CELJE. 20. NOVEMBRA 1975 — ŠTEV. 46 -- LETO XXIX — CENA 2 DINARJA NOVI TEDNIK GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC Z UREDNIKOVE MIZE Danes postavljamo skorajda nenavadno (vendar aktualno) vprašanje vsem Ce- ljanom: kaj vsi skupaj storiti, da bo v Celju zrak manj onesnažen. Sodelovanje bralcev v iskanju tKseh možnih rešitev bn dobrodošlo (3. stran). Turistični delavci čakajo na sneg (objavljamo se.st-avek o tem) — zdaj ga po malem že dobivamo. Upajmo, da bodo letos prišli na svoj račun mnogi, tudi »se- zonski rekreiranci«. ^ Pisma pa bralci zdaj kar pridno pošiljajo, radi jih prebiramo, ker kažejo na življenjski utrip. Zal, pogrešamo v njih včasih več lastne zavzetosti, da se kakšna stvar uredi. Zato tudi svetujemo. Da ne pozabimo: Teden domačega filma se bliža. Cinkamarji ocenjujejo to kulturno manifestacijo kot način podružbljanja kulture, zato tudi so, skupaj z de- lavci EMO, pokrovitelji. In niso sami! VAS UREDNIK LJUDJE ODLOČENI ZATRETI PLEVEL Vselej je Titova beseda prihajala med ljudi kot spodbuda in potrdilo ene same ljudske misli in hotenj. Tudi tokrat, ko je govoril v Vojvodini, delavcem PO- BEDE v Novem Sadu ali v Bački Palanki. ko je zavrnil vsako misel na drugačno pot družbeno eko- nomskega in političnega razvoja naše družbe. Delovni ljudje in občani sprejemajo njegove besede kot same po sebi umevne. Umevne za široke ljudske množice in opozorilne za tiste posameznike, ki »nam v izgrad- nji našega družbenega sistema mečejo polena pod no- ge«, kot je to slikovito dejal Tito. Metanje polen pod noge nas na razvojni poti sicer ne more ustaviti, toda čemu moramo venomer pre- stopati prek ovir? To je vprašanje, ki ga te dni po- gosteje slišimo v pogovoru med ljudmi. Kdo nam venomer podtika polena? Nekaj renegatov — na prste jih zmoremo brez težav prešteti, ki so sebe proglasili za zvezde vodnice »nove poti v socialistično družbo«. Primer sicer ne zasluži naše pozornosti, če se ne bi ponavljal in če ne bi bila njihova podtalna dejavnost povezana še z vsem drugim. Kajti delovanje skupi- nice, ki si za cilj postavlja odpravo samoupravljanja pa res ne more imeti kaj prida pristašev med našimi ljudmi. Kar se je ob tem »programu« zbralo posamez- nikov, ki jih je čas že zdavnaj odpihnil, le da tega sami še niso spoznali, je lahko pričakovalo odmev v javnosti predvsem z nasprotnim učinkom, kot ga pri- čakujejo. Delovni ljudje in občani so pritrdili Titovim be- sedam, da je potrebno odločno onemogočiti tiste, ki izrabljajo našo demokratičnost in humanizem za to, da kujejo — kaj prida skovati itak ne morejo — so- vražno dejavnost. Potrebno jim je stopiti na prste, kajti z njimi ni in ne more biti idejne pomiritve. Takšno je, najbolj preprosto rečeno^ reagiranje de- lovnih ljudi na vsakršne poskuse rušiti v revoluciji pridobljene vrednote. V tem ne gre le za spopad z zvezo komunistov, gre za spopad s socialističnim samoupravljanjem, to pa pomeni spopad z vsemi delovnimi ljudmi in občani, z milijonsko množico samoupravijalcev. Zveza komunistov v teh spopadih nikdar ni bila osamljena, niti takrat ne, ko smo samoupravljanje šele uvajali. Zanesljivo je, da akcija za odprai^o samoupravlja- nja ne more računati na nikakršen uspeh. Poraja pa se razmišljanje, do kam in v kakšnih oblikah se kaže sovražna dejavnost. Primeri kažejo^ da se sovražna dejavnost usmerja tudi na razna natolcevanja, na pod- tikanje in razširjanje laži z namenom povzročati zme- do. Nedavno tega so se na širšem celjskem območju razširile »zanesljive« govorice o tem, da bo »v soboto ■ vsega zmanjkalo, da bodo v soboto zaprli vse trgovi- ne«. Ta ali oni je Se vedel povedati^ da je novico zvedel iz »zanesljivih« virov. Toda kaj se je izkazalo? Ne le, da trgovine niso bile zaprte in ničesar ni zmanj- kalo — ampak, tudi potrošniške mrzlice ni bilo. Ven- dar je za nas ta primer poučen: kaže na to, da delovni ljudje ne nasedajo vsakršnim govoricam pa tudi na to, da je sovražna dejavnost usmerjena na povzročanje zmede, motenj na trgu, ker bi edino tu lahhko požela delni uspeh. Toda ga ni! Pri tem se seveda velja zamisliti, aH smo dovolj razumni, ko slišimo kakšno »zaupno vest« in jo ne- kritično prenašamo naprej pa najsi gre včasih za pov- sem »nedolžen vic«. Sovražna dejavnost ne izbira ob- lik in sredstev, ljudje pa včasih hitro in nekritično sprejemajo take in podobne »novice«, čez sto ust dobi taka novica že povsem »zanesljiv« izvir, ki ji eni ne verjamejo^ drugi so v rahlih dvomih, tretji pa že na- sedejo — nakupujejo stvari, ki naj bi jih zmanjkalo, razširjajo »zaupne« novice, prognozirajo in kaj vse se še iz tega izcimi. Pot, ki so jo delovni ljudje že zdavnaj izbrali ima svojo smer, samoupravno. Na tej poti, ki jo moramo sproti utrjevati so tudi objektivne ovire, ki jih odstra- njujemo. Toda na tej poti so tudi podtikanja. Teh po nam ni treba. In prav s to mislijo se srečujemo te dni v javnem življenju — na eni strani v podpori odločni Titovi besedi, na drugi strani pa trezno ravnanje ljudi v od- govor raznim informbirojevcem, nacionalistom in anar- holiberalistom na natolcevanja, podtikanja neresnic, vnašanja zmede. Kajti plevel velja zatreti že v kali, da bo klasje rastlo! TONE KRIŽAN je star železar. Star namreč po stažu, saj je ob vroči martinovki že od 1948. leta pa vse do danes. Dela kot topilec. torej se srečuje dnevno s tisoči stopinjami vročine in prahu. Krep- ko se zaveda, kaj je delo in kaj pomeni razvijanje samoupravnih odnosov. Zato ga vsa leta tudi sreču- jemo v vseh samoupravnih in družbenopolitičnih organizacijah v štorski Železarni. Prizor na sliki je eden mnogih v njegovem delavniku. Foto: DRAGO MEDVED TRAJNO SODE- LOVANJE v ponedeijek in torek so se v Celju SiHČale družbeno- politične in gospodarske de- legacije treh pobratimskih mest: CeJja, Čuprije in boja ter v medsebojnih j-az- govorih in srečanjih s celj- skimi delovnimi kolektivi od- prle novo Gtran na področju gospodarskega^ sodelovanja. Več o tem na drugi strani. TEDEN DOMAČEGA 8. D0 16. DECEMBRA 1975 — POKROVITELJA CINKARNA IN EMO CELJE Pokrovitelji prireditev Konus Slovenske Konjice Etol Celje Ljubljanska banka Celje Toper Cel.je Tehnomercator Cel.ie Gradiš Celje Železarna štore Bor Laško Garant Polzela Steklarna Rog. Slatina in Kulturna skupnost Šmarje Tkanina Celje Kulturna skupnost Velenje Insfrad Celje Kllnia Celje 2. stran — NOVI TEDNIK št. 46 — 20. november 1975 CELJE — CUPRIJA — DOBOJ lAJNO SODELOVANJE Sodelovanje rvea ir^fci po- bratmimi občinami Celjem, Cuprijo in Dobojem dobiva novo stran v svcjd kroniki. Novo kvaliteto. Vsekakor tak- šno, da lahko postane zgle- den primecr v jugoslovanski praksi^ kaj laliko napravijo in dosežejo tri mesta, če po- vežejo svoje de;o, sredstva, hotenja, načrte . . . Pobratenje ;e rodila ljud- ska revolucija. Tcpel spre- jem slovensiicih ;-Tegnancev v sirbskih, hrvaških, bosanskih in drugih ^nestih. Iz njega so se rcKiih pcmejši stoika. 2inova so se ..rečali ljudje, ki so se našli med vojno. Ob- jela so se in rekh: tega ne bomo pozabili. Ir> potem stalna srečanja občinskih in drugih delegacij, čestitke ob praznikih, prvi stik: na go- spodarskem, kulturnem pod- ročju. In ko je v ponedeljek, prvi dan srečanja med poli Učno-gospodarskimi. delegaci- jami treh abčin, ki ga je pripravil komike občinske konference zveze komuni- stov v Celju v skladu s pro- gramom vseh občinskih dn.iž- benopolitičnih organizacij hi občinske skupščine, beseda tekla o dosedanjih oblikah medsebojnega šjooelovanja, so ugotovili, da :e blio tesnejše med Celjem m Cuprijo. Si- ceir so potrdili, da imajo vse bri občine vsč pogoje za trdnejše in poglobljeno sode. lovanje v gospodarstvu. Od- pirajo se novi vidiki. Trajni in vključeni v realne načrte družbenoekonomskega raz^- ja posameznih občin. Pred- vsem so realni. Celjski razgovor, ki so se ga udeležili na'odgovornejši tovariši iz vodstev občinskih družbenopolitičnih organiza- cij, občinskih skupščin in ne- katerih gospodarskih organi- zacij, je pokazala, da gre za resne napore. To jc bilo de- lovno srečanje treJi delegacij. Srečanje, ki je imelo svoj dolgoročni .načrt. Svojo osno- vo. Vsa so jO sprejeli in predloge dopolnjevali, da bi bih boljši, č^Tstejši. V podobnem vzdušju so t-eklji razgovori v delovnih ko- lekti\:ih, kam/K s odšle več- je ali manjše skupine, sestav- ljene iz članov vseh treh de- legacij. Tu so imel: razgovo. ri še trdnejšo osnovo. 2e do- sedanje obliie sodelovanja na gospodarskem področju, so dobivale nove pobude. In kadar teče oeseda o takšnih akcijah, potem so tuda sklepi zmeraj idealni. Med najp>oniembnejšimi ugotovitvami srečanja in raz- govora treh f^bčinskih dele- gacij v Celju ,e ta, da ob- stajajo realni pogoji za trdnejše in dolg<:i.ročno sode- lovanje med tremi občinami na gospodarskem pobčina po dva predsta\'nika. C.Alje bosta v njej zastopala Franc Gazvo- da in Risto Gajšek Slednja bo to delo^mo tek' vodil kot predsednik tudi prvo leto, ko bo sedež komisije v Ce- lju. Potem se to sedež selU iz občine v občino. M. BOŽIČ OBMOČJE V AKCIJO Ocena idejno politične akcijske vlo- ge komunistov in njihove organizacije v okolju v katerem deluje mora Oitt osrednja vsebinska točka na volilnih konferencah, ki bodo v prihodnjih dveh mesecih na vsem širšem celjskem območju. To je temeljna zahteva in izhodišče predvolilnih priprav v orga- nizacijah Zveze komunistov, ki so že stekle. V medobčinskem svetu v Celju so za volilne konference pripravili okvir- no gradivo vprašanj o katerih bodo razpravljali na konferencah, ko bodo komunisti pregledovali svoje delovanje. Ni dvoma, da so organizacije zveze komunistov v zadnjem letu, dveh do- segle pomembne uspehe. Bistveno v tem je dejstvo, da se organizacije ZK hitreje obnavljajo, sprejemajo v član- stvo večje število novih delavcev, pred- vsem neposrednih proizvajalcev, v pro- cesu uresničevanja ustave na vseh po- dročjih družbenega življenja in dela so deležni dobri rezultati, akcija za druž- benoekonomsko preobrazbo in napori za dobro gospodarjenje že kažejo, da se stvari spreminjajo. Pričel se je pro- ces spreminjanja odnosov delovnih or- ganizacij do krajevnih skupnosti in do problemov delavcev v okolju, kjer ži- vijo. Frontna organiziranost subjektiv- nih socialističnih sil v SZDL je orga- nizacijsko speljana, zdaj se že priče- nia uveljavljati njen politični pomen itd. Seveda pa nekatera vprašanja in ostanki starih pojmovanj in odnosov še niso premagana, še vedno so le osamljeni primeri hitrejšega spremi- njanja odnosov v TOŽB, krajevni skup- nosti, še so prikriti odpori uveljavlja- nju neodtujljivih pravic delavcev v TOZD, odnos do povezovanja združene- ga dela se le s težavo spreminja, ker je še vedno preveč zaprtosti in samo- zadovoljstva z doseženim, čeprav bi povezovanje pomenilo hitrejši napre- dek v gospodarskem razvoju itd. Prav zato cvelja zdaj na volilnih konferencah v osnovnih organizacijah ZK oceniti idejno politično vlogo ko- munistov v posameznih sredinah in njihovo akcijsko učinkovitost. Ne zato, da bi SI ustvarili natančno podobo ra- zmer v preteklem obdobju, ampak predvsem zato. da bi iz teh ocen iz- šli z docela konkretnimi programi in s povečano aktivnostjo v nadaljevanju začetega. Volitve vodstev in organov organizo- cij ZK zategadelj ne morejo biti pre- puščene formalnemu opravilu. Izvoli- tev vodstev prav tako pomeni vsebin- sko dejanje, saj bodo komunisti, ki so v dosedanji samoupravni praksi poka- zali odločnost za uveljavljanje ustavnih določil TOZD in delovni organizaciji, v krajevni skupnosti, v SIS in na vseh drugih ravneh najpopolnejše jamstvo, da bo nadaljnji proces družbenoeko- nomske preobrazbe še hitreje potekal. leden domačega filma SOUSTVARJATI Celjska Cinkarna nikoli ne stoji ob strani, kadar je treba pvomagati pri ure- sničevanju kulturne akci- je. In še v tem primeru lahko drugače zastavimo besedo: saj pravzaprav ne gre za pomoč — gre le za nadaljevanje procesa raz- širjanja kulture do vsake, ga občana. Veliko je vre- dna ugotovitev Cinkarne, da se dogovor med nepo- srednimi ustvarjalci de- narnih in materialnih sre. dstov ne konča z enolet- nim podpisom družbenega dogovora o skupni porabi — v našem primeru za kulturne potrebe, ampak da je nadaljevanje tega sodelovanja možno in po- trebno skozi vse leto. Za- to ni naključje, da je Cinkarna letos ob EMO pokrovitelj Tedna doma čega filma. Kaj menijo o tem delavci Cinkarne smo zvedeli v pogovoru s pred- sednikom centralnega de- lav.skega sveta Cinkarne Marjanom Mirnikom, si- cer zaposlenim v TOZD grafika: »V pokroviteljstvo nad Tednom domačega filma smo šli zavestno, kajti delovni ljudje se iz dneva v dan bolj zavedajo, da brez njihovega tvornega sodelovanja pri oblikova- nju kulturne politike ne bo šlo. Predvsem v smi- slu soustvarjanja, s tem, da se na takšen način da najbolj neposredno tudi približati že ustvarjenemu na kulturnem področju. In več ko spoznaš že na- rejenih stvari, bi jih rad spoznal še več. Teden do mačega filma nam omo- goča določen pregled nad domačo filmsko proizvod- njo in to je velik kulturm do.godek. Ob letošnjih premierah, ki bodo tudi izven celjskega središča, se je ta možnost še pKJve- čala na druge kraje_ torej na širši krog delovnih iju. di. To je za nas 'dobro, saj se veliko naših delav- cev vozi na delo m bodo morda tudi v svojem do- mačem kraju lahko prišli na pred.sfeavo. Proiskati bi bilo treba možnost, da bi med Tednom domačega filma kar največ ljudi iz delovnih organizacij vide. lo čimveč filmov. Zato bi kazalo podobne akcije na posamezne teme organizi- rati večkrat v letu in ne samo enkrat. Letos je tudi obletnica osvoboditve, pa bi bilo dobro, če bi bil poudarek na filmih iz NOV. Menim, da se o Te- dnu domačega filma še premalo govori in piše. Res pa je, da največ la- hko naredijo neposredni stiki filmskih delavcev z občani, z delavci. Zato le; tos z zanimanjem pričaku- jemo obisk filmske ekipe v Cinkarni. Naš sindikat bo storil vse, da oo obisk dobro uspel, vsaj kar se razgovora tiče. Menim_ da je Teden domačega filma uspel že zaradi tega, ker je odprl vrata do filmske problematike tako, da jo bomo lahko vsi spozna- vali in najbrž tudi bolje reševali, kot doslej, ko je bila to domena peščice ljudi«. DRAGO MEDVED Z otvoritvijo pisane partijske besede, ki je bila v Savinovem razstavnem salonu, se je pričel v žalski občini Teden ko- munista. V ta namen so pripravili v tem tednu sejo osnot>- nih organizacij Zveze komunistov, na katerih so obravnavali problematiko partijskega tiska in njegovega širjenja, v Sipu v Šempetru pa je bil zbor komunistov žalske občine, kjer so govorili tudi o temi z naslovom Komunisti in gospodar- ska stabilizacija. Razstavo, ki so jo odprli v ponedeljek, obiskujejo tudi učenci višjih razredov osnovnih šol. ki bodo pisali tudi spise na temo pisana partijska beseda. , foto: TONE TAVCAB ŠENTJUR PRIPRAVE NA REFERENDUM Akcijski program za izved- bo referenduma o samopri- spevku se je že pričel. V vseh krajevnih skupnostih so sklicali razširjene politične aktive, kjer so že obravnavali pobudo o razpisu referendu- ma. Obravnavali so tudi pred- log objektov, ki naj bi se gra- dili s samoprispevk.^m, dolo čili pa so tudi naloge ter odgovornost posameznikov in organizacij pri izvedbi akci- je. V tem tednu se bodo zvr- stili zbori občanov, ki bodo po vseh vaseh in zaselkih in bodo zajeli čim več ljudi Vsaka pobuda bo dobrodošla, dogovorih pa se bodo o že- ljah ter potrebah, k' jih bo potrebno do konca akcije, vskladiti. Sočasno z razpravami na terenu oo poseben iniciati\'ni odbor, v katerem bodo pred- stavniki vseh krajevnih skup nosti, usklajeval samouprav- ni sporazum, ki mora biti sprejet do izglasovanja sa- moprispevka. Osnovni nosilci akcije so krajevne skupnosti, poUtično koordinacijo nri akciji i>a bo izvajalo razširjeno predsed- stvo občinske konference so- cialistične zveze. Z. S. jt. 46 — 20. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 3 BISTRICA OB SOTLI POMNIK JUNAKU IVANU SKVARČI - MODRASU Cez dober mesec bo preteklo 32 let od spopada ko2- jaoaske čete in hrvaškega zagorskega bataljona s po- sadko utrjene Bistrice ob Sotli, takratnega sv. Petra. Dogovor med Kozjanci, ki jih je vodil komandir Ivan Skvarča-Modras in med Zagorel z one strani Sotle, ki jim je poveljeval komandant Ivica Družinac, je bil, da napadeta obe enoti močno oboroženo postojanko žan. darjev, graničarjev in wermanštafta, ki so ga sestavljali zvečine kočevski in besarab^tki švabsiki priseljenci. 19. decembra zvečer so se borci kozjanske čeie močno približali naselju in ker niso vedeli za zamudo hrva. ških partizanov, so po Svabih spočetka udarili kar sa- mi. Na Kozjance je i2 utrjenih hiš bruhal ogenj iz najmanj 100 cevi, vrh vsega pa so bili branilci še v varnem kritju. Sredi bojnega meteža so prišla tudi Zagorel. IVpoln uspeh napada na močno postojanko v času, ko jf nemški komandant obljubljal obkolltev in uni- čenje bande nekje v kozjanskih hribih, je močno oma- jalo dejstvo, da je na koncu spopada, ko so borci že zapuščali osvojeno Bistrico, padel komandir Ivan Skvarča-Modras, še isti dan pa je prav tako usodni rafal blizu Podsrede presekal tudi komisarja Jožeta Planinca-Kostjo. Ivanu Skvarči-Modrasu, enemu od borcev prve celj- ske čete v letu 1941, se je, kot še nekaterim, posrečilo uiti tragičnemu poginu čete v Zavškovem mlinu. Bo,fe je nadaljeval na Kozjanskem vse do tragičnega de- cembra 1943. V soboto bodo v Bistrici ob sodelovanju rojakov iz Zagorja ob Savi, odkrili spomenik padlemu junaku na kraju, k,jer je prelO svojo kri. MOZIRJE SINDIKAT IN STABILIZACIJA Danes popoldne se bodo v Mozirju sestali člani ple- numa občinskega sindikalne- ga sveta in med drugim ob- ravnavan prizadevanje sindi- katov prii uveljavljanju us- tavne vsebine samoupravlja- nja in naloge pri uresniče- vanju gosixxiarske stabiliza- cije. Odločili so se torej za razpravo o dveh pomembnih vprašanjih zdajšnjega časa. Sindikalna organizacija mo- zirske občine se loteva obeh problemov izredno kritično. Zato tudi v oceni slabosti in pomanjkljivosti ne poiab- Ija na uspehe, ki so jih do- segli. Teh pa ni malo, tako v krepitvi samoupravnih od- nosov kot v uresničevanju resolucije o družbeno eko- nomskem razvoju občine le- tos. V tej zvezi zlasti sin- dikat opozarja, da je treba na stabilizacijo gledati kot na proces, v katerem bo tre- ba vse oblike potrošnje spra- viti v sorazmerje z doseženo individualno oziroma družbe- no produktivnostjo dela. Izredne uspehe so zabele- žili pri rasti družbenega proizvoda, v produktivnosti dela... in pri tem ostati zmerni pri zaposlovanju no- vih delavcev. Pri vseh treh pokazateljih gos|x>darskega gibanja so dosegli boljše re- zultate kot v regiji in repub- liki. V tej zvezi zlasti sin- dikati opozarjajo, da bodo morab večjo družbeno pro- duktivnost dosegati ne samo z novimi naIožba.mi, marveč še posebej z aktiviranjem velikih notranjih rezerv. Na čelu te bitke so vsekakoa- pri Elkroju. Pomembne uspehe so do- segli v izvozu in hkrati v 2!manjšanju uvoza. V GLIN bodo uspeli zadržati letoš- nji izvoz na lanskoletni rav- ni, medtem ko so izvoz zmanjšali za okoli tri mili- jarde starih dinarjev pred- vsem na račun večje porabe domačih materialov. K vse- mu temu je treba dodati še okoli pet milijard starih di- narjev, za kolikor so pri- hranili deviz, ker so s pove- čano proizvodnjo ivernih plošč nadomestili uvožene z domačimi. Vrh tega se lahko v mo- zirsfci občina pohvalijo, da so upoštevali stabilizacijske norme tudi glede investicij- skih naložb. Tako so znaša- le investicije v prvem ix)l- letju . letos samo 13,6 % družbenega proizvoda (v re- giji 35,3 ",'0, v SRS 30.5%). To je seveda pozitivna ugK> tovitev, ki pa je lahko zna- čilna samo za stabilizacijsko obdobje. V kolikor bi se takšna politika investiranja nadaljevala še nekaj let, bi lahko imela negativne posle- dice na gospodarstvo v mo- zirski občini. Sicer pa se sindikat v uresničevanju stabilizacijskih naporov ne obrača samo na delovne kolektive v gospo- darstvu. Tu so še družbene službe, ki lahko z discipli- nirano potrošnjo in tudi z boljšim delom prav tako prispevajo svoj delež k umi- ritvi gospodarstva. MB VPRAŠANJE JAVNEMU DELAVCU JAVNO VPRAŠANJE^ VSEM CELJANOM i Tokrat nekoliko druga- če kot sicer. Z vpraša- njem se ne obračamo na odgovornega delavca v občinski skupščini ali kje drugje, marveč navsepre. bivaloe ob Savinji. Pravi- mo vse! Vprašanje postavljamo na dejstvo, da celjska in- dustrija ni glavni in edini onesnaževalec zraka. 