Štev.7., Leto II. VEQjM4j X£D^ll4 Petek, o rw JlTL la se. je zemljo. Njen c as Preproste, tihe, svete nazareške družine ni več; Poslovi= Zapustila je to lepo pa tudi zanje s solzami namočeno potekel. Njena naloga na zemlji je dokončana. Umaknila se je polahko, po= stoporna. Zadnja je odšla njena pridna, skrbna in sve= ta gospodinja in mati Marija, Preselila se je v. večnost - v nebesa«. Marija, mati Jezu= sova je umrla. Bila je e= dinstven pojav v vsej člo= veški zgodovini, Samo ona je bila eaina.med vsemi 0d= rešenikeva mati s Z njenim- življenjem je bila naj-te= sneje povezana vso. zgodba, ^učlovečenja druge božje Osebe kin odrešenja sveta po Kristu= su, Kjerkoli na svetu se go= ,vori o Jezusu, povsod se v zvezi z njim omenja tudi Ma= Ona edina je imela v : ljenju čast spremljati \!\(odrešenika od rojstva do kri= ■ža, groba in poveličanja. Spadala je k njegovi druži= ni. Z njim je bivala- pod isto. j-streho, ' z. n j im j e jeo-a v pri isti mizi-', življenju delila vse veselje in žalost. Bila je resnično vekovita žena. Bila je mati tistega, ki je svet dvignil iz tečajev. Popolnoma pravilno in utemeljeno je on * postavljen v središče, zgodovine.. Ob njem gre zgodovina, in štetje časa na dvoje. NoV duh .in novo življenje je z njim prišlo na svet. In ob Jezusu in zaradi Jezusa ima tudi Marijina osebnost vekovit pomen. Od kar je bila žena Marija-od Boga izbrana za mater božjemu Sinu, od takrat ima ‘spet ženski svet na zemlji tisto mesto, - ki-mu. po božji zamisli pripadak.Marija je sramotno ponižani in zapostavljen ni ženski svet dvignila na stopnjo človeške časti in dostojanstva. Vs iz cev, samo , kar im, modernih k danes ženski svet na sebi velikega in odličnega, nima ampt tam, meščanskih običajev niti iz naukov modernih družboslovcev vse ima po Mariji. In to mesto ima še'danes ženski svet k: r poznaj o. in častijo Jezusovo mater Marijo, Zares,' ve= kovita j.e bila osebnost Marijina. Dvajset vekov že skoraj, deluje iml i v f/nri iinp n-RfiVinn« t:-? na 1 "i ip n.l nilAStDS. vpliv Marijine osebnosti na življenje človeštva. ■ To j posebni izvoljenki božji, tej vekoviti ženi, ztekli zemeljski - dr.evi. Nič se ni tedaj zganila svetovna nič ni žalovala, ker tudi nič vedela ni za to. Prav mirno in n so se javnost-. ti-; a- *. ; Štev, y., Leto II. b.em se je poslovila, od zemeljskega življenja* Skoraj nič se ni go= voralo in nic se .ni pisalo o tem. o apostolih in drugih njenih večjih sodobnikih vsaj, nekaj vemo o okoliščinah njihove smrti, 0 materi Odrešenikovi pa skoraj ničesar ne vemo. Nihče nam ni za = pisal, ne kdaj jo umrla, ne kje, ne kdo je bil tedaj navzoč, ne. kje so jo pokopali. Vse je- o tem tiho. Skromno, tiho in svetu, odmaknjeno je bilo njeno življenje, skromne in svetu odmaknjena je tudi na zemlji zaspala. Sveto pismo^nam govori o Mariji samo v zvezi z Jezusom, v zvezi z deli učlovečenja in odrešenja. Zadnje svetopisemsko poro= čilo o Mariji, zapisano v 1. poglavju apostolskih del se glasij "'.Tedaj so se z gore, ki se imenuje Oljska in je blizu Jeruzalema, sobotni-pot daleč (1.100 m), vrnili v Jeruzalemi Ko so vstopili, so šli v gornjo.sobo, kjer.so ostajali Peter in Janez, Jakob in . Andrej, Filip in Tomaž, Jernej in Matej, Jakob sin Alfejev in Si= mon Gorečnim in Juda, brat Jakobov, Vsi so enodušno vztrajali v mo= litvi, z ženami, z Marijo materjo Jezusovo in z njegovimi brati". Pozneje je ne apostolska dela, ne pisma