ali je ni. Čitalnica je dovolj čedna, prostori so lepi, red vzoren, časopisov dovolj; le med revijami bi bilo morda primerno, ko bi bilo več slovanskih revij, dočim bi se nepotrebne nemške opustile, zato naj bi bilo rajše par francoskih in esperantska. Na videz torej čitalnica ne izgleda slabo, prav dobro reprezentira — čitalničarje. Samo to jo kazi, da je prazna — in morda tudi v tem spominja na svoje društvenike. Vemo, da ima večina čitalničarjev, saj so to najboljši krogi, vse one časopise, knjige, revije etc. doma, zato jim ni treba hoditi v čitalnico. Da torej ne bo kake zamere, povemo kakor mislimo:
Ako je čitalnica prazna, je dvoje mogoče: ali imajo nje društveniki vse ono doma, kar jim nudi čitalnica in potem je čitalnica nepotrebna; ali pa društvenikom oni listi, knjige, revije niso potrebni in potem je čitalnica odveč. Izobrazba naših višjih krogov stoji danes gotovo visoko nad »Čitalnico", zato se ne čudimo, če je prazna. Zdi se nam, kakor stara lepa vaza: imamo jo za dekoracijo kje v svoji sobi, ampak ne rabimo je: je stara in častitljiva, zato je prazna.
Ne more biti torej več prvi in glavni namen ..Čitalnice", kakor je bil nekdaj: " se je v nji zbirala boljša družba, da je citala in se izobraževala. To je bilo včasih, zobrazba, čitanje itd. je sploh dolgočasna -•.glavn° je zabava. Torej, kakor je v dulce k ^aS'h nU(iiia čitalnica utile et ’ er je poleg časopisov in knjig nu-
dila tudi zabavo, ples itd., tako je stvar tudi sedaj, le, da vsled izobrazbe doma, izobrazba t. j. utile v čitalnici odpade in ostane samo še dulce t. j. zabava.
Nekoč sem jmel čast biti na taki zabavi ljubljanske Čitalnice. Dovolite, da ponovim ta spomin, ki mi je zelo neprijeten. Vrnil sem se bil od nekod v domovino in neka ljubezniva družina me je povabila seboj na večer. „Kak program je danes, kaka zabava?" — »Ne vemo, pravijo, da bo nekaj posebnega." Dvorana v „Nar. Domu" je bila še dovolj polna. Sama boljša družba. Nisem mislil, da so društveniki Čitalnice tako vneti za svoje večere. Sedeli smo pri mizah in pili pivo in vino. Začel se je program, začela se je zabava. Zagradili so oder z neko desko in za njo so se skrili štirje mladi gospodje. Pokazala se je glava izza deske in zaslišal se je mačji glas. Isto so storili vsi štirje drug za drugim, zopet in zopet. Mi smo se smejali, zabavali smo se. Nato so prinesli pregrnjeno mizo, nanjo se je vsedel človek, oblečen v žabo, skakal je po žabje in tudi regljal je po žabje. Smejali smo se in smo se zabavali. Potem je nekdo oponašal še razne druge živalske glasove, kakor se to včasih sliši v varietč, ali na kakem večeru, ki ga priredi kak „Bauchredner“, dovolite izraz: »Trebuhogovornik". Smejali smo se in smo se zabavali. Potem je prišlo še par dovtipov, med katerimi je bil edino eden posrečen, ker je bilo v njem vsaj malo umetnosti.
Tako se je zabavala ljubljanska družba anno domini 1904 ali 1905.
Jaz se nisem zabaval. Mislil sem si, kak lep program bi lahko napravila taka elita sama med seboj, kako bi se lahko res zabavala, ko bi bila česa zmožna. Kako bi lahko, recimo, mlade gospodične z gospodi zaigrali lepo enodejanko v slovenskem ali morda v kakem drugem slovanskem ev. v francoskem jeziku, malo opero bi lahko zapeli ob klavirju, k temu bi prišla, recimo šaljiva recitacija, deklamacija, morda kaka točka na klavirju, ki bi jo proizvajala gdč. xyova, morda kak solo- ali dvospev, ali karkoli. To bi morala biti zabava za to družbo, in ne program, ki bi ga komaj brez godrnjanja prenesel preprosti človek. Mislil sem takrat, da se z menoj vred mnogi drugi s programom ne strinjajo in da se omejimo vsi zato, da bi prikrili svojo zadrego. Držali smo se, kakor bi hoteli reči: naj bo enkrat, za iz*premembo. Zato sem takrat odpustil sebi in njim oni smeh in zabavo.
Toda zdelo se mi je značilno, da je kaj takega sploh mogoče, zdelo se mi je, da se ta družba ne zna zabavati.
Pred par dnevi je „Slov. Narod" zelo klaverno poročal o občnem zboru Čitalnice. Gotovo je bil občni zbor tako klavenr, kakor poročilo. Na plesu Čitalnice so nekoč plesali samo 3 pari. Trije pari v veliki razsvetljeni dvorani, polni palm in okrasja —
to je Čitalnica. Torej danes nitiv zabave ni več v Čitalnici! To se pravi, Čitalnica je živa slika naše višje družbe: je prazna, je brez koristi, brez zabave. Mi vemo, da so n. pr. mnogi udje Čitalnice delavni v drugih društvih, da torej ne čakajo na čitalnične prireditve in njene časopise.
O tem ne govorimo. Govorimo o duhu, ki je hotel živeti v Čitalnici in se je pokazal takov nezmožnega življenja, da je z njim vred Čitalnica umrla, kajti danes je Čitalnica društvo brez življenja.
Vpjašanje je, ali bi se ne dalo zapoditi iz Čitalnice morečega frakarskega duha, vliti v društvo novo življenje ter mu dati pomen v našem mestnem življenju? Spominjamo se, da smo čitali pred kratkih v čeških listih, da je praška »Meštanska Beseda", ki jevbila nekdaj na Češkem to, kar so pri nas Čitalnice, izpremenila svoja pravila, ter odprla svoje prostore najširšim slojem. Tudi drugod po slovenskih mestih so se zastarele čitalnice postavile na demokratično stališče ter so dale svoje prostore in knjižnice na razpolago za izobrazbo ljudstva.
Isto je bilo treba že zdavnaj storiti tudi v Ljubljani. Komu je potrebna praznv čitalnica, ki ima res nekaj časopisov in revij? Čemu časopisi in revije, ki jih nihče ne čita ? Kvečjemu kak akademik sedi včasih v čitalnici.
To je luksus. Ali bi ne bilo boljše dati knjižnico (če je sploh kakšna) in čitalnico javnost, da bi bila odprta vsem meščanskim vrstam? Ali bi ne bilo boljše jo opustiti, ev. jo izročiti kakemu prosvetnemu društvu? In kar se tiče zabav? Bilo bi popolnoma prav, ko bi t. zv. elita prirejala svoje večere in se primerno zabavala. Zoper to ne moremo imeti nič, ampak žalostno znamenje za to elito je, če nima smisla za društveno življenje. Mi znamo ceniti vrednost društvenega življenja in je prav, da se tudi v društvih življenje in dejo deli. Ako je torej elita hotela imeti Čitalnico zase, naj bi bila napravila v nji res društvo, ki ima svoj pomen. Sedaj pa se je pokazalo, da ta elita društva ne potrebuje, da ga ne more primerno oživiti, ali pa da sploh te elite ni. Ali torej Čitalnica elito sploh ne more zabavati ali pa je elita zabave nezmožna.