2e zdaj, zlasti v mestu, oku- šamo vplive kurjenja z najrazličnejši gorivi, svoj delež k onesnaževanju pa daje tudi promet z motor, nimi vozili. Zanimiva je ugotovitev, da so se tudi nekateri delegati na zad- njih ločenih sejah celjske občinske skupščine _ ko je tekla razprava o akciji za ureditev in olepšavo me- sta, ustavljah pri motor- nem prometu in predlaga- li nekatere konkretne ko- rake, da bi z omejitvijo prometa motornih vozil v ožjem središču mesta vplivali tudi na zmanjša- ije stopnje onesnaženosti sraka. In tudi v uredništvu, ko smo govorili o vsebini tega javnega vprašanja in se odločili o tem, komu gia naj zastavimo, smo se zadrževali pri tem proble- mu, pri prometu z motor- nimi vozili v mestu Celju. Tudi v tej sredini smo menili, da bi se v Celju morali odločiti za omeji- tev prometa z motornimi vozili v mestu, če bi ho- fceU napraviti korak na- prej in doseči manjšo onesaiažemost zraika. Tako smo prišM do vprašanja: kaj menite, kaj bi morali napraviti, da bi zmanjšali bistveno kon- centracijo izpušnih plinov motornih vozil v zraku, ki ga vdihavamo? Gre »1 problem Oelja. Morda se boste odločili in predlaga- li popolno zaporo prometa v ožjem središču Celja, mogoče spet kaj drugega. Vabimo vas, da sodeluje- te v tej javni anketi. Piši- te nam ali pridete sami v uredništvo. Vsak, tak ali drugačen prispe\'ek, bomo objavili. Zato v pismu ne pozabite navesti točnega naslova z imenom in priimkom se- veda. Upoštevali bomo re- sne odgovore, saj gre za več kot resno zadevo pa tudi kakšno smešno na ra- čun bolečega problema ne bomo vrgli v koš. Ker pa bi radi »anketo« sklenili v razmeroma kra- tkem času, vas prosimo, da nam pišete ali obiščete v dnevih do vključno pet- ka 28. novembra. Na voljo je torej deset dni. že vnaiprej hvala za so- delovanje! MILAN BOŽIČ, novinar »TEDEN KOMUNISTA« V KONJICAH 37 NOVIH ČLANOV v petek so s .'-.večano akade- mijo proslavili v Slovenskih Konjicah 50-letnico pisane partijske besede. Ob tej pri- ložnosti so sprejeli v Zvezo komunistov 37 novih članov, od tega 17 kvalificiranih in 8 polkvalificiranih delavcev, enega člana z nižjo šolsko izobrazbo, sedem s srednjo, enega člana z Visoko izobraz- bo ter po enega študenta, dijaka in vajenca. Na slo- vesnosti so bili prisotni tudi Milan Kučan, član predsed- stva CK ZKS, Emil Roje, predsednik komisije za idej- nopolitična vprašanja vzgoje, znanosti in kulture pri CK ZKS ter Janez Zahrastnik, sekretar medobčinskega sve- ta ZKS Celje. Slavnostni go- vornik na akademiji Milan Kučan je orisal pomen par- tijskega tiska za idejno po- litično izobraževanje komu nistov, spregovoril pa je tudi o težnjah reakcionarnih sil, ki poskušajo z najrazličenj- šimi oblikami dejavnosti in pritiskov rušiti bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti in ki jim je kot kamen spotike politika ne- uvrščenosti, enotnost naše partije in trdnost samouprav- nega odločanja. Dejal je še, da našega samoupravljanja in socializma nismo nikdar po- nujali kot dogmo. Sami smo isikald lastno p j. v socializem, izkazali smo jo enotno vsi narodi in narodnosti Jugosla- vije, delavski razred in parti- ja. Na svoji poti pa smo spr- emenili vladanje z ljudmi v vladanje njih samih, kajti partija ni gradila novega sve- ta zase in sama. Povezana z vsemi delovnimi ljudmi je tudi danes enotna in trdna. Na akademiji je občinski komite ZKS Slovenske Konji- ce podelil tudi deset knjiž- nih nagrad učencem osnov- nih šol, ki so napisali naj- boljše spise n;i temo 50-let- nice pisane partijske besede. D. S. v ŽAU;U KONčiVN TEDEN K01VIUNIST.\: Teden komunista v žalski občini so minuli petek zaključili komunisti na delov- nem zboru v SIP v S<>mpctni, pod naslovom »komunisti in go- spodarska stabilizacija, ki se ga je poleg 370 članov zvesze ko- munistov udeležil tudi Tone Bole, član predsedstva SR»S. Po pozdravnem govoru predsednika Izvršnega sveta skupščine obči- ne Žalec .ložeta Jana je spregovoril podpredsednik koordinacij- ske.e;a odbora akcije za stabilizacijo gospodarstva v občini Janez Ahačič. Uvodoma je govoril o prizadevanju koordinacijskima od- bora za usklajevanje akcij, katerih rezultati pomenijo prispe- vek delovnih ljudi občine k izboljšanju družbenoekonomskih razmer, v nadaljevanju pa Je dejal: »Ugotovljeno je, da je v akcijo vključeno celotno gospodarstvo, kar je pravzaprav naj- pomembne.tše, da sta izvršni svet in skupščina občine prav tako dala s svojim akcijskim programom in ukrepi, ki so v njih pred- videni pomembno orientacijo pri uresničevanju poslovnih in družbenih aktivnosti, ki zagotavljajo boljše rezultate dela in reševanja družbcnili problemov v občinskem merilu. Ugotovlje- no je tudi, da so tudi šole in samoupravne interesne skupnosti z vso resnostjo pristopile k akciji za zmanjšanje stroškov tako imenovane družbene režije. Samoupravne interesne skupnosti pa sedaj stojijo pred novo družbeno nalogo in sicer realizacijo do- govar.janja — o skupni porabi na ustavnih načelih. Obravnavali smo tudi problem likvidnosti, ki tare naše gospodarstvo bolj ali manj v celoti nekatere gospodarske organizacije pa v akut- nejši obliki . . . « V nadaljevanju je govoril o devetmesečnem poslovanju gospodarstva v žal.ski oličijii In med drugim povedal, da so zaposleni v občini dosegli — povprečni mesečni neto osebni dohodek a.fM.j din, kar pomeni, da se je povečala za ?9 odstotkov. Iz podatkov je razvidno, da je produktivnost I>P večja za 31 odstotkov, medtem ko je ekonomičnost ostala na istran nivoju kot v lanskem enakem obdobju, rentabilnost pa je v skupnem rezultatu celo nižja za 2 odstotka. Potrebno je opozoriti, da ima 12 OZD in TOZD povprečno vezana obratna sredstva v terjatvah nad 70 dni, med katerimi so nekatere tu- di s 100-dnevno vezavo. V nadal3evan.)u delovnega zbora je sodelovalo več razpravljal- cev Iz večjih OZD, TOZD in družbenopolitičnih organizacij, ki so k zboru prisi>e\ali s svojo razpravo. Ob koncu zbora jc spregovoril Tone Bole, član predsedstva SRS in pojasmil smer- nice za nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva v žalski občini. V žalski občini so tako uspešno končali teden komunista, ki je trajal od 10. do 1.5. t. m. Tekst In foto: ^NE TAVČAR KONJIŠKI KOMUNISTI Na razširjeni seji komiteja občinske konference ZKS, ki je bila pred dnevi v Sloven- skih Konjicah, so komimisti med drugim govorili tudi o nekaterih konkretnih stabili- zacijskih nalogah v razvojni Politiki za prihodnje leto. Uvodoma je podal na seji sekretar komiteja Franc Ban obširno informacijo o letoš- ^ih gospodarskih gibanjih ' Sloveniji in Jugoslaviji, pa '^di o planiranih gibanjih gospodarstva v prihodnjem 'etu. Na podlagi uvodnih in- formacij se je razvila med komunisti živahna razprava, ^ kateri so plodno sodelova- ^ tudi direktorji nekaterih '^jih organizacij združenega ^^la na področju konjiške občine. Iz razjprav je bilo razbrati, da so gospodarske razmere v organizacijah zdru- ženega dela večinoma ugod- ne ter da tudi v prihodnjem letu ne pričakujejo večjih težav. V najbolj neugodnem položajii je vsekakor tovar- na usnjarskih strojev Ko- stroj. Le-ta je namreč pred časom podpisala pogodbo z ZSSR za proizvodnjo usnjar- skih strojev v vrednosti dveh milijonov dolarjev, za kar pa je potrebnih veliko obrat- nih sredstev. Teh pa Kostroj nima, zato sii bo moral po- magati večinoma s krediti za- obratna sredstva. Po razpravi, ki je veliko bolj ocenjevala trenutne go- spodarske razmere v konji- ških organizacijah, kot pa odgovarjala na vprašanja, ka- ko se delovni ljudje vključu- jejo v bitko za stabilizacijo, kako v posameznih delovnih sredinab uresničujejo nače- la ustave in partijske sklep>e, so komunisti sprejeli tudi vrsto konkretnih dogovorov. Tako so sklenili, da morajo člani izvršnega sveta občin- ske skupščine, člani koordi- nacijskega odbora za uresni- čevanje ciljev gospodarske stabilizacije pri občinski kon- ferenci SZDL, člani predsed- stva občinskega sveta Zveze sindikatov in člani predsed- stva občinske konference ZSMS do 15. novembra iz- delati analizo uresničevanja resolucije o družbenoekonom- skem razvoju v vseh sredi- nah. Komunisti so izrekli tudi delovno kritiko vsem članom ZK v teh organih. Drugi sklep, ki so ga spreje- li na seji komiteja, pa nala- ga članom koordinacijskega odbora za spremljanje in uresničevanje ustave izdelavo analize o položaju delavca nasploh ter o spremembah, ki jih je v vse sredine vnes- la nova ustava. še vrsto konkretnih skle- p>ov so sprejeli komunisti na razširjeni seji komiteja. Med drugimi so zahtevali, da vse osnovne organizacije ZK pre- verijo izostanke komunistov na sejah ter zaostrijo odgo- vornost komunistov pri nji- hovi aktivnosti pri delu. 4. stran ~ NOVI TEDNIK St. 46 — 20. november 1975 OBMOČJE ZA POVEZAVO Danes dopoldne bo v Ce- iju ustanovni medobčinsiu zbor delegatov združenj te- meljnih organizacij združene ga dela panog gospodarske zbornice Slovenije za celjsko območje. Gre za korak, s katerim se republiška gospo- darska zbornica s pomočjo medobčinskega odbora tesne- je povezuje s svojim zaled- jem in zagotavlja tako svoje delovanje na celotnem ob- močju Slovenije. Kot je zna- no, bo imela gospodarska zbornica Slovenije dvanjst svojih medobčinskih odborov. Med njimi bo tudi celjski. Na današnjem srečanju bo- do sprejeli ne samo pravilnik o delu zbora kot najvišjega organa, marveč prav tako pravilnik o delu odbora kot organa zbora delegatov TOZD celjskega območja. Razprava pa bo tekla še o poročilu pri- pravljalnega odbora, ki ga je vodil dipl. inž. Dušan Bur- nik ter o predlogu progra- ma dela za medobčinski od- bor republiške gospodarske zbornice za celjsko območje. V delovnem načrtu medob- činskega odbora bodo zlasti E>omembne organizacijske in vsebinske naloge. V tej zve- zi gre za vzpostavitev najož- jih stikov z gospodarstvom območja pa tudi za opredeli- tev skupnih ciljev pri raz- voju gospodarstva na celot nem območju. Sicer pa se bo odbor moral zaradi tega po- vezovati tudi z drugimi orga- ni, ki delujejo na medobčin- ski ravni in med drugim oce- niti program in strukturo go- spodarstva na območju ter oblikovati problemske komi- sije «a njihovo reševanje. V predlogu delovnega načr- ta, ki se nanaša na vsebin- ske naloge, še zlasti opozar- jajo na prizadevanja za večjo storikiost ob krepitvi materi- alne osnovne združenega de- la, na pMDspeševanje integra- cijskih oblik ter na. zmanjše- vanje razlik v ekonomski in socialni razvitosti na območ ju. MB JAVNA TRIBUNA V INGRADU »Akcijo za stabilizacijo na- šega gospodarstva so spreje- li vsi delavci. Vendar pa moramo storiti še korak na- prej, kajti akcija za stabili- zacijo mora biti usmerjena povsod tja, kjer bo dajala konkretne rezultate.« Tako je na javni tribuni, ki je bila pretekli petek v celjskem Ingradu, dejal Ja- nez Tršan, sekretar za eko- nomsko politiko pri ZSS. Javno tribuno so ob prazno- vanju tedna komunista orga- nizirali komite občinske kon- ference ZKS Celje, redkacija slovenske izdaje Komunista in organizacija združenega dela Ingrad Celje. Na njej pa so govorili predvsem o prizadevanjih za stabilizacijo našega gospodarstva, o pla- niranju v temeljnih organi- zacijah združenega dela ter o pripravali komunistov na 5. sejo CK ZKS. Javne tri- bune v Ingradu so se ude- ležili številni gostje, med njimi Zvone Dragan, pod- predsednik IS SRS, Vlado Janžič, namestnik sekretarja IK CK ZKS, Zdravko Praz- nik, direktor republiškega za- voda za družbeno planira- nje ter'drugi. Ko so govorili o samoup- ravnem planiranju v temelj- nih organizacijah združenega dela, so delavci opozorili tu- di na pomen povezovanja posameznih TOZD v tem procesu. Vendar pa so me- nili, da ni moč izvajati pro- cesa družbenega planiranja s seštevanjem planov posa- meznih TOZD, ampak je po- trebno uskladiti interese vseh, ki se srečujejo v tem pro- cesu. Ob tem vprašanju je Zvone Dragan kratko orisal globalne osnove za izdelavo srednjeročnega plana naše republike. Nato pa je pov^ daril, da moramo v srednje ročnem obdobju zagotovit predvsem intenzivno gospe darsko rast, ki bo temeljil] na kvalitetnih osnovah. Obe nem pa moramo jasno og redeliti tudi nacionalne prio ritete in dosledno izvajat akcijo za boljše gospodarj« nje s tem, da še bolj zaa strimo odgovornost OZD bank in gospodarstva sploli D. S. ŠENTJUR: OBRT JE V PO- RASTU Pri ottčinskem tržnem in- špektorju, ki vodi n^ster obrtnikov smo se zanimali, kakšno Je stanje obrti v obči- ni in prišli do zanimivih po- datkov. Prva. nadvse razve- seljiva ugotovitev je, da je število obrtnikov v porastu, saj sc je v primerjavi z lan- skim letom njih število dvig- nilo za 25. Razporeditev po strokah pa je sila neenako- merna, saj so nekatere v pre- sežku, druge pa v primanj- kljaju Avtoprevoznikov je npr. kar 42, kar je nedvomno presežek, šivilji in krojača pa sta sa- mo 2 kar ,je kljub vedno več- jemu širjenju konfekcije le znaten primanjkljaj. Gostin- stvo jc številčno dobro zasto- pano, vendar na Prevorju iji ZegTU ni gostilne, v Dramljah pa je le Mencov bife. Zaseb- nih gostincev ,}c 23, v družbe- nem pa Je 5 gr>stin.skih obra- tov. Kljub skupnm 28 gostin- skim lokalom, pa je razen ne- kaj malih Izjem stiska za hrano. Na.odročju izobraževanja.« NT: Za kakšno vrsto izo- braževanja boste poskrbeli? Š. Simončič: »Naša prva naloga je organimrati druž- benopolitično izobraževanje v občini. Te naloge smo se lotili zelo široko in sistemat- sko. Izobraziti želimo okrog 3000 neposrednih političnih delavcev sindikata, partije, Socialistične zveze, kakor tu- di delegate samoupravnih in- teresnih skupnosti in občin- ske skupščine. Sam program smo sicer pripravljali dva meseca, se- ^j pa bo moral zaživeti. Na program ni bilo pripomb, Sedaj pa, ko ga je treba praktično izvesti čutimo do- ločene pomanjkljivosti oziro- nia odpor v posameznih de- lovnih organizacijah. Nekate- W menijo, da je tako izobra- ževanje drago. Po mojem pa "i za to moralo biti dovolj denarja. Od 1,5 odstotka na ^to osebne dohodke je na- menjeno za iBobraževanje {X) zakonu, tretjina tega se \ah- ko nameni za tovrstno izo- braževanje. To je znesek, ki bi nam lahko precej pome- nil. Mi ga še zdaleč ne do- segamo, in torej ne bi sme- lo biti vzroka, da delo\'ne organizacije ne bi pošiljale svojih članov na te seminar- je. Seveda pa bo žalska Delav- ska univerza skrbela tudi za druge oblike izobraževanja. Organizirali bomo večerno osnovno šolo, večerno eko- nomsko šolo, tečaje tujOi je- zikov, praktičnih predmetov .. . Pomembno vlogo pa bo- mo imeli tudi na p>odročju narodne obrambe in civilne zaščite.« NT: Verjetno so bili na samem začetku še drugi pro- blemi, s katerimi ste se sre- čevali ... Š. Simončič: »Problemi so vsekakor še vedno prisotni. Deset milijonov, kolikor nam jih je zagotovila Skupščina je še vedno premalo za nor- malno delovanje. Mi bi seve- da rabili finančna sredstva za najmodernejše metode poučevanja, brez katerih da- nes ni moč izobraževati, ra- bili bi seveda še učilnice itd. Upamo pa, da se bo v srednjeročnem razvoju obči- ne našlo tudi mesto za našo Delavsko univerzo. JANEZ VEDENIK TURIZEM ČAKAMO NA SNEG Zima. Svoj prihod je napovedala že prejšnji te- den. Pa se je hitro umak- nila. Sneg je le tii in tam pobelil nekatere vrhove. Na Golteh in na Rogli je bilo neOcaj belih krpic. Čeprav nas po koledar- ju loči od zime še mesec dni, so priprave na zim- sko ali bolje rečeno smu- čarsko sezono stekle pov- sod. Najbolj seveda na na- šem največjem zimsko špoirtnem in rekreacij- skem središču, na Golteh. Tu bi jih sneg ne pre- senetil, četudi bi zapadel danes, jutri. Center na Golteh je zaprt, razen ob sobotah in nedeljah. In tako bo vse do 25. novem- bra. Le v primeru, če bi zapadel te dni, ga bodo takoj odprli. Ves ta čas na Gtolteh pridno delajo. Predvsem so v teku vzdrževalna dela na vseh žičnicah. Tu je bilo treba marsikaj po- praviti, obnoviti, namazati in podobno. Vrh tega so opravili nekatera dela na smučiščih samih. Spet so jih očistili. V pripravah na zimsko sezono so se odločili tudi za cene žičniških storitev. Ostale so iste kot so ve- ljale lani. Navzlic temu gre za nekatere novosti. Tako bodo točkovne vo- zovnice veljale le ob de- lavnikih, od ponedeljka do petka. Žalca j tako? Ugotovili so namreč, da delavci ob vlečnicah za- pravijo precej časa z luk- njanjem vozovnic. In tako nastajajo zamude, dolge vrste in podobno Zato bodo takšno kontrolo ime. li le med tednom, ob so- botah, nedeljah in prazni- kih pa bodo pregledovali le datum na dnevnih vo- zovnicah. In zdaj še konkretne ce. ne: dnevne vcfz;ovnice ob sobotah, nedeljah in pra znikih bodo veljale F>o 70 din za odrasle in 50 din za otroke do desetega le- ta. Dnevna vozovnica ob delavnikih bo stala 50 din, poldnevna vozovnica samo ob delavnikih pa 40 din. Kaj pa penzion.ske cene? Na Mcnirski koči bo ve- ljal enodnevni penzion 95 din, v depandansah 115, v hotelu na Golteh pa od 130 do 160 din. Sicer pa bodo imeli penzionski go- sti popust tudi pri naikupu vozovnic za celotni sistem žičnic. Poleg sedežnice, bodo delale naslednje vlečnice: Poljarje, Turist, Morava, Stari stani, Skima, preno- sna in. letos prvič tudi Ročka planina. Računajo namreč, da bo dovolj sne- ga tudi za obratovanje te vlečnice. In če smo že pri teh napravah še nekaj: za vse vlečnice bo veljal poseben umik in na Golteh zago- tavljajo, da bodo delovale vse ne glede na število smučarjev. Tako bo razpo- reditev lažja in izognili se bodo nepotrebnim gnečam na določenih smučiščih. Za končno pripravo smučišč bosta tudi letos skrbela dva teptahia stro-^ ja. Na Golteh bodo tudi le- tos veljale tako imenova- ne sezonske vozovnice. Tokrat od 1. decembra le- tos do 1. maja 1976. leta. Njena cena bo 1.000 di- narjev, v kolikor pa .se bodo sindikalne organiza- cije odločile za nakup ve- čjega števila sezonskih vo- zovnic, bodo uveljavili po- seben p>opust. Mnoge tudi zanima, ka- ko je z vozovnicami za minulo 9e;z)ano, ki je bila več kot skromna. Izletnik je veljavnost teh vozovnic podaljšal do konca letoš- njega leta. In še za nekaj so se odločili. Vsem, ki imajo lanske vozovnice in se odločili za nakup no- vih, bodo nudili 20 % popust! Kolektiv Izletnika na Golteh pa je poskrbel še za tiste, ki si bodo opre- mo sposodili aU jo cek) kupili. Izposojevalnica bo delala neprekinjeno. Ce si boste hoteli sposoditi smuči za en dan boste pla- čah 35 din, za čevlje 20 din in prav toliko za sa- ni. Vrh tega bo odprta tudi manjša prodajalna vseh teh smučarskih rek- vizitov. Možen bo torej tudi nakup smuči in dru- ge opreme. Golte so pripravljene na fcimsko sezono. To sta za- gotovila tako glavni di- rektor Izletnika Leopold Pere kot direktor TOZD Golte Ivan Drolc. Zdaj nam ne preostane druge- ga, kot da jima verja- memo. Izletnik pa se je z ena- ko skrbjo zavzel tudi za Celjsko kočo. Tu so v za- dnjem času uredih teren ob izteku vlečnice, razen tega so vlečno napravo tu- di obnovili. Pripravljeno Spomin. Tako je bilo ob sedežnici na Golteh pred dvema letoma ... imajo še manjšo vlečnico, ki bo obratovala na dru- gem delu smučišča pod Tovstom. Sicer pa je Celj. ska koča zdaj tudi v to- liko nared, da bo lahko sprejela okoli štirideset peaiKionsikih gostov. B. B02IC OBČNI ZBOR Priprave na občne zbore turističniih društev na celj- skem območju so v pol- nem teku. V prejšnjem in tem mesecu so društva sestavila programske zas- nove in pravila, ki so jih vskladila z novim zako- nom o društvih. Nekatere osnovne turistične organi- zacije so te dokumente že piredložile v verifikacije občinskim konferencam SZDL Tako je to delo že op- ravljeno v celjski občini, kjer je odbor za koordi- nacijo pri občinski konfe renči SZDL že razpravljal o osnutkih pravil turistič- nih društev v občini. Oce- nili so, da je bilo doseda- nje delo turističnih druš- tev v občini uspešno, pa tudi programska izhodi- šča in nova pravila zago- tavljajo nadaljevanje za- čete in uveljavljene aktiv- nosti. Občni zbori turističnih dmištev na celjskem ob- močju bi morali biti kon- čani v decembru. Občni zbor celjskega Olepševal- nega in turističnega druš- tva bo predvidoma 10. de- cembra. Z. V. ZA 8 % VEČ NOČITEV Po podatkih informacij- ske službe celjske turisti- čne zveze je bilo do kon- ca septembra letos na celjskem turističnem ob- močju za 8% več nočitev kot lani, od tega nočitev domačih' gostov za 9 % več in tujih za 5 % več. Glede na to, da je bilo v Sloveniji v istem času le za 6 % več nočitev (domačih za 8 %, tujih pa za 1 smo lahko z rezultati na celjskem tu- rističnem območju zado- voljni. ORRAZl Kdo ve, kdaj bi zvedeli in če bi sploh, da imamo takorekoč v svoji sredini tudi edinega oziroma pr- vega strokovnega pozna- valca in ocenjevalca dia- mantov, briljantov pa tudi biserov, v naši državi. Se- v-eda, dela v kolektivu celj. ske zlatarne. To je Slavko Jerič. Vest, da je opravil vse stopnje izredno zah- tevnega izpita za gradui- ranje diamantov, je prišla itz Hamburga. Poslal jo je Juwelen Institut. Obiskali smo ga in se zapletli v pomenek. »V zlatarstvu delam že trinajst let. Področje dra- gih in poldragih kamnov me je vedno privlačevalo. Zato sem se že sam stro- kovno izpopolnjeval v nji- hovem poznavanju, oce- njevanju in podobno. Ko pa sem dobil priložnost, da se tega dela lotim za- res, nisem okleval.