apostolov nikjer več ne omenjajo. Pač pa ve prastaro izročilo povedati, da Bog Marijinega telesa ni pustil strohneti v zemlji. Po njeni blaženi,-smrti jo je s poveličanim telesom vzel v nebesa. In značilno, je, da je izmed vseh Marijinih praznikov ravno praznik Marijinega vnebovzetja naj= starejši praznik. Marija v življenju ni bila deležna posebnih,časti. Smrt pa je napravila, tako - veliko spremembo. Svet je ni spoznal, ne sp upošteval, nebesa so-.jo šele svetu odkrila. In tedaj se je začela izpolnjevati Marijina napoved: "Odslej me bodo blagrovali vsi rodo= vi zemlje," 0 vzhodnjakih-je .znano. Ga imajo zelo živo domišljijo in v zvezi s tem veliko nadarjenost za pesnikovanje, Ob raznih slovesnih prilikah, ob obisku, slovesu, poroki, rojstvu in podbno, navadno, kar sproti sestavijo pesmico, 'Tudi o Mariji pripoveduje, sv, pismo, da je ob priliki svojega, obiska pri sorodnici Elizabeti sestavila pesem."Moja duša poveličuje Gospoda," In v tej pesmi Marija tudi pravi med drugim: "Mogočne jo - vrgel, s prestola in povišal je nizke." Oudno je večkrat res v tem' pestrem človeškem življenju. Nekateri ljudje so postavljeni v življenju-kakor na prestol. Kakor sonce. ali. vsaj sončoea so za svojo širšo ali ožjo okolico« Taki tudi hočejo biti. Na vse strani skušajo razširiti svoj vpliv in . v ' svojo veljavo. Vse se mora sukati okrog njih, Nad vse srečni so, če, vidijo, de. se mnogo ljudi zanje zanima, da se veliko o njih govori, veliko o. njih ..piše, da, jih- ljudje hvalijo in častijo. Vedno hočejo biti^v. ospre.dju, vedno morajo bit-irpči ljudi vanje uprt-.. Kako hudo je, če so nekoliko zapostavljeni, vsi nesrečni so, Če še o.njih.ne govori, To so ljudje, o katerih veljajo Jezusove besede: "Prejeli so .že svoje, plačilo." S., silnim: hrupom, s petjem in sprevodom, med ploskata jem; in vzklikanjem so se peljali skozi življenje.. Ko. pa so prišli do konca p je. pa naenkrat vse izginilo v nič.,, kakor* bi, jih rukoli ne ■ bilo* Psalmist pravi o njih: "Razpršijo- se kakor se 4 raz¬ prši dim,, ali kakor -se raztopi, vosek pred ognjem," Toliko* se. je go= vorilo in pisalo o. njih, toliko se-.jih je častilo, in hvalilo, ko ■ pa so umrli, 1 je bilo vsega konec," Vrženi. so bili * s prestola. Svet " je nanje jjo zabil, Bog pa jih tudi. ne,, povzdiguje, in ne plačuje s ,kdr jih je svet že poplačal, - Drugi pa so nizki. Živijo čisto tiho in skrito, živ1 j h je. Prav nekje, pri tleh se držijo> ■ Samo .ožja okolica jih pozna'. Nič. ne silijo v ospredje. Nobenega vidnega vpliva .nimajo na ^ javno št. 'Skoraj nihče se, zanje' ne zanima. Nič se, o njih ne govori, še manj pio;^ Zelo malo hvalo in časti. s* 0 : .deležni,.v življenju, pa je. tudi no pri- č.diujojo. Celo neprijetno in nero.dnp jim-, je, -ce u se kaj' več ,o njliiN Štev, 7», Leto II, 1>. a v gus t a 1947 - 3 - govori in se ‘jih hvali. To so zdrava, klena pšenična, zrna človeške družbe. Ti ljudje so kakor tisti evangelski zaklad, zakopan na njivi, kakor tisti dragoceni biser, ki ga^trgovec iskal, pripravljen prodati vse, kar ima, samo da bi ga mogel kupiti. Tako gredo navadno skozi življenje mnoge preproste, dobre in pobožne matere in očetje. Kakor zaklad so, skrit in širšemu svetu nepoznan, šele ko jih ni več, se pokaže, kaj so bili. In še dolgo, dolgo se njihov blagoslov drži hiše in njihov spomin blagodejno vpliva na vso okolico« Tako gredo navadno skozi življenje svetniki. Malo se je