Ob izteku mandata župan Mirko Brulc pravi, da »še vedno predobro živimo in ne čutimo nuje, da bi stopili skupaj« /n pogledi zkb<& Vsem naročnikom sporočamo, da je revija Pogledi brezplačna samo za naročnike Primorskega dnevnika, ki živijo v Italiji, tako kot predvideno v dogovoru z založnikom Dela. 1908- Railiiiujeroo se. www.zKb.it Primorski dnevnik NEDELJA, 7. NOVEMBRA 2010 Št. 264 (19.971) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Danjel Radetič Čeprav s svojim imenom spominja na nočno žival, bo ravno ajdovski Pipistrel poskrbel, da bo nad zapuščenim in propadajočim goriškim letališčem ponovno zasijalo sonce. Nepričakovano hitro so namreč italijanske letalske oblasti izdale koncesijo za gradnjo hale, v kateri bo slovensko podjetje proizvajalo ultralahka letala za ameriško tržišče. Do pozitivnega razpleta, ki mu bo v največ šestih mesecih sledila še pridobitev gradbenega dovoljenja, je prišlo tako hitro, da se verjetno mesto še ni zavedalo pomena, ki jo ima šest miljonska naložba za oživitev goriškega letališča. V novi hali bo zaposlenih dvesto delavcev, pri čemer je Ivo Bos-carol, ustanovitelj podjetja Pipi-strel, že dejal, da njihova narodna in jezikovna pripadnost nista pomembni, saj je veliko pomembneje to, da so delavni in pošteni, da hočejo prispevati k vzletu nove proizvodne dejavnosti. Potem ko so lani v Tržiču odprli ladjedelnico blejskega podjetja Seaway, so bili goriški Slovenci nekoliko nevoščljivi svojim rojakom v Laškem, saj so upravitelji tržiške industrijske cone sprejeli slovenske podjetnike z odprtimi rokami. »V Tržiču je pač splošna klima drugačna kot v Gorici, kjer bo treba na podoben korak še čakati,« je lani pomislil marsikateri goriški Slovenec in se spričo novice o prihodu Pipistrela v Gorico zavedal, da se je pošteno uštel. Stvari se očitno spreminjajo tudi v Gorici, ki je v primerjavi s Tržičem veliko bolj konservativna in toga; a če je pred sto leti z goriškega letališča vzletela Rusjanova Eda, ni pravega razloga, da zdaj tega ne bi storil ajdovski Pipistrel. italija - Pričakovanje za govor predsednika zbornice Vlada najbrž na razpotju Kriza ali sporazum s Finijem Demokratska stranka napoveduje protest proti Berlusconiju italija - Hud udarec za slovito arheološko najdbišče Dom gladiatorjev v Pompejih preživel stoletja, ne pa deževja NEAPELJ - Močno deževje v morali skrbeti za ohranitev neprecen- iz petdesetih let, ki je trhli temelji očit- zadnjih dneh je bilo usodno za Domus ljive svetovne kulturne dediščine. no niso mogli več držati. Polemika, ki gladiatorjev v Pompejih, vendar je bolj Zgradbo bi morali že zdavnaj zaščititi se je že razvnela, je žal prepozna. kot voda kriva brezbrižnost tistih, ki bi in ji odstraniti težko cementno streho Na 14. strani RIM - Vladna kriza ali politični dogovor z Gianfrancom Finijem? »Žogica« je v rokah predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija, ki bo danes v Perugii na vsedržavnem zborovanju svojega gibanja razkril svoje karte. Vodja Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je za 11. december napovedal vsedržavni protest proti vladi Silvia Berlusconija, seveda če bo takrat ta vlada še na oblasti. Na 14. strani Umrl Manlio Cecovini Na 2. strani Allam in Pahor o multikulturnosti Na 4. strani V Trstu 10. festival znanstvene fantastike Na 5. strani Trieste Prima: najprej je zapel APZ Tone Tomšič Na 6. strani Prihodnje leto obnova šole Župančič v Gorici Na 10. strani Tudi goriški Kinemax s 3D tehnologijo Na 10. strani Razhajanja v DS šibijo goriško levo sredino Na 12. strani SAVNA V HOTELU KLUB VJJPICI SAMO 10 EUR •trajno Odstranjevanje dlak ~'r * POMLAJEVANJE KOŽE - ODSTR AMJGVAMJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI ' ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI TRŽAŠKA KMETIJSKA ZADRUGA Industrijska cona IS, ul.Travnik,10 Tel. 040/8990110 semenarna ■ 040/8990100 rezervni deli CEPILCI od250 € KMETIJSKA MEHANIZACIJA (kopačice, motokultivatorji, spaccalegna - cepilci, traktorji FERRARI) Preveri zapadlost tehničnega pregleda tvojega vozila! TELEFON 040 412399 BUKOVA DRVA ZA KURJAVO SEMENARNA - TOPLA GREDA PO UGODNI CENI ZA predhodna naročij IN DODATNÉ INFORMACIJE POKLICLTÉ NATELN Prwwwl by (elös) 00366 41 973 550 ..... T0RKLA extra deviško oljčno olje Salon Ul. Petra KozJerje 13, S^iene j rjciwnbrn -n ctocombra ita »tom I I kt^wiyyn o* Hn , jBREZPLAČEN jFRBZKUS STORjTVEj N0X POSODA ZA OLJE od41 € KMETIJSKA MEHANIZACIJA GRABUICE ZA POBIRANJE OLJK od350 € ■ Ekstra-deviško olivno olje ■ Sadike in cvetje ■ Velika izbira krizantem vseh barv in velikosti ■ Vse za kmetijstvo in enologijo ■ Mreža za pobiranje oljk K0MP0STER Za iztrebitev organskih odpadkov Ob nakupu novih motornih žagJonsered in Alpina odvzem starih za odpad SLIKE SO LE SIMBOLNE CEI1TRO REVISIOni Rpiano TEHNIČNI PREGLEDI ZA osebna vozila, tovorna vozila do 3,5t, motorna kolesa, kolesa z motorjem, trikolesnike in štirikolesnike. 2 Nedelja, 7. novembra 2010 ALPE-JADRAN / MONOŠTER - Zveza Slovencev na Madžarskem Slovesno proslavili 20-letnico krovne organizacije Včerajšnje slovesnosti se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš MONOŠTER - Zveza Slovencev na Madžarskem, ena od krovnih organizacij slovenske manjšine v Porabju, v teh dneh slavi 20. obletnico obstoja. Ob tej priložnosti so priredili včeraj v Monoštru slovesnost, ki se je je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš.Dogodek je popestril nastop mešanega pevskega zbora Avgusta Pavla Gornji Senik in folklorne skupine dvojezične osnovne šole Števanov-ci, predvajali so tudi film o 20-letnem delovanju zveze. Hkrati je Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je bila ustanovljena 27. oktobra 1990, pripravila redni volilni občni zbor. Po navedbah je zveza, ki jo je doslej vodil Jože Hirnok, neodvisna demokratična organizacija, ki deluje na prostovoljni podlagi in zastopa interese Slovencev na Madžarskem in v Sloveniji. Njeni cilji so krepitev narodnostne identitete, ohranjanje materinega jezika in kulture ter spodbujanje gospodarskega razvoja v Porabju. Po uradnih ocenah Ljubljane živi v Porabju okoli 3000 Slovencev. Manjšino, ki živi v gospodarsko nerazvitem delu Madžarske, pestijo pomanjkanje finančnih sredstev, problemi z ureditvijo dvojezičnega šolstva in možnostjo javne rabe slovenščine, pa tudi težave z delovanjem manjšinskih medijev. Nerešeno je tudi vprašanje zastopstva slovenske manjšine v madžarskem parlamentu, čeprav je Madžarska letos s spremembo ustave dopustila možnost, da bi v prihodnosti manjšine iz svojih vrst v madžarski parlament izvolile do 13 poslancev. Čeprav sta slovenska manjšina na Madžarskem in madžarska v Sloveniji številčno primerljivi, slovenska manjšina od madžarske države dobi bistveno manj sredstev kot Madžari v Sloveniji. Prav tako še ni uresničena izgradnja za manjšino pomembne cestne povezave med Verico in Zgornjim Senikom, za katero sta oktobra 2007, ko je potekala prva skupna seja vlad obeh držav, temeljni kamen postavila takratna premiera obeh držav Ferenc Gyurc-sany in Janez Janša. (STA) Hotel Lipa v Monoštru TRST - Bil je župan in eden od ustanoviteljev Liste za Trst Umrl je Manlio Cecovini TRST - V starosti 96 let je včeraj umrl Manlio Cecovini, ki je v svojem dolgem in bogatem življenju bil marsikaj. Ostal bo v spominu predvsem kot eden glavnih ustanoviteljev Liste za Trst in župan Trsta v obdobju 1978-1983. Po poklicu je bil advokat, še prej nekaj časa tudi državni pravobranilec na tržaškem sodišču, dolgo let vodja prostozidarjev škotskega obreda, pisatelj in kulturnik. Cecovini je z družino prebival na Padričah. Pokojni je bil - kot rečeno - eden glavnih ustanoviteljev Liste za Trst (LpT), ne pa edini. Bil je najvidnejši predstavnik njene nacionalno-liberalne usmeritve, ki je takrat sobivala z »napredno« dušo Aurelie Gruber Benco in Giannija Giuricina. »Odbor desetih«, ki je bil predhodnik