« Diamanti, briljanti, bi- seri. Svet, ki nam je več ali manj tuj, oddaljen in okoli katerega se rade spletajo nenavadne misli. Svet, ki ga po navadi ve- žemo na bajno bogastvo, čeprav večkrat po krivici. In vendar je v stroikov- nem pogledu področje dragih kamnov zelo širo- ko, pri diamantih in bn- Ijantih razmeroma ožje, saj se človek tu srečuje le s spoznavanjem enega kamna, to je diamanta. Navzlic temu je tudi to polje izredno zahtevno, težko. Za strokovnjaka se- veda. Po sedaj nanih po- datkih je okoli 252 različ- nih vrst diamantov. Pri tem niso upoštevane raz- lične barve. Nekaj podob- nega bi lahko ugotovili pri biserih. Dosti širše pa je področje poznavanja drugih dragih kamnov, od safirjev, rubinov, smarag- dov (ki štejejo med naj- dražje kamne) pa do ra- znih poldragih kamnov, ki se pKJJavljajo in osta- nejo v modi le nekaj let in nato gredo v pozabo. To je razgibano področje, ki tudi od strokovnjaka zahteva stalno proučeva- nje in spremljanje vse li- terature. »V praktičnem delu, v zlatarni, mi to znanje kot vodji komerciale zelo ko- risti, saj sem istočasno odgovoren za nabavo ka- mnov, ki pa je največkrat vezana na praktični ogled. Tudi cene so odvisne od kvalitete, zaco človek, strokovnjak, mora, hočeš nočeš, biti spoznan s tem, kako ge določa in oce- njuje kvaliteta, kakšne na. pake vplivajo na ceno, kakšni so prvovrstni ka- .nni, kakšni slabše kvali- tete itd.« Ce bi brskali po evrop- skem seznamu strokovnja. kov za graduiiranje dia- mantov, bi v njem poleg Slavka Jeriča našli še Ja- neza Zavolovška, direktor- ja TOZD Zlatarne v Tr- bovljah. Oba sta diplomi- rala pri Juwelen Institutu v Hamburgu, in institut je obema, v znak velikega zaupanja, dovolil, da sta v Jugoslaviji vodila neka- tere seminarje, ki jih je treba opraviti, če hoče kandidat priti do iste di- plome. Odiv je bil pre- cejšen, kar kaže, da po- staja tudi promet z bri- ljanti in biseri pri nas vse bolj zanimiv, čeprav zaen- krat še vedno v določenih mejah. Tudi glede cene. 6. stran — NOVI TEDNIK Št. 46 — 20. november 197$ INFORMIRANJE V KONUSU šE SO SLABOSTI! Pred dobrim mesecem se je v konjiškem Konusu zaposlil Viktor Jager, katerega delo bo obsegalo poleg področja izobraževanja tudi področje in- formiranja delavcev. Zanimalo nas je, kaj so v Konusu doslej že storili za čimboljše obveščanje delavcev In kaj bodo v bodoče še storili, da bo več kot 2000 članov kolektiva najbolje obveščenih o vsem, kar se v Ko- nusu dogaja. Zato smo v zvezi s tem poprosili Viktorja Jagra za krajši razgovor. Kako poteka v Konusu ob- veščanie delavcev? Viktor Jager: »V naši or- ganizaciji poteka obveščanje delavcev preko glasila, ki pa iiziiaja le enkrat mesečno ali celo enkrat v dveli me- secih. Zavedamo se, da je takšen način obveščanja de- lavcev nepopoln, zato bomo odslej poskušali zapolniti vrzel med dvema izidoma glasila z informatorjem, ki naj bi Khajal tedensko aU štirinajstdne\'no. Tako bi in- formator prinašal delavcem aktualne vesti o delu samo- upravnih organov, družbeno- političnih organizacij ter ostalih organov, ki delujejo v Konusu. Vendar pa me- nim, da tudi z informator- jem ne bomo mogli dobro obveščati delavce o vsem, kar se dogaja v Konusu, če nam ne bodo omogočili dostop do vseh virov infor- macij. Kajti to je zaenkrat še velik problem, s katerim se tudi jaz srečujem skoraj vsakodnevno.« V čem se razlikujeta kon- cepta glasUa in informatorja?^ Viktor Jager: »Informator bo prinašal samo kratke, aktualne vesti, ki so pomem- bne za samoupravno odloča- nje delavcev. Glasilo pa bo tudi odslej objavljalo pri- spevke iz življenja delavcev, o njihovih hobijih, objavlja- li bomo razhqna mnenja de- Viktor Jager Lavcev, pa t'adi članke o go- spodarskih in drugih \'pra- šanjih, ki zadevajo našo or- ganizacijo.« Kako pa so delavci zado- voljni z informiranjem? Viktor Jager: »Delavci se- veda ix)zdravljajo naša pri- zadevanja, da bi bilo obve- ščanje v Konusu boljše. Ze- Ujo, da bi bilo obveščanje učinkovitejše in hitrejše, da bi se skrajšal čas, ki je po- treben za prenos informa- cije do delavca. Zanimivo ie budi to, da želijo delavci /eč informacij o dogajanjih v sosednjih temeljnih organi- sacijah. Zdi se, da dobro poznajo dogajanje le v last- lih temeljnih organizacijah.« Kako pa ste prišli do teh mnenj delavcev? Viktor Jager: »V mesecu septembru smo izdali anke- to, s katero smo želeli preve- riti branost našega glasila. Delavci so v anketi razme- roma dobro ocenili glasilo, povedali so tudi, da glasilo radi berejo. Pripominjali so le na račun izida glasila, menijo namreč, da bi mo- ralo izhajati glasilo bolj po- gosto. Prav tako so tudi oce- njevali, da je v glasilu pre- več strokovnih člankov, ki jih le težko razimiejo.« Boste na podlagi ugotovi- tev ankete v glasilu kaj spre- menili? Viktor Jager: »Ker je veči- na anketirancev odgovorila, da je glasilo takšno kot je sedaj, dobro, ne bomo bi- stveno spreminjali obliko in strukture našega glasila. Se veda pa se bomo potrudili, da bodo članki vehko bolj razumljivi in da bo v njem veliko zanimivih prispevkov. Aktualne vesti pa bo odslej tako prinašal informator, ka- terega prva številka je iz- šla ravno v teh dneh.« DAMJANA STAMEJCie CELJE: RAZVOJ SLOVENIJE v torek, 2. decembra, se bodo na ločenih sejah se- staiia delegatd treh zborov oeljs-ke občinske skupšči- ne. Osrednja točka dnev- nega reda bo veljala raz- pravi o di'užbeno ekonom- skem raavoju Slovenije. Glede na to, da je mate- rial o tem izšel v repub- liških glasilih, ga v nas- lednji številki Delegatove- ga poročevalca, ki bo si- cer posredovala gradivo za to zasedanje občinske skuščine, ne bo. Zato po- zivamo delegacije in de- legate, da se pravočasno seznanijo z gradivom, ki se sicer nanaša na razvoj naše republike in v tem tudi na položaj in mesto celjske občine v njem Vrh tega bo razprava tekla o izhodiščih za se- stavo občinskega proraču- na za naslednje leto, o uspešnosti investicijskih vlaganj v o bčini, o Predlo- gu družbenega dogovora o ustanoviti medobčin- skega inšpekcijskega orga- na tn med drugim še o predlogu odloka o obvez- nem vgrajevanju plinovo- dnih naprav v nove ob- jekte. LJUBECNA PRIPOMBE Osnutek srednjeročnega družbenega plana občine Celje je vzbudil zanimanje tudi v krajevni skupnosti Ljubeena. Po temeljitih obravnavah in razpravah so občani te krajevne sku- pnosti skupaj 8 predstav- niki družbeno političnih organizacij izoblikovali vr- sto pripomb. Med temi pripombami so najbolj zanimive tiste, ki govorijo o zazidalnem na- črtu, gradnji kanalizacije in vodovoda, modernizaciji cest, gradnji družbenih prostorov in še o drugem. Za mnoga dela so priprav- ljeni občani prispevati tu- di svoja sredstva. V obraz- ložitvi pripomb, ki so jili poslali komisiji za družbe- no planiranje pri OK SZDL Celje so med dru- gim zapisali: »Čeprav teče skozi nase- lje KS Ljubečna vodovod proti Šentjurju v KS Lju- bečna ni vodovodnega om- režja. Občani dobivajo pit- no vodo iz vodnjakov v katerih pa voda v večini primerov ni primerna. Za- to so redni primeri griže in drugih črevesnih obo- lenj precej pogosti. Tudi osnovna šola v Leskovcu (najbrž edina v celjski ob- čini) dobiva vodo iz last- nega vodjaka. Pregledi te vode pa kažejo, da je voda neprimerna za pitje. Potre- ben je torej vodovod. Pot- rebna je tudi ureditev ka- nalizacije saj se ponekod že širi smrad, ki ga pov- zročajo odplake. »Med važnejše naloge KS. ki bi morale biti tudi v pro- gramu občine so omenili tudi asfaltiranje cest Lju- bečna — Bukovžiak in Lju- bečna — Trnovlje — sko- zi naselje Začret. Za to as- faltiranje so občani pri- pravljeni prispevati velik del svojih sredstev.« Ome- njajo pa tudi nujno grad- njo kulturnega doma v ka- terem bi našle svoj pro- stor tudi vse družbeno politične organizacije. Že- lijo pa da bi v morebit- nem podaljšanju prispev- ka za izgradnjo šolskih in otroškovarstvenih objektov tudi v Ljubečni dobili vzgojno varstveno ustano- vo in da bi vsaj pomladili že 70 let staro ."^olo. Pripombe, ki so jili po- slali komisiji v večini izha- jajo iz programa krajevne skupnosti. V tem progra- mu so si namreč zadali, da želijo v srednjeročnem ob- dobju dela KS rešiti vsaj del problemov, ki jih žuli- jo že vrsto let. Veliko kriv- de za takšno stanje pa no- sijo prebivalci sami, saj so mnogokrat sledili tistim, ki jim razvoj kraja ni bil preveč pri srcu. M. BRECL LAŠKO NI PROSTORA V Laškem je 58 članov Zveze socialistične mla- dine, pa vendar na ulicah tega mesta srečujemo mnogo več mladih obra- zov, ki so se izgubiU, kdo ve zakaj. V Laškem je takole pri- bližno ocenjeno vsaj pet lokalov, mislim gostin- skih, en kino, ena cela slaščičarna, en dom, v ka- terem so včasih tudi pri- reditve. Mladinski klub pa bi v njem zaman iskali. Zanj ni prostora. Je zato prišlo na petkov sestanek osnovne organizacije ZSMS le 14 mladih, ki so odkrito priznavali svoje slabosti kot je na primer premajhna aktivnost in odkrito postavljali tudi vprašanje, zakaj ni zanje prostora? Vsaj majhen, majcen prostor bi si ze- leh, v katerem bi se lahko zbirali brez očitkov, ki jih spremljajo, ko si išče. jo družbo v gostilnah. Prostor, v katerem bi imeh pridno prižgane vse luči, kjer bi bil mladin- ski klub in ne disco klub. Sestanek je sklicala predsednica OK ZSMS La- ško Fanika Lapomik, da bi se na njem dokončno izoblikovale želje in inte- resi mladih, ki živijo v tem, včasih, in za neka- tere stvari, tako majhnem mestu. In kot že rečeno je 14 mladincev, predsed- nik in sekretar OK mla- dih v krajevni skupnosti, i prišel je predstavnik ob- činskega odbora RK Ven- česlav Jelovšek. Ostali ni- so prišli. Istočasno je bil namreč tudi sestanek KS za pripraivo proslave ob 29. novembru. Kdo ve, ali se v Laškem resnično ta- ko težko usklajuje delova- nje mladih in, da rečemo ostalih. Ta delitev je prav. zaprav nepravilna, saj smo predvsem pripadniki socialistične in samou- pravne družbe, ki imajo skupen cilj. Toda vse pre- pogosto se delimo. Na tem sestanku so torej mladi govorili o svoji vlo- gi v KS, o svojem vklju- čevanju v sprejemanje plana razvoja KS. 2eleli bi ustanoviti dramsko skupino, organizirati pre- davanje, plesne vaje, bese- da je stekla o pevskem zboru, stekla in se spet ustavila pri prostoru, ki ga ni. Saj, ko so takole odkrito pogledali vase in na svoje delo, so sprevi- deli, da so včasih delali tudi narobe. Tudi prostor ni edini pogoj aktivnosti mladih, mnogo OO ZSMS dela v skromnih pogojih. Res pa je, da je za zbi- ranje na igrišču le malo prehladno. In res je tudi, če BO v Laškem kdaj po- dvomiU v svojo mladino, ali se ne bojijo ,da bi ti mladi danes izgubili zau- panje v svoje starše, v njihove obljube. Pred- vsem je torej potreben pošten pogovor na obeh straneh. Potreben je pro- stor, v katerem bodo mla- di zbirali in lahko uresnL če\'ali svoj program dela. BOŽENA PAVCNIK , POJASNILO V 44. številki Novega te- dnika je v reportaži »Tresla se je zemlja« ome. njen tudi »špekulant«. Dol- žni smo pojasniti, da s tem ni mišljen zastopnik Zavarovalnice Sava Maks štravs, kot so sklepali nekateri po branju ome- njene reportaže. DRAGO MEDVED VENCESLAV satler o ODNOSIH V SAMOUPRAVI Na zadnji seji plenuma Občinskega sveta ZvezQ sindikatov Žalec so govorili tudi o poglabljanju samoupravnih odnosov v občini. Za več besed o tem smo zaprosili predsednika Občinskega sveta Zveze sindikatov, VENČESLAVA SATLERJA. i NT: Tovariš Satler, v koli ki meri se je dejansko spre- menil družbenoekonomski položaj delavca v združenem delu? V. Satler: »Ce izhajamo iz dejstva, da pomeni nova us- tava revolucionarni akt, ka- teremu osnova je samouprav- ljanje, potem iz tega jasno izhajajo temeljne naloge sin- dikata pri nadaljnjem raz- voju samoupravnih odnosov. Nestabilnost v gospodarstvu in družbi nasploh, ni posle- dica samoupravljanja, kot bi nekateri radi prikazali, tem- več posledica premalo razvi- tih samoupravnih odnosov. Bitka za stabilizacijo gospo- darstva pomeni bitko za do- sledno uresničevanje novega družbenoekonomske.ga polo- žaja delavca v združenem delu«. NT: Problemi na področju uveljavljanja ustavne vsebi- bine samoupravljanja so vse- kakor prisotni. Morda nekaj več besed o tem ... V. Satler: »Začetna samo- upravna organiziranost v ob- čini Žalec je pomenila velik korak naprej za nadaljnji razvoj samoupravnih odno- sov. Vemo pa, da proces sa- moupravnega organiziranja temeljnih organizacij zdmiže nega dela ni bdi izpeljan v vseh sredinah. Samouprav- Ijalska zavest, čeprav še ne- zadostna, se povečuje, kar se kaže zlasti v skrbi za dob- ro gospodarjenje in urejanje medsebojnih odnosov. Delav- ci vedno bolj spoznam jo, da pomeni bitka za uresničeva- nje ustavne vsebine samoup- ravljanja v sleherni organi- zaciiji združenega dela tudi bitko proti nestabilnosti v gospodarstvu in družbi sploh. Združevanje dela in sred- stev v raznih oblikah na sa- moupravni osnovi postaja edina alternativa za vsklaje- vanje interesov delavcev v združenem delu. Doseženi rezultati na pod- ročju razvijanja samouprav- nih odnosov so med drugim tudi posledica koordinirane ga delovanja subjektivnih sil treba pa bo brez dvoma po večati vpliv sindikata, ko b( šlo za uveljavljanje intereso članstva.« Problemi pa se vsekako javljajo pri samoupravnerj organiziranju delavcev v zdnj ženem delu, ki še ni dal« žel jenih rezultatov. Intemj zakonodaja se le počasi vsklajuje z novo ustavo it drugimi zakonskimi predpis^ postopki za sprejemanj« splošnih aktov so izpeljain še vedno preveč formalno gradiva so še vedno slab( pripravljena, saj jih večini delavcev ne razume, delo sa moupra.vnih organov pa ji zaradi nezadostnih predhod nih priprav neracionalno«. NT: In kako je z delova njem delegatskega sistema? V. Satler; »Za nadaljnj razvoj samoupravljanja ji eden bis1)venih pogojev' delo vanje delegatskega sistema Neposredno odločanje delai; cev v združenem delu ni sa mo odločanje na zborih de lavcev, temveč tudi odloča nje preko delegatsko izvolj« nih organov na vseh nivoji samoupravne organiziranosti Če delegatskega sistema n bomo dosledno razvijali, ti di ne bomo spreminjali druii benoekonomskega položaj našega delavca. Pojavljajo pa se še neka teri drugi problemi kot pc jav neformalnih skupin, \ poosebljajo organe, v kateri so običajno direktor, sefkr« tar, predsednik delavskeg sveta, predsednik organa d< lavske kontrole, sekretar Zv< ze komimistov, predsedni sindikata in morda še prec sednik mladine, vplivi, ki ji imajo posamezniki na kac rovsko iK>litiko in drugo. Seveda pa so to le nekat« re ugotovitve, ki se nanašaj na oceno uresničevanja u! tavne vsebine samoupravlji nja v temeljnih in drugi organizacijah združenega d< la.« JANEZ VEDENE KMETI KOOPERANTI SAMOSTOJNI Člani izvršnega sveta ce- lj.ske občinske skupščine so tudi na zadnji seji potrdiU pobudo o ustanovitvi samo- stojnega TOZD za kmetijsko kooperacijo za občino. Gre za stališče, ki ni vezano sa- mo na poglobitev in utrdi- tev samoupravnih odnosov znotraj kmetijske organiza- cije, marveč še i>oseb6j na povečanje in zboljšanje pro- izvodnje. Ker gre v vsakem primeru za odgovorno od- ločitev, bo stekla ob sode- lovanju Socialistične zveze že prihodnji mesec med kmeti kooperanti in člani delovne skupnosti celjske enote kooperacije temeljita razprava. Končna odločitev je seveda v rokah kmetov in članov kolektiva. Izvršni svet je nadalje po- trdil osnutek zasnove samo- upravne in poslovne preos- nove zavoda za napredek gospodarstva v Celju, ki naj kot bodoči razvojni center predstavlja strokovno sredi- šče in gospodarsko in sc cialno iniciativo v oikvir pK>dročij, za katera se h registriral. S svojim delor pa se bo aktivno vključ v vse faze načrtovanja i spremljanja razvojnih toko v občini in regiji. Da bi zi vod čimprej stopD na pc predvidene reorganizacije, jI iz\'ršni svet imenoval tuc poseben odbor, ki ga bo v< dil podpredsednik občinsk skupščine dipl. inž. Ton Zimšek. Končno je celjski izvrši svet, ki je imel tokrat ž svojo 53. sejo, potrdil pre< log družbenega dogovora ustanovitvi medobčinske^ inšpekcijskega organa. St. 46 — 20. november 1975 NOVI TEDNIK — stran T SLG CELJE IN MG LJUBLJANSKO Veliko dejanje Minuli teden sta upravni- ka obeh gledališč in predsed- nika svetov Slovenskega ljudskega gledališča v Celju Janez Bermež in Mestnega gledališča Ljubljanskega Ja- nez Eržen podpisala spora- zum o sodelovanju omenje- nih dveh slovenskih gleda- lišč. Ta delovni sporazum sega še v leto 1972, čeprav takrat ni bil tako obsežen. Letošnja obnovitev pomeni tudi razširitev medsebojnega dogovora, kot sta poudarila v svojih govorih umetniški vodja slg Celje Igor Lam- pret in umetniški vodja MGL Sergej Vošnjak. Spo- razum je nastal predvsem v želji povezovanja gledališke dejavnosti v Sloveniji, ustvar- janje enotnega gledališkega prostora, izmenjava pred- stav obeh gledališč. To je iskrena želja in namen, da bi občinstvu v Ljubljani in Celju predstavili dejavnost obeh gledaliških hiš. .Sode- lovanje pa se bo odvijalo tiKii na področju načrtovanja dela, stalni obliki skupnega razpravljanja o gledališki problematiki in medsebojna pomoči pri uresničevanju gledališkega programa. Tako bomo v Celju lahko videli naslednje predstave Mestne- ga gledališča ljubi ianskega: A. Hieng: Izgubljeni sin (predstava je že bila minuli petek), D. Storey: Kmetija, E>e Filippo: Sobota, nedelja, ponedeljek, I. Orkeny: Mač- ja igra, I. Cankar: Pohuj- šanje v dolini šentflOTJanski, N. Simon: Večna mladeniča- in A. Strindberg: Smrtni ples. V Ljubljani pa bodo gledali naslednje predstave Celjanov: Vudler: Peirpetuum mobile, Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski (za- nimiva bo primerjava dveh predstav), Shakespeare: Lju- bezni trud zaman, Bulgakov: Zojkino stanovanje, Jovano- vič: Igrajte tumor v glavi In onesnaženje zraka, ško- fič: Gospod s Preseka, De Musset: Lorenzaccio. Nič nov^a ni, če omeni- mo, da so vsa gledališka gostovanja draga zadeva. Za- to je odločitev obeh gleda- lišč toliko bolj dragocena. Dragocena v času, ko so vsi napori usmerjeni v prizade- vanje, kako nuditi delovne- mu človeku čimveč in čim- boljše kulturne ustvarjalnos- ti. Z izmenjavo gledaliških predstav bo občinstvo obeh gledališč veliko pridobilo. Ta dogovor bi moral biti vzpodbuda ostalim gledališ- kim hišam, pa morda še ko- mu, da bi tudi drugi odprli vrata svojih u,stanov — ne pa da se -zapirajo vanje in ne gredo drugam — tudi tja ne, kjer bi sicer bili iX)goji za gostovanja. Nedvomno sta obe gledališči šli v dolo- čeno finančno tveganje, to- da pomembno je sodelova- nje, medsebojna pomoč in predvsem skrb za gledalca Podpisniki delovnega sporazuma od leve proti desni: igralec Janez Bermež, predsednik sveta SLG Celje, igralec Janez Eržen, predsednik sveta MGL, umetniški vodja SLG Celje Igor Lampret in umetniški vodja MGL Sergej Vošnjak. in skrb za vzpodbujanje gle- dališke kulture. Zato omen- jeni dogodek štejemo med veliko kulturno dejanje, ker je konkretna oblika dela, za katerega se dogovarjamo znotraj celotnega združenega dela in njego\^e delitve. DRAGO MEDVED GLASBENA ŠOLA CELJE Starka ne zmore vsega v mislih imamo zgradbo, ki že od vsega začetka daje zavetje mladim, željnim zna- nja o lepotah tn skrivnostih glasbe. Njene široke in na žalost neme stene bi lahko govorile o nešteto lepih tre- nutkih, ki so jim bile pri- ča. Vsak mlad fantič ali dek- le, ki se je želel poleg svo- jega rednega šolanja nauči- ti igranja na klavir, troben- to itd., je bil deležen njene gostoljubnosti in prisrčnosti. t>a tako je bilo! Časi se spreminjajo; pKDtrebe rastejo. Včasih je bila dovolj mala trgovinica, danes nam je ve- leblagoraic premalo. Je pač tako, da so danes vse dob- rine namenjene vsakomur in ne samo prdvilei^lrancem. Ta- ko je tudi prav. Torej raz- lik med nami ni — še manj med našimi otroci! Da tako naj bi bilo, če ne bi bilo tu »starke«, ki s svojimi iztro- šenimi močmi, ki jih je do danes razdajala, ne more več sprejemati v svoje okri- lje vsakogar. Tu se svet pri- vilegirancev zopet začne. Zač- ne se zopet problem, ki je na vsakomur izmed nas, da ga čimprej rešimo. O problemih glasbenega šolstva v Sloveniji in še po- sebej .v Celju nas je sezna- nil ravnatelj celjske glasbe- ne šole tov. Ciril Vertačnik. Položaj glasbenega šolstva v Sloveniji je trenutno mal- ce kritičen in to predvsem zaradi načina financiranja, ki se razlikuje od financiranja ostalih Izobraževalnih zavo- dov. S tem nepopolnim fi- nanciranjem glasbenega šol- stva preide dokaj šnje finanč- no breme na učenca, ki si želi glasbene izobrazbe in od katerega lahko družba kas- neje veliko pričakuje, kot na področju amaterske ali pro- fesionalne dejavnosti, ali kot ljubitelja glasbene umetno- sti, itd. Takšno financiranje s strani republiške izobraže- valne skupnosti bo zelo ne- pravično do vseh teh mladih, ki bodo zaradi svoje pridno- sti in veselja do glasbe, mo- rali plačevati velike šolnine. Velik problem je v Celju prostorska kapaciteta Glas- bene šole. Danes b-^ v Celju potrebovali prostora najmanj za 500 učencev, vendar se jih trenutno lahko glasbeno izobražuje in to z veliko te- žavo, po vseh dislociranih oddelkih le 350 otrok, od ka- terih jih 40 še ne igra in- strument. Poleg tega je v pripravnici še 50 otrok. Pro- storska kapaciteta za to šte- vilo otrok je zdaleč premajh- na, čeprav se ne beleži in- teres za glasbeno šolanje v C^lju, se predvideva da je najmanj 200 otrok prikrajša- nih za to izobrazbo. Z uved- bo celodnevne šole pa bo ta problem še večji, kajti pričakovati je, da se bo mla- dina vse bolj zainteresirala za pouk instrumenta, za glas- beno vzgojo v okviru celo- dnevne šole. aa to je per- spektiva Glasbene šole v Ce- lju v tem, da se pritida sta- ri stavbi nova, ki bo samo podvojila obstoječe prostore, instrumentalna glasbena de- javnost pa se bo morala raz- vijati na vseh osnovnih šo- lah v celjski občini, v kate- ri je veliko nepokritih