navadno o življenju pisalo in govorilo o njih. Širši javnosti so bili to navadno skriti zakladi, Nikoli niso brez potrebe svojih del obešali na veliki zvon. Niso nikoli iskali zase hvale sveta in njegove časti, To so bili ljudje, ki so imeli vedno pred očmi Je= zusove besede: "Tvoj Oče, ki vidi na skrivnem, bo poplačal na skrivnem," In ravno ta preprosta^ tiha in skrita življenja imajo navadno za človeštvo vekovit vpliv, To so bila sonca, ki so bila na zemlji malo vidna, zasvetila so in greti so začela šele iz več= nos ti. Med take na zemlji skrite bisere in zaklade spada tudi Jezusova Mati Marija. Kdo jo je v življenju cenil in jo upošteval? Kaj je pomenila v tistem času v primeri s priležnico Heroda Antipa, razuzdanko Herodijado ali s soprogo kateregakoli člana judovskega velikega zbora preprosta in revna nazareška žena Marija? Kdo je vedel in upošteval, da je ona mati učlovečene druge božje osebe? Kdo je vedel in jo spoštoval zaradi prednosti,s katerimi jo je Bog odlikoval? Le enkrat slišimo iz evangelija, da jo je zaradi Je= zuss blagrovala neka preprosta judovska mati z besedami: "Blagor telesu^ ki te je nosilo in prsim, ki so te dojile]* 5 To jo vsa nam znana čast, ki jo je v življenju od strani ljudi užila Marija. Ostala je vse življenje skromna in preprosta judovska mati in gospodinja. Nobenih takih del ni ustvarila, s katerimi na= vadno obrnejo ljudje pozornost sveta nase. Bila je ena tistih ljudi, ki so znali biti veliki v malem, Bila je ena tistih osebnosti, ki je znala izpolniti svojo živijensko nalogo, na mestu, na katero jo je postavil Bog. Marijo je Bog določil Jezusu za mater'in za gospo« dinjo svati družini, Skrb za malega in doraščajočega Jezusa, skrb za hrano, stanovanje in obleko svete družine. Tu je bil njen delo« krog. Za to jo je Bog določil, Tu je Marija znala biti taka, kakršno je Bog hotel imeti. Svet tega dela ne pozna, ker ga ne vidi,^zato •ga tudi ne ceni. Marsikaj se svetu ne zdi važno;kje zelo važno in cenjeno v božjih očeh. Tudi marsikateri materi in gospodinji se to delo zdi prenizko, premajhno in premalo vidno,^Zato to zanemarjajo •in se bolj zanimajo za drugo, kar se jim zdi višje in imenitnej še, In kaj se navadno zgodi? Vse.so poruši. Zanemarjeno delo,_ki bi gs •%orale izvršiti, je povzročilo več škode, kakor je koristilo izvr« seno delo ha mestu, na katero niso bil« poklicane. Vsakogar je Bog poklical no. svoje mesto« Tam gr hoče imeti. Samo tam bo z božjim blagoslovom in uspešno delal, Samo tam bo postal resnično velik v božjih očeh in samo tam bo dosegel zveličanje, Ni veliko samo to, kar imajo ljudje za veliko in kar ceni« jo. Največje je božjo voljo izpolniti, ne samo na važnem ampak audi na navidezno nizkem mestu. Ni važno biti prvi, ljudem viden, ampak biti tam cel človek, kamor ga je Bog postavil._Taki ljudje sicer v življenju navadno ne bliščijo, zato pa zabliščijo tem bolj tedaj, ko tisti, ki so se v življenju svetili, ugasnejo. Ti so kakor sonca, ki so na tem svetu malo vidna, ko pa preidejo v večnost, zasvetijo in blagodejno ogrevajo vse človeštvo, kakor ga osvetljuje in ogre= va že skoraj 2.000 let iz nebes, na zemlji kakor nizka in preprosta dekla Gospodova, Jezusova in po Jezusu tudi naša mati Marija. Štev. 7,, Lito II 4 - 15. avgusta 1947 D7Z Zn0Q,DWffilNDO4/>v STALE IN NOVE EZE - KNJIGA PSALMOV-. Psalm 3 (Jutranja molitev človeka,■ki zaupa v Boga sredi vseh ■ sov ra