melonarskega gibanja in pozneje stranke, je leta 1976 v nekaj tednih zbral na Tržaškem kar 65 tisoč podpisov proti letu prej v Osimu pri Anconi podpisanemu sporazumu med Italijo in Jugoslavijo. Cecovini in sopotniki formalno takrat niso kontestirali Osima, temveč industrijsko cono na Krasu, ki sta jo brez vsakršnega posvetovanja s prebivalstvom načrtovala Beograd in Rim. Včeraj umrli bivši tržaški župan Manlio Cecovini kroma To pa je bil v resnici »melonarski« upor ne samo proti dobrim odnosom med Italijo in SFRJ, temveč tudi proti tradicionalnim političnim strankam, začenši s Krščansko demokracijo. Slednja je pri nas doživela krizo dosti časa prej kot drugod po Italiji. LpT, ki jo upravičeno imajo za predhodnico italijanskih lokalisti-čnih strank, je na občinskih volitvah leta 1978 premočno zmagala in Cecovini je bil izvoljen za župana Trsta. Pri županskih poslih je njegova nacionalna in nacionalistična usmeritev povsem zasenčila liberalno »dušo«, kar velja tudi za obdobje (1979-1984), ki ga je Cecovini preživel kot poslanec v evropskem parlamentu (lista liberalne stranke-PLI). Do slovenske manjšine je bil kot župan nepopustljiv in politično gledano brezobziren. Sicer bolj diplomatski kot naslednik Giulio Staffieri. Cecovini (po rodu Čehovin iz vasi Čehovini pri Štanjelu) je dolgo časa zagovarjal narodnost kot osebno izbiro posameznika, po odhodu iz politike pa se je približal Slovencem in slovenski kulturi. Leta 2001 je v knjigi Carteggio sca-zonte zbral svoje dopise z Alojzom Rebulo, nakar se je večkrat javno zavzel za poučevanje slovenščine na italijanskih šolah, pri čemer si je nakopal ostre kritike tržaške desnice Te svoje odprte in v prihodnost naravnane misli je nazorno izrazil leta 2004 ob prejemu Zlatega sv. Justa, priznanja tržaških kronistov. S Ce-covinijem v dobrem in slabem odhaja markantna ter po svoje kontroverzna politična in kulturna osebnost na Tržaškem. Sandor Tence VODSTVO SIK Pozdrav Zvezi levice VIDEM - Deželno tajništvo Stranke italijanskih komunistov je razpravljalo o procesu združevanja na levici, glede katerega predstavljajo skorajšnji pokrajinski in vsedržavni kongres Zveze levice prvi pomemben korak. Pokrajinski kongresi ZL bodo konec prihodnjega tedna, medtem ko bo vsedržavni kongres v drugi polovici meseca v Rimu. Deželni tajnik stranke Stojan Spetič (na sliki) je izrazil svoje zadovoljstvo ob spoznanju, da je predlog o združitvi vseh komunistov v eno samo stranko doživel širšo podporo in se torej zdi uresničljiv v relativno kratkem času. Pomembni premiki so bili s tem v zvezi storjeni predvsem v vrstah SKP. Združitev komunistov v eni sami stranki olajšuje - po Speti-čevem mnenju - tudi oblikovanje širše enotnosti na levici, ki jo ljudje nestrpno pričakujejo. Poziv k iskanju možnih oblik enotnosti je namenjen tudi novemu političnemu gibanju, ki ga vodi predsednik Apulije Nichi Vendola. Na sestanku so analizirali tudi položaj v pokrajinah, kjer bodo spomladi upravne volitve. To so Goriška pokrajina, Pordenon in Trst, kjer bomo obnavljali pokrajinski svet, ter občinski svet v Miljah. SIK v okviru Zveze levice sodeluje pri levosredinskih omizjih, ker stremi k čim hitrejšem dogovoru o skupnem programu vseh demokratičnih sil. Komunisti ne nasprotujejo izbiri kandidatov s primarnimi volitvami, kjer je to potrebno, vendar dajejo prednost sporazumom o programih, ki naj izhajajo iz problemov delovnih ljudi in šibkejših slojev, spodbujajo sodelovanje s sosednjimi narodi in ščitijo pravice vseh, ki živijo in delajo v naših krajih, če so italijanski državljani ali tuji priseljenci. Ljudje in zemlja danes na televiziji Ljubljana in Koper LJUBLJANA - V tokratni oddaji Ljudje in zemlja bodo najprej otvo-rili oljkarsko sezono in pokazali, kako je slovenski kmetijski minister prvič obiral oljke. Šli bodo v Brkine k večjemu pridelovalcu jabolk, v Rodiku pa se bodo okrepčali na tradicionalnem prazniku kostanjev. Pripravili so tudi izjemno zanimivo reportažo o tem, kako se je nekoč sekalo drva in jih s konji spravljalo v dolino. Obiskali bodo zamejsko družino, pri kateri se že peti rod preživlja z zelenjadarstvom, v Ljubljano pa so šli na decanterjev vinski sejem in na seminar o prihodnosti slovenskega kmetijstva. Oddaja Ljudje in zemlja to danes opoldan na prvem in ob 18. uri na koprskem programu. Namesto vlaka avtobusi in kombiji LJUBLJANA - Danes bo zaprta železniška proga med postajama Pivka in Sežana ter med postajama Pivka in Koper. Kot so sporočili s Slovenskih železnic, bo v tem času za potnike organiziran nadomestni avtobusni prevoz in prevoz s kombiji. Ti bodo vozili namesto vlakov številka 2602, 2606, 652, ki odpeljejo iz Pivke v Sežano ob 7.12, 14.39 in 17.20, namesto vlakov številka 503 in 2752, ki odpeljeta iz Pivke v Koper oz. v Divačo ob 5.03 in 16.59, namesto vlaka številka 2750, ki odpelje iz Divače v Koper ob 7.47, namesto vlakov številka 2751 in 502, ki odpeljeta iz Kopra v Pivko oz. v Postojno ob 10.03 in 14.45 in namesto vlakov številka 2637, 2617 in 653, ki odpeljejo iz Sežane v Pivko oz. v Postojno ob 7.20, 17.32 in 18.33. Nadomestni prevoz s kombiji bo organiziran za potnike, ki potujejo v Košano, Gornje Ležeče ali iz njih. Potniki, ki potujejo v Gornje Ležeče ali iz njih, vstopijo in izstopijo ob magistralni cesti pri odcepu proti Gornjim Ležečam. (STA) ČEZMEJNA TELEVIZIJA - Sedež RAI FJK in TV center Koper-Capodistria V Kosovelovi dvorani v Sežani koncert čezmejnih glasbenih skupin SEŽANA - Deželni sedež Rai za Furlanijo-Julijsko krajino in Regionalni TV Center Koper-Capodi-stria organizirata v okviru projekta Čezmejne televizije koncert, na katerem bodo nastopile tri znane »čezmejne« glasbene skupine, in sicer Etnoploč, Etno global partizani in skupina Dej še 'n litro. Dogodek bo v sredo, 10. novembra ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Kot prvi bodo na oder stopili člani skupine Etnoploč - Aleksander Ipavec, Piero Purini in Matej Špacapan, ki bodo dvorano napolnili s starejšimi in novimi avtorskimi melodijami in priredbami ljudskih motivov. Njihov »etno« glasbeni občutek črpa in predeluje balkanske melodije, klezmer pa vse do argentinskega tanga do bluesa in gospelov. Harmonika, saksofon in trobenta se ujamejo v popolni harmoniji improviziranega, profesionalnega »ploča«. Odlična energija! Odlična zabava! Odlična borba! Tako se predstavljajo Etno global partizani, skupina, ki bo nedvomno presenečenje večera. Spet skupina odličnih »brezmejnih« glasbenikov: Tina Krmac, Tomaž Nedoh, Stefano Bembi, Štefan Švagelj, Denis Beganovič in Marko Čepak. Trije udarci na boben, veselo tarnanje in šviganje je-zičnika, ki se združi s sijajno umetniško spretnostjo za harmonikar-skim mehom, navdihnjenim s hitrimi notami čistih strun kitare, izrinjenim akordom, nam ponudi zvok, ki očara z brezmejnim ritmom. Preprosta glasba, ki izvira iz trdnih korenin preteklosti, nas z občutkom, razločnostjo in čisto izvedbo popelje v užitek zabave. Ponudi nam možnost povezave našega sveta z drugimi oddaljenimi svetovi, za katere menimo, da nimamo skupnih točk. Čista čarobna privlačnost harmonije! Skupina Dej še 'n litro deluje že dobrih deset let. Na njihovem repertoarju so se znašle predvsem balkanske viže, v stilu trubaških orkestrov iz Srbije in predelave popularnih komadov v stilu ulične glasbe brass bandov iz New Or-leansa. Tudi njihova avtorska glasba ohranja trubaški melos s pridihom drugih modernejših zvrsti, kot je jazz. Danes šteje orkester 13 stalnih članov. Organizatorji imajo ponavadi problem, kam sploh uvrstiti tako godbo, da bi poslušalci vedeli kaj bodo prišli poslušat ... Skupni imenovalec vseh živih nastopov je vedno to, da se konča med ljudmi ... Obeta se torej prava glasbena poslastica za mlajša in starejša ušesa, ki jo televizijski hiši poklanjata vsem svojim zvestim gledalcem. Vstop na koncert je prost! / ALPE-JADRAN, DEŽELA URBANIZEM V Štanjelu podelili tretjo bienalno