Vsako društvo mora imeti svoj pomen, drugače je boljše, da ga ni. Le poglejte, kako skušajo klerikalci iz vsakega najmanjšega društva napraviti kamen k svoji organizaciji. Vkljub vsej kulturni mizeriji, ki se plazi po takih društvih, hočejo jih vendar ohraniti in vliti vanje novega življenja. Mi pa, se mi zdi, da bolehamo na impotenci. In najbolj na nji boleha naša višja družba, ki svojega lastnega društva ne more oživiti tako, da bi se v njem zabavala.
To je znak dobe. Želeti bi bilo, da bi nove sile prinesle v staro Čitalnico novega življenja, dokler je še čas.
Iz slovenskih krajev.
Vrhnika.
Dvojni kruh. Silno skrbni so v resnici naši klerikalci in morda nikjer tako, kakor na Vrhniki. Boje se za svoje s kato-ličanstvom pobarvane ateistne duše, še bolj pa seveda za svoja sveta, neomadeževana telesa tako, da se jim moramo prav zares že čuditi. Iznajdljivi so do skrajne mere, kjer se gre za to, škoditi onemu, ki ne mara nositi rimskega komata, in ko bi še ne bil izumljen brezžični brzojav — stavim, da bi ga izumili vrhniški „čisti“ katoličani, če že ne za drugo, pa zato, da bi lažje poročali svoje »resnične" dopise raznim turškim listom. No, glejte, tolika je bila njih skrb za svoje življenje, da so se zbali »brezverskega" brivca in so si naročili katoliškega. Seveda — pri katoliškem so vsaj brez skrbi, dočim bi jim »brezverski" lahko porezal njih blagoslovljene glave. Sedaj pa je nastala v svetem taboru nova bojazen, nov strah! Večletni vrhniški pek, ki pa ni hotel plesati po klerikalnem taktu, se je včeraj preselil v Ljubljano, a na njegovo mesto je prišel še isti dan »homo novus", ki pa tudi ne diši preveč po katoliškem mazilu . . . Torej po njem, so dejali naši možakarji, liberalnega kruha ne bomo več jedli! In glej ga spaka — sklenili so, da se bo dobival odslej na Vrhniki dvojen kruh. Klerikalci se ne marajo zastrupiti s kruhom, ki se ga drži liberalizem, zato bodo jedli pristno katoliškega. Toda naj se varujejo, kajti prišel bo čas, ko tudi naše ljudstvo ne bo maralo več za klerikalni kruh, ki ga mora šiloma že stoletja sem zavživati, prišel bo čas — in ta ni več daleč — ko se bo slovensko ljudstvo uprlo klerikalnemu kruhu in tedaj, gospodje, se bomo smejali mi!
Radovljica.
Posojilnica za pogorelce na Brdu. Tukajšna posojilnica je na predlog g. predsednika dr. Janka Vilfana darovala za pogorelce na Brdu v občini Lancovo pri Radovljici znesek 1000 K, katere sta gg. Ivan Sartori in Franc Mrak že pretečeni pondeljek razdelila med ponesrečene. Posamezni so dobili 100 do 200 kron na roko, da si stem vsaj v prvi sili in potrebi pomagajo. G. dr.. Vilfanu kot predsedniku in vsem gg. odbornikom posojilnice v Radovljici pa izrekamo za velikodušni in obilni dar najprisrčnejšo zahvalo!
Mokronog.
Nepristranost liberalnega organa. Kakor kroži tajna vest, vladajo tudi pri nepristranskem liberalnem organu pristranosti in večkrat pozabi ta čut na svoje načelo: proti vsakomur in vsikdar z resnico na dan! Neki profesor ima v tem uredništvu izdatno besedo, obenem pa je svak mokronoškega župnika Bukovitza. Profesor in župnik pa sta se nekako tako dogovorila, da če pride na uredništvo kak dopis, ki bi
listek.
ARTUR SEVER.
ENA.
Roman.
[37]
Henrik je odšel naravnost v svoio sobo prižgal je svetilko m se hotel sleči toda’ naenkrat so ga premagale grozne misli kot še nikdar doslej . . . spomnil Se je vseh današnjih dogodkov, prizora z Marv sestanka z Eleonoro, presenečenja pod Rožnikom ... vse te slike in prizori so se vrstili pred njegovimi očmi . . .
Spomnil se je svoje žene; hotel je vprašati usmiljenko, zato je šel počasi proti spalnici, a začudil se je, ko je videl, da so Vrata zaklenjena; potrkal je, a nikdo se mu hi oglasil, to se mu je zdelo jako čudno; ako je že Mary zaspala, usmiljenka mora vendar bdeti; zato je šel poklicat služkinjo, *a mu je povedala, da je gospa že zvečer Vstala in sporazumno z zdravnikom odpora usmiljenko; potem se je pa zaklenila v svojo sobo in nič več je ni videla.
^ Neugodno so vplivale te besede na v*enrika, prestrašil se je, ker je bil prepri-da bi mogla Mary napraviti največjo ehtnost. Šel je zopet k spalnici in trkal... v °glasil se ni nikdo ... to se mu je zdelo e bolj sumljivo; ker se na njegovo trkanje
Mary ni odzvala, je sklenil, da s silo udre vrata. Mučil se je precej dolgo časa, vrata so bila močna in ključavnica trdna ... ali nazadnje je vendar odjenjala . . . močan pritisk . . . pok in vrata so se na stežaj odprla . . .
V tem trenotku pa je Henrik divje zakričal in odskočil nazaj ... iz odprte sobe se je valil plin, ki ga je hotel zadušiti . . . Henrik je hitro planil v predsobi k oknu in ga odprl, nato je zagrabil brisačo, pomočil jo v vodo, ovil si jo okoli ust in nosu, planil v spalnico in bliskovito hitro odprl vsa okna ... Ko se je plin že razširil na vse strani, je odvil brisačo in pogledal naokoli, a v temi ni zapazil ničesar. Ko je prižgal svetilko, je videl, da so bile vse cevi odprte. In ko se je ozrl zopet naokoli zapazil je na divanu Mary . . .
Skočil je k nji in jo prijel za roko... bila je mrzla . . . trda . . . potipal je žilo, Srce, a mirno je bilo, ni več utripalo . . .
Mary je bila mrtva!
Mirno je stal Kovač ob divanu in gledal je na njeno truplo ...
Napol zaprte oči so se ozirale vanj... sineleS° krčevito stisnjene, ustnice po-
^ b*ePrjk se je vprašal:
»Zakaj je storila to?"
Ali je on kriv njene smrti? Ali jo je on privedel do tega koraka!
Ne, on ne!
Njena slabost, njena ponižnost ni imela moči, da bi prenesla najmanjši udarec usode . . . prva nesreča, prvo spoznanje je zlomilo njeno duševno moč in tiralo jo je v obup!
In ali ima tako slabotno bitje pravico do življenja? Ali sme živeti tako slabotno bitje danes, ko se bojuje na vse strani nečloveški boj za obstanek ... Ali naj slabotnejši ovirajo korak junaku ... ne in ne!
Kdor nima moči, kdor nima poguma, da bi živel, da bi se bojeval, ta naj se umakne iz poti življenja sam, ako se ne umakne, dohite ga ti drugi, močnejši, ki ga podero na tla, ki stopajo preko trupel omahljivcev in slabotnežev naprej do svojega cilja ...