žnikov,; Gospod, koliko jih je, ki me stiskajo, mnogi se zoper mene dvigajo! Mnogo jih je, ki o meni govore: "Ne bo ga Bog rešil." Ti pa, Gospod, si -moj ščit, slava moja si, glavo mi dvigaš, - Na ves glas som klical h Gospodu in uslišal me je s svoje svete gor^. Vlegel sem se in mirno zaspal? spet sem vstal, zakaj Gospod me vzdržuje. Ne bom se bal tisočev ljudstva, ki tabore zoper mene okrog in okrog, - Vstani Gospod! Reši me, moj Bog! Zares, po obrazu biješ vse moje nasprotnike, grešnikom si stri zobe. pri Gospodu je rešitev: na tvoje ljudstvo naj se razlije Tvoj blagoslov! £L/\ 0 (JCtPOD (Ps, 103, 24,) ; Sicilski kralj Hiero je dal v 3. stoletju zgraditi tako veliko ladijo, da cela .množica delavcev * konj in strojev ni zmogla t - -pgromno zgradbe premakniti in je spraviti v'morje, V tej stiski je dal kralj poklicati slavnega matematika Arhimeda na. pomoč. Arhi= med mu je obljubil, da bo sestavil tak stroj, dci bo .mogel z njim en som človek premakniti ladijo. Ljudje so neverno zmajevali z glava mi Stroj, pa je bil v. resnici naj on sam' premakne ladijo, ladijo k morju, To je kralja odslej imeti vsak za pametno kakšna čast za Arhimeda I - Kaj pa naj rečemo Kako se čudimo damo v čudovite zgrajen in' Arhimed je prosil kralju, In ros jo kralj z lahkoto spravil tako navdušilo, da je dal ukaz, da mora vse, kar bo Arhimed rekel, ali storil. o Bogu, zgradite 1ju čudovitega svetovja njegovi modrosti, če z mikroskopi in teleskopi pogle skrivnosti ustroja sveta. Saj se nam v glavi zvrti, ko si vse to .ogledujemo. Besede sv,'pisma in .zakoni čudovitega ustro ja stvarstva zahtevajo,, da imamo Boga Stvarnika in urejevalca sveta •za najbolj modrega, za vir vse modrosti, za.neskončno modrost. Bog je modrost sama. I, "Kako velika: so tvoja dela, o Gospod, vse si z modrostj lp, B.V g us ta IGt/ St 3 'j « / i j 1/0 l>0 i . I« J — ustvaril,” (Ps.103, 24,) poje psalmist o Gospodu. l\ T a drugem mestu pa dostavlja; "Njegove modrosti ul mere.” (Ps,146,5.) Resnično t iz vseli ust se trgajo tako občudovanja polne ugotovitve, ko nase opazujoče oči povsod, na vsak nor. k zaznavajo sledove božje modros* ti. Najodličnejše naravoslovce je obšlo pogosto pri takih, pogledih v globino stvarstva neko posecbao občutje, katerega se ni mogel ubraniti tudi ne slavni utemeljitel elektrodinamike Amper. Sredi svojih poizkusov je zakril svoj obraz v dlani -in zaklical; w Kako velik je Bogi Kake velik je Bogi” 1. Opazujmo le najmanjša bitja. Milijone majhnih, s prosti* mi očmi sploh nevidnih stvarc mrgoli v kozarcu vode. Naravoslovec pa opazi v delovanju teh najmanjših bitij brezštevila čudežev mo« dr osti, Slav ni naravoslovec, jezuitski pater Wa.smann je posvetil celo svoje življenje samo opazovanju mravelj. Kar dih nam zastane ob modrosti, ki odseva iz načina življenja, iz družabnega ustroja in iz načina borbe teh malih živali. Kako moder mora biti Bog, Stvarnik sveta! 2. Obrnimo svojo pozornost na zemljo in zvezde. Ali ne izpričujejo letni časi najmodrejšo ureditev? Pomladi se narava ro* di kot kak otrok. V poletju postane kot delaven človek. Jeseni pri* naša sadove svojega dela. In v starosti, v zimi stopa v grob. Kako Ijubsznjiva mnogoličnost, koliko modre ljubeče skrbi! Pa vse to bi bilo v trenutku uničeno, če bi zemeljska os stala le malenkost dru* gače, kot sedaj stoji, ali če bi So razmerje med soncem in zemljo le čisto malo spremenilo. Kako moder mora biti Bog, Stvarnik