nagrado Nagrada Maksa Fabianija dvema skupinama načrtovalcev 7} mtova ecnoutensili ŠTANJEL - Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, ustanova Maks Fabiani in Občina Komen so v Štanjelu podelili nagrado za posebne dosežke na področju urbanizma. Nagrado, ki so jo podelili tretjič, sta si razdelili skupini načrtovalcev, ki sta zasnovali urbanistični načrt Novega mesta in idejno zazidalno zasnovo nekdanjega kamnoloma v Podutiku. Maks Fabiani je v tem kraškem prostoru pustil neizbrisen pečat kot arhitekt in urbanist in tudi kot župan, s to nagrado pa je dobil tudi poklon, ki ga doslej v slovenskem prostoru ni bil deležen, je v pozdravnem nagovoru na slovesnosti dejal komenski župan Uroš Slamič. Nagrado Maksa Fabianija za izjemne dosežke na področju urbanizma in prostorskega planiranja so začeli podeljevati leta 2006. Ker jo podeljujejo vsaki dve leti, je to šele tretja nagrada. Ker pa je tudi nagrada ogledalo časa, kot je v nagovoru poudaril župan, je bilo v zadnjih dveh le- tih zaradi gospodarske krize na izbiro manj investicij in s tem tudi manj projektov. »Pomembna lastnost graditve in arhitekture je njena univerzalnost,« je poudaril slavnostni govornik, minister za okolje in prostor Roko Žarnic. »Težnja po kakovostno urejenem okolju se vsebinsko prav nič ne razlikuje v Sloveniji ali drugod po svetu, saj gre za lokalni, medlokalni, globalni ali nacionalni okvir in kjer so pravila in vzorci zelo podobni,« je dejal. Kadar pa zakonsko urejanje preveč popusti, pride do odklonov, ki so v družbi prepoznavni kot ogrožanje osebne in splošne varnosti ali kot nedopusten poseg v okolje. Nasprotno pa pretirano normativno določanje ravnanj in togih tehničnih pravil zavira kreativnost, je sklenil minister. Tega sicer pri tokratnih nagrajencih ni opaziti. Arhitekt Aleksander Ostan in atelje Ostan Pavlin sta priznanje prejela za idejno zazidalno zasnovo naselja v opuščenem kamnolomu in separaciji v Podu- Upravni odbor Sklada »D. Sardoč« - Onlus razpisuje natečaj za dodelitev sledečih štipendij za šolsko leto 2010/2011: pet štipendij v znesku osemsto evrov za učence Državne dvojezične osnovne šole v Špetru. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; eno štipendijo v znesku tisoč osemsto evrov za višješolske študente, ki obiskujejo pošolski program Slov.I.K.-a EKSTRA, ki ga organizirata Slov.I.K. in Dijaški Dom Simona Gregorčiča. Prošnji morata biti priložena družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov; šest štipendij v znesku dva tisoč evrov za univerzitetne študente. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: fotokopija univerzitetne knjižice z učnim načrtom in izidi opravljenih izpitov, družinski list ter davčna prij ava vseh družinskih članov; štipendijo v znesku štiri tisoč evrov za podiplomski študij ali specializacijo. Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti: potrdilo o opravljenem univerzitetnem študiju s končno oceno, družinski list in davčna prijava vseh družinskih članov. V prošnjah morajo biti navedeni podatki o drugih prejetih štipendijah. Pri dodelitvi štipendij bo upravni odbor upošteval predvsem študijske uspehe in potrebe prosilcev na osnovi 5. člena statuta sklada. Štipendije bodo dodeljene do 15. decembra 2010. Za vse potrebne informacije so na razpolago člani odbora Boris Peric (048132545) in Karlo Černic (048178100). Zainteresirani naj dostavijo prošnje do 30. novembra 2010 v zaprti ovojnici na sledeči naslov: SKLAD - FONDAZIONE D. SARDOČ C/O Slov.I.K. KBCenter, Corso Verdi št. 55,34170 Gorica. Sklad »D. Sardoč« se zahvaljuje vsem, ki s prispevkom »petih tisočink« omogočate skladu podelitev štipendij. tiku pri Ljubljani. Kot je povedal predsednik komisije za podelitev nagrade Andrej Pogačnik, je to odličen primer ponovne uporabe degradiranega urbanega okolja. Ta idejna zasnova je bila predlagana kot slovenska kandidatka za evropsko planersko nagrado in se je uvrstila med 28 najboljših. Drugo priznanje Maksa Fabianija pa je pripadlo avtorjem urbanističnega načrta Novega mesta Izidorju Jerali, Mojci Tavčar in arhitektkama Liljani Jankovič in Jelki Hudoklin. Urbanistični načrt je že del občinskega prostorskega načrta. servis ^BtecMac Opčine Proseča ulica,7 040 Z123 97 Info(Stecnou te ris i (i. eu n v ' —A fP^Tod. 936 €199 Naše podjetje je bilo ustanovljeno kot podjetje za prodajo montažnih hiš na projekt. Ravno v skladu s tem konceptom razvijamo našo ponudbo, da bi zadovoljili vedno zahtevnejše povpraševanje na trgu. Zato smo ustvarili tri gradbene linije: ekološko, bio-ekološko, ki postavlja v ospredje sožitje narave in človeka, in linijo tutto legno (100% les). Bio-ekološka linija se razlikuje od ekološke glede na uporabo materialov, medtem ko je nosilna lesena konstrukcija enaka (vezani lepljeni les-laminat). Sestava zgradbe ie prikazana v naslednjem odseku. Zunanja ekološka stena (videz sestave stene, od zunaj navznoter) Dekorativni omet iz silikata Osnovni armiran omet Izolacijske plošče iz stiropora Lesocementna plošča (tip Betonyp) Konstrukcija 80/140 mm iz vezanega lepljenega lesa (laminat) Lanena zvočna izolacija Lesocementna plošča (tip Betonyp) PE folija Gips plošče Knauf 8 DANES ODPRTO od 9.30 do 20.00 MONFALCO ME /TR2It (GO) Kroj 5on Pslo^ ufca Rrar Te! 0451/567« od peniji« wbole- NEPREKINJEN URMlK: m - H).-30 EMl SFERO najdete tudi v krajih: Bel luno, Fiume Veneta (PN), Perugia, Storže' (VE], Silea (TV]; Vitenia, Vittario Veneta (TV}, Za ne [VI) TECNAL sne, ulica Aquileia, 38 - 34170 GORICA - Tel. 0481.523104 Fax 0481.525719 • Prenosni telefon 330.962664 • 347.1006845 info@tecnalcasa.it • www.tecnalcasa.it 4 Nedelja, 7. novembra 2010 JBITrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu RAZ/SELJENI - Petkova debata v tržaškem Kulturnem domu »Trst je tiho mesto §§§ v katerem govorijo samo nekateri« Sociolog Khaled Fouad Allam in pisatelj Boris Pahor o multikulturnosti, spominu, željah Evropi med zatonom in sanjami ter vprašanju večkulturnosti je bilo posvečeno petkovo srečanje niza Raz/se-ljeni-S\paesati, ki je v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem potekalo v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. Gosta okrogle mize sta bila pisatelj Boris Pahor in sociolog Khaled Fouad Allam, vodila pa jo je Tatjana Rojc, ki je obenem njune posege izmenično prevajala v italijanščino oziroma slovenščino. Prisluhnili so jim številni predstavniki obeh tržaških skupnosti in ravno odnosom med njima je bil posvečen precejšen del petkove debate. V uvodnih posegih sta gosta razmišljala o večkulturnosti. Pahor je obžaloval, da večinskega prebivalstva ne zanima kultura manjšin. V Franciji sta na primer mali Bretonec ali musliman, ki se vpišeta v 1. razred, postavljena pred tuj jezik: lepota ni v tem, da jih šola spremeni v male Francoze, lepota je v istočasnem ohranjanju svojih korenin in kulture. Če ne gledaš z očmi kolo-nialista, je vsaka kultura lepa in vredna spoštovanja. Allam in Pahor sta si bila edina, da je v odnosih med različnimi skupnostmi in kulturami pomembno predvsem medsebojno poznavanje. Svojih spominov in zgodb ne znamo posredovati bližnjemu, je dejal sociolog alžirskega rodu, tudi Slovenci v Italiji nismo bili sposobni vlagati v promocijo svoje kulture, mu je pritrdil tržaški pisatelj. Nepoznavanje je razširjeno tako v bližnji okolici kot v globalnem svetu: Allam obžaluje, da v italijanskih šolskih učbenikih ni prostora za slovenske avtorje, a tudi za bosanske ali afriške. V času, ko tehnologija in razvoj brišeta razdalje, ko so informacije dostopne izredno širokim množicam, sta resnično poznavanje in bližina v resnici iluzija ... Pahor priznava, da so se razmere v zadnjem desetletju spremenile, pozitivne plati danes presegajo negativne: italijanski tržaški dnevnik posveča veliko pozornost slovenski književnosti, slovenske avtorje prevajajo v italijanščino, slovensko gledališče se skuša s svojimi