Henrik je gledal na mrtvo Mary . . . a niti na misel mu ni prišlo, da bi v nji gledal žrtev svojega početja. Umakniti se je morala po čisto naravnih zakonih . . . ako je umrla ... ali pa, ako bi odšla zavedno od njega — to je že nazadnje vseeno . . . umaknila se mu je . . . in njegov korak gre lahko ponosno in neovirano naprej ...
In ako je ta zakon zahteval žrtve, ki je sedaj ležala pred njim mirno in nepremakljivo . . . kdo je temu kriv . . .
Svoji bodočnosti, svoji sreči, svoji umetnosti mora žrtvovati vse . . . in ako stopa njegov korak tudi po grobovih . . . nič zato!
Henrik se je sklonil k nji, zatisnil j je oči, poljubil njene osinele ustne, nato pa je odšel iz sobe in uredil vse potrebno, poslal je po komisijo ...
Ko je prišel komisar z zdravnikom, jima je Henrik povedal vse popolnoma mirno, kar se je zgodilo . . . Komisija je takoj odredila, da naj se truplo prenese v mrtvašnico . . .
Kot da bi se ne zgodilo ničesar, je stal Henrik, ko so položili truplo v krsto, stopil je še enkrat bliže . . . pogledal . . . a njegov pogled je bil miren, niti ena mišica ni strepetala na njegovem obrazu . . . Krsto so odnesli . . .
Stopil je k oknu in videl, kako so jo spodaj položili v voz, ki se je odpeljal počasi naprej . . .
In Henriku se je zdelo, da se je za vedno poslovilo od njega ono malenkostno, idilično življenje . . . nova pota se odpirajo pred njim, novi cilji se blešče v daljini ....
Med tem se je zdanilo . . . lepo jutro se je porodilo . . . Zlato solnce je pošiljalo izza gora svoje prve žarke . . . jutranji zrak svež in opojen, se je širil naokoli.
Henrik pa je udihaval ta zrak s polnimi prsi in oči so se mu odprle in gledal je tja v širni svet!
(Dalje.)
bil naperjen proti župniku, naj bi romal v koš. Župnik je prosil profesorja, ta je pa obljubil. In res se tako godi do danes, uredništvo pa misli, da o tem nihče nič ne ve. To so resnična dejstva, ki jih nihče ne more ovreči.
Tržaško pismo.
Trst, 21. aprila. „Narodna delavska organizacija". — Volitev v okrajno bolniško blagajno. — Socialisti in Pagninijanci. —
„Manndl, steh’ auf“.
Gospod urednik! V eni zadnjih številk me je neki Vaš tržaški dopisnik podregal, da naj se pobrigam za tukajšno »Narodno delavsko organizacijo". Bože moj, vse naenkrat je nemogoče, počasi pa pride vse lepo na vrsto. Hitrica ni dobra, je rekel polž, ko je sedem let lezel čez plot in se je z vrha prekopicnil na tla.
Torej „Narodna delavska organizacija ?“
Hm, njen predsednik je bolan, in govoriti o N. D. O., ne da bi človek omenjal predsednika, je težko, zlasti, ker nočem posnemati »Surovinca", ki piše o ljudeh, kateri se ne morejo braniti. Ker vem, da tudi pri N. D. O. ni vse tako, kakor bi moralo biti, kar tudi zasluži grajo, pa nočem, da bi se mi mogla očiiati zahrbtnost, počakam rajši dotlej, da bom mogel tudi z grajo na dan. Torej za danes nič graje.
N. D. O. se v zadnjem času, kakor je razvideti iz shodov, ki jih prireja, prav živo zanima za volitve v okrajno bolniško blagajno. In prav je tako. Pod sedanjo soci-alnodemokratično in prejšno kamoristično upravo je bil slovenski delavec edino le molzna kravica, katero je prej vlekla za vime kamora, sedaj pa rdečkarija. Slovenec niti pod prejšno, niti pod sedanjo upravo ni nimel druge pravice, kakor pravico plačevanja, dočim so se nam pri izplačevanju odpor delale največje sitnosti in ovire, lovenski delavec ni bil nikdar dovolj bolan, da bi dobil podporo, poleg tega pa so ga še zmerjali s „ščavom“, ali pa mu mazali pod nos »narodnjaštvo11 in razne Rybafe, Mandiče itd., češ, da naj gre k njim po podporo. Slovenski delavec pa je lepo molčal in plačeval.
Tei pasji ponižnosti in potrpežljivosti je treba'storiti konec. Zato tudi odobrava samostojni nastop N. D. O. pri teh volitvah vsak pametno misleč človek, zato bi moral to akcijo podpirati vsak tržaški Slovenec. Toda temu ni tako, kar je zlasti razvidno iz »Edinosti", ki, ne vem, ali po migljaju od zgorej, ali po svoji lastni precej zaplan-kani pameti, dosledno molči o teh volitvah in priobčuje edino le tozadevne dopise od N. D. O., kar vselej točno pripomni, da bi je le kak breznarodni rdečkar ne obtožil strahovite pregrehe, da je v kaki zvezi z N. D. O.
Socialnim demokratom bo pri teh volitvah precej hudo predla, kajti Pagnini dela s polno paro in to tem lažje, ker ima za seboj vse, kar italijansko čuti v Trstu. Seveda pa so socialni demokrati računali stem, da bo slovensko delavstvo lepo molčalo in volilo — ž njimi. Če pride do poloma za socialne demokrate, se bo to zgodilo prav zato, ker bodo slovenski delavci nastopili samostojno, in res privoščiti je treba socialnim demokratom ta polom, da bodo enkrat uvideli, da so v Trstu dogo-spodarili.
Ako se vprašamo, ali se razmere za slovensko delavstvo kaj izpremene vsled tega, lahko odgovorimo: čisto niči Je pač vseeno: hlače ali brageše. Hudič je hudič, če ga krstiš za Luciferja ali pa za Belcebuba. Da so socialni demokrati, posebno pa še tržaški s svojo breznarodno, pa vendar italijansko barvo, saj so prav posebni prijatelji naših blaženih regnikolov, ravno taki sovražniki slovenskega delavca, kakor odkrito italijanski Pagninijanci, ve vsak, in ne vem, zakaj naj bi slovenski delavec bil tisti, ki naj bi držal svoj hrbet enim ali drugim, da bi tolkli po njem! Sicer pa, če socialni demokrati tako zelo potrebujejo slovenske podpore, naj se pa obrnejo na pravi naslov. Saj menda vedo ravno tako dobro, kakor vsak drug Tržačan, da ima N. D. O. svoj prostor v ulici Lavatrio št. 1. Jaz ne vem, kako mislijo v N. D. O. o tem, ali če hočejo socialni demokrati izvedeti,’ naj pa vprašajo.
Da govorim še nadalje o N. D. O. Kakor se meni zdi, ne vem pa, ali to mnenje popolnoma odgovarja v resnici, N. D. O. v gotovih tržaških krogih ni ravno preveč priljubljena. Spominjam se, da je bilo tedaj, ko smo ustanavljali N. D. O. v Trstu, prav v teh krogih velikansko navdušenje zanjo. Seveda mislila je tedaj ta gospoda tako-le: Okolica je itak naša. Okoličan je sicer velik zabavljač, nobena stvar mu ni všeč, kriči, vpije in kritizira, toda vse to lepo na tihem, v gostilni, kadar ima pred seboj vrč »domačega*. Je pa toliko dresiran, saj vodijo iz Trsta, prej iz ulice S. Francesco, sedaj pa s trga della Caserma in drugih lepih prostorov, kjer stane vsaka beseda groš, že tako močne vrvice v okolico, da se ne potrgajo tako hitro, da je treba pritisniti le na ta ali oni gumb, in okolica vstaja, kakor tista otroška igrača, ki ji pravi Nemec: »Manndl steh’ auf, in kriči živio ta in živio oni.	(Konec.)
