TELESNA KULTURA V OBČINI
Ni denarja - ni muzike
Telesna kultura mora postati element vsa-kodnevnih človekovih potreb, njegov dnev-ni spremljevalec pri utrjevanju kvalitet, Id prispevajo k boljšemu življenju in višjemu standardu tako kot to velja za proizvodno delo, za kulturnega človeka kot osebnost.
Delovni ljudje in občani zadovoljujemo svoje telesnokulturne p>otrebe v osnovnih telesnokulturnih organizacijah v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah zdru-ženega dela, v Samoupravni interesni tele-snokulturni skupnosti in Zvezi telesnokul-turnih organizacij.
Organiziranost dobra - delo pa?
Samoupravna interesna telesnokulturna skupnost občine je bila ustanovljena že v letu 1973, na novo oblikovana pa v februar-ju 1975. Skupščina SITKS zaseda običajno na skupnih sejah obeh zborov.                 *
Zveza telesnokulturnih organizacij občine je bila ustanovljena 1977 leta. Vanjo je združenih 51 osnovnih telesnokulturnih or-ganizacij, ki usklajujejo svoje programe v skupščini ZTKO.
Do leta 1981 je TKS Ljubljana skrbela za tako imenovani vrhunski šport, v občinah pa smo pokrivali programe rekreacije in pro-grame telesne kulture v procesu vzgoje in izobraževanja. Taka delitev je imela za po-sledico propadanje osnovnih telesnokultur-nih organizacij, ki so prej uspešno delovale.
Zato so se 1981. leta dogovorili o delnem
prenosu vrhunskega usmerjevalnega športa nazaj v občine. S tem pa smo v občini dobili slabo dediščino - NK Svoboda s približno 5.400.000 din izgube, ki še do danes ni poravnana.
Delegatski sistem ne živi tako kot bi mo-ral. Največje ovire za normalno delovanje skupščine Samoupravne interesne telesno-kulturne skupnosti in Zveze telesno-kultur-nih organizacij predstavljajo neuresničeni delegatski odnosi znotraj osnovnih telesno-kulturnih organizacij, kot tudi slabo delova-nje konferenc delegacij v temeljnih organi-zacijah'združenega dela in delegacij v kra-jevnih skupnostih. Pogosti so primeri odsot-nosti delegatov iz istih konferenc delegacij.
Manj denarja kot v ostalih
občinah
""¦¦-,*
Leta 1976 je bilo v Portorožu dogovorje-no, da se sredstva iz bruto osebnih dohod-kov delijo za vrhunski šport in rekreacijo v razmerju 50:50. Dejansko stanje v Ljublja-ni pa je razmerje 72:28 v korist vrhunskega športa. Zakaj? V delitev niso upoštevana vlaganja v materialno in kadrovsko podlago telesne kulture pa tudi stroški organizacij-sko administrativne žirije, delegatskega si-stema in drugi.
Čeprav je znano, da se iz sredstev svobo-dne menjave dela pokriva vrsta programov, ki ne predstavljajo direktne osnove dejav-nosti (športne rekreacije in vrhunskega športa ter skupnega programa z mejnimi dejavnostmi), je zelo zaskrbljujoče dejstvo, da ti stroški predstavljajo (vključujoč sred-stva na ravni mesta in republike) 71,4 od-
Kakršna sredstva, takšni rezuttati.
stotka združenih sredstev. Za osnovno de-javnost ostaja torej le 28,6 odstotka zbranih sredstev oziroma 16.437.892 dinarjev.
Če je osnovna naloga Samoupravne inte-resne skupnosti zagotavljanje sredstev za financiranje dejavnosti, potem to pomeni, da je skupnost prevzela vrsto dodatnih na-log, ki vedno bolj siromašijo sredstva za osnovno dejavnost.
Ob pregledu sredstev telesne kulture in njihove razdelitve na prebivalca lahko ugo-tovimo, da zaostajamo v povprečju za ostali-mi ljubljanskimi občinami pri sredstvih za dejavnost 37 odstotkov, pri celotnih sred-stvih pa 16 odstotkov na prebivalca.
Objektov je malo in dotrajani so
Ob zastavljeni gradnji večjih telesno-kul-turnih objektov smo v naši občini uspeli realizirati le izgradnjo telovadnice Krim-
Rudnik, saj se je del sredstev oddvojil za propadlo gradnjo objekta ŠRC Svoboda. Politika gradnje je bila usmerjena v izgrad-njo večnamenskih ploščadi v krajevnih skupnostih in v sanacijo ter vzdrževanje ob-stoječih športnih objektov. Iz srednjeročne-ga programa 1981-1985 je delno realizirana izgradnja večnamenske telovadnice pri osnovni šoli Krim-Rudnik. Delno zato, ker manjkajo še garderobe in sanitarje. S pro-stovoljnim delom občanov in minimalnim sofinanciranjem iz bruto osebnih dohodkov smo v tem obdobju pridobili pet univerzal-nih ploščadi, tri balinišča in dve strelišči.
Za investicije in vzdrževanje namenjamo v občini 39,53 odstotka sredstev.
V občini je še veliko objektov prepotreb-nih sanacije, tako bazen Kolezija, objekti Partizana Vič in Partizana Trnovo.
Potrebno je več aktivnosti
V 51 osnovnih telesnokulturnih organiza-cijah je vključenih 10.680 članov, ki so ak-tivni v 21 krajevnih skupnostih, kar je 13,23 odstotka prebivalstva, če izključimo pred-šolsko in osnovnošolsko populacijo ter ob-časne, ob akcijah sodelujoče športnike.
V telesni kulturi si moramo torej prizade-vati za večjo množičnost, zato je potrebno povečati organizirane aktivnosti, spremeniti kriterije financiranja rekreativnega progra-ma v korist mladinskih kategorij, zagotoviti odprtost telesno-kulturnih objektov pri šo-lah za potrebe rekreacije občanov, pripraviti programe, v katere se bodo vključevali tudi otroci, ki niso v organiziranem varstvu v WO. Posebna skrb mora veljati stalnemu preverjanju in zmanjševanju izdatkov, ki ne  ~ sodijo v osnovno dejavnost. Zmanjšati se morajo tudi sredstva za režijo in racionalizi-rati delegatski sistem v smislu večje učinko-vitosti samoupravnega odločanja uporabni-kov in izvajalcev.
NINA ČOŽ