nadnapisi približati tudi italijanskim gledalcem. Italijani in Slovenci so danes prijatelji, istega pa ne more vedno trditi na političnem področju. Če je res, da je Riccardo Illy pristal na postavitev Kosovelovega kipa v Ljudskem vrtu in namestitev nekaterih dvojezičnih cestnih tabel, je prav tako res, da tržaška občina priznava le italijanščino in da odbornik Paris Lippi ni pristal na dvojezično zgibanko ob načrtovani razstavi Pahorjevih knjig ... Fouad Allam obžaluje, da je »Trst tiho mesto, v katerem govorijo samo nekateri«. Absurdno se mu na primer zdi, da v italijanskih šolah ne poučujejo slovenskega jezika ...a kaj, ko se javno nihče ne sprašuje zakaj. Živimo v kraljestvu povprečnosti, v katerem živijo povprečni politiki, ki zasledujejo le konsenz. Dobre ideje jih ne zanimajo in nimajo vidljivosti, a smo jih krvavo potrebni. Prav tako smo potrebni nove krvi ...in najlepša kri je po Allamovem mnenju »kontaminirana«, tista, v kateri se pretakajo različne kulture. Ne moremo ljubiti samo kamnov in spomenikov, združevati se moramo v življenju in ne v smrti, podpirati moramo tiste ljudi, ki gradijo mostove. Allam se zaveda, da to ni lahko, kajti realnost je kruta. »Petnajst dni pred začetkom vojne v bivši Jugoslaviji ne bi nihče napovedal tiste morije ... Danes veliko ljudi ne ločuje dobrega od zla in nad tem se moramo zamisliti.« Poljanka Dolhar Soočanju, ki ga je vodila Tatjana Rojc, je prisluhnilo veliko ljudi kroma KRIŽ - Srečanje SKD Vesna o petem evropskem koridorju Namesto nove hitre železnice bi morali obnoviti sedanjo progo SDGZ pripravlja tečaj prve pomoči za podjetja Enotno besedilo o varnosti pri delu (zak. odlok 81/08 in min. odlok 388/2003) predvideva, da mora vsako podjetje, ki ima zaposlene, obvezno usposobiti vsaj enega odgovornega za prvo pomoč. Ta je lahko sam delodajalec (v podjetjih z do pet zaposlenimi) ali kdo izmed uslužbencev. Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) in podjetje Servis organizirata v ta namen 12- in 16-urni tečaj prve pomoči. Prvi je namenjen podjetjem z nižjo stopnjo nezgodnega tveganja (ko je indeks INAIL nižji od 4), drugi pa podjetjem z nevarnejšo dejavnostjo (mednje spadajo predvsem gradbeniki z več kot pet zaposlenimi). Tečaj bo potekal na podružnici SDGZ zgoniški obrtni coni (Proseška postaja 29/F) v naslednjih datumih: ponedeljek, 15. november, sreda, 17. november, torek, 23. november, in četrtek, 25. november 2010 (zadnji velja samo za 16-urni tečaj). Urnik tečaja bo vsakokrat od 14.30 do 18.30. Interesenti se lahko do petka, 12.no-vembra (tel. 040 6724855), oglasijo na Servisu, kjer bodo dobili vse potrebne informacije. Prijavnice, ki jih je treba poslati po faksu najpozneje do 12. novembra, so dostopne tudi na spletnih straneh www.servis.it in www.sdgz.it. Če bo prijavljenih več kot 25, bodo ostali interesenti vpisani na naslednji tečaj, katerega datum še ni določen. V Nabrežini tretjič o oskrbovanju nepokretnih Socialna služba 1. okraja na območju občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Re-pentabor v sodelovanju s socialnima zadrugama Lybra in La Quercia sporoča, da je na vrsti tretje predavanje v okviru izobraževalnega tečaja, namenjenega negovalkam, družinskim članom in prostovoljcem, ki skrbijo za ne-pokretne osebe. Namenjen je tudi vsem, ki jih ti problemi zanimajo. Tečaj se nadaljuje z drugim srečanjem z naslovom Delovno razmerje na domu: veljavni predpisi (kolektivna delovna pogodba) in mreža služb na razpolago družinam. Glavna tema prvega predavanja je bila oskrbovalno delo in kolektivna delovna pogodba o ureditvi dela na domu. Naslednje predavanje bo posvečeno liku družinskega sodelavca in delu, ki ga opravlja. Beseda bo tekla o možnostih za dosego prispevkov, o mreži služb za družine z nepo-kretnimi člani itn. Predavanje bo 10. novembra 2010 ob 16.30 v Kamnar-ski hiši v Nabrežini, informacije na tel. 040 2017381/382/383. Hitra železnica v Furlaniji in na Krasu je nepotrebna in nekoristna. Ta radikalna ugotovitev je prišla do izraza na srečanju, ki ga je SKD Vesna namenilo načrtu za novo železnico v sklopu petega evropskega prometnega koridorja. Da je problem med ljudmi še kar občuten priča dobra udeležba v veliki dvorani kriškega Ljudskega doma (foto KROMA). Kriško društvo, kot nam je povedal Matija Sirk, si je prizadevalo, da bi na srečanju slišali različna mnenja, torej ne samo nasprotnikov, temveč tudi podpornikov hitre železnice. »Žal nam to ni uspelo, ker načrt vsaj javno podpirajo le železniška družba in deželna uprava, ki ne pošiljajo svojih uradnih predstavnikov na takšne pobude,« pravi odbornik kriškega društva. Pri Vesni vsekakor računajo, da se bodo našle priložnosti za soočenje različnih mnenj in stališč. Peter Behrens in zastopniki odborov proti hitri železnici v Furlaniji so s pomočjo dokumentov, raziskav in vi-deoposnetkov skušali dokazati, da bi hitra železnica pomenila pravo okoljsko katastrofo za naše kraje. Bolj smotrno, koristno in gospodarsko rentabilno bi bilo, da bi obnovili sedanjo progo Ronke-Trst in Nabrežina-Opčine-Sežana. Tako mislijo tudi mnogi uradni krogi v Fur-laniji-Julijski krajini in tudi v Slovenijo, a o tem nočejo javno spregovoriti, je bilo slišati v kriškem Ljudskem domu. URBANISTIKA - Igor Gabrovec o sporni turistični namembnosti Občina Devin-Nabrežina napoveduje nove pozidave na območju Sesljana Deželni svetnik Igor Gabrovec je predsedniku deželne vlade Renzu Tondu naslovil nujno vprašanje glede spremembe deželnega zakona o turizmu. Sprememba ki predvideva, da se lahko turistična stanovanja spremenijo v redna bivališča, upravičeno in utemeljeno zaskrblja devinsko-nabrežinsko opozicijo v občinskem svetu in predsednika turističnega odbora Rilke. Sporni ukrep je bil na predlog tržaškega deželnega svetnika Piera Tono-nija (Ljudstvo svobode) oktobra vključen v t.i. vzdrževalni zakon, v katerem se je zbralo kar nekaj podobnih cvetk na marsikaterem področju, piše v tiskovnem sporočilu svetnik Slovenske skupnosti. Opozicija v deželnem svetu je jasno opozorila na nevarnost divjega spreminjanja namembnosti stanovanjskih objektov, ki so bili zagrajeni in večkrat tudi javno sofinancirani v turistične namene. Prav tako je levosredinska opozicija opozorila na možnost, da bo tudi ta zakon (kot že marsikaterega doslej... ) rimska vlada zavrnila oz. posredovala v presojo ustavnemu sodišču. Gabrovec poudarja, da se za Sloven- Igor Gabrovec arhiv ce se pojavijo še dodatni problemi. Turistična stanovanja, ki se dejansko spremenijo v stalna bivališča, naposled sprejemajo državljane, ki praviloma postanejo redni volivci. Pomisliti gre na primer nekdanjega hotela Europa pod Nabrežino ali nastajajoče naselje Portopiccolo v Sesljanskem zalivu. Gre za stanovanja, ki gredo dobro v prodajo, pa čeprav mora kupec zanje odšteti pet do osem tisoč evrov na kvadrat. Retova uprava je vedno zatrjevala, da bodo stanovanjski objekti namenjeni izključno v turistične namene, kar bi pomenilo gospodarsko dinamičen in svež ter ob- novljiv pretok ljudi. So bila zagotovila le dimna zavesa za radovedne občane? Sum se poraja po prebiranju predloga, ki ga je devinsko-nabrežinska uprava posredovala Deželi v zvezi z novim zarisovanjem pokrajinskih volivnih okrožij. Zmanjšanje števila teh je privedlo do izpada enega okrožja tudi v tej občini, ki naj bi jih po novem ohranila tri od štirih. Zanimivo pa je, da je Retova uprava na območju Sesljana predlagala okrožje, ki šteje kar 22 odst. prebivalcev manj od ostalih okrožij. V absolutnih številkah pomeni nekaj čez 700 prebivalcev manj. Odstopanje je utemeljila s pripisom, da so na tem območju predvidene nove gradnje, ki bodo predvidoma povečale število prebivalcev. In, dodamo mi, volivcev, meni Gabrovec. Sedemsto prebivalcev pomeni približno deset odstotkov občinske populacije. Tu se nujno vklopi vprašanje ponovnega kršenja zaščitnega zakona za slovensko, ki naj bi ščitil »družbene, gospodarske in okoljevarstvene« interese slovenske manj-šine.Svetnik Gabrovec sicer dvomi, da gre pri vsem tem le za splet slučajev. / TRST Nedelja, 7. novembra 2010 5 film - Od četrtka do nedelje 10. festival znanstvene fantastike Festival Science+Fiction: deset uspešnih let in vse manj denarja Terzoli med včerajšnjo tiskovno konferenco, spodaj posnetek iz filma Mr. Nobody kroma Okrogle obletnice festivalov in drugih kulturnih dogodkov nosijo v sebi kanček prazničnosti. Organizatorji skušajo običajno dotedanji trud in vztrajnost proslaviti z uglednim gostom ali dogodkom. Deseti mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma Science+Fiction (Zna-nost+Fikcija) bo letos potekal »na najnižjem možnem nivoju, saj bi pod sedanjim obsegom preprosto ne mogli več govoriti o mednarodnem festivalu,« je med včerajšnjo predstavitveno tiskovno konferenco potožil njegov koordinator DanieleTerzoli. Organizatorji festivala Science+Fiction imajo letos na razpolago četrtino manj finančnih sredstev kot lani. Festival znanstvene fantastike ne predstavlja izjeme: deželna uprava Furlanije-Julijske krajine je namreč drastično skrčila dotacijo za kulturne dejavnosti in tako spravila v škripce marsikatero kulturno prireditev. Terzoli se je sicer zahvalil Deželi, ki ostaja največji podpornik festivala, a obenem izrazil željo, da bi tudi javni upravitelji prepričano verjeli v moč kulture. Z njegovimi besedami je na včerajšnji tiskovni konferenci v hotelu Continental, ki bo prihodnji teden »generalštab« festivala, soglašala predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Občinskega odbornika za kulturo Massima Greca je zato pozvala, da se s skupnimi močmi in omikanim protestom zoperstavita krčenju deželnih sredstev, saj kultura omogoča rast in prepoznavnost našega mesta. Kaj pa ljubiteljem znanstvene fantastike ponuja letošnji festivalski spored? Festival je strukturiran multidiscipli- PROSEK-KONTOVEL - Martinovanje Konjska vprega in arheološki pohod po vaseh Martinovanje na Proseku in Kontovelu počasi prihaja v živo. V obnovljenem Kulturnem domu na Proseku je bila sinoči prava glasbena, družabna in plesna »fešta«, ki jo je priredil Mladinski krožek Prosek-Kontovel ob sodelovanju DJ Janka Valla. To je bil uvod v današnje pobude, v katerih bodo izstopali proseško-kontovelska arheologija, furenga in krst novega vina. A pojdimo po vrsti. Vse, ki zanimajo arheološke zanimivosti obeh vasi, se bodo danes ob 9.45 na pobudo ŠD Kontovel, SDD J. Štoka in tabornikov RMV zbrali v društveni gostilni na Kontovelu, kjer se bo pod vodstvom prof. Lidije Rupel začel svojevrsten in gotovo zanimiv pohod. Cilje pohode je prof. Rupel predsinočnjim predstavila v proseškem Kulturnem domu, kjer je Ksenija Majovski tudi predstavila koledar 2011 dram- ske skupine Jaka Štoka (foto KROMA). Popoldne bo Martinova fu-renga s tradicionalnim prevozom vina s konjsko vprego. Začetek ob 14. uri. Furengo bodo spremljali narodne noše, godba iz Sv. Antona pri Kopru, letošnja kraljica terana Martina Marc, moški zbor Vasilij Mirk in osnovnošolski pevski zbor. Sledila bosta koncert godbe in krst novega vina v Kulturnem domu. Začetek ob 17.uri. V istih prostorih bo jutri ob 18.30 srečanje o preureditvi tržaškega brega v luči nedavnega dogovora med Kmečko zvezo, kmetijskim ministrstvom in Deželo FJK. Ob priložnosti današnje fu-renge bo pokrajinska cesta od spomenika padlim do odcepa za Devinščino zaprta za promet v smeri Opčin. Istočasno je Občina uvedla prepovedi parkiranja vozil na tem odseku pokrajinske ceste. NARODNI DOM O Srbih v Trstu V Narodnem domu bodo v torek predstavili zbornik Cultura serba a Triste, ki ga je uredila docentka in prevajalka Marija Mitrovic. Predstavitev prirejata Slovenski klub in srbski kulturni krožek Pontes-Mostovi pod pokroviteljstvom tržaške Hiše književnosti. Obsežni zbornik je izdala založba Argo, prinaša pa prispevke številnih piscev, ki so z različnih zornih kotov osvetlili srbsko prisotnost v mestu: njene najvidnejše predstavnike, a tudi palače. Na torkovi predstavitvi, ki se bo pričela ob 18.30, bosta ob urednici Mariji Mitrovic spregovorili Sergia Adamo in Gabriella Musetti. Potekala bo v italijanščini, saj se uvršča v niz dogodkov, ki jih Slovenski klub namenja tudi italijansko govorečim someščanom. narno: osrčje predstavljajo filmi, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji književnosti, televizijskih nadaljevank in stripov. Režiserji z vsega sveta se bodo potegovali za nagrado Asteroide za najboljši dolgome-tražni znanstvenofantastični film, evropski filmi pa tudi za srebrno nagrado Melies in za nagrado Nocturno Nuove Visioni, ki jo bo osvojil najbolj »prenoviteljski« film. Svojo nagrado bo podelilo tudi občinstvo, medtem ko se bo trinajst kratkometražnih filmov potegovalo za nominacijo za zlatega Meliesa. Med celovečerci velja omeniti vsaj prvi srbski animirani film Technotise režiserja Alekse Gajiča, belgijski film Mr. Nobody, ki so ga predstavili na letošnjem beneškem festivalu, nemški Transfer, ki ga je hrvaški režiser Damir Lukačevič posvetil špekulacijami na temo nesmrtnosti. Mednarodni žiriji bo predsedoval italijanski režiser Lamberto Bava. Poseben dogodek predstavlja projekcija, zunaj konkurence, francoskega animiranega filma Despicable Me (Cattivissimo Me), saj se je bo udeležil tudi tržaški animator - risar Mitja Rabar. V kategoriji Tv Sci-Fi bodo predvajali trinajsto in zadnjo epizodo ameriške nadaljevanje Haven (po Kingovem romanu Colorado Kid) in prvi epizodi nadaljevanke The Walking Dead, scenarista in režiserja Franka Darabonta. Italijanskemu režiserju Antoniu Marg-heritiju bo posvečena posebna retrospektiva, ki jo tržaški festival prireja v sodelovanju z rimsko državno kinoteko. V sodelovanju z deželno agencijo ARPA in v okviru Unescovega akcije za trajnostni razvoj, ki je letos posvečena mobilnosti, pa bodo predvajali tri zanimive dokumentarce (No Impact Man, Who Killed the Electric Car?, Auto Mat), ki obravnavajo (ne)uspešen pojav električnih avtomobilov in druge ekološko sprejemljive rešitve. Vse filme bodo med 11. in 14. novembrom predvajali v kinu Multiplex Ci-necity, posamezna projekcija stane 4€, posebno ugodna pa je cena abonmajev, ki omogoča ogled vseh filmov (15 oz. 20 €). (pd) FERNETIČI - Ad formandum V Križu v torek brez Martinov jedilnik uvedel električnega toka niz kulinaričnih tečajev V petek se je v gostinskem učnem centru Ad formanduma pričel niz tečajev splošnega kuhanja. Gre za kratke tečaje, ki so namenjeni ljubiteljem kuhanja, gospodinjam, mladim parom, dekletom in fantom, ki želijo izpopolniti svoje znanje in izkušnje v kuhinji. Prvi izmed tečajev po meri v kuhinji je bil Martinov jedilnik. Na tečaju, ki ga je vodila Klavdi-ja Bizjak, so udeleženci pripravili bučno krem juho z kuminovimi blazinicami, martinovo raco z mlinci in zeljem ter kostanjevo tortico s kakijevo omako. Da je dobro dišalo in da je bila hrana izvrstno pripravljena, so se strinjali vsi udeleženci, ki so po skupni pripravi martinovih jedi - raca se je v peči kuhala več kot dve uri - skupaj povečer-jali ob prijetno pogrnjeni mizi in se stri- njali, da so bile abinacije sladko-slanih jedi res posrečene. Naslednji kuharski tečaj bo Jesen na mizi: bučni njoki z žajbljevim maslom in dimljeno skuto, mariniran goveji file s krompirjevo tortico s hrenom, čokoladna pita s hruškami (v petek, 19. novembra). December je čas poslovnih večerij in družinskih praznikov. Zato bo na vrsti tečaj o pripravi Cocktail prigrizkov za neformalna druženja (3. decembra), medtem ko bo tik pred božičnimi prazniki Praznični menu: pate' v listnatem testu, capesante alla Mornay, puran s prazničnimi prilogami, merin-ga s chantilly smetano in mangom (10. decembra). Za vpisovanja je na voljo elektronski naslov promo@adforman-dum.eu ali telefonska številka +39.334.2825853. Družba Acegas sporoča, da bo v torek prekinjena dobava električnega toka v Križu in bližnji Ulici del Puccino ter Obalni cesti. Na omrežju morajo namreč opraviti nujna vzdrževalna dela. Dobavo toka naj bi prekinili med 9. in 10. uro, a le za zelo kratek čas (največ 2 minuti), zato družba Acegas svetuje, naj se prebivalstvo obnaša tako, kot da prekinitve ne bi bilo. Prebivalce tudi naproša, da njenim operaterjem ne predstavljajo posebnih zahtev, saj bo prekinitev kot rečeno kratkotrajna. V zelo nujnih primerih imajo vsekakor uporabniki na voljo zeleno številko 800 152 152. Ob slabem vremenu bodo prekinitev prenesli na naslednji dan. Slovenski Interpol izročil Italiji dva tujca Dva tuja državljana sta se znašla v tržaškem zaporu, potem ko ju je slovenski Interpol izročil tržaški obmejni policiji. 