Slovanski Jug.
Fran Supilo. Škoda je velika, da se je ta mož, katerega velike politične zmožnosti so dosti znane, oddaljil od hrvatsko-srbske koalicije. On je to storil, ker se ni strinjal s paktom, ki ga je koalicija sklenila s Khuenom, četudi je jasno, da je ta pakt bil absolutno potreben, ker koalicija je morala osloboditi ’ Hrvatsko absolutističnega Rauchovega režima. G. Supilo se ni strinjal v tem vprašanju s koalicijo in je iz nje izstopil, kar je velika škoda, a še večja škoda je, da on sedaj tako strastno napada svoje dovčerajšnje tovariše. Ti napadi bi mogli odpasti, ker končno g. Supilo gotovo tudi sam veruje, da je koalicija sklenila pakt v najboljšem namenu, četudi ga on ne odobrava. Za to ne razumemo onih strastnih napadov g. Supila, od katerega se kaj takega ne bi moglo pričakovati.
t Polkovnik Mašin. Brzojavko v predvčerajšnji številki našega lista o smrti srbskega generalštabnega polkovnika moramo malo popraviti. V brzojavki je namreč bilo rečeno, da je bil pok. polkovnik Mašin poslanec v narodni skupščini in da je bil kot tak član staroradikalnega kluba. To je bila slučajna pomota, ki je prišla v vse avstro-ogrsko časopisje. Mi jo prvi popravljamo, ker nam je dobro znano, da pok. polkovnik Mašin ni bil politik, še manje pa poslanec; to je neki drugi upokojeni višji častnik, ki je tudi znan iz znane junijske revolucije leta 1903. Urednik brzojavov, ki ne pozna razmer na Balkanu, tega ni vedel in za to je tudi »Jutro“ prineslo napačno vest. — Pok. polkovnik Mašin je bil mož velike inteligence in je vžival glas najboljšega srbskega generalštabnega častnika. Bil je upokojen ko je bil načelnik glavnega generalštaba in sicer za to, da se omogoči obnovitev diplomatičnih odnošajev med Srbijo in Anglijo. V času konflikta med Srbijo in Avstro-Ogrsko — je*bil četudi v pokoju — zelo aktiven in desna roka tedanjemu bolehnemu načelniku generalnega štaba generalu Putniku in za to mu ostane, posebno v srbski vojski, časten spomin.
Arnavtsko gibanje. O arnavtskem gibanju se razširjajo v našem časopisju pretirana poročila. Govori se še vedno o uporu Arnavtov, četudi je splošni arnavtski upor že udušen in se samo še nekateri kraji na svojo pest ustavljajo turški vojski. Splošni upor je bil končan takrat, ko so se udali arnavtski voditelji in to, kar se sedaj dogaja okolu Prištine, so samo demonstracije, v drugačni obliki seveda, kot pri nas. Posebne pozornosti te lokalne demonstracije ne zaslužijo in oni naročnik našega lista, ki nas je v pismu interpeliral radi dopisa iz Skoplja, v katerem se govori o arnavtskem uporu v perfektu, ko drugi listi prinašajo še dalje poročila o uporu, nam je delal krivico. Nas take interpelacije veselijo, ker tudi sami želimo, da čitatelji zahtevajo v posameznih slučajih pojasnila in za to tudi pojasnjujemo ta slučaj. Dotični dopis iz Skoplja je pisal naš glavni urednik, ki se je na licu mesta dobro obvestil o arnavtskem gibanju in je za to tudi pisal, da je arnavtski upor udušen, kar seveda še ne pomeni, da je nastal okolu Prištine idilični mir kot vlada v Ljubljani, ker Arnavti so taki ljudje, da vedno več ali manj rogovilijo, posebno ako so podpihovani v to kot ravno sedaj. Ali resno se to sedaj ne more več jemati, ker voditelji so se udali, a neorganizovani lokalni nemiri se ne morejo imenovati upor in listi, ki še vedno pišejo o arnavtskem uporu, delajo to iz nevednosti ali pa iz želje za senzacijami.
Splošni pregled.
Iz Rusije.
Iz Petrograda javljajo, da je policija prišla na sled zelo razširjeni vojaški revolucionarni organizaciji. Iz tega je razvidno, da je Rusija polna raznih družb, katerih člani se rekrutirajo iz vseh družabnih slojev, ker je nezadovoljstvo z državno upravo splošno. V državah s pravično upravo ni revolucijonarjev, ali tam kjer državne oblast-nije ne spoštujejo človeških in narodnih pravic državljanov, se vedno najde ljudi, ki so pripravljeni izvojevati si te pravice s skrajnimi sredstvi. Taka država je Rusija, kar se mora s slovanskega stališča globoko obžalovati, ker take razmere slabijo moč Rusije in potemtakem Slovanstva sploh.
Angleški proračun.
Končno so postale razmere v angleški poslanski zbornici take, da je osigurano sprejetje proračuna v najkrajšem času. Zbornica lordov je sicer zelo nasprotna sedanji vladi in ona bi mogla delati sitnosti, ali storila tega ne bo, ker ve, da bi potem morala biti poslanska zbornica zopet razpuščena in tega lordi nočejo provocirati. Sicer so pa odnošaji med obema zbornicama zelo napeti in borba med njima bo trpela toliko časa, dokler se zbornica lordov, kot nemoderna in popolnoma nepotrebna institucija ■ — ne odpravi.
Razmere na Portugalskem.
Te razmere res niso prijetne. Zakonov na Portugalskem ne respektira nobena vlada in odtod večne krize in večni boji med vlado in opozicijo. Korupcija je v celi državni upravi taka kot v malo kateri drugi državi in najžalostejše pri vsem tem je to, da se opozicija nikdar ne bori proti vladi radi korupcije same, nego samo za to, da bi ona prišla na vlado in da bi potem ona upravljala z državno iniovino — korist svojih privržencev. V takih razmerah je več kot naravno, da parlament ne more mirno delovati in tudi njegovo sedanje zasedanje je, kot po navadi, zelo burno.
Dnevne vesti.