pod- ročij, kjer je interes za to zvrst šolanja volik. Nujno je, da v naslednji načrt samoprispevka vnese- mo tudi glasbeno šolo, da bodo možnosti vseh naših mladih enake za to zvrst izo- braževanja. VOJKO RIZMAL IKONE V MUZEJU REVOLUCIJE Umirjena repriza Ustvarjanje je tisto, kar je človeku blizu, ker je iz nje ga in za njega. Najbrž je to tudi poglavitni vzrok za od- ločitev Goceta Kalajdžiske- ga, da se je spoprijel z iko- nami, pa čeprav v obdobju, ko so že pred dobro polovi co tisočletja in še več že veliki mojstri povedali doma- la vse. Vsaj na področju iko- ne, ki se z novo likovno opredelitvijo Kalajdžiskega vrača med nas, brez toge bizantinske zakonitosti. Med nas se mora vračati kot sim- bol davne zgodovine, ki pa je v nas še ž "^o prisotna. Saj navsezadnje se biile te podobe prve na braniku pred napredujočim osvajalcem z vzhoda — a obenem so bi- le tudi nosilke sodobne tn tehnično mojstrske dognano- sti vzhoda pred zahodom. Stara je zgodba ikone (eikon je v grščini slika), saj je nastala v E>ovezavi s heleni- stičnim portretom, ki je bil še posebno razvit v Egiptu in se je navezoval na p>ogreb- ne običaje. In kakor je ne- navadnost tega imena pove zana s ix)jmom slike (ikona je bila prvotno mišljena pač vsaka slika in še pozneje jo je vzhodno krščanstvo pov- zelo za sinonim upodobitve Kristusa in drugih likov), ta- ko je njeno vračanje ugan- ka naše sodobnosti. Uganka je prav v vulgai"nem smislu te besede. Goce Kalajdžiski je doma iz Carevega dvora pri Prespanskem jezeru. Nje- govo skopsko šolanje ga je dovolj zgodaj seznanilo s to prastaro umetnostjo, kjer so slikarji uporabljali barve, s kakršnimi se poznejša rene sansa ni mogla v marsika- terem primeru kosati z nji- mi. Kalajdžiski se je loteval tudi restavratoskega dela in najbrž bo del vzroka, da se je spoprijel z ikonami tudi v tem. Sicer si težko razla- gamo to početje ob koncu XX. stoletja, ko nas loči Se osem stoletij od vrha umet- nosti ikon in ko smo vmes zvedeli za imena kot so And- rej Rubljov, Mitrofanovič Longin in drugi. (3dgovor je tudi blizu naše vsakdanje človeške nravi, ki jo kakš- na takšna dražljivost, ki jo nosi ikona v sebi, kaj hitro vzdrami. To je za nas ven- darle malce eksotični ix)jav, čeprav Kalajdžiski v svojem likovnem iberalizmu ikon XX. stoletja močno opušča prefinjeno linearnost, ki je odlikovala ikone, a jih v do- meni bizantinskega »umetni- škega zakona« tudi vklepala v te okove. AU gre torej za »ponaredek« modeme druž- be, ali gre za ponaredek oku- sa te družbe ali za zadovo- ljevanje tiste neslutene, mi- kavne, skrivnostne vzdraženo- sti, kadar se naše oko usta- vi na nečem, kar je prekri- to s patino, s pozlato, z res- nobnim pogledom s hrasto- ve deske v naš vzburkan, do- živetij željan, a tudi sicer poln svet? Kje iskati odgo- vor? Kakor se zdi na prvi po- gled, ga ni tako težko naj- ti, čeprav mu naj v opravi- čilo služi ugotovitev, da veČ kot domneva ne more biti. Kajti uvodoma sem zapisal, da je ustvarjanje živa sila, ki se ji ne da upirati. Lahko pa pripelje do spreneveda- nja in všečnosti, če je »pov- praševanje« konjukturno, saj naša moderna stanovanja na- ravnost hlepijo po posebno- stih. Posebnost pa ikona je. Tudi takšna, kakršno nam nudi Goce Kalajdžiski. In prav je, da so razstavljene v Muzeju revolucije, čeprav bi se to komu zdelo čudno. Prav, ker tudi takšne, kakrš- ne so, fMDmenijo povezavo med prvobitnimi, nastalimi na naših tleh, ki so nas pred leti dostojno, da ne rečem reprezentativno predstavljale na pariški razstavi. S simbo- lom napredka in visoke umet- niške rasti naših narodov, zdaj prenesene v spremenje- ni in posodobljeni podobi pred nas v muzeju, ki je sam po sebi simbol svobo- de. Goce Kalajdžiski ima še v ikonah nekaj izrazitih mož- nosti, to nedvomno. Bojazen je drugje: kako obvladati ta vsemirski prostor duha, ki je že bil ustvarjen in se av- tor loteva v tem trenutku zgolj reprodukcije in kako usmerjati svoj prav med povpraševanjem po tej so- dobni, očem všečni drastljivi slikariji? DRAGO MEDVED Irina Smorodinova KLAVIRSKI RECITAL SOVJETSKE UMETNICE ZA 2. ABONMA 12. NOVEMBRA V NARODNEM DOMU JE BIL DOŽIVETJE Umetniki, ki prihajajo iz Sovjetske zveze, nas vedno Knova presenečajo zavoljo svoje visoke tehnične in muzi- kalne dospelosti. Irino Smorodinovo smo pričakovali z za- nimanjem, a je vseeno presenetila s skromnim nastopom in s prepričljivo interpretacijo zahtevnim programom. Po- tem ko je gostovala v Poljski, švedski, Franciji itd., prihaja v Jugoslavijo prvič in je angažirana v Sloveniji za 21 kon- certov. Po 50 urni vožnji z vlakom je pripotovala iz Mosk- ve v Ljubljano, kjer je imela takoj po prihodu koncert, s katerim je očarala Ljubljančane. Naslednjega dne je pris- pela v Celje in imela v dveh dneh 5 koncertov, 4 za mla- dino in večerni abonmajski v sredo, 12. novembra. Smorodinova obvlada ogromen repertoar standardnih klavirskih kompozicij, vrsto najpomembnejših klavirskih koncertov, sonat in drugih skladb od Bacha, Beethovna do Rahmaninova in Prokofjeva. Izgleda, da se ji Rahmaninov še posebno prilega, mladino je obdarila z »Varijacijami na Corellijevo temo«, obsežno delo, vredno velikega mojstra, škoda, da ga ni izvajala za večerno občinstvo n. pr. na- mesto Prokofjeva »Visions figutives« »Bežne vizije). To je 20 klavirskih miniatur, pretežno lirskega in plesnega znača- ja, v katerem čutimo klo.virski stil Prokofjeva. Na par sko- pih straneh je izražena raznolikost, ki od daleč spominja na Chopinove »Preludije«. Vendar nas vtis enkratnega po- slušanja ne more zadovoljiti, preveč bežna so ta glasbena doživetja. Pravega Prokofjeva in vso tehnično dognanost pianistke smo doživeli ob poslušanju šeste sonate v A duru, tako- zvane »vojne sonate«, komponirane med 1. 1939 in I94i. Prvi stavek je prav zastrašujoč in grozljiv s svojimi barba- rizmi, surovimi disonancami in grobimi efekti hrupa. Drugi stavek izraža eleganten dovtip, tako značilen za Prokof- jeva. Tretji stavek se giblje v ritmu počasnega valčka, nekoliko romantično pobarvanega, a je predolg in skoro dolgočasen. Zadnji stavek je veličasten finale v obširni trodelni obliki z efektnim koncem, sonata traja preko 35 minut in zahteva izredno tehnično znanje, pa tudi zdržlji- ikist. Irina Smorodinova jo je interpretirala z vehemenco, 2 udarci, ki bi bili v čast krepki moški roki. Težki polni akordi, oktavne pasaže so v hipu prešle v lahko briljant- nost, dinamični razponi so bili zastrašujoči. Pri vsem tem težaškem izvajanju je izpovedala umetnica vso svoje no- tranje doživljanje, njeno tehnično znanje je le osnova za muzikalno izražanje. Sklepna točka večera so bile štiri skladbe Franza Schu- berta »Impromptuji« op. 142. Pravzaprav je to sonata v štirih stavkih, ki si v razpoloženju močno kontrastirajo. Tehnično ne zelo zahtevno delo v primerjavi s Prokofje- vim, toda tu nismo občudovali toliko tehnične vrline, ki so prihajale do izraza v blestečih lestvicah in arpedžih, ampak v interpretaciji. Pianistka Smorodinova je imela prav tu priliko pokazati vso muzikalnost. Dinamika je bila presenetljivo diferencirana, vsak motiv, vsaka fraza je imela drugačen odtenek, vsi poudarki, gradacije in spro- stitve so bili podani logično, s prefinjenim okusom. Po močnih ovacijah publike je pianistka dodala z lah- koto Chopinovo Etudo op. 10 št. 4. Bilo je lepo doživetje! egon kunej^ 8. stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 20. november 1975 RAZSTAVA V MUZEJU REVOLUCIJE JITO: TVOREC JNA.J v času od 9. cio 25. novembra je v Muzeju revolucije v Celju zanimiva raz. stava »Tito, strateg revolucije, vodja in vrhovni komandant oboroženih sil SFRj«. Razstava govori predvsem o Titu od časa, ko je prišel v vodstvo komunistične partije Jugoslavije, v ti- stih usodnih dneh, ko se je na predve- čer II. svetovne vojne odločalo o uso- di narodov Evrope, pa do današnjih dni. Nemoč kraljevine Jugoslavije se je najbolj pokazala v hitri kapitulaciji nje. ne vojske 1941. leta. Tito je bil dosle- den v boju proti okupatorjem in je ta. koj pričel s pripravami za' vstajo in oborožen boj v Jugoslaviji. Pod njego- vim neposrednim vodstvom je Komu. nistična partija Jugoslavije bila pobud- nik in nosilec vstaje jugoslovanskih na. rodov proti okupatorju in domačim iz- dajalcem. Tito je vedno vnaprej načrtoval bo. dočnost in je že v času NOV utrjeval pota nove Jugoslavije. Že 194.3. leta imamo močan razvoj osvobodilnega bo- ja v vseh krajih Jugoslavije, izbojevane so bile velike vojne in politične zmage in tako je v tem času že ustvarjena tu- di močna narodno osvobodilna vojska Jugoslavije. Tako je v takšnih okolišči- nah 29. novembra 1943. leta na pobudo tovariša Tita bilo II. zasedanje AVNOJ. Tovariš Tito je takrat kot predsednik nacionalnega komiteja osvoboditve Ju- goslavije zahteval od zaveznikov for- malno priznanje nove Jugoslavije in pravico nad prej odtujenimi ozemlji Jugoslavije. V začetku 1945. le- ta se je narodno osvobodiilna vojska Jugoslavije preosuovala v Jugoslovan- sko armado, ki je štela 800.000 borcev pod poveljstvom vrhovnega komandan- ta tovariša Tita. V takšnem sestavu so se odvijale tudi zaključne operacije za osvoboditev domovine in dokončno imičenje okupatorjev in domačih izda- jalcev. Jugoslovanska ljudska armada pa se nenehno krepi in razvija tudi zdaj, ko živimo v mirnem času. Pod vodistvom vrhovnega komandanta tovariaš Tita se krepi in izpopolnjuje, da bi bila čim- bolj sposobna braniti neodvisnost ju- goslovanskih narodov, pridobitve revo- lucije in izgradnjo ter razvoj samou- pravne socialistične družbe. Tako tudi Titova misel o zgradbi delovanja sploš- nega ljudskega odpora poudarja veliči. no in moč naše samoupravne družbene biti. Poudarja bratstvo in enotnost na- rodov Jugoslavije in njene armade. Ne- mogoče je ob kratkem preletu muzej- skih eksponatov prikazati osebnost ka- kršna je Tito. Zato je v omenjeni raz- stavi poudarjen samo tisti del njego. ve osebnosti, v katerem se odražajo nekatere usodne poteze v revoluciji in njegovo delo strokovnega vojaškega značaja, s katerim se po naravi svo- jega dela ukvarja vojni muzej. Z omenjeno ra2»tavo se organizator, ji — Vojni muzej Beograd in Dom JLA Celje — želimo pridružiti proslavlja- nju jubilejne 30-letnice nove Jugoslavi- je. Kapetan I. razreda SRETEN DŽEŠNIC OBMOČJE VEDNO BLIŽJE GOSPODARSTVU Da bd se čim bolj pri- bližaU svojemu zaledju in v večji meri spoznal gos- podarsko problematiko ob- činskih območij in obratno, da bi tudi teren dobil večji vpogled v njeno delo, bodo poslej seje izvršilnega odbo- ra celjske podmžnice Ljub- ljanske banke vsakokrat v drugi občini. Kot prva je bila na vrsti laška. Gosti- teljstvo pa je sprejel kolek- tiv TI M v Piočioi pri La- škem. že prvi poskus je uspel in i>okazal, da je bila bančna odločitev več kot primerna. Tako so se najvidnejši pred- stavniki laške občinske skup- ščine in gospodarskega živ- ljenja seznanili z delom Ljubljanske banke, ix>družni- ce v Celju, bančniki pa z glavnimi gospodarskimi pro- blemi v laški občini. Izme- njava mnenj je bila koristna za vse, sicer pa je dala tu- di nekaj širših pjobud, kot na primer, da naj bi se banka že v kratkem pred- stavila tudi na seji sveta občin celjskega območja. Si- cer pa ne gre samo »a pred- stavitev, marveč veliko bolj za vskladitev dela tn pro- gramov. Na dlani je namreč, da mora tudi bančna poli- tika, zlasti pa njena kredit- na, temeljiti na razvojnem programu regije, biti s tem načrtom vsklajena, da bodo prizadevanja po rasti gos- podarske moči območja na skupnih tirih. Tej razpravi na seji sveta občin celjske- ga območja se bo priključi- la tudi zavarovalnica Sava, ki s svojimi sredstvi mno- gokrat sodeluje pri odobra- vanju investicijskih posojil gospodarstvu. Razprava o izvrševanju kreditne bilance podružnice je bila v bistvu zrcalo gos- podarskega stanja na širšem celjskem območju. Res je sicer, da se je bančni po- tencial povečal, toda še ved- no ne v predvidenem obse- gu. Značilna je rast sred- stev prebivalcev in tako je razmerje med sredstvi gos- podarstva in prebivalcev S5: 35 v korist gospodarstva. Na- dalje se je zboljšala likvid- nost, za okoli 10 »o v pri- merjavi z lanskim letom se je povečala poraba investi- cijskih posojil itd. Tudi več- ja poraba sredstev za sta- novanjsko gradnjo govori o pospešeni dejavnosti na tem področju. Debata o teh in drugih bilančnih vprašanjih je slej ko prej potrdila regijsko us- merjenost bančne poslovne politike. Izvršilni odbor pa je na seji v Rečici pri Laškem med drugim potrdil tudi ne- katera investicijska posojila, tako PTT podjetju v Celju znesek 5 milijonov din za povečanje avtomatske tele- fonske centrale ter Hmeza- du v Žalcu za povečavo hla- dilnice za sadje v Celju. MB ZA DAN REPUBLIKE NOV VRTEC - Ob leto- šnjem dnevu republake bodo v P^sje-tn pri Vele- nju odprti nov vrtec, ka- terega so -zgriidili s sred- stvi zbrani.ni preko samo- prisipevka "Občanov velenj- ske občine. Da bi bilo ob otvoriV/i v-se priprav- ljeno, so se zaanjo nede- ljo zbrah štev: in: mladin- ci za urejanje okolice. V akciji je sodelovalo 70 mladincev iz gradbenega podjetja Vcgrad Velenje, 15 iž Pesja, 11 iz Lajš in Modnega sa.ona osem, to- rej skupaj 104. Z deli bo- do nadaljevali tuda v ne- deljo in iipajo, da bodo vse pripraiili isko, da bo vrtec in okolje priprav- ljeno za oTvoritev ter sprejem najmlajših čla- nov naše družbe za dan republiike. Foto: __________lOim OJSTEBSEK^ . PROMET OBISK IZ KRANJA Člane sveta za vzgojio in preventiTO v cestnem prometu občme Celje so pred dnevi obiiskali člani istega sveta iz Kranja. PrišU so, da bi videh, kaj so Celjani napravila na področju prometne vzgoje m ro predvsem v vzgojnovarstivenih usta- novah ter osnovnih šolah. Vemo, da so tu^d: bild do- seženi dobri rezultati, ki so priznani budi v Slio- veniji. V pozdravnem go- vora, ki je hA v d\-ora- nd AMD Slavko šlander, je predsednik celjskega sveta Ludvik Favčič pred- vsem poudaiil pomen tak- šnega sod-tilovanja in iz- menjave mnenj ter izku- šenj. S takšnim delom bi bilo potrebno nadaljevati tudi med sveti v ostalih občinah, saj več ljudi več ve. Zatem so si gostje iz Kranja ogledali p>otek pro- metne vzgoje v vzgojno varsitvend us*-anovi na Oto- ku in v osnavTii šoli Slav- ka šlandra. T. V. PROBLEMSKA KONFERENCA MLADIH ^^^^ 8^ »-"Mladi v OO ZSMS mo- ramo delovati predvsem v dveh smereh: ojganizirati in mobilizirati niiade pri reše- vanju njihovih osnovnih živ- ljenjskih in širših družbeno političnih probiemov in na- daljevati boj za samoupravne in delegatske o hiose, za več- jo produktivnost dela, za boljše pogoje in način dela ter za čim hitrejšo rast TOZD in KS.« Tako je na konferenci v dvorani kdna Metropol v Celju opredelil osnovne nalo- ge Dragan Simovič, delegat OO ZSMS Železarne štore. Govoril je na četrti seji kon- ference mladih delavcev pri OK ZSMS Celje. Seje se je od 150 vabljenih, udeležilo 121 predstavnikov OO, kar nam dokazuje krepitev odgo- vornosti mladih delegatov. Simovič je v svojem refera- tu poudaril, <\& je za mlade delavce zelo pomembno, ka- ko so zastopani v samo- upravniilh organih t TOZD, delegacijah DPS in SIS. Mla- di delavci inorajO v DO na samoupraven način uveljav- ljati svoje pravice in dolžno- sti, ki so jiim zagotovljene z ustavo. Premalo je bilo dane FKjzoimosti ravno načinu dela pri uveljavljanju stališč do posameznih problemov. 3 sprejetjem nove ustave pa so se odprle širše možnosti enakopravnega odločanja o vseh zadevah inctraj TOZD, KS in širše družbe. Pogoj za uresničiitev teh možnosti je v angažiranju vseh mladih in v družbenopolitičnem usposabljanju vseh članov. Da bi te naloge ne ostale Le na papia-ju, so na konfe- renci konkretizirali program dela do konca junija prihod- njega leta. Načrt so soglasno sprejeli. Pri izpolnitvi pa bo- do sodelovale V5e komisije konference. Tako bo komisi- ja za socialna vprašanja pri- pravila problemsko konferen- co o sitanovanjskih proble- mih mladih delavcev, komi- sija za pripravništvo in šti- pendiranje bo informirala mlade iz delovnih organiza- cij o možnostih študija. Ko- misija za delavce, začasno zaposlene v tujini, pa bo v aprilu organizdiala okroglo mizo z dela-ci, ki so zapK>- sleni v tuj'ini. Konferenca bo kontinuirano tif>lovaIa preko mesečnih posvetov predsedni- kov in sekretirjev OO v de- lovnih organi',acijah. To so samo nekatere naloge iz si- cer zelo obsežnega oi>erativ- I nega načrta, ki posega na vsa interesna pcdročja delo- vanja mladih delavcev. Brez dvoma se bodo \-S'. člani zav- zeli za dosledno izvajanje načrta. } Konferenco mladih delav- i cev sta pozdravila tudi pred- stavnik o-bčinske zveze sin- dikatov Branlco Martič in Franci Pusar, predsednik ob- činske konference Zveze so- cialisitične mladiine Celje BOJAN LESKOVA« MLADI PRIPRA VILI KVIZ »TITO, POTI ZMAGE« — to je bil naslov kviza, ki so ga pripravili v Velenju ob sodelovanju šestih Občinskih konferenc zveze socialistične mladine v celjski regiji. Največ uspeha so imeli mladi iz Celja in Slovenskih Konjic, v finalu pa so zmagali slednji in si tako priborili pravico sodelovanja na medregijskem tekmovanju, ki je bilo včeraj v Rogaški Slatini. Včeraj so se pomerili zmagovalci predhodnih tekmo- vanj iz Koroške, Posavja in celjskega področja. Žirija občinstva pa je v Velenju izbrala za včerajšnji nastop v Rogaški Slatini ekipo Laškega. Ekipe so bile sestav- ljene — tako kot vedno — iz pripadnikov JLA in mladine, predvsem prvi pa so pokazali pravo »fenomenalno« znanje s tega področja, ki so ga pripravili za kviz. Na posnetku je zmagovalna ekipa Slovenskih Konjic. Tekst: JOŽE MIKLAVC Foto: LOJZE OJSTERŠEK št. 46 — 20. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 9 pisma KAKO DOLGO ŠE OBLJUBE Krajana Bov.š, Pristave, Bezovice, Zidobrove, Arc- lina itd., se sjraštijemo, kdaj bo vDZil avtobus šol- ske otiroke Vojnik? Na vsakem i odit ei..iskem se- stanku si tovarišice zapi- šejo prošnjo staršev, da bi tak avtobus vendarle vozil. Upamo, da bi prob- lem lako rešili vsaj v zim- skem času, če ne skozi vse šoLsko i.eto. Ker to vprašanje ni uie.ieno, otro- ci iz leh vasi ne morejo sodelovati pn dopolnil- nem pouku. S tega ob- močja 'majo peš do šole eno uro. To .je velik napor. Zato še enkrat — kako dolgo še tako in kje naj še prosimo,- d® bo vpra- šanje zadovoljivo rešeno? STARŠI IN OTROCI Odgovor: Pismo kraja- nov in otrok smo telefo- nično posredovali tudi vodstvu osnovne šole v Vojniku, ki nam je posla- lo naslednji odgovor: Osnovna š'.;ia »Bratov Dobrotinškov« Vojnik ima v svojem sestavu še tri podružnične osnovne šole — Socka, Strmec in Šmartno v Pozni dolini- Učence s {X>dn.ižničnih šol vozita v centralno sodo dva šolsdca avtobusa: 1. šmarmo v Rožni do- lini — Vojnik — šmart^ no v Rožni dT^Mni, dnevno 96 učencev, 2. Socka — Strmec — Vojnik, Vojnik — Strmec — Socka — dne\Tio 115 učencev. Drugi učenci, ki imajo po zakonu pravico do brezplačnega prevoz (od- daljeni od šole nad 4 km), pa so vključeni v redne avtobusne proge z letnimi vozovnicami, kjer to omo- goča vozni led. Z redni- mi avtobusi se \w:ijo brezplačno tudi učenci, ki so vezani samo na zelo prometno rpsto Olje — Maribor, čeprav hiso od- daljeni nad 4 km, kar je Izobraževalna skupnost Ce- lje, kot plačjiik prevozm', z razumevanjem sprejela. Z rednimi -»vtobusi se vozil dnevno v našo šolo na relaciji :. Skofja vas — Vojnik ~ Skofja vas 22 učencev v dveh izme- nah, 2. Bov.^e — Arclin — Bovse pa skupaj 41 učen- cev v dveh 'amenah, gd tega 14 :z Pristave, ki tu- di spada v TiaS šolslu oko- liš (čeprav v celoti nima- jo pravice do brezplačne- ga pre\ma). Redno se vo- zijo na relacij Bovše — Arclin — Bovše samo tisti učenci, ki imajo vedno le dopoldanski pouk — teh je 12, osUilih 15 oziroma 29 učencev pn l*^ vsak dru- gi teden, kor popoldanski vozni red ne ustreza po- uku ix>po:d3nske izmene. Tu je potrebno dodati še, da je vozni red t/udi za dopold,msko izmeno precej neustrezen, saj pri- spejo učenci v Arzlin zju- traj že O.oO, odhajajo pa ob 14.30 Zato je za učence vozače s te relaci- je urejeno .,i'tranje var- stTO od 6.45 do 735. Var- stvo je urejeno tudi za učence vozače s šolskimi avtobusi, če se jim pouk konča pred oohodom šol- skih avtobusov ob 13.00. Kljub razgovorom z »Iz- letniicom« pa vo7nih redov na progah — rednih — ni bilo mogoče ustrezno spremeniti v korist učen- cem. Šolskega avtobusa pa glede na število učen- cev v pn'i -n orugi izme- ni ni mogoče zahtevati kljub razimic&nju Izo- braževalne skupnosti Ce- lje. Na zborih občanov je bilo že več predlogov za šolski avtobus s krožno progo Vojnik — Ivenca — Jankova ~ Bf',zoAnca — Pristava —- Arclin — Voj- nik, kjer pa msnjka I do 2 km za neposredno po- vezavo; 1 do 2 km ceste pa je za avtobusni pro- met neprimei-en. V tem primeru bi bile potrebne tudi čakalne lope. Z uvedbo te relacije bi lahko v r.->lsk3 prevoz vključili učence iz Klad- narta, Orešnjevca, Raz- gorc, Gabrovca pri Dram- Ijah, Malih Dol in Janko,- ve ter učence na relaciji Bovše — Arclin — Bovše, ki so od .