sveta, ki je vse uredil, de je vse tak$ kot je! II. Seveda se dobe ljudje, ki svet 4 radi kritizirajo, ker bi oni vse bolje uredili. Vendar je dejstvo* simbolj kdo pozna ure* jenost sveta, tem globljo sklanja svojo glavo pred božjo modrostjo, In zopet, čimbolj površen je kapi tem lažje kritizira svet, -.1, Globoki misleci phffržijo z velikim zvezdoslovcem Kep* lerjem, ki jo v uvodu v svojo knjigo; Astronomia Nova takole sapi* šali ” In sedaj, dragi bralec, se oazoviva povabilu Psalmista in ob spominu na velike dobrota Boga dp ljudi razglašajva hvalo njegovi modrosti in vsemogočnosti.•» g z hočem čudovito modrost Stvar* nikovo odkriti... poskusil ti pokazati, da nam iz čudovitega gibanja ozvezdij odseva božja vsemogočna modrost,”' Pa, modri tako kisli*4Kako pa^površneš? Pako misli kakor preprosti popotnik iz povesti, /'Cisto izčrpan se je v legel v_ senco mogočnega hrasta in je začel modrovati; “Kako čug. m je sveti* Tu je n, pr. ogromen hrast $ kako močne veje ima, in kljub temu im::, tako maj Ime ..sadeže. Tu zraven pa raste buča, tako je vitka kot kak špar* gel, pa mora nositi ogromno kroglo. Svet ni dobro urejen. Ko je pri* šel v svojem modrovanju do sem, še j': dvignil veter in. že je padel en želod prav na njegov nos, Iz strahu je- bil mož ves iz sebe: /*T0 v se pravi, svet je vendar prav urejen: "Kaj bi so zgodilo, če bi buče rastle na drevesih!” Pa, da, svet je vendarle prav in dobro urejen. 3. Posebno pa še, čs sami seb: premislimo naše človeško življenje, ta sijajni dokaz čuuovite Stvarnikove modrosti. Na pokoncu stoječega človeka s svojimi poduhovljenimi rokami, na človeka s kot morje globokimi očmi, s svojim kraljevskim pogledom, s svojim., od razumnosti sijočim čelom, _ v ^ Pri tem smo pomislili samo na zunanjost človekovo, Kaj bi šele videli, če bi mogli pogledati njegovo dušo?J Moč, talente, sijočo lepoto bogu-podobnega duhovnega bitja! Poglej le enkrat malemu otroku v oči - in videl si oko božje modrosti. Če nas spravijo tisoči dokazov božje modrosti, katerih je svet poln v začudenje, se moramo spomniti ugotovitve modrijana_ Aristotela, ki trdi, da človeški duh božjo modrost^le prav. malo, prav temno sluti, kakor morejo v temni noči letajoči netopirji slu* S ! 3S"V * '7 . , Ii6TjO II. O 15. avgusta 1947, titi sončni žar. , Da, le toliko zaznavamo božjo modrosti Kakšen mora biti popolni, neskončno modri Bog šele v resnici! Kako silno majhni smo ljudje t ki hočemo biti tolikokrat modrejši kot je Bog. Zapovedi božje hočemo odpraviti kot škodljive človeku, čeprav^jih je dala neskončna božja modrost, ki vse bolj ve, ka j je za človeka, dobro. Božje resnice- hočemo popravljati s svojim slabotnim razumom. Največ modrosti pač pokaže tisti, ki ob glodanju veličastnega neskončnega uma božjega ponižno klone svoje koleno in prizna* Vse kar je uredila tvoja neskončna modrost, če* prav ne razumem, je prav in zame dobro, ker vem, da je to uredil ne le neskončno modri, ampak tudi neskončno dobri Bog - moj Oče J V 'V A 'V V £JN T m Kristus živi v Cerkvi po svojem na uk u “Videl sem množico, ki je nihče ni mogel prešteti iz vseh narodov in rodov in ljudstev in jezikov". (Baz. 7,9). j Ta množica so krščeni, ki so umrli v posvečujoči milosti božji. Ne¬ pregledna množica božjih otrok vsega sveta ne živi razpršena in raztresena, temveč tvori eno telo, živ organizem, vidno družbo - Cerkev. Tako je hotel Kristus, ko je zbiral okoli