„Hofrichterijada“ in naša nepristranska justica. Na opetovana vprašanja od raznih strani, stavljena na „Jutro", zakaj mi o slučaju poskušenega umora s strupenimi krogljicami v Logatcu ničesar ne poročamo, smo v interesu lista primorani pojasniti razloge našega molčanja tako: Ko je prišla prva vest o tem slučaju na dan, se nam je od neke strani, kateri je ta zadeva znana, poročalo, da dobi tudi »Jutro" tozadevno poročilo. Z ozirom na to, da se časopisje v tek sodne preiskave pravzaprav ne sme vmešavati, se nam je to obvestilo malo čudno zdelo, a ker smo obljubo prejeli od strani, ki gotovo bolje ve, kako mi, kaj se sme in ne sme, smo bili pripravljeni na sprejem poročil. Biležili smo slučaj le kratko, kolikor je bilo za prvo vest neobhodno potrebno. Potem smo pa čakali in čakali, preteklo je teden dni, in še čakamo. A kar zastrmeli smo, ko sta prinesla oba dnevnika tozadevna poročila, katerim se je na prvi pogled poznalo, da prihajajo naravnost iz pisarne ali policijskega šefa, ali preiskovalnega sodnika. Ta poročila pa so imela na sebi obenem tudi očividen znak osebnega maščevanja in škodoželjnosti nasproti »Jutru". Ugibali smo, od kod to maščevanje. Kar po pravici povemo, imeli smo sprva na sumu policijskega svetnika Lavterja, o katerem vemo, da nam ni naklonjen. Že smo mislili gospodu Lavterju na primeren način naše priznanje, ko nas je nek našemu listu naklonjen gospod opozoril na drug še boljši sled. Sklenili smo, prepričati se o izvirnosti te sledi; a ob enem pa smo tudi sklenili, da o tej zadevi kratko malo ničesar ne poročamo. Smo namreč odločni nasprotniki prepisovanja iz listov ljubeznjivih »kolegov". Včeraj pa smo dobili nepobiten dokaz o nepristranosti naše justice — prišli smo na pravo sled. Oba dnevnika namreč prinašata zopetno poročilo o slučaju Logatec. To pot se zajec ni več skrival za grmom, ampak v včerajšnjih poročilih stoji črno na belem: »Preiskovalni sodnik g. dr. Mirko pl. Grasselli nas je naprosil, da objavimo ta-le oklic" itd. Torej g. pl. Grasselli kot preiskovalni sodnik je tisti, ki je iz justične palače vsa ta poročila razposlal v svet. Ali je tako razbobnanje v prvem stadiju preiskave namenu primerno ali ne, tega ne bomo raziskovali. Vzemimo pa slučaj, da je, in da se želi celo stvar spraviti v čim najširšo javnost. Za to so listi, na razpolago. Ali zdaj pa pride vprašanje: Ce se je tu zastopal princip, da se slučaj spravi v javnost potom dnevnikov, zakaj je naša justica ta svoj sklep izvedla le enostransko? Ali ji je morda »Jutro" znano le tedaj, kadar ga preganja z zaplembami? Alije pa g. pl. Grasseli v tem slučaju pozabil, da ni le član tiste frakarije, kateri je »Jutro" trn v očeh, marveč, da je tudi preiskovalni sodnik, kot tak oficijelna oseba, ki mora v takih slučajih pustiti vse svoje zasebne občutke doma ? Njegov nastop v slučaju »Hofrichterijade" Logatec je tak, da nam kar vsiljuje vtisk, da se je privatni g. Grasselli hotel ravno v tem slučaju maščevati nad »Jutrom" kot preiskovalni sodnik. Dobro! Mi vzamemo to na znanje in se bomo v bodoče po tem vtisku ravnali. Danes meni, jutri tebi g. pl. Grasselli! Vi dobro veste, da izhaja tudi dnevnik »Jutro", in če res zasledujete le namen, da zadeva Logatec pride^ v najširši javnosti v vednost, potem ste baš ta svoj namen namenoma zagrešili s tem, da ste z istimi poročili, katere pošiljate v Knaflovo in Kopitarjevo ulico, nalašč prezrli »Jutro". Naj naši čitatelji sami sodijo o nepristranosti g. Grassellija kot preiskovalnega sodnika. »Jutro" bo svojo sodbo izreklo, ko bo predsedni-štvo deželnega sodišča vprašalo, kako in od kod prihajajo obtožnice le v nekatera uredništva že dva dni pred glavno razpravo itd. Glede vprašanja pa, ali se smejo slučaji, ki so še v preiskavi, razobešati na veliki zvon javnosti, predložimo na naslov naše justice sledeče zakonite določbe iz kazenskega zakonika:
§ 277. 4. Wer einen Anklagebcschluss, iiber welchen die gerichtliche. Verliandlung bevor-steht, oder eine Anklageschrift, ehe die An-klage in der Hauptverhandlung entvvickelt worden ist; wer den Inliait der im Laufe einer strafgericht-lichen Untersuchung zu den Acten gebrachten B e -
weisurkunden oder Aussagen von Beschul-digten, Zeugen oder Sach ver s t a n d igen vor Beendigung der Untersuchung, und bevor davon in der naupverhandlung Gebrauch gemacht worden ist, durch den Druck veroffentlicht, macht sich eines Vergehensschuldig und ist mit einer Geld-strafe von fUnfzig bis fiinfhundert Gulden zu bele-8cn0 (Alt VII des Ges. v. 17. Dez. 1862 Nr. 8 R.
(j. D. I. lOOO.)
5. Wer sich aus Anlass einer noch im Zuge befindlichen Strafverhandlung in Druckschriften Er-Orterungen ti b e r die K raft der B e w e i s -m i 11 e 1, die Aufstellung von Vermutungen iiber den Ausgang der Verliandlung oder En t st el 1 u n g e n der Ergebnisse des Prozesses erlaubt, welche auf die Offentliclie Meinung einen dem Ausspruche des Ge-richtes vorgreifenden Einfluss zu nehmen gecignet sind, macht sich eines Vergehens schuldig und ist zu Arrest von einem bis zu drei Monaten zu verur-teilen. (Art VIII d Ges. v. 17. Dec. 1862, Nr. 8 R. -G. B. f. 1863.)
Ali je ravno g. pl. Grasselli in ravno v tem slučaju izvzet iz pravila: enaka pravica za vse — in zakaj se n. pr. slučaj umora na Begunjšici ni istotako že med preiskavo razbobnal v svet, na ta vprašanja bi mi radi imeli točen odgovor!
Kar so iskali, to so dobili. Opozorili smo ravnateljstvo ljubljanske realke na slučaj, ko so realci z buršovskimi čepicami na javni cesti napadli mirnega Slovenca. Apelirali smo, da ravnateljstvo dijakom prepove nositi izzivajoče buršev-ske čepice. A kaj so storili! Čujemo, da so nemški profesorji nalašč nahujskali dijaške, naj le še dalje izzivajo s čepicami. Če je to res, ne vemo. Vemo pa, da sta sinoči dva taka »burša" iz realke iskala po Zvezdi kak „karambol“ s Slovenci. Ko srečata dva mirno se sprehajajoča Slovenca, sta se zaletela ob nju ter se jim izzivajoče rogala. Nekaj besed semtertje in konec? Oni, ki je bil najbolj predrzen je dobil take »gorke", da je videl vse zvezde in najbrže še Halleyev komet. Ker se šolske oblasti same nič ne brigajo, naj nam vsaj odgovore, ali res ne preostaja druga remedura, kakor Jaka — kura?