šole oodaljeni od 4,5 do 9 km m sc ves čas šolanja najbolj prizadeti, saj nimajo re rednega in ne šolskej^a avtobusa, medtem ko se 'ahko učen- ci z relacije P-ovše ~ Ar- clin — Bovše vozijo vsaj vsak drugi ter^en, ko ima- jo dopoldanski pouk. Za uvedbo te krožne proge pa '->i bila na vsak način potrebna znatna po- moč krajevne skupnosti in krajanov tega področ.ia. Pripomin,jamo, da ni za ureditev nerešenih prob- lemov s strani šole nobe- nih zadržkov. Da nas dogodki s pre- vozi vseh učencev, ki so oddaljeni od šole več kot 4 km ne bi pi«-hiteli. smo že skoraj v ce!oti uredili šolsko dvorLščfi s pomoč- jo Opekarne Ljubečna,CK Celje, krajevne skupnosti Vojnik ;n požrtvovalnih zunanjih soaejt:.vcev — tov. Dojanoviča, »ov. Gorenš- ka v vredno-vvi ca ,50.000 dinarj^ev, iijer bodo lahko učenci varno vstopali in izstopali. Ravnatelj šole: MIRO KLANČNIK RUBITI HOČEJO Spadam med potresnike in stanovanjska komisija iz Ljubljtme mi je hišo kategorizirala v tretjo ka- tegorijo. Ko je bil oktob- ra letos ponovni potres, se mi je hiša ponovno po- škodovala, peč pa skoraj zrušila. V tej hiši stanu- jem s šestčlansko družino, imam štiri majhne oti-oke. Zdaj pa, namesto dd bi dobil pomoči, pa se pri- peljejo izterjevalci iz ob- čine ter so me rubili za starostno zavarovanje, iz- terjevalcev je bilo več, skupaj z njimi je prišel tudi miličnik, ki je videl v kakšnem živimo in je tudi rekel, da se nam mo- ra pomagati. Zdaj prosim strokovnjake, ki naj mi odgovorijo ali sem dolžan plačati starostno pokojni- no. Kdo mi bo tudi po- pravil stanovanje, sam namreč obojega nisem zmožen. Vsi mogoči izter- jevalci se lahko pripeljejo do moje hiše, pismonoša F>a že tri leta ni bik) pri nas. ANTON RIBIČ DOL PRI ŠMARJU PRIZNANJE Dobili smo pisnao, ozi- roma, naslovljeno je bilo na našo kolegico" novinar- ko Ivico Bumikovo in nam ga je prinesla v uredništvo. Berimo: Cenjena Ur:. Ivica Bur- nik! Prav lepo se vam zahva- ljujemo za prisrčno vode- nje oddaje v Grižah. Prav tako se zalival j ujemo to- varišu, ki vam je poma- gal, pa žal ne vemo ime- na. Besede, ki ste jih po- vedali o našem pevskem zboru, so za nas spodbud- ne. Prosimo pa vas, ali bi lahko slišale kdaj po ra- diu pesmi, ki smo jih pe- le na oddaji, to bi bilo plačilo za naš trud. Prav tako se zahvaljujemo tov. Vrablu za organizacijo te oddaje. Res, takšna od- daja zahteva od or.ganiza- torjev tn nastopajočih mnogo truda in mislimo, da bi se pokrovitelj ali KS lahko spomnila na kak.šne nageljčke. še enkrat vam vsem pri radiu Celje in Novem ted- niku lepa hvala. V imenu ženskega pevskega zbora MARIJA GORŠEK JAVNO PRIZNANJE Pokopališka uprava v Slivnici se je izkazala. Te- den dni pred dnevom mrt- vih je močno zaživelo nje- no delo. Vse to se je kma- lu poznalo tudi na poko- pališču v Slivnici. Poko- sili so travo, uredili živo mejo. prav tako steze do posameznih grobov in po- dobno. Vrh tega so opo- zorili svojce umrlih, da naj uredijo grobove. Ra- zen vsega tega sc jih tu- di oštevilčili in to zaradi pregleda plačila najemni- ne. Zaradi vsega t^a ni čudno, če so Slivničani pozdravili to aktiraost. Predsednik pokopališke uprave Jože Voga je še povedal, da bodo prihod- nje leto zgradili na zgor- njem delu pokopališča zi- dno ograjo. STANE KLUNIK Slivnica 35 ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 58 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Kakšnega posebno po- membnega delovanja v tem času, ko je Borštner živel v Nizki, si po lastni presoji in samokritičnosti ne pripisuje. Trudil se je, da bi izvršil Slandrovo na- ročilo. Približati se je tre, ba in prisluhniti proble- mom tamkajšnjih delav- cev tn kočarjev in jih pri- dobiti za sodelovanje s komunistično partijo. To pravzaprav v tistem času ni bila enostavna naloga, moral si biti previden, kajti vsaka prenagljena in na nepravem mestu izgo- vorjena beseda je lahko povzročila neprijetne po- sledice in zapor. Borštnerju je ostalo iz ti- stega časa v spominu, da mu je lesni trgovec Jeraj dal tedaj dva ali trikrat po en do dva tisoč dinar- jev kot prispevek in po- moč za delovanje komuni, stične organizacije. Denar je Borštner odvajal Slavku Slandru. To so bili za ti- sti čas veliki denarji, saj je predstavljal tisočak več kot lepo mesečno plačo delavca in na primer tudi učitelja. Borštner pravi, da mu je uspelo sestaviti tudi partijsko celico, katere člani so se sestajali pri Toničevih, to je Roniče- vih, v Nazarju. Ker se iz dosedaj dobljenih virov dejavnost in obstoj te sku- pine še ni nikjer eviden- tirala, bo treba Borštner- jeve spomine soočiti še z drugimi poznavalcj teda- njih razmer. Borštner na- vaja, da so se sestankov udeleževali Florjan pinkš, krojač iz Nazarij, Slavko Spende, žagar in splavar iz Nizke in neki Jakec, po poklicu mesar iz Rečice. Za sodelovanje v KP ozi- roma v pripravi kot kan- didata KP je Borštner imel nekega brivca, ki mu je najbrž bilo ime Ivan. Borštner pa se je pri- čel sestajati tudi z neka- terimi drugimi sovrstniki svojih let, predvsem Ža- garji, gozdnimi delavci in splavarji. Dosegel je, da je prišlo do zborovanja, na katerega je prišlo iz širše okolice kar precej ljudi. To je bilo v sredini meseca julija 1973. leta v gostilni Čujež v Rečici. Na zborovanje je prišel nepo- vabljen Rudolf Pevec, po- slanec, ki je bil izvoljen na Mačkovi listi, a je kaj kmalu iz gmotnih koristi presedlal v JRZ (koalicij- ska stranka — Jugoslo- vanska radikalna zajed- nica). ZBOGOM SAVINJSKA DOLINA, ZBOGOM SLU2. BA IN KRUH! Ko so zborovalci razpra- vljali o zadevah možnosti izbolj sanj a živi j enj skih po- gojev, se je vtaknil v po- govor tudi poslanec Pevec. Prisotne je nagovarjal, da Se naj ne pustijo zavajati takšnim ljudem kot je Borštner, za katerega se ve in ne ve po kaj je pri- šel v te kraje. Mesto, da bi poslanec karkoU pame- tnega svetoval prisotnim delavcem kako se naj or- ganizirajo in dosežejo iz- boljšanje plač in delovnih pogojev, je ponovno z vprašanjem Izzival Boršt- n-eirja. kaj dela med ljudmi, mod katere ne spada. To je povzročilo nezadovolj- stvo in razburjenje med zborovalci. Pevca so dobe- sedno odnesli, oziroma vr. gli iz gostinskega lokala. Ze naslednjega dne so prišli trije orožniki po Borštnerja. Eden izmed nj,ih mu je zabrusil, da ta.kšnih ljudi, ki »delajo revolucijo«, pri njih, v teh krajih že ne bodo trpeli in da naj zapusti Nizko, sicer ga bodo zaprli. Bor- štner se pa tudi spominja, da je bil z njim zelo do- ber in prijazen orožni.ški pripravnic Lojze Rojnik, ki je bil nekaj let pred tem pismonoša v Celju. Zbogom Nizka, zbogom kruh! Boštner se je potem preselil v Senovo in se za- poslil pri krojaču Ivanu žnidarju, se tam spet vključil v revolucionarno delo. Sodeloval je v de- lavsko prosvetnem društ- vu »Vzajemnost«. Ustano- vil je partijsko celico. Se- stajali so se Ivan 2nidar (njegov delodajalec, sode. doval je kasneje tudi v odporniškem gibanju, us- treljen 4. nov. 1942 v Ma- riboru), še dva člana, ka- terih imen se ne spomi- nja, a v članstvo KP je sprejel skojevca Pepija Omerzo (še živi). PREDVOJNI VPLIVI PRI- STAŠEV POLITIKE IN POTI KP SLOVENIJE Pri osveščanju delavcev v Zg. Savinjski dolini so opravili v predvojni dobi določeno poziMvno vlogo člani jugoslovanske siiroko- vne zveze. Ze v samem za. četku opisovanja razmer pred okupacijo smo ome- nili, da so prihajali na to področje sindikalni orga- nizatorji JSZ, torej kr- ščanski socialisti. Najpo- gosteje so to bili Mavricij Bore, Metod Hočevar, Jo- že Jurač, Stane Kovač. Jo. že Grošelj. O tem njiho- vem delovanju m stikih s člani celjskega okrožnega partijskega komiteja in tudi s predstavniki Cent- ralnega komiteja KP Slo- venije (Tone Tomšič, Bo- ris Kidrič) v povezavi s centrahuo sind. organizaci. .,.>jo JZS v Ljubljani (Tone Fajfar in dr.) se bomo ob priliki še seznanili, O tem .smo vse premalo napisali, ko smo obravnavali Naza- rje. Delovanje kršč. soci- alistov iz Celja, povezano s Slavkom Slandrom in Pranjem Vrunčem, je bilo zelo pomembno. Vplivi tega sodelovanja so segali od 1937. lefca, morda že od prej, vsa predvojna leta in še ▼ eačetek obdobja snovanja odporniške mre- že v 1941 letu. Nepremagljivi? Ne!! — Hitler s svojim vojaškim štabom in pooblaščenci za po- nemčevanje Slovencev na Sp. Sta.Jei-skem. Slikano na mariborskem dravskem mostu 26. 10. 1941. Most je porušila bivša jugoslovanska vojska tik pred umikom v aprilu 1941. — V času nastanka slike je bil položaj na vzhodnem bojišču izredno kritičen in napreden svet, posebno podjarmljeni narodi, so se spraševali, kaj bo, če pade Moslrva. — Na jugoslovanskem področju in tudi v Zg. Savinjski dolini nastajajo vkljub nemškemu terorju odbori nove, bodoče ljudske oblasti. Partizanske enote so tedaj povsod, posebno v Srbiji, bile ostre boje z okupatorjevo vo.jsko. V Sloveniji je obstajalo takrat že nekaj partizanskih čet in bataljonov. Na štajerskem se je boril z Nemci štajerski bataljon, sestavljen iz Savinjske, Revirske in Pohorske čete. f^INKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD Rils^ V NEDELJO REVIJA V LIBOJAH v Sloveniji imamo Ptujski festival, kjer najboljši sloven. ski narodnozahavni ansambli tekmujejo za nagrade- V Li- bojah so se p-ed tremi leti odločili, da bodo prirejali vsako leto revijo narodno- zabavnih ansamblov in to brez tekmovanja. <»re za nastop najboljših msamblov iz Sa- vinjske doline oz. širše celj- ske regije, vedno pa pova bijo tudi enega gosta, ki se v Sloveniji v lej zvrsti glas- be uvršča med najboljše in najpriljubljenejšc. Skratka ^re za srečanje, kjer naj bi ijudem v dobrih dveh urah poka^^ili. kaj zmo- rejo ansambli našega pod- ročja. In teh anj:amblov ni malo pa tudi ugled v širšem smislu uživajo, ka* so dokaz plošče, kasete, posnetki na televiziji in ladiu, vabila za gostovanja, uvrstitve v tradi- cionalnih lestvicah najbolj- ših ... Letošnje srijčanje — tretje po vrsti — bo še posebej slo- vesno, saj bodo pobudniki te revije, člani ansambla Veseli Libojčani, praznovali še dvaj- setletnico obstoja. Torej se uvrščajo med »i-ijstarejše to- vrstne ansamble pri nas. Nji- hov vodja Ilerbert Kuzma je pripovedoval: »Sicer nas jo pred dnevi doletela nesr(v:>a, ker se je poškodoval naš klarinetist Ivan Menček, ki ne bo mo- gel nastopiti. Vendar zaradi tega nismo obupali, kajti re- vijo moramo izncljati. V pr vem delu oodo nastopili an- sambli Savinjske doline, v drugem mi s krajšim prilož- nostnim programom ob dvaj- setletnici, v tretjem ansam- bli iz Celja w Vojnika ter v četrtem kot ffost ansambla Toneta Kmetca i^ Ptuja. Sled- nji je med najboljšimi v Slo veniji in misHm. d? bo tudi reviji dal poseben pečat. Si- cer pa sta ptujska Svoboda in naša v Libojah že vrsto let pobrateni.« Revija, ki se bo začela v nedeljo, ?3. novembra ob 15.30 uri v dvorani Svobode v Libojah, bo izbrala nasled- nje ansamble: ansambel Bo risa Terglava, Trio Štef, Gri- ški kvintet, ansambel iz Gali- cije, Vesele hmeljarje. Vese- le Libojčane, ansambel Viki- ja Ašiča, Celjski instrumen- talni kvintet, ansambel Fran- ca Zemeta in Toneta Kmet- ca- »Pri organizaciji si največ pomagamo sami, seveda pa ne gre tudi brez pomoči na- še Svobode in še posebej predsednika Darčija Šulerja ter tovarne Keramična indu Sirija Liboje,« je zaključil Herbert Kuzma in obljubil, da se bo v ledeljo splačalo priti v Liboje na poslušanje narodno zabavnih viž. T VRABL ŠOŠTANJ 125-lEINICA POSTE Mesto Šoštanj, sit-arodavna metropola šaleške doline z 200-lel3io usnjarsko tradicijo, je dobilo svoj poštni urad 1. novembra 1850-lBta. Takratni poštni okoliš je bi; sila ob- širen, saj je obsegal šent- florjan s Skornim in Belimi vodami, Družmirje, Gaberke, Lokovico, Ravne in Zavodnjo s Šentvidom m Topolšico. Poleg teh pa še Šmartno ob Paki z okolišem in Paško vas z okolico. Zanimivo je, da je k pošti Šoštanj s©adalo še Mozirje z Lubijo, Loka- mi, Smihelom, Radegundo in Brezjem. Ker je bil tak oko- liš vsekakor prevelik, so že leta 1865 ustaiiovili pošto tu- dd v Mozirju, rato pa leta 1891 še v šmartnem ob Paki. Že pred 1. svetovno vojno je delovala tudi pomožna pošta v Zavodnjah, leta 1919, na začetku ustanovitve sta- re Jugoslavije, pa je bila ustanovljena pošta tudi v znanem zdraviliškem kraju Topolšici pri Šoštanju. Isto leto kot je bila usta- novljena pošta v Šoštanju, se je pojavil na cesti med Celjem — Velenjem — Šoš- tanjem — Gornjim gradom poštni voz oziroma kočij a,_ ki je prevažala potnike in pošto kar dvakrat na dan. Pred uvedbo poštne kočije pa je pošto enkrat tedensko in sicer ob petkih prinašal iz Celja poštni sel Tona Pot. In ko je končno let.a 1891 pričel voziti vlak na novo- zgrajeni progi Celje — Vele- nje, se je morala s ceste uma.kniti tudi poštna koči- ja. Ob tej priliki velja za- pisati tudi to, da je Šoštanj dobil telefonsko zvezo 19. julija 1919 leta. V počastitev visokega ju- bileja Pošte Šoštanj so v prostorih pošte pripravili za- nimivo filatelistično razstavo, na voljo pa je bil tudi po- sebni poštni žig in spomin- ski ovitek z grbom mesta Šoštanj, ki sla\'i letos 775- letnico, odkar se prvič ome- nja v uradnih listinah. Danes ima Pošta Šoštanj 14 uslužbencev z manjšimi okolišem, vendar večjim prometom, in upravnik Av- gust Vohar je povedal, da kar 5 pismonoš z mopedi vsakodnevno dostavlja pošto v vse okoliške kraje, kjer je bila pred leti dostava le tri- krat tedensko. Ko sem se pozanimal, če računajo še na kakšne izboljšave, je up- ravnik povedal, da imajo precej prošnikov za telefon- ske priključke, ki pa jim žal ne morejo ustreči. Računajo pa, da bodo že prihodnje leto dobili novo avtomatično telefonsko centralo s 400 šte- vilkami, tako da bodo lah- ko ustregli vsem prošnikom. Sicer pa so s 1. oktobrom ' letos ponovno uvedli celo- dnevno blagajniško službo, kar je bilo zaradi sezonskih in domačih delavcev nujno potrebno. In ko sem ob za- ključku najinega razgovora vprašal, kakšni so problemi in težave, je upravnik po- udaril, da je delo poštnih \ uslužbencev, še posebej pos- terjev na terenu, zelo na- porno in odgovorno, vendar pa je zadovoljen, ker zadnje čase ni nobenih pritožb gle- de dostave pošte, pa četudi gre za najbolj oddaljene kra- je in samotne kmetije. Ob zaključku želimo ko- lektivu pošte Šoštanj ob vi- sokem jubileju njihove us- tanove še mnogo delovnih uspehov v prihodnosti. V. KOJC NAŠKRAJ • KOZJE: EKSKURZIJA V BRUSILNICO v šob smo se dogovorih, da bomo obiskali Brusilnico stekla v Kozjem. 12. novembra 1975 smo se ob 8. uri od- peljali o šolskim avtobusom proti to- vaimi. Pred brusilnico nas je pričakal obratovodja, tovariš Jože Božiček. Z njim smo odšli v tovarno. V jedilnici smo posedli in začel nam je razlag-ati. Povedal nam je, da se tovarna ime- nuje po narodnem heroju Borisu Kid- riču. Zgrajena je bila v maju 1974 in je obrat steklarne iz Rogaške Slatine. V Kozjem je proizvodnja luksuznega stekla. Polizdelke dobijo iz Rogaške Slatine. V Brusilnici dela 85 delavcev, od tega 70 brusilcev. Vsak delavec ima pravico do dopusta, stanovanja in le- tovanja. Delavec ima 20 dni dopusta, vajenci pa 25 dni. V tovarni so delov- na mesta brusilec, elektrikar, mojster, brigadir, kuharica in obratovodja. Brusilec potrebuje pri delu zaščitna očala in haljo. Surovine pripeljejo iz Pule s tovornimi avtomobili. Delavci so vključeni v TOZD. Na teden delajo 42 ur, na dan pa 7—8 ur. V tovarno prihajajo z Vetemika, Buč, Podsrede, Zdol, šonovega in Kozjega. Izdelke izvažajo na zahod in Sov- jetsko zvezo: vaze, pepelnike, kozarce za whisky, sokove, žganje in kozarce za belo in črno vino. Za prodan koza- rec dobijo 8 din, kar se mi zdi za toliko truda zelo malo. Za vehko vaao je treba 9 delavcev in 25 ur dela. Ob ogledalu sem premišljeval, kako so delavci vztrajni in natančni, čeprav nekateri prihajajo od daleč v službo. Zdi se mi, da bi to zmogel tudi jaz. Ko se bom odločal za svoj bodoči po- klic, bom premislil, če sem dovolj spo- soben za to delo. V.šeč mi je delo steklobrusca in če bo mogoče, bi to tudi rad postal. DEJAN KRESNIK, 4. razred Oš KOZJE 63260 KOZJE • VELENJE: SREČANJE ŠTSPENDfSTOV GORENJA v tovarni gospodinjske opreme Go- renje, Velenje, so se srečali dijaki in študenti srednjih, višjih in visokih šol, ki so štipendisti Gorenja. Gorenje ima okrog 140 štipendistov. Dobro obiskanega razgovora s šti- pendisti so se udeležili predstavniki samoupravnih organov in nekaterih strokovnih služb Gorenja. Tak pogo- vor imajo vsč)i-TO želijo, da bi se čimprej bodoči sode- lavci seznanili z delovnim okoljem, v katerega se bodo vključili p>o študi- ju. Dijakom in študentom je goneralni direktor Ivan Atelšek govoril o poslo- vanju, položaju in perspektivi Gore- nja, študent le s.f> xp • potek 2druž.evanja SOZD Elektroko- vinska industrija. Nekaj vprašanj so na razgovoru po- svetili tudi organizaciji počitniške prakse dijakov in študentov v tovar- ni. Na koncu tovarniškega srečanja no izrazih skupno željo, da bi takšni raz- govori bili večkrat na leto. H. J. # ŽALEC: NOV ŠAHOVSKI DOM šahovski klub Žalec je ob 4'j let- nici obstoja dobil svoje klubske pro- stx>re. Društvo, ki ima v svoji sredini preko 60 mladih šahistov in je član prve repiibliške lige si je ob Savinjski cesti zraven gostilne Senica uredil svoje prostore, ki omogočajo i-edno vadbo in igranje šaha tridesetorici. S tem .so dani pogoji, da mladi v Žalcu lahko redno vadijo in se v zdravem okolju krepijo za težke nastope. Največ zaslug za nov šahovski dom v Žalcij ima marljiva uprava kluba, katero usi>ešno vodi Franci Gazvoda. Eden od vodilnih šahisttrv Žalca, Franci Brinovec pa nam je dejal: »Vsaki torek, četrtek in petek od 19 do 22. ure ter v nedeljo od 9. do 13. ure bomo imeli sedaj možnost za redno vadbo. To Je zlasti pomembno za mlade šahiste v našem kraju, ki so se v velikem številu ogreli za šah. Zlasti mnogo imajo deklet in zato lahko mirno trdim, da bo Žalec kaj kmalu postalo šahovsko središče naše doline.« J. KUZMA • PREBOLD: POVEZOVANJE MED PLANINCI Ko so se pred kratkim v domu pod Reško planino srečali savinjski planinci, je na posebnem sestanku tekla tudi beseda o možnostih usta- novitve meddruštvenega planinskega odbora. Povezoval naj bi vsa planin- ska društva od Solčave do Laškega, torej okoli dvajset planinskih organi- zacij. Gre predvsem za vsklajevanje interesov planinskih društev na dolo- čenem območju in tudi za boljšo pove- zavo s Planinsko zvezo Slovenije. V žalski občini dela pet planinskih društev, ki so že lani ustanovila svoj meddruštveni odbor. Povezuje jih med drugim tudi Savinjska planinska pot. Km »-=e kaže > • društveni odbor prevzel pobudo za ustanovitev organa, ki bo povezoval vs-: ilaninska dr;i' močju. DARKO NARAGLAV ® ŠMARJE: NAJLEPŠI HI EV Pred dnevi smo se s šolskim avto- busom odpeljali v šonovo k Lesniko- vim. Poleg nas, učencev iz Kozja, so bili z nami tudi vrstniki tretjega in četrtega razreda iz poasrede. sp:eai Ijal nas je direktor kmetijske zadru- ge. Pri Lesnikovih smo si najprej ogle- dali hlev, ki je po zagotovilu kmetij- skih strokovnjakov najlepši v šmar- ski občini. Tu smo tudi videli delo in čiščenje molznega stroja. Po ogledu nam je direktor kmetij- ske zadruge pripovedoval o živinoreji na tem območju, govoril o sušenju trave in drugih ukrepih, ki jih osva- jajo dobri gospodarji. V Kozjem m okolici je v TOZD kmetijske kooperacije vključenih šestdeset kooperantov Veliko smo videli in slišali, zato bi si želeli, da bi tudi v prihodnje imeli še kak podoben izlet. DEJAN KRESNIK, učenec os. šole Kozje # POSTOJNA: MODRIJANOV POHOD V.sako leto sp slovenski ia'-narii zberejo na pohodu, ki je posvečen njihovemu nekdanjemu tovarišu Silvu Modrijanu, ki je s svojim delom veliko prispeval k razvoju jamarstva, žal, mu je zahrbtna bolezen tn pre- zgodnja smrt pretrgala uspešno za- stavljeno delo. Bil je tudi vodnik po Postojnski jami. Umrl je 1963. leta, staiT trideset let. Na srečanju so se udeleženci, med njimi tudi iz Prebolda, po besedah predsednika Jamarske zveze Jugosla- Z zgodovino tn načrtom jamskega si- stema in gradu Predjame pri Postoj- ni. Zatem pa so se vsi podali v skriv- nostno podzemlje. Ob Tiakliiičku so sklenili, da se kmalu spet dobijo, če ne prej na de- vetem zborovanju slovenskih jamar- jev tn raziskovalcev Krasa meseca ju- nija v Preboldu. DARKO NARAGLAV ^ KONJICE: RUŠIJO STARO ŠOLO Te dni je pričelo gradbeno podjet- je Kongrad iz Slovenskih Konjic ru- šiti staro osnovno šolo, ki stoji tik ob vhodu v konjiško organizacijo združenega dela Konus. Staro šolo jc Konu-s tudi odkupil, vendar z rušit- venimi deh ni bilo moč pričeti že prej, ker je bila v njej še posebna osnovna šola. Sedaj, ko pa so učenci posebn« šole dobili nove prostore, so lahko že pričeli rušiti staro tn dotrajano šolo. Na tem prostoru pa bo Konus zgradil novo poslovno stavbo, katere projekt je že vključen v investicijski program te organizacije. D. S OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD m L SOTLE <- OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE AVSENIKI, STOP IN MODNI SALON ZA VELENJČANE DOMAČE VIŽE IN MODA Ni dolgo lega, ko se je na straneh revije STOP izte- kel modni natečaj »Vaš mo- del sezone-, ki ga je ured- ništvo prek loicšnjega polet- ja pripravilo za svoje bralce v sodelovanju z velenjskim Modnim salonom. Med mla- dimi kreatorji, prijatelji iz- virnega oblačenja in modnih domislic je akcija naletela na nesluten odmev, saj so v enajstih tednih natečaja po- slali kar 5661 modelov. Naj- boljše je posebna komisija nagradila, mlad kolektiv ve- lenjske tovarne mode za mlade pa iih je izoelal in ne- katere tudi >e uvrstil v svo- je kolekcije za prihodnje leto. Zaključna rev'ja najboljših modelov ie oila sredi prejš- njega meseca v Zagorju. Te dni — natančneje v sredo, 26. novembra cb 19.30 — pa bodo v Velenju, v novi večnamenski dvorani, naj- boljše kreacije nf.lečaja »Vaš model sezone« ponovno na modnem odru. To pot v od- moru celovečernega nastopa »zlatih fantov izpod Robleka — Avsenikov«, k^ se bodo po podelitvi 14 ^\ate plošče v Velenju fvič predstavili pred domačim občinstvom. Priljubljeni vižarji so Salešce ogreli z novo zasedbo že v svojem jubilejnem letu, ko so praznovali 20-letnico. Zdaj prihajajo s kopico novih viž in povsem novim spore- dom, v katerem ne manjka razigranih napevov in hu- morja. Zanj je v ansamblu zadolžen »ta špasni Košir«, asistirajo pa mu kar vsi po vrsti. Od 'odje Slavka Avse- nika, kitarista Lrva Ponikvar- ja, do basista Mika Sossa, klarinetista Albina Rudana in pevskega tercela — Ema Prodnik, Jožica Svete in Alfi Nipič. Poleg koncerlne predstave Avsenikov m fevije najbolj- ših kreacij natečaja »Vaš mo- del sezone«, ki jih bodo no- sili manekeni televizijske od- daje »Moda vas«, povezo- vala pa napovedovalka Mi- Janka Bavcon, bodo v odmo- ru prireditve Dodelili tudi pri- znanja najboljšim velenjskim športnikom ob zaključku ob- činskih športn:h iger. Večer, v katerem bo res- nično za vsak okus nekaj... G. ZLATI AVSENIKI po podelitvi štirinajste zlate plošče prvič pred domačim ob- činstvom. V sredo, 26. novembra, v velenjski večnamenski hali. DRAGO PREDAN. 