sebe učence in izmed njih iz* bral dvanajstere. Od začetka do konca javnega delovanja je priprav,* ijal ustanovitev. Cerkve. Ko je izdihnil na veliki petek* "Dopolnje* no je", nagnil glavo in umrl - je bila Cerkev končno ustanovljena. Smrt zgodovinskega telesa Kristusovega je rojstvo njegovega skr iv= nostnega telesa. V Cerkvi je Kristus ostal med nami. in bo ostal med svojimi do konca sveta, ker “Cerkve peklenska vrata ne bodo premaga* la”« Cerkev je edina vidna družba na zemlji, ki ima božje zagotovi* lo, da no bo propadla, da bo ostala do sodnjega dneva. Kristus je ustanovil Cerkev, da po njej nadaljuje svoje odrešenje. PIristus je vstal in odšel v nebo pa je vendar ostal na zemlji v Cerkvi, ki oznanja njegov nauk - vrši njegovo oblast in deli milost po zakra« mentib. V. Cerkvi živi Kristus, tako da lahko rečemo, da'je Cer* kev na zemlji živeči Kristus. V Cerkvi živi Kristus po svojem nauku. Odkar je Kristus prišel na zemljo, je edina pot k Očetu n, popolna pr e danost, njegovemu Sinu Jezusu.“Ta je moj ljubljeni Sii nad katerim imam’ veselje, njega poslušajta". (Mt 17,5? Mrk 3> 17? Lic.3,22). preden je šc.l Kristus v nebo, je izročil Cerkvi svoj e* v angeli j, svoj nauk, da b,i, ga apostoli in njegovi naslednik? o zna* Štev, 7,, L ;to II. 7 - 15v avgusta 1947: n j ali, la?J. gali in branili pr a d potvarjanjem in napadi. On hoče, da srno kristjani 20,stoletja d. .lažni iste dobrote, kakor izvoljeni narod in do poslušamo njegove tolažilne besede' o nebeškem kraljestvu, o skritem zakladu, o biseru, o kvasu, o kruhu življenja, o dobrem pastirju, o svatbi, o trnjevi poti in večni sreči. Zato je Kristus rekel apostolom in njihovim naslednikom: “Pojdite in učite vse narode” (Mt,18,18),"Kdor vas posluša, mene posluša", kdor sprejme vaš nauk,-' sprejme mojega. Kdor zaničuje vaš nauk kakorkoli, ta zaničuje moj nauk, zaničuje mene in mojega očeta, Kdortas zničuje, mene zaničuje, - kdor pa mene zaničuje, zaničuje tistega, ki me je poslaL" (Lk,10,16), Samo katoliška Cerkev je prejela..od Kristusa to poslan* stvo. Ona ima pravico in dolžnost poučevati. V oznanjevanju jo ne«= odvisna. Cerkev čuva vse verske resnice in vse nravne nauke in si=- cer 'za vedno. Kdor sprejme njen nauk, bo zveličan, kdor ga. zavrže, bo pogubljen."Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan, kdor pa ne bo veroval, bo pogubljen,-" (Mt.lb, 16), K 7 Ameriki je 12 kat, modroslovcev in pravnikov pred kratkim objavilo pravice posameznega človeka, družine in države,^ka= kor jih uci katoliški nauk in potem to objavo poslalo tudi Združe= nim narodom* Začenjajo z ugotovitvijo, da je Bog, stvarnik vsega čiov - štva, naložil človeku posebne dolžnosti, ki izhajajajo iz dostojan= s tv a človeške osebnosti, njegovega večnega namena in stališče v člo= veški družbi. Da pa more te dolžnosti v redu vršiti, mora imeti posebne pravice« . Pravic.- posameznika* 1« Pravico do življenja in telesne nedotakljivosti od spo¬ četja na.prej, ne glede-na’to, če je telesno ali dušno manj vred ni, (Bazen seveda, če je kdo sodno obsojen). ... 2, Pravico do .svobodnega verskega življenja, zasebno in- javno* 3, Pravico do zaščito po pravičnih zakonih brez ozira na Spol ali državljansko pripadnost, . .4, Pravico skrbeti za živi jenske'potrebščine, če je po= tr-abno tudi z izselitvijo. . ...,5. 