42-letnega bosanskega državljana N. K. so italijanske oblasti iskale zaradi prekupčevanja z mamili in sodelovanja s kriminalno združbo, ki je na italijanski teritorij uvažala predvsem heroin. Izročitev C. B., 28-letnega romunskega državljana, pa je zahtevalo milansko sodišče: sumijo ga druženja v kriminalne namene, izrabljanja prostitucije in trgovanja z ljudmi. 6 Nedelja, l. novembra 2010 TRST / trieste prima - XXIV. mednarodna srečanja s sodobno glasbo APZ Tone Tomšič za odličen začetek Mladi pevci so z ubranim petjem omrežili občinstvo, ki se je zbralo v Luteranski cerkvi (r.1954): Salut de la veille des o se navezuje na francosko srednjeveško tradicijo z antifono, ki je bila običajna v predbožičnem tednu. Originalnost sakralne glasbe 20.stoletja se je nekoliko razvodenila v Agnus Dei op.11 Samuela Barberja, skladbo pa so oplemenitili čisti in blesteči sopranski glasovi ter har-monsko bogata basovska podlaga. Sledila sta dva Salve Regina, najprej Po-ulencov-brez posebnih doživetij, nato bolj drzno, sinkopirano oblikovan izpod peresa Damijana Močnika (r.1967). Tudi Finec Jaakko Mantyjarvi je iskal izvirno obliko za svoj Ave Maria: moškim je zapisal vokalne linije, v katere so se ženske vpletle najprej s šepetajočo, postopoma pa z glasnejšo molitvijo. Najlepše primere slovenskega sodobnega zborovskega snovanja sta nam ponudili dve mladi skladateljici: najprej Tadeja Vulc (r.1978), ki je na tekst Nika Gra-fenauerja spisala iznajdljiv in duhovit poklon vodometom stare Ljubljane, z onomatopeičnim posnemanjem šumenja, naravnost futuristično-konstrukti-vistično pa se je Nana Forte (r.1981) poigrala s tekstom Tomaža Zadnikarja: Iz-števanko so pevci začinili tudi z bogato mimiko ter z mladostno sproščenostjo razvedrili resnobno ozračje. Pester program sta sklenili dve ljudski: Speivaj nama, Katica v dokaj medli priredbi Andreja Missona, Tadeja Vulc pa je potrdila svoj ustvarjalni talent v živahni in prekipevajoči Če bi jaz bila fče-lica. APZ Tone Tomšič je povsem navdušil občinstvo, pevci so si po vsaki skladbi prislužili dolge aplavze, zborovodja Sebastjan Vrhovnik je ansambel pripravil brezhibno ter je lahko upravičeno ponosen na mladino, ki goji ljubezen do petja v najčistejši obliki. Za dodatek je izbira padla spet na mlado slovensko ustvarjalko , tokrat Mojco Prus, avtorico posrečene priredbe Šurka je Tisa. Tudi naslednji koncert bo oblikoval slovenski ansambel: skupina MD7, ki je bila že v prejšnjih letih gost tržaških srečanj, bo nastopila v veliki dvorani kon-servatorija Tartini v sredo, 10 novembra. Katja Kralj Štirideseterica mladih in izredno ubranih grl se je razporedila v notranjosti Luteranske cerkve ter omrežila poslušalce s pretanjenimi harmonijami dekana norveških skladateljev, Knuta Nystedta (r.1915), ki je domiselno predelal Bachov koral Komm, süsser Tod (Pridi, sladka smrt) BWV 478: Akademski pevski zbor je imel čast, da je ot-voril XXIV. mednarodna srečanja s sodobno glasbo Trieste Prima. Dobro- došlico vokalnemu ansamblu in polno-številnemu občinstvu je v imenu združenja Chromas podal Adriano Martinolli, ki je med cilji društva izpostavil mednarodne stike in odprtost do vsega, kar se dandanes dogaja v glasbenem svetu. Ljubljanski gostje so dober del svojega programa posvetili sakralni glasbi, ne samo najnovejši, ponudili pa so tudi nekaj utrinkov slovenske ljudske glasbe v sodobnih priredbah. Nystedtov Ne- DRUŠTVO NOVA ACADEMIA - Od danes Festival antične in komorne glasbe letos že trinajstič Zvezda repatica 13. festivala antične in komorne glasbe I concerti della cometa bo tudi letos pospremila svoje obiskovalce do decembrskih praznikov z vrsto koncertov, ki se bodo pričeli danes v Luteranski cerkvi v Trstu. Društvo Nova Academia v osebi umetniškega vodje Stefana Casaccie bo ponudilo letos šest koncertov brez žanrskih meja od baroka do gospela. Program festivala bo počastil štiri obletnice: 350-letnico rojstva Alessandra Scar-lattija, 300-letnico rojstva Giovan-nija Battiste Pergolesija, dvetstole-tnico rojstva Roberta Schumanna in 70-letnico rojstva Johna Lennona. Prvi koncert, ki bo danes ob 17.uri, bo oblikovala skupina Labi-rinto armonico iz Pescare (baročna prečna flavta, baročne violine, viola da gamba, čembalo in orgle) s sedmimi sonatami znanega italijanskega mojstra Alessandra Scarlattija. V nedeljo, 14. novembra, pa bo publika festivala spoznala srbskega violinista Jovana Kolundžijo, ki bo na violino Guarnieri iz leta 1754 zaigral izbor sonat in partit za violino solo Johanna Sebastiana Bacha. Naslednji nedeljski koncert bo recital kitarista Ennia Guerrata z naslovom Kitara od Evrope do Južne Amerike. Obletnici Pergolesija in Scarlattija pa bosta zaznamovali program koncerta skupine Nova Academia, ki bo igrala 28. novembra. Klavirski kvartet Sirio iz Veneta pa se bo v nedeljo, 5. decembra poklonil Schuman-nu v koncertnem sporedu, ki bo v celoti obarvan z romantičnimi vtisi. V sredo, 8. decembra, se bo festival zaključil s koncertom ameriške pevke Cheryl Porter, ki bo nastopila z glasbo Bacharacha in Lennona. Spremljal jo bo Mali orkester iz Veneta, ki ga vodi Dino Doni. Pevka je znana po svoji uspešni dejavnosti kot izvajalka in docentka gospel glasbe in je v svoji karieri, eklek-tično sodelovala z velikimi protagonisti resne, avtorske in pop glasbe kot so Paolo Conte, Katia Ric-ciarelli, Mariah Carey in Gianni Morandi. Festival bo potekal s pokroviteljstvom Občine Trst in centra Unesco v Trstu, s podporo družb Tripmare in Demus. (ROP) Zaradi velikega povpraševanja konec tedna znova vodeni ogledi po starem prostem pristanišču Glede na velik interes, ki so ga doživeli vodeni ogledi starega pristanišča v soboto 2. in 9. oktobra, se je inštitut za pomorsko-pristaniško kulturo (Istituto di Cultura Marittimo Portuale) odločil za ponovitev pobude, ki nosi naslov Od-primo mestu vrata starega prostega pristanišča. Ponovni vodeni ogledi bodo v soboto, 13. novembra, in sicer v treh izmenah: ob 9.00, ob 10.30 in ob 12.00. Organizirani so v sodelovanju s tržaško fakulteto za arhitekturo in s tržaškim javnim prevoznim podjetjem Trieste Trasporti. Vsak ogled traja približno uro in je brezplačen. Udeleži se ga lahko največ 40 udeležencev, kolikor jih sprejme avtobus, ki bo odpeljal s Trga Liberta' (nasproti postajališča mestnega avtobusa št. 20). Kot pri oktobrskih ogledih bo treba udeležbo rezervirati do četrtka na sedežu inštituta, in sicer na tel. 040 6732585 (od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 12.00). Za pridobitev pooblastila za vstop v prosto pristanišče je treba ob rezervaciji navesti naslednje podatke: ime, priimek in številko osebnega dokumenta. Od lani vodi zbor Sebastijan Vrhovnik kroma smrtni Bach-Immortal Bach je zazvenel z brezhibno intonacijo in takoj razodel nivo zbora, ki ga je ustanovil etnomu-zikolog France Marolt l.1926; delovanje je prekinila 2.svetovna vojna, po osvoboditvi pa je univerzitetni ansambel na novo zaživel in si začel zadajati visoke cilje. Za kvalitetno rast so si prizadevali že številni zborovodje, med katerimi tudi tržaški rojak Stojan Kuret, seznam priznanj in nagrad na prestižnih mednarodnih tekmovanjih