6 S Slavkom Ostercem na koroškem plebiscitu j Ukazal jim da naj ne nadaljujejo' Poti proti šentlipšu, češ da v tej izključno slovenski va- si nimajo kaj iskati. Kljub njihovim ugovorom smo mi vztrajali pri svo- jem. Zavoljo naše premo- či pa so se slednjič uklo- nili in se vrnili nazaj, od- koder so bili pravkar pri- šli, pri čemer je njihov vodja izjavil, da se bodo pritožili pri mednarodni komisiji. Kaj hitro so se odda Ijili, mi pa smo jim sledili vse do Žitare vesi, kjer smo pri Narodnem svetu dogodek prijavili. Tu smo dobili tudi zadnja navo- dila glede skupnega pri- hoda na glasovališče ipd. Zadnja dva dni smo po- novno obiskali predvsem omahljivce in starejše bo- lehne ljudi in jih obve- stili, da bodo zanje pri- pravljena prevozna sred- stva, saj bi sicer razme- roma dolgo pot do gla- sovališča težko zmogli. V soboto popoldan smo v družbi z vaščani krasili vozove in koleslje ter pri- pravljali trobojne trakove za vse udeležence. Rodilo se je usodno ple- biscitno jutro. Sprva ja- sno nebo se je pozneje rahlo pooblačilo. Mi pa smo krenili takoj po ju- tranji maši v dolgi kolo- ni, na čelu katere sta je- zdila dva jezdeca z vihra- jočima slovenskima zasta- vama, proti žitari vesi. Med potjo smo prepevali slovenske koračnice, na prvem vosu pa je razvne- mal razpoloženje godec s »frajtonerico«. Bila je re- snično lepa podoba. Na čelu dva konjenika, za njima prepevajoča mladi- na in vaščani srednjih let, na začelju pa kolona okra. šenih vozov in kolesljev s starejšimi in bolehnimi občani. Ni ga bilo, ki bi ne imel v gumnici sloven- ske trobojnice. V žitari vesi smo prija- vili naš prihod v občin- skem narodnem svetu, na- kar smo se skupno poda- li na glasovališče. Sredi- šče vasi je bilo dobesed- no nastlano s propagand- nim-i letaki vseh vrst na- šega in avstrijskega izvo- ra. Vsi smo bili trdno prepričani v našo zmago, saj je bilo splošno znano, da je bila zlasti v Pod- juni velika večina prebi- valcev na naši strani. Še pred poldnem smo se skupaj z dobro razpolože- nimi vaščani vrnili v va.s. Tedaj še nismo vedeli za usodno resnico, da se to verjetno ne bo tako kma- lu izpolnilo. Pri Oplazo- vih smo po izvrstnem ko- silu poravnali račune, se za gostoljubnost prisrčno zahvalili, se poslovili in odkorakali proti Dobrli vasi, zakaj zvečer je bil napovedan transport na. zaj v Maribor. Med že zbranimi pro- pagandisti je vladalo tu dokaj nemirno vzdušje. PlebiscitrM komisija je dala namreč pred našim prihodom prek mednaro- dnih varnostnih organov aretirati tri naše tovariše, češ da so nesramno žalili nekega italijanskega člana komisije. Kljub prote- stom jih niso takoj izpu- stili. To se je zgodilo šele kakšno uro pozneje na odločno intervencijo na- ših zastopnikov. Nadaljevanje SMO MTim? Ze večkrat smo govorili o olt^ovornosii komumstov pri izvajanju dogovorjenih m sprejetih sklepov, spraše- vali smo po njihovi aktivnosti v temeljnih organizaci- jah združenega dela tn krajevnih skupnostih, zanima- lo nas je, kako spremljajo delo samoupravnih orga- nov, družbenopolitičnih organizacij in delegacij. Tokrat pa smo spraševgili po aktivnost: osnovnih organizacij ZK kot celoti. Seveda je ta aktivnost usmerjena v razhčnih organizacijah na različna pod- ročja, zato so tudi odgovori sek'-etarjev posameznih osnovnih organizacij različni. Malo anketo smo tokrat izvedli v občini Slovenske Konjice. ANTON BICAR, sekre tar OO ZK v Dravinj^^^kem domu: iNedavno tega smo se v Dravinjskem domu tudi ustavno o-^ganizirali. Ustanovili s:i:o dve te- meljni •>rganizaciji, sedaj pa so aaši laoori usmer- jeni predvsem v integra- cije. V naši ')sno\tii orga- nizaciji je 33 članov, od tega skoraj p)iOvica žensk. Vendar «io ravno ženske premalo aK;ti\nie, saj mo- rajo dobršen dei svojega časa posveMti gospodinj- skemu delu in zato nima- ^ . ^ ^^..rr-.M VERA RIBIC, sekretarka jo dovolj časa za dražbe- - ,■ Lf^r^r^+i^Lr. .-i-(-;,rr,^* „ OO ZK oa asnovni soh nopoliticno aktivnost.« _ . t Dušana Tereba: »V nasi osnovni organizaciji smo komunisti \/eliko razprav- ljali o mitegracijah na področju vzgoje in izo- braževanja v naš: občini. Zavedamo ss, nn bodo na- še naloge pii izvedbi in- te.gracije ša zelo velike. Svojo ak+ivnost pa smo usmerili lurli v uresniče- vanje celodnevne šole. Ve- liko je namreč učiiteljev, ki imajo ob tem znatne pomisleke, zato bo delo nas komunistov še toliko JOŽE \^RTACNIK, se- kreiar OO ZK v Zdrav- ....v,::,.:.,,,,.-.,:;...,.,.......,,,,,:.,^^^^^ stvenem domu: »Na par- tijških sestankih smo se že večkrat pogovarjali o črni zobozdravniški praJk- si nekaterih zdravnikov. Mislim, da smo te stvari razčistili in da ne bo več prihajalo do takšnih nega- tivnih pojavov. Poleg tega smo že večkrat razpravlja- li tudi o vis«')kem številu staleža v posameznih or- ganizacijah konjiške obči- ne. Toda največkrat je ostalo le pri razgo\x>rih, kajti le težko je posegati v strokovne odločitve po- sameznih zdravniikov, ki določajo staiež.« J02E PUNCUH, sekre tar OO ZK skupnosti skupnih služb v Kostroju: »V zadnjem času se v n.a- ši organizac:ji srečujemo s precejšnjimi težavami, ki so povezane z nelikvid- nostjo Ko stroja. Proti tem težavam se seveda bori- mo vsi člani kolektiva, še posebej pa komimisti. Upamo, da bomo prema- gali neliikvifhiost in tako uresničili ciije k; smo sd jih zadali. Te težave pa bomo morali še naprej premagovati vs., zato so vsi člani Kolektiva dobro obveščeni o trenutni go- spodarski situaciji Ko- stroj a« Veliko je problemov, o katerih razpravljajo na svojili sejah komunisti. V da.našnjem politi«iem tre- nutku pa bi morali spregx>vorJti o lastni aktivnosti. Kajti komun'isti, ki so člani ZK samo na pap;rju, ne smejo in ne morejo ostati člani te avantgardne organi- zacije. 0 D. S. SI^VA pr>K<)RN, sekre tar OO ZK v TOZD Ne- tkani tekstih v Konusu: )>2e pred ;e"i smo izvedli anketo o aktivnosti naših komunisit-ov. Ti. anketa ni pokazala dobrih rezulta- tov. Vendar pa moram povedati, Ja se je aktiv- nost komuai'jt()v po kon- stituiranju iemfljnih or- ganizacij zelo povečala. V akcijskem pr<:,gramu, ki smo ga sprejeli v začetku leta, smo iiamreč določila naloge tn nosilce za nji- hovo im^edbo. Tako so v delo vključeni prav vsi ItfflmMiiifiti.« ____ ¥ SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 46 — 20. november 1975 VULKANIZACIJA CELJE MEmVA ZIMSKIH GUM Marsikdo si v teh dneh beli glavo, kam bo peljal svoj avto, da mu zamenjajo letne plašče z zimskimi. Takšnih, ki bi se s tem uk- varjah v Celju in bhžnji okolici, je malo, naval na njih pa prav v teh dneh še posebej velik. Del problema bo rešenega že danes, ko bodo stem delom začeli v obnovljenih prostorih Vulka- nizaoije v Aškerčevi ul. 19 v Celju. Gre za majhen ko- lektiv, kd se je vse do le- tošnjega leta ubadal z veli- kimi težavami. DelaU so v zastarelih in neprimernih prostorih pa tudi drugo m bilo najbolj dobro. Zdaj je v kodektivu vse drugače in devetnajst ljudi, kolikor jih je trenutno za- poslenih, dela dobro in kar je najvažnejše — zlezli so iz težav. Direktor Vekoslav Močevnik je prišel v pod- jetje pred let<|n dni, da bi jim pomagal pri reševanju težav, kamor so zabredli. Pripravil je sanacijske na- črte in vse ostalo, kar spa- da zraven ter začel. Delavci, zaposleni v Vulkanizaciji, so dobili nov vii- volje, kajti videli so, da imajo spet de- lo in da če imajo delo tudi več zaslužijo. »Najprej smo urediiii pro- store, kjer bomo danes za- oeh montirati zimske pda- šče in opravljati še druga dela, ki spadajo zraven. Ima- mo najmodernejše naprave in delamo vse strojno. Sta- rega kladiva ne poznamo, zato je tudi izvršeno delo gotovo kvalitetnejše. Torej menjavamo avtomobilske plašče, uravnotežujemo ko- lesa, popravljamo poškodo- vane zračnice in avtomobil- ske plašče, spajamo trans- portne trakove in ostale drobne storitve. V novih prostorih je trenutno zapos- lenih sedem ljudi, za katere smo tudi poskrbeli, da so o tem delu dobili potrebno znanje in izkušnje. Odprto bomo imeli vsak dan od šestih zoul^raj do sedmih zvečer ter še vsako soboto do trinajste ure. S takšnim delovnim časom hočemo do- seči, da ne bo nihče čakal in da lahko popoldne pride- jo zlasti tisti, ki so dopol- dne v službi.« Ka.i pa še dru.gega načr- tujete v kolektivu? »Pi-edvsean bomo spomladi izboljšali prostore na Ljub- ljanski cesti, ki so nepri- merni za delo. Kaj veliko ne bomo vlagali, ker je. ti- sta .stavba predvidena za ru- šenje. Imamo pa že novo lokacijo ob Teharski cesti. Sicer pa ne bomo hiteU, kajti nočemo zaiti v težave. 2kiaj ne poznamo blokirane- ga žiro računa, poslujemo dobro in nimamo kreditov. Vse, kar smo vložili v nove prostore, smo vložili iz svo- jega dela. Ljudje so priprav- ljeni delati in razumejo si- tuacijo ter so tako samo letos delali pet sobot za sta- bilizacijo. V najkrajšem ča- su bomo nabavili Še nekaj storjev za razna dela, ima- mo pa tudi še druge načrte, o katerih p>a ne bd zdajle govoril, ampak takrat, ko bo čas. Veste, nas lahko kdo prehiti, pa nam gre vse po vodi. . .« Takšen je Vekoslav Mo- čevnik. ki s svojo ekipo de- vetnajstih delavcev poskuša vse, da bi poslovali dobro. V službo se vozi vsak dan iz Ljubljane, vstaja pa pred poil peto uro. Ali nI to naporno? »Naporno? Ne, saj se člo- vek navadi. Sicer je pa tre- ba delati. V službi moram biti pred šesto uro. Vedno. Kaj bi pa rekli delavci, če bi zamujal?« Tako je v celjski Vulka- nizaciji. ki je v letu dni na- redila velik skok — seveda na boljše. Dokaz .so tu novi prostori za menjavo zimskih plaščev z najmodernejšo op- remo. T. VRABL SKUPEN ZBORNIK Ideja o skupnem poljud- noznanstvenem zborniku dveh občin, šentjurske in šmarske, ki ju vežejo iste zemljepisne značilnosti, je bila že daj časa prisotna. V letošnjem letu pa sta se obe občini dogovorili za skupno izdajo zbornika, ki naj bi izšel 1978 leta. Prispevki v zborniku naj bi bili napisani znanstve- no, z vso potrebiK) doku- mentacijo, fotografijami, grafikoni, tabelami, zem- ljepisnimi kartami, ven- dar tako, da bodo ra- zumljivi širšemu občin- stvu. Predagodovinska, rimska, fevdalna in del- no tudi meščanska doba bodo prikazane s pregle- dnimi orisi. Podrobneje pa bo osvetljen čas na- rodnoosvobodilne vojne ter gospodarska in kul- turna rast v obosoteljski pokrajini. Z. S. SLOVENSKI KOLEDAR 76 Tudi letošnje leto je izda- la Slovenska izseljenska matica v Ljubljani Slo- venski koledar za leto 1976, ki pomeni obenem tudi triindvajseti letnik te zanimive in dragocene pu- blikacije. Slovenski koledar za naslednje leto ima 285 strani, bogato je ilustriran, oblikoval pa ga je Peter zebre. Fotografije so zanj prispevali številni slovenski fotoreporterji in novinarji. Po neki ustaljeni zasnovi nas Slovenski koledar sezna- nja z razvojem in dosežki Slovenije v minulem letu, saj najdemo med avtorji imena kot Josip Broz Tito, .A.ndrej Marine, Ivan Potrč, Vida Tomšič, Drago Košmrlj, Bogdan Pogačnik, Janez Bar- borič, Franc Šetinc, Miško Kranjec, Branka Jurca, Ne- ža Maurer, Matej Bor in druga. Tako v Slovenskem koledarju srečujemo ttidi li- terarna dela in eseje. Gre skratka za zanimivo publi- kacijo, ki na najbolj polju- den način obvešča rojake si- rom po svetu o tem, kaj je novega v domovini, obvešča pa nas tudi, kaj delajo ro- jaki v tujini in kako živijo. IZLET MLADIH ZADRUŽNIKOV Dolgo sem čakal ta dan, da se odpravimo na izlet. No, sedaj ko gre leto h kon- cu in ko smo uspeli nekaj storiti v aktivu, je prišel za zaključek akcij tudi izlet na vrsto. V zgodnjih jutranjih urah smo se posedli po avtobusu na Vrhu nad Laškim in se spustili proti Laškemu, kjer so nas pričakali mladi zad- ružniki iz Jurkloštra, ter se skupno pod vodstvom men- torja iz Kmetijske zadruge Laško odpeljali preko Sa- vinjske doline v Slovenj Gra- dec. 2e na samem začetku se je verjetno vsak izmed nas vprašal, kdaj bo tu stek- la redna proga. Oh, kako bi bilo lepo, samo nekaj kora- kov — pa hops na avtobus in že smo v dolini. Tudi to ni daleč. Veliko je že bilo storjenega, pa še to bo. 2e se peljemo proti Sa- vinjski dolini. Da pa je bila pot krajša se je oglasila pe- sem mladih fantov, ki jih zgodnje ure prav nič niso motile. Prispeli smo v Slo- venj Gradec, kjer nas je pričakal predsednik tamkajš- njega aktiva. Najprej se se- veda moramo okrepčati, da bomo potem lahko premaga- li napore. Za začetek smo si ogledah muzej Sokličeve zbirke, nato pa še razstavo slik, kajti tudi nekaj kultur- nega navdiha ne bi škodilo za mladega kmetovalca. Na- to nas je pot peljala do prve.ga kmeta, kjer smo si ogledali enega najbolje ure- jenih hlevov v okolici Slo- venj Gradca. Povedal nam je, da se največ ukvarja z oddajanjem mleka in pa z živinorejo. Od tu smo se napotili k drugemu, nekoh- ko manj urejeni kmetiji, kjer se poleg kmetijstva in živi- noreje ukvarjajo še s kmeč- kim turizmom. To se je tu- di takoj opazilo, Ico so nas postregli s kozarčkom do- mačega žganja, kateremu se seveda ni nihče odrekel. Potem smo zopet sedli v avtobus ter se spustili k zadnji točki našega izleta, proti Mali Kopi, kjer nas je čakalo kosilo. No, pesmi ni manjkalo, kar je bila očitna injekcija tistega ko- zarčka. Pri koči Partizanska smo naleteli že na pravo za- mo, V prijetnem okolju ni manjkalo šal in vedrega na- smeha, pa tudi zaplesali smo, vse dokler se nismo po isti poti vrnili, še prej pa smo gledali še bele snežin- ke, ki so pridno debelile snežno odejo. B. P. ODGOVOR JAVNEGA DELAVCA JANEZU VEDENIKU v vašem dnevniku ste mi kot javnemu delavcu za- stavili vprašanje češ da občane žalske občine zanima kako daleč -smo pri nas s samoupravnim organizira- njem in s tem v zvezi z ra27vojem samoupravnih od- nosov. Prav rad vam odgovorim na to vprašanje in preko vašega lista infoimiram javnost o stanju na tem področju. Dejstvo je da gospodarstvo na našem območju ni samoupravno organizirano. Vemo pa da je Ustanavlja- nje TOZD proces, ki še traja in ki z vpisom konstitui- ranja v sodni register ni bil zaključen. Ustanavljanje TOZD ni samo organizacijski problem, ampak tudi po- memben družbenoekonomski proces, ki mora sloneti na temeljiti pripravi in anahzi vseh pogojev, ki so po. trebni za njihovo ustanovitev. Ta predhodni postopek, to je priprava in sestava analize, kakor tudi vprašanje njegove vsebine, m bil ob konstituiranju leta 197.3 po- vsod dobro izpeljan m zato niso bile organizirane TOZD povsod tam, kjer so za to dani ix>gojl. Sicer pa ta pomanjkljivost v predhodnem postopku ni značilna samo za območje občine Žalec. Ko so občinska skupščina m organi občinskih ditiž. benopolitičnih organizacij letos spomladi razi^ravljali o samoupra\Tii orgmiizaranostj organizacij združenega dela in razvoju samoupravnih odnosov je bilo med ostalim ugotovljeno tudi to, da dajejo v organizacijah zdiTiženega dela večji poudarek obravnav: gospodarske problematike, kot pa samoupravnemu organiziranju in da vprašanje samoupravne organiziranosti ne povezuje- jo kot sestarai del združenega dela. Zato je bild^^b tej priliki poudarjeno, da je dobra samouprava ključ za reševanje mnogih problemov in da je v tem pogledu potreben kvaliteten in vsebinski premik. Eden izmed zaviralnih vzrokov, ki so vplivali na boljši razvoj sa- moupravne organiiiiranostj pa je tudi ta, da so bili delavci premalo seznanjeni z bistvom njihove nove vlo- ge v zdioiženern delu. Razprave v zvezi z usUmavlja. njem TOZD so namreč potekale v preveč ozkih krogih. Po ugotovitvi na seji občinske skupščine bi bilo za- to potrebno v 12 enovitih organizacijah združenega dela (in ne v 20. kot navajate vi!) ponovno pristopiti k iz. delavi ustrezne analize in na podlagi te čimprej spre- jeti ustrezno odločitev. Te enovite oi*gandzacije združe- nega dela, katerim je bilo s strani občinske skupščine poslano ustrezno priporočilo, so bile: TT Prebold, TT Juteks Žalec, Tovarna nogavic Polzela, Trg. podjetje Savinjski magazin Žalec, Montana Žalec, SIP Šempeter, Garant Polzela, Ferralit Žalec, Sigma Žalec, Gradnja Žalec, Zarja Žalec in MIK Prebold. Ne moremo trditi, da je nastao po letu 1973 mrt^- lo na tem področju, kajti stanje po posameznih or. ganizEicijah združenega dela je naslednje: V Tekstilni tovarni Prebold imajo že od 1. 7. 1975 organ:Lzirani dve TOZD in sdcer TOZD Tkanina in TOZD Pletenina. Samouprami sjk)razum o združitvi je bil po. slan, oz. dostavljen tudi skupščini občine, V TT Juteks Žalec imajo že izdelano analizo o po. gojih za organiziranje TOZD, ki pred\'ideva ustanovitev dveh TOZD (predelava jute in proizvodnja talnih ob- log). V izdelavi in to v zaključni fazi pa je še samo- upravni sporazum o združevanju. Po predvidevanjih bo konstituiranje končano do konca letošnjega leta. V tovarni nogavic Polzela prav tako intenzivno de lajo na pripravah za konstituiranje delovne organizaci. je. Izdelano imajo že analizo o pogojih za organizira- nje TOZD in osnutek samoupravnega sporazimia, vsi ti dokumenti pa bodo dani v razpravo na zbore delav- cev še v mesecu novembru 1975. V Ferralitu Žalec zatrjujejo, da ustrezna komisija intenzivno dela na izdelavi analize in osnutka samoup- ravnega sporazuma o združevanju ni da so vsa ta dela v zadnji fazi priprave. V Gradbenem podjetju Gradnja Žalec unajo že več mesecev izdelano ustre2aio anaUzo iz katere je razvid- no, da v tej organizaciji združenega dela obstojajo po- goji za ustanovitev dveh TOZD in sicer TOZD Proiz- vodnja gradbenega materiala ter TOZD Montaža in operativa. Sklep o organiziranju TOZD pa še ni bil sprejet, ker istočasno teče v tej organizaciji združene, ga dela postopek za preusmeritev določene dejavnosti. V Montani Žalec ponovno pripravlja komisija anali. ao o pogojih za organiziranje TOZD ter teze za samo- upravni sporazum o združevanju, vendar pa še niso prišli do dokončne odločitve. V Garantu Polzela je zbor delavcev na podlagi ust- rezne analiz« .sklenil, da pri njih ni pr^gojev za organi- ziranje TOZD. V trgovskem podjetju Savinjski magazin p>osluje gostinstvo na meji rentabilnosti oz. izkazuje analiza ce. lo izgubo, zato zaenkrat ni izgledov, da bi prišlo do or- ganiziranja dveh temeljnih organizacij združenega dela. Za večje število temeljnih organizacij združenega dela pa so se odločili delavci v naših obrtnih organiza- cijah združenega dela, v Zarji Žalec so .s 1, ' lOlti pn Okrožnem gospodarskem .so- dišču Celje izvršili vp^ p^-edznambe stelepa o organiziranju TOZD i-n sicer: TOZD Pohištvena lndust.rjja, TOZD Modna konfekcija, TOZD Ključavnačarstvo in TOZD PieskarstTO. V razpravi je 1,udi že predlog samoupravnega sporazuma o združevanju, tako da 30 fcu vsi izgledi, da bo priao do konstituin-anja s 1. 1. 