'Pravico,- do. pravične plač«* . : .L . G, Pravico do .sklepanja kolektivnih pogodb. _ : , 7» ■ Pravico do ' združevanja v poklicnih organi zaei j ah, 8, >-Pravico, da se posameznik, ali družina v st "'s ti zate= -Če po pomoč ; k-družbi, ali državi, ' 00 ,- : e ; ; Pravice družine. _ „j - ; : :pOi prvem mestu stoji ugotovitev, da družina ni radi države, pa tudi ni.-popolnoma ne odvisna., Potem so nastale te-le pravice *• Štev* Leto II, 8 •15* avguste 194?, 1* Vsak ima pravico poročiti se, ustanoviti dom in'imeti otroke. ■• • 2, Pravico do gospodarske sigurnosti za "preživljati je' in neodvisnost svoje družin?« . : , . 3, Pravico do zaščite materinstva, 4, Pravico do : javne pomoči pri vzgoji in vzreji otrok, . 5 * Pravico do ; človeka -vrednega stanovanja. ■ 6. Pravico do varnosti pred hišnimi preiskavami - in pravi= co do nemotenega hišnega'miru, ' - Pravice držav, - 1» Vsalr narod j ki-se‘je zmožen vladati, ima pravico do svoje .-lastne države, . 2,. Ima pravico dajati obvezne zakone, postavljati sodišča, ki morejo spolnjovanje postav tudi prisiliti. 3o Pravico zahtevati, da državljani .spoštujejo pravice manjšin. 4a Pravico zahtevati, da otroci državljanov dobe primerno vzgojo, da^postanejo dobri državljani. 5, Pravico, da v času stiske podvzame izredne korake,, da doseže splošno dobro. 1 • * Potem navajajo še posebne, pravice držav v razmerju do drugih držav, Tu poudarjajo, da ima vsaka država pravico biti član mednarodne organizacije, pravico do svojega narodnega življenja in nedotakljiv osti proti napadalcem, Pravico do lastne notranje in. zu= nanje politike,, dokler sloni na nravnih načelih in se drži meddr¬ žavnih pogodb. Pravico, da more odstraniti razne neugodnosti, ki se .pojavijo .z vsiljenimi pogodbami,, -kravico do soudeležbe pri, sve= tovhih surovinah in trgih, kolikor države, rabi. Pravico nudi tu' za= točišče po jr odolžnem preganjanim beguncem. - -- 1 Če bi svet upošteval te pravice, bi ne bilo treba nobene vojske* _ 'II#' MA _ Li k; LUN NA \J> . (Nadaljevanje.) preu. gr o za. j ~ im ‘ v Vl£ .mi sosti, bilo sonce, tem bolj se je na vasi večal strah K.1 jih imeli v svoji sredi. Minilo je do= poldne, preko poldneva j-... že šlo, pa ni zažvenketala še- nobena o= stroga na vasi. Švedi so se pokrepčali v dolgem spanju in so sedaj mirno posedali ob vitezu: v grajskih sobanah. Popoldne je že bilo,ko je končno v.iaež vendarle povabil goste h kosilu. - Govorili so, da pričakujejo ,,roti večeru oddelek mušketirjev. Toliko časa bodo po= sedeli pri prej. osilu, potem bodo pa vsi. oficirji in 'moštvo, odšli na= Še ostreje kot. ljudem na vr&:h pa je nočni klic bojnega roga jezeru*/Saj bi, če bi morala bežati šel skozi mozeg * zločincu** od La.yre.tka, z njo. zgubil vse,, Zato Krištof tudi tisto noč ni zatisnil 'očesa, dokler se ni začelo poigravati sonce z rožami na jezerski gladini. Tedaj je imel načrt že gotov c ~ Na hitro se' je odločil in si odstrigel brado. Zdaj bi ga moral vsak, kdor ga je poznal prej kot golobradega mladeniča, takoj spoznati. Hotel je, če bi morala bežati Lavre tka, tak stopiti pred viteza in mu reči* “.Dajte jo meni, ker spadava skupaj kot rožnata barva in jabolčni cveti* Tako je pri¬ šlo do tega, da je Krištof neopazno čakal na grajskem vrtu že od jutra sem* Grajskih vrat ni spustil izpred oči. Kakor hitro bi se pokazala nežna Lavr e tka,. je hotel biti takoj oh njeni strani. - ' _ _ __; _ ''_ "(Dalje p rihodn jič. ) . _/_ Izdaja pisarna narodnega delegata papeške misije v Triestachu pri Lienzu,