Škandal, kako ravnajo s slovanskimi delavci! Prijatelj našega lista nam poroča: Vnanji slovanski delavci naše slovenske Ljubljane ne morejo imeti v najboljšem spominu. Pri delih na Grubarjevem prekopu jim nemški čifuti takorekoč naravnost slačijo kožo iz telesa, zato jim dajo le sramotno plačo. Če je slabo vreme jih postavijo na dež, ne plačajo jih nič, in prav nič se ne brigajo, ali imajo od česa živeti, ali ne. Reveži se po mestu potikajo, ali pa beračijo okoli kmetov, in tako čakajo zopet na boljše vreme in — čase. Največ pa jih potegne zopet po svetu, drugi za njimi pridejo in se nasedejo vabilu podjetja, ravnotako, kakor prvi. Pa tudi druga podjetja niso veliko boljša. Naravnost nečuven škandal pa se je dogodil te dni v c. kr. tobačni tovarni. Tu zidajo neko novo zgradbo. Če se ne motim, je to zgradbo prevzelo podjetje Zupančič. V nedeljo so poklicali (brzojavno) kakih 40—50 slovaških delavcev. Prišli so v Ljualjano že v pon-deljek ter se takoj priglasili za nastop dela. Toda nek inžener, ali kaj je, jih ni sprejel, ampak kratkomalo zapodil, češ, da takih umazancev ne potrebuje. Reveži tu sem v Ljubljano zapeljani, so se pritožili, a med tem pa čakajo, stradajo, leže kar po cesti, nekateri .bi radi odšli domov, pa nimajo denarja za vožnjo. Ni čuda, če na vse pre-tege kolnejo to .. . »Lubijano". — Op. ured. Tembolj čudno pa je, da imamo v Ljubljani toliko obrtnih in drugih oblasti, pa so za take vnebovpijoče škandale, ki so v nečast in sramoto celi Ljubljani, gluhi in slepi. Bo pač treba pošteno zarogoviliti.
Predavanje v Jakopičevem paviljonu priobčimo jutri.
Lepe reči iz Gruberjevega prekopa. Iz Gruberjevega prekopa prihajajo vedno lepše reči na dan. Včeraj opoldne so raz-streljavali strugo. Posebni pazniki z rdečo zastavico stražijo, da kdo ne pride preblizo. Ko je nek delavec hotel še pred strelom iti svojo pot naprej, ga je oni paznik s tako silo udaril po glavi z drogom zastavice, da se je drog prelomil. Pa to mu še ni bilo zadosti. Zgrabil je za kamen ter ga še enkrat s kamnom lopnil že preko itak krvaveče lobanje. Obrtne oblasti in g. državni pravdnik, ne maramo Vas spravljati v zadrego. Napišemo pa: Teh razmer ob Gruberjevem prekopu mora biti konec.
Gostilničar ubil vojaka. O tej naši včerajšnji notici smo prejeli natančno poročilo, katerega priobčimo jutri. Konštatu-jemo že danes, da sojia podlagi tega poročila govorice o g. Štajnerju popolnoma neosnovane. Dotični vojak ni umrl.
Skup sta zadela včeraj popoldne na Sv. Petra cesti neki izvošček in neki kolesar (baje pleskarski vajenec).^ Kolesar je privozil po Škofji ulici misleč, da bo prehitel izvoščka, ki je privozil po Sv. Petra cesti. Dosegel je pa ravno nasprotno. Konj ga je podrl na tla. K sreči je med padcem nekoliko skočil na stran ter se ni posebno poškodoval. Zato pa je bilo kolo popolnoma strto. Kriva tega karambola sta oba. Izvošček je naložil kolesarja in strto kolo na voz, kako sta se pa nadalje pobotala, nam ni znano.
Po svinjini se mu je zahotelo. Neki gostilničarki v Sp. Šiški je bilo v sredo po
noči ukradeno svinjsko pleče, gnat, 1 kg suhe slanine in nekaj klobas. Tat si je privoščil tudi požirek brinovčka; vzel ga je iz polne literske steklenice četrt litra, drugo ie pa pustil. — Pri vsem tem torej še pre-Cei pošten tat.
Tudi mlekarski voziček že ni več varen pred uzmoviči. Služkinji Apoloniji Barličevi iz Pod Utika vsaj se je pripetilo, <|a ji je na Kongresnem trgu nekdo odpeljal voziček, vreden 22 K.
Okraden hlapec. Hlapcu Francetu Golobu so bili ukradeni novi čevlji na zadrgo. Pravi, da je dal zarije 13 K.
Jud psuje slovensko delavstvo. O znanem judu Gotzelju, prodajalcu storjenih oblek na Starem trgu, prihajajo pritožbe, da psuje slovenske delavce z „Windisches G’sindel“. Naj se nam vsak slučaj prijavi, potem šele izpregovorimo bolj — razločno.
Divjaki. Včeraj ponoči so neznani zlikovci vrgli dve klopi stoječi ob vodometu v tivolskem parku v vodo. To so bili gotovo kaki nemški kulturonosci, ker ne moremo verovati, da bi se med Slovenci našli taki divjaki; kaj takega so zmožni samo naši zdivjani Nemci, ki od prevelike svoje kulture kar divjajo.
Društvene vesti.
Predavanje društva „Pravnlk“. Danes v petek ob 6. uri zvečer bo predavanje v justični palači (razpravna dvorana štev. 123). Predaval bo g. dr. Metod Dolenc, c. kr. okrajni sodnik pri nadsodišču v Gradcu, o predmetu: „Lajik, kakor kazenski sodnik v Avstriji". Povabljeni so p. n. društveniki in vsi, ki se za stvar zanimajo.
Akadem. teh. društvo „Tabor“ v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor v so-koto dne 23. aprila ob 8. uri zvečer v dru-štvejiih prostorih s sledečim sporedom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo o upravni dobi. 3. Poročilo eksekutive. 4. Proračun. 5. Nadomestne volitve. 6. Slučajnosti.
Dramatično društvo v Mariboru. Zabavni večer, ki je bil napovedan na 4. majnika se vrši že jutri 23. aprila t. 1. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani, na kar slavno občinstvo še enkrat opozarjamo. Ker se letos naše vrle diletantke in diletanti res delovali z redko in neumorno požrtvovalnostjo, gotovo zaslužijo, da slavno občinstvo poseti ta večer, ki se priredi v čast tem našim neutrudljivim narodnim delavcem.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
Velikanske povodnji v Srbiji.
(Brzojavi posebnih dopisnikov .Jutra*.)
. Belgrad, 21. aprila. Polja v preplavljenih krajih od Kragujevca do Lapova so popolnoma opustošena; škoda iznaša več milijonov. Mesto Kragujevac je skoraj celo pod vodo; pod vodo je vojno-tehnični zavod, vojašnice, okrožno načelništvo. Mostovi so zrušeni. Vojaštvo rešuje z redko energijo in požrtvovalnostjo, kar se da rešiti.
Belgrad, 21. aprila. Naknadno javljajo o velikanskih povodnjih iz cele Srbije. Preplavljena so mesta: Čačak, Užice, Požega, Čuprija, Kruševac itd. Bati se je še večjih poplav reke Morave. Obupanje ljudstva nepopisno. Vlada priskoči ponesrečenim na pomoč z velikimi podporami, a mnogo se pričakuje tudi iz privatne inicijative. Državni zbor.
Dunaj, 21. aprila. Danes se je nadaljevalo v državnem zboru drugo branje vladne predloge glede službene pragmatike biia^h'11 uradn*ov. Tozadevna razprava je ip rianf2 vsakih zanimivosti. Oglasil pa se
Toš« osS1 rLslernberiM:i si ic prr
sr,ai ^eNrs?s°"at
dalmatinskih£« jfgo-
voril danes dalmatinski	ti	^
L	7, "	. Poslanec Ivčevič, ki
SC ■ 1 r nih p7nino nuJn0 izvršitev projektiranih zelezmških pr0g in izrazil nado
da bo vsa zbornica njegovo prošnjo — priznati predlogu nujnost - podpiralJa in |la. sovala za predlog. Koncem seje se ie nri-tožil pri predsedniku poslanec Wolf radi nastopa in besedi poslanca grofa Stern-berga, in je ob enem izjavil, da bi po predpisih nemških bursevskih društev prav-zaprav moral pozvati Sternberga radi njegovih besedi na dvoboj. Ker pa se odreka Sternbergu satisfakcija, predlaga, da ima rediteljski odsek izreči radi njegovega nastopa grajo. Predsednik odredi, da se na Podlagi § 17. poslovnika zabeleži v zapis-niku naknadno grajanje grofa Sternberga. ~~~ Ob 7. uri se zborovanje prekine, m se n*daljuje jutri.