1976. Zbor delovnih ljudi v .MIK Prebold je sprejel na podlagi pred- ložene analize sklep, da se v tej organizaciji zdiuženeg-a dola organizirat,a dve TOZD in s:a v sredini, v ka*:eri živimo, to je v krajevni skupnosti. Tež- nja o organiziranju mladine v krajevni skupnosti nam je že doikaj znana. Mladina ne najde ali pa noče najti pra- vega stika, da bi se na svo- jem območju organizirala. Ta problem je mnogo bolj pereč v mestnih oomo6.'dh, kot pa izven njih- Niso razveseljivi podatlci, da je mladina v oko- lišu aktvinejša kot njihovi mestni kolegi. Vendar pa se je zavest oglasila tudi v mla- dincih iz 'irajevnih sktipnostd z mestnega obm.očja. Kot eden izmed prvih primerov je osnovanje OO ZSMS KA- REL DESTOVNIK-KAJUH. Datima, 14. november, bo za- pisan kot rojstni dan mladin- ske organizacije na Otoku I., ki si je naaela ime po znanem borcu in revolucio- narnem pesniku Karhi De- stovniku Kajuhu. Na ta dan smo se mladinci i? naše kra- jevne skupnosti zbrah na ustanovni konferenci, kjer smo vsa, z veseljem na obra- zih, sprejeli sklepe o novo- ustanovljeni mladinski orga- nizaciji. Zla svoje veselje smo imeli tudi r^izlog! Pohvalimo se lahko, da imamo v svoji krajevni skupnosti zelo do- bre pogoje za delo in vso podporo drugih družbenopo- litičnih organizacij, tako, da nam je bila potrebna le neka zagonlilna sila, ki nas je pri- pravila do dela. V naši kra. jevni skupnos-i imamo šport- ne objekte, imamo šole, kar tere nam bodo z veseljem priskočile na pomoč, imamo pa tudi dosti drugih proble- mov, ki jih bomo sedaj po- skušali reševati s skupnimi močmi. V naši krajevni skup- nosti imamo trdi dom upo- kojencev. Vsi, od prvega do zadnjega, smo si zadali na- logo, da preoivalce doma po- novno obudimo in vrnemo v našo sredino, za katero sd mislijo, da jih je izločila. Z navezavo stikov jim misli- mo dokazati ravno nasprot- no in jim izkazati spoštova- nje, kajti mnogi od njih so pripomogli k današnjiemu boljšemu življenju. Želimo se jih z malenkostmi spomniti in jih odtrgati zaledju, v ka- terem živijo. V našem pro- gramu smo si zadal' tudi raz- ne izobraževalne seminarje. Vendar ne mislimo samo po- litično delovati. Imeli bomo tudi razna športna srečanja, izlete, skratka živeli bomo kot želi živeti mladina. S tem člankom se ne želimo hvaliti pred javnostjo, kakš. ne načrte imamo, ampak vam bomo vse to tudi z dejanji dokazali in upravičili vlogo, ki nam jo daje družba. SIVEC VLADO Malgajeva 20, Cel .je PRVI SNEG NA GOLTEH Smučarje smučarskega kluba Izletnik je dne 15. novembra p/i udarniškem delu presenetil novo za- padli sneg, ki .je zapadel čez noč. iVa vrhu Medved- jaka in do Starih stanov ga je bilo kar za 20 cm. Trideset smučarjev je opravilo nal 250 delovnih ur jiri pripravljanju drvi za klubske prostore na zgornji postaji žičnice, či- ščenje in urejevanje ter postavitvi štartne ute na dokončno urejeni progi za smuk. U. D. ŠOŠTANJ: SKUPŠČINA RK OBČINE DELALI ZAVZETO V soboto 15. novembra dopoldne je bila v Šoštanju redna skupščina občinske or- ganizacije Rdečega križa Ve- lenje. Skupščine se je ude- ležilo 27 delelgatov krajev- nih organizacij, 16 članov upravnega odbora in števil- ni gosti, med katerimi so bi- li: predstavnik Republiškega odbora RK iz Ljubljane dr. Dušan Reja, podpredsednica skupščine občine Velenje Hermina Groznik, predsed- nik občinske konference SZDL Jože Veber, načelnik oddelka za notranje zadeve Drago Tratnik, direktor Sa- vinjsko-šaleškega zdravstve- nega doma dr. Alojz Fijavž ter predstaivniki občinskih odborov RK Celje in Slo- venskih Konjic. Poleg teh pa so skupščini prisostvo- vali še predstavniki različ- nih družbenopolitičnih orga- nizacij občine Velenje. Pred začetkom skupščine so le-to pozdravili podmladkarji RK iz osnovne šole Anton Aš- kerc Velenje in hkrati po- ročah o delu podmladkar- jev tako pri zbiranju raz- nega materiala kakor tudi pri pomoči ostarelim obča- nom. Izčrpno poročilo o štiri- letnem delu je podal pred- sednik Jože Medved, poro- čilo blagajnika pa Stane Je- len. Iz poročila je bilo raz- vidno, da je bilo organizi- ranih 49 predavanj s pod- ročja zdravstvene prosvete, poleg teh pa še 70 preda- vanj za mlade člane RK. Za- nimivo je, da je Sodišče Šoštanj naročilo kar 3 pre- davanja, katerih so se u^- ležih vsi člani kolektiva. Dvoje predavanj pa je za Društvo invalidov Velenje in enega maturanti velenjske gimnazije. V poročilu so bi- li omenjeni tudi številni te- čaji prve pomoči ter izred- no uspele krvodajalske akci- je, saj je v velenjski oločini registrirani že preko 10.000 rednih krvodajalcev. Poudar- jeno je bilo tudi zgledno sodelovanje s tistimi orga- nizacijami in organi, s ka- terimi ima dejavnost rdeče- ga križa stične točke. Pose- bej je bilo omenjeno plod- no sodelovanje z organom za narodno obrambo ter strokovno službo socialnega varstva pri občini Velenje. V okviru občinskega odbora deluje kar 5 stalnih komisij, 5 pa občasnih, medtem ko je na terenu 19 osnovnih organiz-acij RK. Razen tega pa je mladih članov rdeče- ga križa na 17. osnovnih šo- lah okrog 5000. Poudarjeno je bilo tudi veliko razume- vanje s strani tiska, ki je v javnih občilih informiral o vseh dogajanjih in delu rdečega križa. Po vsestranski plodni raz- pravi je predstavnik skup- ščine občine Velenje Drago Tratnik izročil Jožetu Med- vedu medaljo za zasluge za narod, dr. Rajku Fencu Red republike z bronastim ven- cem in Brunu Trebičniku Red dela s srebrnim vencem ter jim čestital k odličjem, s katerimi jih je odlikoval predsednik repubUke Josip Broz Tito. Predstavnik re- publiškega odbora RK iz Ljubljane dr. Dušan Reja pa je ob letošnji 100-letnici jugoslovanskega rdečega kri- ža podelil Tomu Hudolet- njaku, sekretarju občinske- ga odbora Rdečega križa Vel«nje, zvezno plaketo RK, predsednici krajevne organi- zacije RK Šoštanj Faniki Lukman pa srebrn častni znak rdečega križa. Zatem so delegati izvolili nov izvršni odbor, kateremu bo tudi v bodoče predsedo- val Jože Medved. Nato so obravnavali še številne skle- pe in predlog štiriletnega organizacijskega programa dela. Z ozirom na številne akcije, ki jih je v pretekli mandatni dobi organiziral občinski odbor skupaj z <>s- novnimi organizacijami na terenu in mladimi člani na šolah, lahko rečemo, da se je organizacija rdečega kri- ža v občini Velenje z veli- ko zavzetostjo vključevala v delo in pomoč pri reševanju problemov na najrazličnejših področjih in s tem dokaza- la, da je močno razvita in prisotna povsod tam, kjer je njena pomoč potrebna. V. -KOJC IS o INTEGRACIJAH Včeraj je bila v Sloven- skih Konjicah sej?» izvršnega sveta občinske skupščine, Olani sveta so razpravljali o vrsti vprašanj, obravnavali pa 90 tudi oredlog o ustano-' vitvi komisije, ki naj bi de- lala na področju intengra- cije šolskih in vzgojnovar- stvenih zavodov. Le-ti naj bi se namreč združili v skupen vzgojno izobraževalni zavod, ki bi obliko^/al tudi temeljne organizacije združenega dela. D. S. HCI GEtOFA BLAGA J A 36 RADO MURNIK Daleč naokoli so bili na najboljšem glasu njegov črni- kaleč in Vipavec, pa tudi dolenjec. Njegova zakonska žena Polona. je znala kuhati tako dobro, da ne bi mogel za- bavljati noben, še tako siten razvajenec; zlasti pa so nav- dušeni občudovalci njene višje kuharske umetnosti hvalili mesene klobase, pošteno dolge in lepo rjavo pečene v pre- snem maslu, dehteče in okusne, po dva vinarja. Tu je bilo vedno mnogo gostov, bodi v petek ali v svetek. Pri Veselem medvedu je bila vsak dan nedelja- Godci so vča- sih prihajali že dopoldne ob devetih in godli do trde noči Z iskrenim veseljem se je bližal vitez Ahac hramu krep čanja. Pred gostilno je videl nekoliko tovornih konj; med njimi so stali možje, kričali in si ponujali vrč vina iz roke v roko. Nad vrati sta visela zelen železen venec in grozd. Ob vratih je bil naslikan prijazen medved; držal se je na smeh in pil medico kar iz vedra. Umetnik pa ga je bil pogodil tako slabo, da vitezu Ahacu ni ugajala vesela mr cina niti takrat, kadar je bil zidane volje. čičigojeva gostilna je bila patidenk-hiša. Pred tride- setimi leti so oblegali Ljubljano vojaki prepirljivega ce sarjevega brata Albrehta in celjskega grofa Ulrika, pa ni- so nič opravili; v zahvalo je popustil cesar Friderik Tretji hišni davek v«em hrabrim meščanom, ki so se udeležili bojev za mesto. Od vsake patidenk-hiše je bilo treba pla- čati le po en krajcar na leto. Oče Vid in drugi so ga ne- sli vsakega 30. septembera v mestno hišo. Vitez Ahac je prirožljal s svojimi velikimi ostrogami v obokano mračno vežo in ugledal gostilničarja, debelega, bradatega Vida čičigoja, ki je nosil na glavi oguljeno zele- nobaržunasto čepico, nad irhastimi hlačami pa zvit bel predpasnik in zarjavelo bodalo ob pasu. Mož se je držal kaj resno in leseno dostojanstveno. !>Zdravje in srečo!« je pozdravil vitez Doljanjski. ». . . zdrav . . .« je zagodrnjal gostilničar in šel proti vratom. S svojim hladnim vedenjem je hotel kazati, da se prav nič ne puli za goste. »Jazbec ošabni.« je mrmral vitez Doljanjski. »Ce ne bi imel tako dobre jedi in pijače, bi za nič ne zahajal k njemu.« Prišel je mimo kuhinje. Na tleh, blizu kupd zaklanih piščancev je sedela šestletna čičigojeva hčerka in jokala s trdovratno vztrajnostjo razvajenega otroka. »Le trobi, le!« jo je karala mati. »Le še bolj naglas, da te bodo prej Turki!« »Ojej, Maruška, nehaj no!« se je oglasil vitez Doljan- ski. »Če boš pridna,^ ti prinesem takega konjička, ki se da pojesti, če boš pa nagajala, pride povodni mož iz Ljublja- nice pote!« ' Tedaj je razjahal pred vrati vitez srednje rasti svojega konja in vprašal gostilničarja: »Je še kaj prostora v hlevu?« Vid Čičigoj mu je milostno prikimal in pokazal s ko- molcem na dvorišče. Tuji vitez je moral konja sam odvesti v hlev, da bi mu odpel jermenje in mu dal zobati; nikjer se ni ganil noben hlapec. Vitez Ahac ni mogel videti obra- za novega gosta, ampak le njegovo sivo obleko, črno pero na rdečem baretu in dolge brke. Vrata gostilniške sobe so bila ozka. širokopleči vitez Doljanski se je moral nekoliko obrniti, ker ni mogel z obema rokama zaeno skozi vhod. Čez dve stopnici je vsto- pil v nizko široko sobo, od koder je bušnilo vanj glasno govorjenje razgretih pivcev. Stene so bile orumenele in očrnele od dima tresk. Zraven vrat, na vzvišenem mestu, sta bila umivalnik in omara s posodami, jedili in pijača- mi. Ob golih stenah so stale težke klopi in debele mize, nepogrnjene, na mizah vrči pa kozarci in velike, zemljam podobne »trente«. Med meščani in nemeščani (duhovniki, plemenitaši, uradniki, graduiranimi in diplomiranimi doktorji prava in zdravilstva) je sicer zeval silen prepad, ali v gostilni so bili vsi enaki in sedeli vsi krožem skupaj. Zasedene so bi- le skoraj vse mize in živahno so se pogovarjali jezdeci in vozniki, oslarji in konjarji, ribiči in čolnarji, drvarji, seljaki in težaki. Tu si je sezul popotnik prašne in blatne čevlje in jih snažil in mazal, tam se je preoblačila žena ali česala zorna deklica. Pri zelenkasti peči je spal krepak mladenič in smrčal in puhal na vse pretege. V kotu so se prepirali kvartopirci in kockarji. Malone vsi moški so bili oboroženi z meči ali vsaj z noži, dasi bi bili morali oddati svoje orožje gostilničarju. Pri mizi ob koncu levega kota sta sedela dva mešča- na. Prvi je bil imovit ostrogar Rok Pilko. Mož je bil maj- hen, golorok in gologlav. Trdi, dolgi kuštravi lasje so mu štrleli na vse plati nad ušesi in nad vratom. Premočni brki so mu segali skoraj do ram in bi čezinčez zadostova- li za tri možičke njegove bire. Preden se je iznebil kake modre, je vselej skočil za mizo na prste, gubal čelo in gladil svoj usnjati predpasnik na prsih. Ta spoštovani ljubljanski meščan je delal ostroge, pa tudi stremenje, zvale, verižice, konjska česala in kovinske okove na ja- halnem jermenju; bil je član ključavničarske zadruge. Zraven bogatega ostrogarja RoJca Pilka je stoloval v črnem talarju kaj imeniten gospod, sam mestni pisat Primož Pogladin, velik, slok starec. Uveli obraz mu je bil rumenkast kot vosek, široke oglate rame so bile visoke; toliko, da se niso dotikale ošabnih ušes. Prernodro ji gledal Primož Pogladin izpod svojega lepega višnjevosvile nega bareta. Trudil se je očitno, da bi se držal kar naj bolj resno in visokostno, saj je bilo to po njegovem mnenju neogibno potrebno v varstvo njegovega visokegc dostojanstva. Mestni pisar, član mestnega sveta, pa tudi ni bil karsi bodi. Poleg mestnega sodnika je bil najuglednejši moi dvanajsterakov, zapriseženih mož mestnega zastopa, »lju bljanskih gospodov«. On je predstavil na svetega Jakobe dan mestnim očetom novoizvoljenega sodnika, on mu ji izročil srebrno sodno žezlo in srebrne ključe mestnih vrat. Znal je pisati in brati, celo nemški; vsega tega ne b bilo treba drugim dvanajsterakom, niti sodniku ne. Neka teri so pač znali vsaj podpisovati svoje ime, ali počačkova li so se povprek s tako žalostno zveriženimi čačkami, dc so bili njih podpisi skoraj najbolj podobni sledovom i črnilo pomočenega razdramanega ježa, ki se je iz nagU jeze strastno povaljal po pergamentu. Mestni pisar je bil i primeri s takimi pismouki cel učenjak. Brez njega ni bik nič; moral je biti pri vsaki seji. Vestno je moral beležit vse ukaze in naredbe, tožbe in sodbe v sodnih zapisniki! in pregledoval je tudi blagajnikove račune. Poznati je mo ral vse mestne razmere in navade. Stranke so prihajali s svojimi tožbami prej k njemu nego k sodniku samemU At. 46 — 20, .»november 1975 NOVI TEDNIK — stran 15 STAŠINA MODNA REVIJA V GLEDALIŠČU Dogodek bo nov za Celje, najbrž pa tudi za Slovenijo. Jutri, v petek zvečer, bo v Slovenskem ljudskem gledališču predstava Bulgakova Zojki- no stanovanje v režiji Francija Kri- žaja. Toda v drugem odmoru pred četrtim dejanjem bo tudi modna revija kreatorke Staše Gorenšek. Prikazala bo kreacije svojega prvega celjskega modnega boutipua, ki bo odprt 2, de- cembra letos. Torej — odmora med gledališko predstavo dejansko ne bo. Že zaradi tega ne, ker bo modna revija kar na odru, na sceni modnega salona Zojke, revijo pa bo vodil igralec Janez Ber- mež, namreč v tistem trenutku^ še vedno Ametistov —v svojem odrskem kostumu. Po besedah umetniškega vodje gledališča Igorja Lampreta, bi temu rekli pred desetimi leti eksperimental- na predstava. Danes je to zgolj dogo dek, ki uresničuje misel o združevanju medijev o prisotnosti igralca v kate- remkoli prostoru. K tej odločitvi je prav gotovo pripomogla tudi težnja za večnamenskost gledališke hiše, ki za- dovoljuje psihološke in sociološke po- trebe gledalca in se lahko v gledališki hiši najlaže personificirajo skozi po- trebo po združevanju. Najbrž tudi brez kančka ironije ne gre, saj se scenski prostor predstave ujema ali dopolnjuje s potrebami revije modne kreatorke Staše. Gre torej zgolj za podvojenost estetskega dogajanja: en del je v predstavi, drugi del je v realnosti na- šega vsakodnevnega življenja. Ta do- godek tudi pomeni druženje gledališke kulture s kulturo -oblačenja. Tako umetniški vodja gledališča Igor Lam- pret. In kaj pravi Staša, ki nam je pripravila v Celju prvi boutigue: »Mod- na revija v gledališču ali točneje na nje- govem odru je domiselna združitev dveh medijev, ki vsak po svoje spo- ročata ljudem idejo napredka. Z mod- no revijo skušam opozoriti na sam boutique, ki bo odprt 2. decembra letos v Zidanškovi ulici. V njem bodo predvsem ženska oblačila in sicer ve- černe obleke, dnevne praktične oble- ke, krila, bluze in modni dodatki kot so šali, broše, torbice. Na voljo bodo seveda tudi ekskluzivni modeli, iz- ključno unikati! Boutigue bo opremljen tudi z glasbo. Na modni reviji v gle- dališču bom prikazala kolekcijo Večer, oziroma samo del te kolekcije, ker je preobsežna za revijo, ki je časovno zelo omejena. Skušala bom uvajati modne novosti, ki jih pozna Evropa, seveda prilagojene našim razmeram in žepu tistih, ki bodo zahajali v »Boutique Staša«. DRAGO MEDVED RIBIŠKI CAR V VELENJU V Velenju so se sestali velenjski ri- biči in prosla\'ili 30-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so štirinajstim ri- bičem izročiti priznanja za več kot dvajsetletno delo v ribiški družini. Pri- znanja so prejeli: Ivan Fidej, AIo^ Ja- nežič, Karel Jerič, Ivan Mravljak, Je- že Kotnik, Janko Lukman, Franc Mi- klavžina, Jože Vogler, Karel Zlodej, Karel Lah, Matjaž Franc, Avgust Rop, Ivan Zvonar in Stane Planiuc. Ob tej priložnosti so tudi prvič izvolili ribi- škega carja, postal pa je 57-letni Franc Zevart, ki že več kot trideset let lovi ribe. 2evart lov] samo kapitalne ribe, torej težje od treh kilogramov, če pa ulovi lažjo, jo raje spusti nazaj v vo- do. Samo letos je že ulovil več kot sto kilogramov rib, rekord pa ima iz leta 1969, ko je v velenjskem jezeru ulovil 17 kg težkega krapa. Foto: LOJZE OJSTERŠEK Staša Goreiišel^ ZIMSKI KOSTIM Ta jesen in zima sta vnesli v modo prijetno novost; vnesli sta utrip daljnega vzhoda, predvsem Rusije in Kitajske. Kitajski stil je še posebno priljubljen in moderen zvečer, ruski vpliv pa se pozna tudi pri dnevnih oblačilih. Takšen je, recimo, zimski kostim. Predvsem je nov zimski kostim ukrojen ravno in ozko. Takšno je krilo in takšna je tudi jopica. Ozko tubasto krilo že poznamo: raven kroj in ustaljena dolžina pokritih kolen. Tako elegantna je tudi jopica. Raje je nekoliko daljša, tako da pokriva boke, krojena je v celem, z gumbi se lahko zapenja zadaj ali ob strani. Večja novost je visok »mandarin« ovratnik, ki daje jopici piko na i. Rokavi so krajši, zelo priljubljena je tričetrtinska dolžina, in navadno široki ali zavihani, če naj bo tak komplet ravnega krila in tubaste tunike zimski kostim, naj bo sešit iz tople volnene flanele, tmeeda ali mohaira. Da pa bo še bolj moderen, naj bo obarvan sivo, bordojsko ali zelenkasto. zaupno ZAKAJ GRIZEM NOHTE stara sem 18 let in hodim v peda- goško gimnazijo v Celju. Sama s sabo sem nezadovoljna, ker imam previsoko telesno težo. V šoli se tudi slabo učim, čeprav imam za prijateljico odMčnjakinjo. Sram me je pred njo in bojim se, da se z menoj ne bo hotela več družiti. Kaj je vzrok mo- jega neuspeha, se sprašujem sama, pa ne najdem odgovora. Vem le eno, da hočem vsem dokazati, da mojo grdo postavo odtehta učenje. Zdaj sem pa še naletela na neuspeh in ne najdem iizhoda. Začela sem si gristi nohte. Je to kaj v zv&a. z mojimi neuspehi? MIRA DRAGA -MIRA, verjetno je tu neka povezava, res. Ker trpiš, iščeš izhod, da bi se otresla manjvrednostnih občutkov, ki se ti porajajo in so tudi najbrž vzrok ne- uspeha v šoli, si pomagaš tako, da v stiski grizeš nohte. Ti si izbrala tak šno zunanjo gesto, dru.ga pa si bi morda mršila lase ali si drgnila nos. Prav vsi ljudje imajo kakšno grdo navadico, ki postane del naše oseb- nosti. Ce je navadica huda. jo skuša- mo odpraviti, T\'Oja je ena tistih, ki ni nič prijetna, zato boš morala zbra- ti veliko sile, da se boš obvladala. Gristi nohte ni lepa navada, zato boš morala nekaj storiti. Za začetek se ob svoji razvadici, uščipni. Ko boš tako doživela neprijeten občutek, ki si ga sama sprožila, boš morda potem raz- mišljala ali je vredno ugrizniti v noht ali ne. Smešen napotek, pa vendar uspešen, vsaj tako pravijo. N.