Glasovanje o Vukovičevem nujnem predlogu.
,K Dunaj, 21. aprila. Jutri se glasuje v °rnici o nujnem predlogu dalmatinskega n^nca Vukoviča, zadevajočega gradbo ku nskih železnic. Za gotovo se priča-Preri se sPrejme točka, zadevajoča tožbo d razsodiščem.
Zborovanja odsekov.
seia ^>unaJ> 21. aprila. Danes se je vršila J načelnikov odsekov. Razpravljali so na-
dalje proračunski, finančni in socijalno-zavarovalni odsek. V proračunskem odseku so zahtevali laški poslanci, naj se takoj razpravlja o predlogi glede laške pravne fakultete; dr. Šušteršič se protivi temu predlogu, dočim predloga socijalnidemokratski poslanec Seitz, naj se ta zadeva odstopi šolskemu odseku. Po daljšem razpravljanju se ne doseže nikakoršnega sporazumljenja. — Poleg tega so zborovali še davčni odsek glede zemljiškega davka in vojaški odsek pod predsedstvom poslanca Pogačnika o predlogu glede podpore onim vojakom, ki si nakopljejo pri vojakih delonezmožnost. Pri tem zbotovanju je bil navzoč tudi domobranski minister eksc. Georgi. V pravnem odseku se je razpravljalo na predlog dr. Nitscheja glede zakona, zadevajočega ureditev razmerja sodnih praktikantov, odnosno odvetniških kandidatov, ki praktici-pri sodiščih.
Savez Južnih Slavena se posvetuje o dr. Šusteršičevih predlogih.
Dunaj, 21. aprila. Danes popoldne se je posvetoval posebni odsek „Zaveze Južnih Slavena“ nad dve uri o tem, kako stališče naj zavzema proti predlogom, ki jih je stavil dr. Šušteršič. Ob polu 7. uri, tik pred razpravo o nujnem predlogu dalmatinskega poslanca Vukoviča se je razpravljanje prekinilo. Posamezni sklepi se niso sporočili, ker se varuje glede njih najstrožja tajnost. Vendar pa se ve toliko, da mora pasti jutri popoldne odločitev, ker si je pridržal dr. Šušteršič do tedaj končno odločitev. Ako ne pride do nobenega sporazumljenja, nastopi med Jugoslovani razdor in dr. Šušteršič ter dvorni svetnik Ploj bodeta s svojimi pristaši osnovala posebne klube. Tem klubom se bodo pridružili tudi nekateri Hrvatje.
Novi člani gosposke zbornice.
Dunaj, 21. aprija. Članom gosposke zbornice so imenovani Fldmll. Albory, in-dustrijec Welhler in znani češki tovarnar Seifert.
Engagement sester Blažek.
Praga, 21. aprila. Neki pariški pan-optikum si je pridobil Rozo Blažek, njenega otroka in otrokovega očeta inpresarija Ha-onbuča, ki je bil prej mesarski pomočnik za se. Rodbina bo dobivala mesečno 1500 frankov poleg prostega živeža in stanovanja. Novorojenček je popolnoma zdrav in vaga 370 kg.
Roosevelt v Parizu.
Pariz, 21. aprila. Nekdajni predsednik Roosevelt je dospel danes z ekspresnim vlakom semkaj. Na vzhodnem kolodvoru so ga pozdravili oficijelni krogi. Ker je do-šel zgodaj zjutraj, se na kolodvoru ni zbrala večja množica občinstva k sprejemu.
Roosevelt v Berlinu.
Berlin, 21. aprila. Roosevelt pride v Berlin dne 19. maja in ostane tam do 22. maja. Kot gost cesarja Viljema bo stanoval v kraljevi palači. Amerikanski poslanik Tihll priredi Rooseveltu na čast večji dine in je cesar Viljem že obljubil, da se dineja udeleži.
Praznovanje prvega majnika prepovedano.
Hala na Sali, 21. aprila. Socialnodemokratska organizacija je vložila na policijo prošnjo, da sme 1. majnika prirediti na prostem shod. Policija pa je prepovedala tak shod, češ, da socijalni demokratje niso niti v stanu niti nočejo preprečiti morebitne izgrede.
Breslava, 21. aprila. Tukajšnji s oci-jalno-demokratski odbor je nameraval prirediti na 1. majnika z godbo obhod po mestu in prirediti tudi veselice. Policija pa je tozadevne prošnje odbila in prepovedala vsakršno prireditev na ta dan.
Velikodušen čin.
Bolcan, 21. aprila. O priliki združitve Bolcana s predmestji, se je dogodil tu naravnost velikodušni čin. Naložila se je namreč na korist Velikega Bolcana glavnica, ki se sme pričeti vporabljati šele, ko doseže z obresti in obrestmi od obresti znesek en mil j on kron. Za trdno se danes pričakuje, da bo mesto Bolcan že po 400 letih tako srečno, da bo smelo prosto razpolagati s tem volilom, kajti naložena glavnica znaša: piši in beri: eno krono 1
Velika železniška nesreča v Ameriki.
London, 21. aprila. Na transatlantski železnici se je v bližini kraja Quetteck pripetila velika železniška nesreča, pri kateri so prišli trije inozemci ob življenje. Usedel se je namreč hrib tik mostu, in ko je vlak dirjal preko mosta, je zavozil s potniki vred v reko. Po dosedanjih poročilih je poleg tega še 9 oseb lahko, odnosno težko ranjenih.
Laška kraljeva dvojica na potovanju.
21. aprila. Kakor se poroča iz Rima, obiščeta letos laški kralj in kraljica Cetinje, Carigrad in Petrograd. Z obiskom Petrograda se vrne obisk carja. Kedaj se potovanje vrši, danes še ni natančno določeno.
t
Globoko užalostenega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je naš iskrenoljubljeni, dobri sin, oziroma brat, vnuk in svak, gospod
ADOLF BLAZNIK
snoči ob tri četrt na 10. po daljši bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 25. letu starosti, vdan v božjo voljo, blaženo v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika bo v petek, dne 22. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Stari trg št. 12, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše za dušo rajnika se bodo darovale v župni cerkvi Sv. Jakoba in drugih cerkvah.
V Ljubljani, dne 21. aprila 1910.
Lorro Blaznik, oče. — Alojzija Blaznik, mati. — Alojzij Leo Blaznik, župnik v Ameriki, Stanko Blaznik, brata. — Pavla Blaznik omož. Kiglar, Erna Blaznik, učiteljica, Ela in Hinka, sestre. — Ivan Rlgiar, učitelj, svak. — Alojzija Mehle, stara mati.
Društvo slov. trg. sotrudnikov za Kranjsko s sedežem v Ljubljani naznanja vsem svojim članom, da je njih zvesti tovariš, gospod
Adolf Blaznik
mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega bo danes ob 3. popoldne iz hiše žalosti Stari trg št. 12 na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi dragemu tovarišu blag spomin.
Odbor.
Ljubljana, 22. aprila 1910.
Mali oglasi.
Beseda 5 vin. — Za one, kl iščejo službe 4 vin.
Najmanjši znesek 50 vin.
: Plača se naprej. — Za odgovor se priloži znamka. :
Trgovina z gostilno in posestvom ter z vsem blagom, 3 minute od postaje, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. Več se izve pri Ivanu Levičarju, trgovcu, Krmelj 30, Dolenjsko.
Najnovcjšl prašni plašč za dame od K 10’— naprej v največji izberi v »Angleškem skladišču oblek“, Ljubljana, Mestni trg 5.
Trije gospodje se sprejmejo na stanovanje in hrano ali brez hrane. Dve zračni, lepo opremljeni sobi na razpolago. — Poizve se v Gradaški ulici št. 18. pritličje levo.
Ve6 trpežnih zabojev 45 cm širokih in 30 cm visokih se proda. Ponudbe na: Ivan Perko, Ljubljana Turjaški trg 4.  ' 	5/6
Krojaški pomočnik za fino veliko delo se takoj sprejme; plača je I. vrste. Ponudbe upravi „Jutra“.	2/4
Dvn jennenarska pomočnika in en učenec se sprejmeta na Poljanski cesti št. 22.
Najcenejše se kupi v angleškem skladišča oblek Ljubljana, Mestni trg št. 5: 5000 oblek za gospode od K 8.— naprej; 2000 površnikov od K12.— naprej. Ogromna izbera v najnovejši konfekciji za dame po čudovito nizkih cenah. O. Bernatovlč. 4/6
Nemški, laški in francoski jezik poučuje podpisani proti mesečnemu honorarju. Skupni kurzi K 3.—, konverzacija, korespondenca K 4.—, posamezni kurz K 6.—. Instrukcijska soba sredi mesta, ali Vodmat, Jenkova ulica 20. — Anton Šibenik.
Enonadstropna hiša s petimi sobami in lepim vrtom, podobna vili, se proda s proste roke v Rožni dolini pri Ljubljani; 20 minut od Mestnega trga. Poizve se pri gostilničarju Balija Glince, poprej Traven.
8/3
Oddum dve meblovanl sobi
Sv. Petra cesta št. 26.
po 16 kron.
Gorenjsko havbo lepo in dobro ohranjeno kupi .Turist Office*, Miklošičeva cesta št. 6.
se	sed-aj
v Šeienburgovi ulici M1
nasproti Kazine.
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
I
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar In zastopnik Švicarskih tovarn „l/nionM v Biclu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
ki imajo veselje do kuhanja, imajo najlepšo priliko izuriti se brezplačno v kuharstvu. Pouk se vrši pod nadzorstvom kuharskega nadzornika, ki je nadzoroval v gostilniški šoli na Bledu.
Priglasi se v hotelu „TivoIi“ v Ljubljani.
Več
natakaric
se sprejme takoj
v hotelu »Tivoli".
Lepa vila
v Ljubljani, ob glavni cesti z
dobr° idoč° trgovino
se proda.
Povpraša naj se v upravništvu „Jutra“.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvoril v Mostah pri Ljubljani svojo
gostilniško obrt
kjer točim pristna dolenjska, štajerska In istrska vina. Trudil se bom, da cenjenim gostom tudi ob vsakem času postrežem z okusnimi gorkimi in mrzlimi jedili. Poleg hiše imam prostor, ki je cenjenim gostom na razpolago za balinanje. Za obilen obisk se priporoča
Ivan Oražem,
gostilničar
v Mostah št. 81 pri Ljubljani.
I/mJ f in okusno pijačo daje le dr. 1 ■ pl. Trnkoczyja sladni čaj pod imenom „SLAD1N“! Pije se brez kave, čaja, kakao; z malo mleka in sladkorjem,
30-5
Mflpf ^ *em Pr’hranite 50 > na IVIUlr. denarju pri gospodarstvu. Kdor naroči najmanj 5 zavitkov po pošti v glavni zalogi lekarne pl. Trnkoczyja v Ljubljani (Kranjsko) dobi za 5 K 50 v franko.
7rlravip f resno obvestilo po-£.Uiavjo. potrjujejo m nogo-
b roj na priznalna pisma.
50% prihranka! M1*
Zahtevajte ga pri svojem trgovcu! Sladni čaj ni sladna kava, katere hranilna moč se deloma vsled žganja uniči!
—-—									
1		fflflHHIUmMI	M
			mmml
mb
Lattermannov drevored
Največje podjetje te vrste. Same novosti. Lokomobila na 40 konjskih moči. Sijajna razsvetljava. — Dvakrat na teden, ob torkih In sobotah nov spored.
Spored od torka 19., do petka 22. t. m.
Mrtvo mesto Bruges.
Originalni posnetek.
Vranova perut. (Indijanski prerijski tekač.)
Velikanska ameriška drama, izvajana od pravih Indijancev.
Boksanje.
Originalni športni posnetek.
Ljubosumni Otelo na obrežju. Kleopatra.
Historična drama. Velikanski gledališki posnetek. Kolorirano.
Zakaj so poslali Fricota v vzgojevalnico.
Komično.
Začetek predstav: ob delavnikih ob pol 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 3., 4., 5., 6., 7., 8., 9. in 10.
Cene prostorom: loža K 1*20, I. prostor 80 vin., II. prostor 60 vin., III. prostor 30 vin., vojaštvo polovico.
Obilega obiska prosi podjetništvo.
Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko £jjjin bogato zalogo	5
klobukov, slamnikov, čepic," peres iti
vse po najnižjih cenah.
p
Ljubljana
Prešernova ulica št. 9.
Velika zaloga izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.	::
Konfekcija za dame.
Solidno blago po čudovito nizkih cenah.
Ceniki se pošiljajo zastonj in poštnine prosto,
10/10-1
n
Sprejmejo se takoj
nn
kolarske, kovaške in sedlarske stroke v tovarni vozov Peter Keršič v Spod. Šiški.
Natakarica
na račun
za boljšo gostilno se sprejme takoj. Dobra kuharica s kavcijo ima prednost. Omožene niso izključene. — Naslov pri ,Jutru".
Kontrolno blagajno
malo rabljeno in jako pripravno za vsako trgovino proda
Valentin Golob, Ljubljana, Mestni trg 10.
Redka prilika za nakup
K 44-40 stane
s
kompletna obleka za gospode ali kostum za dame modni površnik za gospode ali raglan ali prašni plašč za dame, posamezne hlače za gospode ali krilo iz blaga ali za prati, modni telovnik za gospode ali bluza ali jupon za dame, klobuk ali slamnik za gospode ali velika modna čepica za dame.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
BEBBI
—*	P' i "	"*	*	|f;*' n .‘.»V ■	|	t-v"7T'	—
L. TOMAŽIČ v Spodnji Šiški
Nekartelf rano !
(preje tvrdka J. C. Juvančič)
priporoča svojo bogato zalogo
ST ekarte&frano !
zagrebškega in češkega piva.
Vsak gostilničar lahko pristopi kot odjemalec brez ozirov na prejšnjo pivovarno!
Tovarna vozov
Peter Keršič v Sp. Šiški
priporoča
svojo bogato zalogo različnih vozov.
Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča naročila in popravila po primerno nizkih cenah.
- Sprejema se tudi les v žaganje na parni žagi.
Za točno in solidno delo se jamči* Že rabljeni vozovi se jem-= ljejo v račun. —
Delniška glavnica: E 3,000.000.
301—46
Rezervni fond: K 400.000.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Stritarjeva ulica štev. 2.
======== Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu. ========
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili 41|2°|o.