\T.AŠA NEGA USTNIC Ustnice so zelo nežne in so občutljiv organ, ker nimajo lastne maščobe. Pri vsakdanji negi obraza na ustnice kar pozabljamo, moramo pa zlasti zdaj, ko je vrem grdo, misliti tudi na nje. Na- vadno nas šele boleče razpokane ust- nice spomnijo na to, da jih zanemar- jamo. Zvečer, ko čistimo obraz, moramo s čistilnim mlekom skrbno očistiti tudi listnice in jim ix)tem privoščiti bogat sloj hranljive kreme, ki jo sicer upo- rabljamo za obraz. Ustnice ne pustimo nikoli nezavarovanih pred vetrom ah mrazom, če ustnice .ne šminkate, jih redno zaščitite z brezbarvnim stickom ali premazom, imenovanim gloss, ki ustnice varuje in jim daje lesk. Brez- barvmi lesk s pridom uporabljate ttxdi pri športu. Nova moda zelo poudarja ustnice in jim dovoljuje široko paleto barvnih učinkov, od najbolj drznih do klasič- no umirjenih tonov. Razen klasičnega rdečila v sticku se uporablja zadnje čase tudi lonček z barvilom, ki se iz- redno mehko in lepo nanaša. Praktič. na so tudi avtomatska rdečila, podob, na mascari za trepalnice. Opremljena so s ploščatim čopičem, ki dozira rav- no pravšnjo dozo rdečila. Ustnice moramo tudi pazljivo pri- praviti za šmirakanje, tako dia bo rde. čilo dalj časa brezhibno. Rdečilo na. nesemo najprej na spodnjo, potem pa še "na zgornjo ustnico, potem pa jih prevlečemo še s posebnim premazom, ki daje ustnicam lesk. NASVETI ZA NEGO USNJA v tem času so naše torbice izpostav. Ijene hudim neprilikam. Po njih dežu- je, kmalu bo še snežilo, zato moramo usnjenim izdelkom posvečati v tem času več časa. Kako jih bomo zaščitili in kako bomo zdravili težje poškodbe? Naj vam z nekaterimi nasveti poma- gamo! Ce vam bo usnje otrdelo ga nagači. te s časopisnim papirjem, plesnivo us- nje pa skrtačite s trdo ščetko, prema- žite s terpentinom, nahranite z glice- rinom tn pustite, da se suši 48 ur. Ze. lo umazano usnje umijte, premočeno usnje pa sušite čim dlje od radiator, ja. Ce vam dežne kaplje {^škodujejo us. nje in vam napravijo madeže, vzemite bombažno krpico, pomočeno v vinski kis in z njo madeže zdrgnite. Madež od črnila ali kulija odstranite z 90 od- stotnim alkoholom, seveda zelo pre. vidno. Ce imate torbico popacano zvo. skom, jo očistite tako, da vosek postr- gate z nožem, potem pa usnje prema- žete s kremo za čevlje, če pa ,se vam je lepilo nabralo na torbici, pa jo oči- stite tako, da jo zdirgnete z nepretrdo ščetko, omočeno v mlačno vodo in jo potem zdrgnete s suho krpo. 16. stran — NOVI TEDNIK St. 46 — 20. november 1975 ŠildRT NT - ŠPIiRIk^NT^«^ - SPORIL NT^ JpORTJNi IZBOR ŠPORTNIKA 75 VELIKO KANDIDATOV Verjetno še nobeno leto doslej nismo v celjski ob- čini imeU toliko izenačenih kandidatov za najboljšega špotrtnika oziiroana športeco, kot letos. Medtem ko je prejšnja leta bil izbor sorazm3rno lahek, pa bo letos zaradi velike izenačenosti precej težja. Gre nannireč za to, da bo tudi letos urednišitvo No- veg-a tednika ter Radia Celje pripravilo izbor najbolj- šega športnika za telcoče leto v naši občini. Prva spre- memba je že v tem, da tega izbora ne biimo delali sami, ampak smo se povezali s Telesno kulturno skup- nostjo Celje. Prvi poskus je že bil ob konc;u lanskega leta, vendar zaradi kratkega časa zgolj improviziran. Zdaj bomo nastopali skupaj, saj je tako tudi edino pravilno. Torej — zdaj bosta najboljša športnika ozi- roma športnico izbirala TKS Celje in naša redakcija. Tako bo tudi v prihodnje. Za danes samo toliko: anketo bomo razpisali ob koncu novembra, v njej pa bodo sodelovali športni novinarji ter telesnovzgojni delavci. Izbrali bomo naj- boljšega športnika in športnico, posebna priznanja pa bo dobilo tudi deset ostalih v obeh kategorijah po anketi. Veljali bodo predvsem naslednji kriteriji: do- seženi rezultati, odnos do šporiu in ostala aktivnost, ki dela šjKvrtnika takšnega, kot si ga želimo — vzgled- nega državljana naše družbe. Izbor bo leta že sed.mič. Kandidatov je veliko, pre- pričani pa smo, da bodo najvišja mesta osvojili tisti, ki so tudi največ dosegli oziroma pokazali v tekočem letu. O možnih kandidatih bomo spregovorili v na- slednji številki, za zdaj pa samo to: letošnji izbor bo potekal ob sodelovanju NT-RC in TKS Celje. Ob pro- glasitvi pa bodo posebnih priznanj deležni tudi tisti iz najmlajših vrst, ki šele prihajajo na področje športa. S to prireditvijo želimo doseči, da bi tudi naš prispe- vek prispeval k naidaljnji rasti športa oziroma telesne kulture v celjski občini. T. VR-A.BL NOGOMET: ZASLUZENO ŠMARTNO BUzu 12G0 gledalcev se je zbralo v nedeijo ob igrišču v Šmartnem, Kljiiib hladnemu vremena so vsi po srečanju zadovoljni zapuščali! igrišče. Domačini zaradi zima,ge doma- činov, številni Celjani pa za- radi dobre igre ceiijskega mo- štva in spoznanja, da so tre- nutno igralci Smartnega le boljši. Toda osebno smo mi- šljenja, da je največ pridobil nogomet v naši regija. Videli smo namreč čist in športoi dvoboj dveh moštev, ki derbi niso izfeoristila za medsebojno obračunavanje. Trener šmarmega Peri Ben cig se je odločil za okreplje- no obramt>o. To je odločilo srečanje. Celijami so po pri- čakovanju igrald odprto in na- padalno. Pri tem pa so poza- bili na hitrega Prašniikarja in njegove kolege na krilih. Bila je komaj sedma minuta. Ob ramba Celja se paigrava v ob- rambi m Prašnikar. naj^boljši igralec srečanja, ka) kmalu najde žogi pot v mireao Andu šič-a. Sledijo Številni pritiski Celijanov. In v največji pre- moči Celjanov aopet hiter pro- dor Prašnikarja. Ceimič je bii prepočasen, Andušič pravtafco in prisebni strel najboljšega strelca republiške Hge Prašni karja povede domačine v vod- stvo 2:0. Po tem re2!ultatu vi- dimo v nadaljevanju rahlo premoč gostov iz Celja, toda Hribernik gon-lni igra.lec Smartnega, in Kompan vse nevarnosti s kolegi odstrani ta. Le Reberšak je imel tik pred koncem priložnost dosečri častni zadetek. Toda z gol čr- te je domači branilec odbii žogo. Šmarmo je zasluženo zrna .galo. S tem si je priborilo di*ugo mesto na tablici repu bliske iiige. Celianom pa pre- ostane, da v zadnjem kolu v srečanju proti Slovanu popra- Tijo svoje mesto. Šmartno pri- hodnjo nedeljo gostuje v Lju bljani proti Slavi ji. V vzhodni conski nogometni l^gi so zaključilii jesenski dol '>rvenst.va. Naslov jesenskega orvaka je osvojila ek'pa Ru- 'Jarja iz Velenja. 2a! prednost ni več tako velika. Sedaj sle- ii nogometašem Velenja mo .■^an Bra.nik z eno samo točko zaostanka. Torej novi repub- Ivan Hribernik (Šmart- no), 39-!etni nogometaš, je bil najboljši igralec srečanja .-Šmartno — Kla divar. S svojo duhovito igro v napadu in neumor- nim igranjem \ obrambi .je popolnoma umrtvil ce- l,jski napad, istočasno pa odlično i>odajal žogo svo- jim hitrim napadalcem. Foto: 1 Tavčar liški ligaš bo znan šele spo mladi. Zadnji nastop je Veleno- čanom prinesel le točko. V Bakovcih so igralti neodločeno 1:1, medtem je Bran'k pre- magal Steklarja iz Roga.ške Slatine 3:0 Sigurni smo, da so Velenjčani v zaključn'h tek mah izgorevali, ker so med tem imeli težavne pokalne tekme kot najbolijš- celjski predstavnik;. Škoda, kajti po devetih koMh so Wli premočno prvi. Ostala celjska predstavnika sta igrala takole: Straža je v Rogatcu zmagala 3:0 proti .Alu- miniju, medtem ko je Dra- vinja izgubila proti Rakičanu 0:1. Končni vrstni red celjskih ekip: 1, Rudar 19 točk, 5. Steklar 12 točk in srečanje manj, 7. Straža 10 točk ter 8, Dravi.nja 9 točk. Zaostaila t€kma Steklar ; Nafta bo 23. novembra v RogaSfc' Slatin'. J. KUZMA CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA: VODI OLIMP Prvi del tekmovanja v I. skupini celjsfie nogometne podzve- 59 bo kmalu končan. V 10. kolu sta se srečala dva najresnejša dročnega zbora je število smučarskih vaditeljev tako naraslo, da se je pokazala potreba po novem organiziranju v okvi- ru posameznih občin, kjer je ob TKS in ObčZTKO tu- di lažje financiranje, pa re- ševanje vseh ostalih organi- zacijskih in strokovnih vpra- šanj. Tako v teh dneh po p>osameznih občinah nastaja- jo občinski zbori smučarskih strokovnjakov, ponekod pa so se naslonili na obstoječe osnovne smučarske organi- zacije. V Celju, ki šteje 46 vadi- teljev, 15 smučarskih učite- ljev in tri trenerje so si novi smučarski pedagogi vključili v SD IZLETNIK, kjer ima-- jo poseben stirokovni odbor. V okviru občine Celje bodo nadaljevali svojo aktivnost tudi v prihodnje, ki se bo nanašala predvsem v izva- janju smučarskih šol za vse starostne kate;?orije. v nada- Ijne šolanje strokovnih kad- rov, izpopolnjevanje seda- njih in v povezovn,nju s smučarskimi strokovnimi kadri v vsej celjski regiji ter republiki. Celjski- strokovni odbor smučarskih vaditeljev in uči- •■eljev bosta vodila tudi v prihodnje Peter Faktor tn Marjan Nunčič. r K. JUG SEJEM SMUČARSKE OPREME — V Žalcu so v ponedeljek zaključili prvi sejem smučarske opreme, ki je trajal štiri dni. Lahko rečemo, da je sejem izredno uspel in da lahko z leti preraste v zanimivo prireditev pred začetkom smučarske sezone. Vse dni je bilo zelo živahno, zlasti med mladino, ki je prodajala staro opremo in kupovala zopet staro ali novo. Vsega je bilo dovolj, organizatorji pa so ljubeznivo pomagali z nasveti, kaj kupiti, da se bo začetnik lahko čimprej naučil smučati. Sejem si je ogledalo več kot 3000 ljudi, kar je nov dokaz, kakšno zanimanje je med njimi za smučanje. Zdaj bi morali naročiti samo še sneg, da bi bila letošnja zima boljša, kot zadnje. Na zaključni prireditvi, ki je bila ob predvajanju zimsko-športnih filmov, so izžrebali tudi nekaj vstopnic, tako naslednje številke — 35 (smučarske palice), 77 (isto), 201 (sedemdnevna karta za Golte), 7s (smučarski pulover), 47 (smuči) in 345 (smučarske hlače). Nagrade lahko dvignete do 25. novembra v prostorih TKS Žalec, torej tam, kjer je bil sejem. Foto: T. TAVCAB ŠOŠTANJ IN MINERVA POD VRHOM Tud: v republiški rokometni li- gi za moške in ženske je kon- čano tekmovanje. .Moštva iz celj- ske regije so dose-gla nadpovpreč n: uspeh Več nismo pričakovali, Šoštanjčani so drugi, Minerva tre- tja pri moških ter rckometašice Smai-tnega, kot novinf.ce odlične četrte, Velenjčahke pa šeste. V zadnjem kolu so pravi pod- vig dosegli igralci Minerve iz Griž. V Tržiču so premagali do- mačine 24:20. Šoštanjčani pa so uspeli v BTež'cah 30:28. Torej po- polni uspeh. Toda vprašujemo se, kaj bi šele bilo. da so igralci, kot novinci v ligi, kj so si pri- borili pravico sodelovanja šele v kvalifikacjah, zmagali v dveh sre- čanjih doma protii Seširju in Šo- štanju? Bili bi kandidati za naj- boljše m.esto! Toda bolje je ta ko. Ekipi še prima^t^jkuje rutine in v kolikor bo trener Franci Ramskugler uspel tudi s tem, potem bodo Gr'žanl,, kaj kmalu med na'bolišimi pri nas. šoštanjčani, bi\'ši drugoligaši, so drugi. Za vodeči m Seširom za- ostajajo šest točk. Bodo lahko to prednost vodečega zmanjšali? Tež- ko, toda poizkusiti je potrebno, kajti povrate-k med drugoI''gaše je cilj trenerja Pra.ncija Hribemiika in mladega moštva iz mesta o!b Paki. Zato pridno pristopite k zim?ki vadbi. Mlada ekipa Smartnega Je naj- večje presenečenje ženske repub- liške lige. Kot novinke so četr te. V zadnjem kolu so zmagale nad Savo 14:8. Z boljšo taktiko in nekaterimi tehn'čn-mi prijemi lahko še napredujejo Morda ne bi bilo na.pak. da se povež^sjo s strokovnjaki iz Celja Pomoč bo dobrodjošia Velenijčant^e so proti Usnjarju 'grale le 10:10, Skrom- no! Toda to je mlado moštvo, ki ima tako kot Šmartno lepo pri- hodnost Le tako naprej, J KUZM.A ŠŠD: INTERESI MLADIH Ko smo _se v zadnj: številki No- vega tednika seznanili s številč- nostjo ŠŠD na celjskem področju in af-ctivnim članstvom je prav, da se nekoliko seznaniimo še z in- teresi miadh v tej najbolj mno- žični- telesnovzgojni organizaciji. V ŠŠD na osnovnih šolah je rokomet vodilna igra, saj na med. razrednih ligaških tekmovanjih vsako leto nastopa kar 724 mla dih športnikov. Tej igri sledijo košarka, ki šteje 547 mladih ko- šarkarjev, pa atletika s 450, stre- ljanje s 347, planinstvo s 323 mladimi planinci, pa igralci na- miznega tenisa s 311 igralci, predstavnikov gimnastike je 268, plesalcev v folklornih skupinah 238, nogometašev 235, odbojkar- jev 180, v krožkih za splošno te- lesno vTigojo 162, za plavanje i 17 in smučanje 91 članstva, tu so še interesi za taborništvo, šah, di-užabrw ples.-*, dejavnosti, ki vkJ,ijučujejo veliko število učencev, žal pa jih šole statistično niso prikazale. V SSD na srednjiih šo- lah je presenetljivo na prvem me- stu streljanje s 414 mladimi stred. ci, sledijo pa rok-omet '332), atle- titia (307). košarka (231), .ntogo- met (277) plan^nstvo (227), na- mizni tenis (194), odbojka (174), smučanje (107), plavanje (98) in g-mnast ka (95), V športnih igrah se tekmovalna sistem odvija v medrazrednih li- gaških tekmovanj':h v jesen-kem in spomladanskem delu in to naj- manj v dveh vodilnih igrah v vsa- kem ŠŠD, sicer pa v tumirskem načinu, V individualnih športih je tekmovain' sistem najbolj razve- jan v atletiki, kjer .AX> Kladivar skupno z ObčZTKO Celje organi- zira "vsako ieto po dva množ'čna krosa, ziimsiko ligo, • tekmovanje za atletsJci šolski pokal, za izbiro naj- hitrejšega pionirja, najboljšega skakalca in tekmovanje v osnov- nih atletekih disciplinah za ŠSD na osnovnih in srednjih šolah. Vsakdo, ki se je v ŠSD oprede- lil za atletiko, ima tako poleg vadbe možnosti nastopa na naj- manj še 10-tih tf^fcm-ovanjih. Naj- boljše pogoje za vadbo in na.sto- panje pa imajo zastopniki roko- meta, saj je v celjski občini kar 18 rokometnih igrišč in nič ni čudnega, če je v 22tih ŠŠD nad 1.100 aktivnih miladih rokom.€*ar šev. Za bolj množičen razvoj v drugih športnih panogah in igrah pa bo ta-eba še uistvarjatii ustrezne materialne, in kadrovske pogoje, fci niso povsod zadovoljivi JUG. K. št. 46 — 20. november 1975 NOVI TEDNIK — stran 19i DOMAČA KROIMIKA « PROMETNE NESREČE ZASENČENE lUCI V Mestnem parku v Celju sia se sre čala voznik osebnega avtomobila m voznik kolesa na pomožni motor BRAN KO TIJRK, 18, Iz Celja. Med srečanjem sta prižgala zasenčene luči m zato Turk m opazil 62-letne OTILIJE SMODEJ \> Celja, ki je šla po svoji desni stran) pred kolesarja. Zadel jo je in oba sti. padla po cestišču. Turk si je zlomi levo zapestje, Smolejeva pa levo go len, NA KOI£SARSKI STEZI Skozi preloge je vozil z osebnim av tomobilom JOŽE ZAJC. 23, iz Plešiv ca. V ovinku ga je zaradi prehitre "Ož nje začelo zanašati, in sicer najprej v desno na kolesarsko stezo, kjer je za. del kolesarja, 49-letnega J02ETA PRI .MOŽICA, iz Lokovice Primožiča jf odbilo 22 metrov daleč tn je obleža. mrtev. Zajca pa je prevračalo po sli mim i reko Pako, Tudi njega so t*ž je ranjenega odpeljali v bolnišnico. Sko <3ie je za 30.000 dinarjev. OB.^ ST.4 BIL.I NEP.ULJIVA Po Koroški cesti v Velenju je vozi: z osebnim avtomobilom MILAN SUSEC 24, iz Velenja. Z njegove leve strani je . prečkala cesto 65-letna JOŽEFA ZA GRADIŠNIK, -z Velenja, katero je voz nik zadel s prednjim delom in odbil b metrov daleč. Zagradišnikova se je ta ko hudo poškodovala, da je med pre vozom v velenjski zdravstveni don. umrla. Miličniki so tudi ugotovili, da je bil voznik Sušeč premalo pozoren na cesto. DEKLICI JE »PO\OZiL« VID HORVAT, 25, iz Djurmanca je vozil z osebnim avtomobilom skoz; Brezovec pri Rogatcu in zapeljal tako v desno, da je z desnimi kolesi zape- ljal po nasipu, z levimi pa po banki- m. Po skrajni desni strani sta šli 7 letna MILENA GORISEK, iz Malega Tabora m 9.1etria MIRA SIPEC, iz Bre- zovca. Horvat je obe zbil po cesti, ta. ko da je Milena obležala mrtva, Miro pa so težje ranjeno odpeljali v bol- nišnico, že po nekaj minutah so mi- ličniki ustavili Horvata, ker mu ni gorela desna luč in na avtomobilu opa žili, da je povzročil nesrečo, vendar ni hotel ničesar povedati. Voznik, ki je pripeljal mimo poijesrečenih deklic, je nesrečo prijavil, takrat pa je tudi Hor vat priznal. POBEGNIL JE Skozi Kapljo vas je vozil s kombijem LEOPOLD SKOTNIK, 43, iz Pustega pOija. Tu je z avtobusne postaje na le- vi strani ceste prečkala cesio 48-letna FRANČIŠKA CULK, iz Lok, ŠkotJiik jO je zbil po cesti, pri čemer se je Cul- kova hudo poškodovala, vendar na kra. ju nesreeč ni počakal, ampak odpeljal proti domu. Miličniki so ga ustavih v Nazarjih, ko je nesrečo priznal. BREZ IZPITA Skozi Polzelo je vozU IVAN RIBIC, 18, iz Podvina. V nepreglednem ovin- ku g-a je začelo zanašati in je bočno trčil v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotxie smeri pripeljal DANI- LO M\LI, 25, iz Šempetra. Takoj po nesreči je Ribič odpeljal proti domu in avto skril pri sosedu, vendar so ga miličniki kmalu našli. Pravi, da Je po- begnil zato, ker je vozil brez izpita in z neregistriranim avtomobilom. Škode je za 3,000 dinarjev. HUDA NESREČA V Malih Braslovčah je voznika oseb- nega avtomobila MIRKA CIZEJA, 28, iz Prekope zaneslo v levo, kjer je trčil v osebni avtomobil, s katerim se je iz nasprotne smeri pripeljal STANKO KO- L;\R, 21, iz Okonine. Cizeja je odbilo v desno in ga vrglo iz avtomobila, Kolar pa je tudi zapeljal v desno na travnik ter se prevrnil na levi bok. Takrat pa je iz smeri Mozirja pripeljal z oseb- nim avtomobilom DRAGO STANKO, 28, iz Glinja, ki je verjetno E>ovozil le- žečega Cizeja, peljal 100 metrov naprej in se nato vrnil. Med prevozom v celj. sko bolnišnico je Mirko Cizej umrl, hudo sta se poškodorala voznik Koler in njegov sopotnik JANEZ BIZJAK, 16, iz Radegunde, lažje poškodbe pa ima Cizejev sopotnik JOŽE KAVTIO- NIK, 27, iz Celja. Škode je za 30.000 dinarjev. SKOK ČEZ LUŽO (14) POIKILOGRAMSKI ZREZEK Zapiski z enomesečnega potepanja po ZDA Piše MILAN SENIČAR Značilno za ^"ečino ame- riških restavraoij v vele- mesbih je, da nimajo okien, obvezno pa so vse klimatsko hiajene. Zato je pravo olajšanje stopiti z razbeljenega newyarškega asfailita in izpod pekočega sonca v hladno restavra- cijo, kjer običajno tuda ne manj&a zelenja- Sicer pa jo najbolje po- vedati, Kal^o poteka tak- šen »vstop« v restavraci- jo srednje kategorije, saj sem se slabih beznic iz povsem »varnostnih raz- logov izoigibal. Mnogo J 3 takšnih re- sitavraoij, ki na zunaniji zgled ne dajo prav niče- sar. Luksuisna restavracija Kon-tiki v Clevelandu ima slabša vhodna vrata kot naš boljši konijski hlev. Zato te toliko boilij pre- seneti ao-^jranjosit. Najprej meniš, da je povsod po- polnoma mračno, potem ko pa se oči privadijo, vidiš, da se vzdolž sobane vleče bister potoček, v njem so skale in najraz- ličnejše gnnovje. Izpod stropa bdngljajo živopdisa- ni lampiončki, preden pa stopiš naprej, te sprejme prijazna nilada uslužben- ka. Vpraša, zl koliko oseb želiš mizo. Nato te zaprosi, da za trenutek ix>čakaš, sama pa pogle- da prostor in odloči, za katero mizo *:e bo pope- ljala. Nemogoče je, da bd šel naprej sam in zasedel prostor. Miza., za katero te popelje, je brezhibna, kot dJa ta dan še ni vi- dela gosta. Ko družba po- sede, prinesejo najprej vsakomur '-elikanski koza- rec poln >du in — na- vadne vode. I,ed je v vsa- ki pijači, v vodi, coca- coh, vdisMju, kavi, povsod. Američani Diez ledu ne znajo zaveti. Ker so tak- šne restavracije namenje- ne »jedcem«, ri takoj pri- nese jedilnik. Izbor je običajno zeio pester, naj- bolj spoštovani pa so »stejfci«, pe.i3na govedina. Naj takoj po\em, da je normativ z-a takšen goveji zrezek kar poi kilograma govedine in da ga ob vseh silovitih prilogah težko poješ, še p ■)sebej, če za- jema izbrana jed tudi ra- ke ali kaj podobnega. Po vodi t J poi?trežejo z malimi iruh d ii. maslom. Vse to je že v ceni jedi, ki jo boš iZbral in niče- sar se ne 2, :račimava po- sebej, ilaaen pijače se- veda. Jed je izbrana in na- takar prižne 7 obredom. Sedeti za mizo \ ameriški restavraciji ni povsem prijetno, ker je prostor povsod tako izkoriščen, da le s težavo premikaš stol. Torej, kos.lo (večerja) se lahko pnčne. Sola^ta je prva jed. Ampak kak- šna solata! Npi zelena solata iiZgleda tako, da bi je pojedel ra tone. Izgle- da! Okus te pa spominja na plastiko. Sicer pa je mnogo odvi.šno od preliva na njej. fb vprašanjai. kakšen praliv želimo, smo običajno vedno zahtevali olje in kis, oziroma itali- janski preliv, saj je le ta nekoliko podoben kistte- mu. Prelivov jo brez šte- vila ih Ameiičani radi se- gajo po njih. Med njima so tudi takšni, ki lahko evropskemu jedcu pokva- rijo tek, od obupno silad- fcih do neverjetno gren- kih ter najrazličnejših »tempera« barv. V mnogih lestavracijah ti s solato ne postrežejo, temveč moraš sam k dol- gi mizi, na kateri so krož- niki, vdiliice in vrsta skled z najTaali'5nejš.^.rai solata- mi. V Kon-takiju sem najraje segel po solabi iz zdrobljenih morskih rib in majoneze. Zanjo sem vsaj vedel, kaj jem. Sola- to si latilio A^ameš en- krat, dvakrat, kolikorla-at hočeš. Cena se ne spre- meni. Resnici na ljubo sem si jo "zel vedno sa- mo enkrat, k« sem še biisto s težavo pojedel. Na- takar namreč čska, da so- lato poješ m nato pi-me- se glavne .,ea-. V indon^fiijiSkih, Icitaj- sk.ih in japonskih restav- racijah posamezno naro- čilo v jedili liku obsega šest do o.'i5m vrstic- Tudi miza dobi pozneje videz najhujše »pf>zrtije« saj je popolnoma pcina, tako, da ni prostora niti za pe- p>elnik. Pri pečeni go.ve- dkii te natakar vedno vpraša kako rapečena naj bo, dobro, sreonje ali ma- lo. Ker sem večkrat iz- bral varianto, se je ne- katerim za mizo neko;Iiko obračal žeiodček, ko se je iz zrezka pocedila kri. Sicer pa je les, da je ta- ko pripravljena govedina izredno d.>Dra, Najhuje je v vzhodnjaš- kih resftavKiCijah. V Ja- pan house rem naročil kot »racm;5i-i« mandarino- vo račko. SiJie so se mi cedile, ko sem razmišljal o le,po zapečenih kosih račke. Japonski natakar pa mi je pimesel neko neverjetno r.ih-i-o mešani- co, nikjer uicr^a. Po bro- denju z vilico pa sejn le za- čel odkrivati majhne, maj- hne koščke, saj je vsa jed pripravljena tako, da čim manj grizeš. Kot priloga so bile bambusove paM- ce in nekaj drugih stvari, katerun nisem vedel ime- na. Vse .skupaj pa je bilo močno sladko. Hrabro sem jedel, kijub začude- nju slovenskega omizja tn pomiiloivalnim pogle- dom. Celo hvalil sem. čez nekaj ur pa so se pri- čele bolečine v želodcu, ki niso ponehale ves dan. Američani jedo zelo pre- prosto m vse z desno ro- ko. Zrezek najprej raz- režejo in na*.o se spravijo nanj z /ilico v- desni ro- ki. Preprosto in učinko- vito. Cene. Bdilo nas je pet na ve- čerji. V Japan house smo plačali 42 Uclarjev, kar je približno nekaj čez 700 ND. Priraounati je še treba napi'^nIno — ta je običajno deset odstotkov računa, ki ti ga obvezno prinesejo na krožniku, ka- mor položiš c.(-nar in zo- pet ti tako virctj-o drobiž. Ah pa plačaš pn. izhodind blagajni. Se\-eda pa se lahko v številnih restav- racijah naješ «^udi mnogo ceneje. (se nadaljuje) 2ivopisana velemestna ulica. V ozadju restavracija ogromnega podjetja Howard Johnson, ki ima hotele in restavracije po vs^ Amerika , Prikupna reklama pred restavracijo, ki ne vabi edinole na hrana Mali hokejski junak ni nihče drng kot sedemletni Stan- ko Mlinaric, ki že dve leti marljivo vadi hokej. Zdaj |e prišel pod okrilje z mladima vrstniki trenerja Jože- ta Trebušaka, ki jih je kar pohvalil. Zgodaj .je treba začeti pravijo vsi: mladi nadobudneži in trener, Foto: D. MEDVED Na nedelj.skl javni radijski oddaji v Grižah so nastopile tudi predstavnice nežnega spola. Najprej so se pomerile v ko- mentiranju nogometne tekme, kjer je Silva Jančič uvrstila Tvrdiča med nogometaše in se uvrstila kot komentatorka med zmagovalke, medtem ko pri igTan.ju na trobento ni uspelo izvabiti niti glasu iz in.strumenta — a tako se je zgodilo vsem trem. ki so tekmovale. Foto: D. MEDVED NOvl ri:D.\iK - GlLiS.io občinskih organizacij Sociahsučne zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjiiv.., šenijur, Šmarje pn Jelšah m Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina m oglasi. Trgy V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični uredmk: Drago Medved — Redakcija: Milan Bo&č, Jure Krašovec, Mateja Podjed, MUan Semčar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar Milenko Strašek, Janez Vederuk, Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 2 dm - Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 lin Tekoči račun 50102-601-20012 CGP »DELO« Ljubljana - Telef. uredništvo 22-369 in 23-106. mah oglasa in naročntoe 22-800