vztrajno raste ter nalaga pevcem ter zborovodji - od lani Sebastijanu Vrhovniku - veliko odgovornost, vliva pa jim tudi samozavest in študijsko vnemo. Bogastvo renesančne polifonije je zakipelo v skladbi Jacopu-sa Gallusa Vox clamantis in deserto, ki je pokazala tudi sočnost mladih glasov. Prav tako bogato, praznično in slovesno so Tri sakralni napevi Alfreda Schittke-ja razkrivali lepote ruske pravoslavne tradicije ter povsem zasenčili naslednjo skladbo, Brucknerjev Os Justi. Domiselno, ritmično razgibano partituro je skomponiral Šved Thomas Jennefelt Z morja v hribe, od pedočev do terana V okviru Okusov Krasa potekajo tudi turistične pobude in ena od teh bo danes, vremenu navkljub. Zadruga Curiosi di natura prireja namreč v sodelovanju s SDGZ vodeno ekskurzijo po Cesti žajblja, in sicer na temo Z morja v hribe, od pe-dočev do terana. Izlet od Nabreži-ne do Križa, ki je primeren tudi za manj športno pripravljene udeležence, bo trajal od 9.30 do 13. ure, med hojo pa bodo vodiči govorili o zemljepisni legi Krasa, o njegovi geologiji in značilnostih tal, o tem kako tla vplivajo na kmetijstvo in o kraških proizvodih in enogastro-nomiji. Po ekskurziji bodo imeli udeleženci možnost pokušati tipične kraške proizvode v gostinskih lokalih, ki sodelujejo pri Okusih Krasa. Nekateri bodo izletnikom ponudili popust. Zbirališče ob 9.30 na trgu pred na-brežinskim županstvom, informacije na spletni strani www.curiosi-dinatura.it ali na tel. 340 5569374. Pietro Spirito z novo knjigo o svetu pod morjem V mestnem muzeju morja (Ul. Campo Marzio 5)bo jutri ob 18. uri novo srečanje v okviru niza Trst -zgodovina, napisana na vodi. Protagonist večera, ki ga prireja okolj-sko združenje Marevivo s sodelovanjem muzeja morja in tržaškega občinskega odborništva za kulturo in s prispevkom družbe Samer&Co. Shipping, bo novinar in pisatelj Pie-tro Spirito, ki bo z Marinom Voc-cijem govoril o svoji novi knjigi Atentat pod morjem - Popotovanje ob potopljeni meji (zal. Guanda). Tretji Schimdlov ponedeljek Tretje srečanje iz ciklusa Schmid-lov ponedeljek bo jutri ob 17.30 v dvorani Bobi Bazlen v pritličju palače Gopcevich (Rossinijeva ul. 4) posvečeno portretom umetnikov iz fotografskega arhiva mestnega muzeja Karla Schmidla. Fototeko sestavlja več kot 50 tisoč eksponatov, med portretiranci pa so skladatelji, pianisti in violinisti, dirigenti, ko-reografi in baletniki, igralci in pevci. O njih se bosta ob spremljali diapozitivov z naslovom Nasmehnite se pogovarjala Adriana Casertano in Elisa Vecchione. Vstop bo prost do zasedbe razpoložljivih sedežev. ,BOa 4 POTOVALNI URAD — _ -4 Aurora viaggi TRIESTE Od daljnega 1963. vestno skrbimo za vasa potovanja in pocitnice Nudimo vam največ in najboljše, od enodnevnega izleta do večdnevnega potovanja z avtobusom, vlakom ali letalom IZBIRAJTE IZ NAŠE PESTRE PONUDBE Vicenza in Palladio 28.11. Bavarske adventne stojnice 04. - 06.12. Padova in božično naselje Flover 05.12. ZAKLJUČNI IZLET v Čatež 06. - 08.12. Innsbruck, Bočen in Trento 07. - 08.12. Ljubljana z muzejskim vlakom nov datum 08.12. Strasburg, Frieburg, Colmar in Luzern 08. -12.12. Ljubljana in Škof ja loka 19.12. BOŽIČna Bledu 24.-26.12. SILVESTROVANJA PRAGA DUNAJ MUNCHEN BUDIMPEŠTA BEOGRAD in Novi Sad MALI LOŠINJ ZAGREB z Opereto ZADAR in ŠIBENIK Ljubljana, CELJE, Maribor 29.12.-02.01. 30.12.-02.01. 30.12.-02.01. 30.12.-02.01. 30.12.-02.01. 30.12.-03.01. 31.12.-02.01. 31.12.-03.01. 31.12.-01.01. POTOVANJA Z LETALOM Yemen — velika tura 15. - 25.01. Otok Socotra (Yemen) 22.- 29.01. Argentina in Patagonija 22.01. - 03.02. Malezija in Borneo 06. - 20.02. Uzbekistan 17. - 28.03. Myanmar 18. - 29.03. Madrid in Andaluzija 09. - 16.04. Carska pot, križarjenje po Volgi 02. - 12.07. Domovina Kozakov, križarjenje po Dnjepru 16. - 25.07. POTOVALNA AGENCIJA AUR0RA, UL. MIIAN0,20 TRST TEL 040 631300 ;A: 040 365587 E-MAl aurora@auroraviaggi.com URL www.auroraviaggi.com URNIK: ponedeljek - petek 9.00 - 12.30 in 15.30 - 18.30 četrtek no stop 9.00 - 18.30, sobota 9.00 - 12.00 Bivanja v ROGAŠKI SLATINI ali v Termah OLIMIA 24.-29.12. 29.12.-03.01. 03-06.01. Pestra ponudba paketov za individualna jesenska bivanja ter za Božične in Novoletne praznike Zaupajte izkušenosti! / TRST Nedelja, 7. novembra 2010 7 Včeraj dan es EI3 Lekarne o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, NEDELJA, 7. novembra 2010 ENGELBERT Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 8.29 in zatone ob 17.20. Jutri, PONEDELJEK, 8. novembra 2010 BOGOMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,9 stopinje C, zračni tlak 1019 mb pada, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 82-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,5 stopinje C. OKLICI: Vincenzo Rasi in Anna Mon-tella, Andrea-Antonio Tafuro in Anita Balconi, Michele Longo in Arianna Ver-nuccio. am Kino Nedelja, 7. novembra 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1, Boljunec. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (040 764441), Barkovlje -Miramarski drevored 117 (040 410928). Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Oriani 2, Barkovlje - Miramarski drevored 117, Trg Cavana 1. Boljunec (040 228124) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (040 300940). Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. novembra 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Istrska ulica 33 (040 638454), Ul. Bel-poggio 4 (040 306283), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Istrska ulica 33, Ul. Belpoggio 4, Trg Giotti 1, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Fernetiči (040 212733) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Giotti 1 (040 635264). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, AMBASCIATORI - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Maschi contro femmine«. ARISTON - 16.30, 18.45, 21.00 »Potic-he - La bella statuina«. CINECITY - 10.55, 13.00, 15.10, 17.35, 20.00, 22.00 »Due cuori e una pro-vetta«; 11.00, 13.10, 15.20, 17.30, 20.20, 22.10 »Last night«; 20.00, 22.00 »Salt«; 10.45, 13.00, 15.15, 17.35, 20.00, 22.05 »Maschi contro femmine«; 10.50, 13.00, 15.20, 17.35 »Il regno di Ga' Hoole - La leggenda dei guardiani 3D; 10.45, 12.40, 14.30, 16.20 »Winx - Magica avventura 3D«; 19.30, 22.00 »Wall Street - Il denaro non dorme mai«; 22.00 »Paranormal Activity 2«; 10.45, 13.00, 15.10, 17.30, 20.00 »Cattivissimo me 3D«; 18.15 »Step-Up 3D«; 10.45, 12.55, 15.10, 17.30, 20.00, 22.05 »Benvenuti al Sud«. FELLINI - 15.00, 16.30, 20.10 »L'illu-sionista«; 18.00, 21.40 »Wall Street -Il denaro non dorme mai«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ben-venuti al Sud«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Uomini di Dio«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.20, 18.10, 20.00, 22.00 »Una vita tranquilla«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 16.10, 18.15, 20.30 »Gremo mi po svoje«; 20.20, 22.15 »Žaga VII - 3D«; 14.20, 16.20, 18.20 »Jaz, baraba«; 15.00, 17.00, 19.00 »Piran/Pirano«; 21.00 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 11.30, 16.35 »Jaz, baraba - 3D sinhro«; 12.10, 16.20, 19.00, 21.20 »Rezervna policista«; 12.00, 16.40, 18.50, 21.00 »Žaga VII - 3D«; 13.00, 16.10, 18.40, 21.10 »Socialno omrežje«; 19.25, 21.25 »Hudič«; 12.30, 15.50, 18.20, 20.40 »Zamenjava«; 12.50, 15.00, 17.10, 19.20, 21.30 »Gremo mi po svoje«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 14.30, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »L'immor-tale«; Dvorana 2: 11.00, 14.30, 16.30 »Winx Club - Magica avventura«; 18.15, 20.15, 22.15 »Due cuori e una capanna«; Dvorana 3: 11.00, 14.30, 16.00 »Il regno di Ga' Hoole - La leg-genda dei guardiani«; 17.30, 19.05, 20.45, 22.30 »Last night«; Dvorana 4: 11.00, 14.30, 16.00, 17.30, 20.40 »Cattivissimo me«; 19.15, 22.15 »A cena con un cretino«;. SUPER - 16.30, 18.20 »Animal kingdom«; 20.20 »Salt«; 22.10 »Incep-tion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.30, 17.30, 20.00, 22.10 »Maschi contro femmine«; Dvorana 2: 16.45, 18.30 »Cattivissimo me 3D«; 20.20, 22.15 »Salt«; Dvorana 3: 15.00, 16.40 »Winx Club - Magica avventura«; 18.15, 20.15, 22.15 »Benvenuti al Sud«; Dvorana 4: 18.15, 20.20, 22.20 »L'immor-tale«; 16.30 »Il regno di Ga' Hoole -La leggenda dei guardiani«; Dvorana 5: 15.45, 17.40, 20.00, 22.00 »Potiche - La bella statuina«. H Šolske vesti LICEJ F. PREŠERNA obvešča vse starše, da bodo volitve za obnovo zavodskega sveta potekale danes, 7. no- PAROVEL &AfAY 1010 — "KRAŠKI OVČARJI" Sobota, 13. novembra od 20. ure dalje - VSTOP PROST Med koncertom ženske glasujejo in kronajo novega Bakusa 2010! Cel večer na voljo Kraška malica in seveda novo vino! »i* KLET PAROVEL Boljunec 624 parovelevents.com '\0 At* Slovenski klub ¡n Pontes-Mostovi s pokroviteljstvom Hiše književnosti v Trstu vabita v torek, 9. novembra 2010 na predstavitev zbornika CULTURA SERBA A TRIESTE Sodelujejo urednica zbornika MARIJA MITROVIČ, SERGIA ADAHIO in GABRIEUA NIUSETT1 Predstavitev bo potekala v Narodnem domu - Ulica Filzi 14 s pričetkom ob 18.30 vembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8. do 13.30 v šolskih prostorih. Vabimo k številni udeležbi. RAVNATELJSTVO DIZ J. STEFANA obvešča, da bodo volitve za obnovo celotnega zavodnega sveta danes, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8.00 do 13.30 na sedežu šole, Vrdelska cesta 13/2. Starše vabimo k polnoštevilni udeležbi. RAVNATELJSTVO DTZ ŽIGE ZIOSA obvešča starše, da bodo volitve za obnovo zavodnega sveta danes, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8.00 do 13.30 na sedežu v Ul. E. Weiss 15. Starše vabimo, da se volitev polnoštevilno udeležijo. RAVNATELJSTVO Pedagoškega in družboslovnega liceja A.M. Slomška obvešča starše, da bodo volitve za obnovo Zavodnega sveta potekale danes, 7. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 8. novembra, od 8. do 13. ure. Starše vabimo, da se volitev pol-noštevilno udeležijo. Čestitke Dnevi hitro minejo, drug za drugim se vrstijo in prišel je dan, ko naš PETER praznuje jutri svoj rojstni dan. Vse najboljše mu želijo nonota iz Ricmanj in teta Martina z družino. Kristjan in Marko pa mu pošiljata koš poljubčkov. S Izleti KRUT vabi na izlet 11. in 12. decembra v Rimini in San Marino z vodenim ogledom razstave »Pariz, čudovita leta«, razstave »Monet Cezanne Renoir in druge zgodbe slikarstva v Franciji« in tradicionalnega božičnega sejma. Na razpolago še nekaj dodatnih mest! Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SPDT prireja v nedeljo, 14. novembra, že tradicionalno Martinovanje. Zbirališče bo ob 9.30 v Gročani. Triurnemu izletu na Veliko Gradišče bo sle- Loterij a 6. novembra 2010 Bari 7 87 3 57 22 Cagliari 77 59 50 82 17 Firence 67 53 72 24 15 Genova 89 76 35 85 6 Milan 69 60 9 89 59 Neapelj 33 86 24 6 70 Palermo 56 25 65 87 18 Rim 46 30 84 77 89 Turin 68 69 50 62 75 Benetke 17 2 12 58 9 Nazionale 14 59 61 51 48 St. 133 13 35 41 44 59 79 jolly 74 Nagradni sklad 5.484.354,65 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 47.322.330,40 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 21 dobitnikov s 5 točkami 39.173,97 € 1.965 dobitnikov s 4 točkami 418,65 € 79.137 dobitnikov s 3 točkami 20,79 € Superstar 84 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 11 dobitnikov s 4 točkami 41.865,00 € 373 dobitnikov s 3 točkami 2.079,00 € 6.018 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 39.572 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 93.618 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € ö Združenje slovenskih športnih društev v Italiji vljudne vabi na proslavo Qb praznovanju 40-letnice ustanovitve, ki jo t»«« obeliiili i tuliumim programom in piccfitavitvijo kfltige 107 naših azzurrov - nostri Azzurrt v petek, M. npuembri 2010 ob 20. uri v Sportnen centru Zarja v ftaiovici ANPI - VZPI Predavanja o književnosti in NOB Vabimo vas na predavanje, ki ga bo imel prof. Matjaž Kmecl z Univerze v Ljubljani z naslovom Karel Destovnik Kajuh (1922 1944) Pesnik slovenskega narodnoosvobodilnega odpora V četrtek, 11. novembra 2010, ob 16.30 v dvorani Tessitori, Trg Oberdan 5 (s simultanim prevajanjem v Italijanščino) V sodelovanju z Deželno svetovalsko skupino Mavrične levice dila družabnost. Prijave sprejema Li-vio na tel. št. 040-220155 do ponedeljka, 8. novembra. PLANINSKA ODSEKA SK Devin in ŠZ Sloga, prirejata v nedeljo, 14. novembra, tradicionalno Martinovanje oz. avtobusni izlet v Gonjače (Goriška Brda). Program: odhod avtobusa iz Bazovice ob 10.00, ob 10.30 iz Nabrežinskega trga, vožnja do koče na Sabotinu, sprehod in ogled strelskih jarkov ter raznih rovov iz 1. svetovne vojne, sledi večerja (Gonjače). Vpis najkasneje do 12. novembra na tel. 040-200782 (Frančko) ali 040226283 (Viktor). KRD DOM BRIŠČIKI organizira 21. novembra martinovanje v hrvaško Istro. Za rezervacije lahko pokličete tel. št.: 040-327053 (Alenka). ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda organizira silvestr-sko družinsko zimovanje »Snežnika« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 31. decembra do 2. januarja. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Za dodatne informacije in prijave do 8. decembra na 040- 567751 ali 320-2717508 (Tanja), ali po e-mail-u: zscirilmetod@gmail.com SK DEVIN prireja tedensko zimova-nje za Novoletne praznike od 26. decembra do 2. januarja na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 3481334086 (Erika). HI Osmice V KRIŽU sta odprla osmico Erika in Martin. Toplo vabljeni! Tel. 040220605. DRUŽINA CORETTI je v Lonjerju odprla osmico. Toplo vabljeni! Tel. 3401161040. IVAN PERNARČIČ ima v Vižovljah odprto osmico. Tel. št. 040 - 291498. MARIO PAHOR je odprl osmico v Jam-ljah, Župančičeva št. 8. Tel. št.: 0481419956. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprl Renzo Tavčar, Repen št. 42. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni. Tel. 040-2907049. PRI JADRANU V RICMANJIH je odprta osmica. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-820223. V KLETI PAROVEL v Boljuncu je odprta jesenska osmica. Tel. št.: 3467590953. V SOŠČEVI HIŠI NA PROSEKU je ob priliki Sv. Martina odprta osmica Godbenega društva Prosek. Vabljeni. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Osnovni abonma Nova produkcija SSG -v veliki dvorani Ronald Schimmelpfenning (slovenska praizvedba) režija: Janusz Kiča Premiera in v petek, 12. ob 20.30 v soboto, 13. ob 20.30 v nedeljo, 14. ob 16.00 v četrtek, 25. ob 19.30 - red K (z v petek, 26. ob 20.30 v soboto, 27. ob 20.30 ponovitve novembra - red A . novembra - red B . novembra - red C , novembra varstvom otrok) novembra -red F . novembra -red T Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi. Abonmajska kampanja 2010-2011 VPISOVANJE PROSTIH ABONMAJEV JE MOŽNO DO SOBOTE, 27. NOVEMBRA. POHITITE! Vpisovanje prostih abonmajev in nakup vstopnic v predprodaji pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka 800214302 Telefon 0039 040 362 542 Info: www.teaterssg.it B Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VE-TS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Katinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Carnaro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. B Nedelja, 7. novembra 2010 TRST / □ Obvest Sla ZSKD sporoča obiskovalcem, da je tržaški urad spet na razpolago po našem urniku. SKLAD SERGIJ TONČIČ razpisuje natečaj za dodelitev štipendij in podpor za študente za akademsko leto 2010-11. Razpis je objavljen na spletni strani sklada: www.skladton-cic.org. Za dodatne informacije pišite na info@skladtoncic.org. KRUT obvešča, da je še nekaj razpoložljivih mest za tečaj psihomotorike ob petkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinsko vadbo, ki se odvijal ob torkih in četrtkih popoldne. Dodatne informacije in vpisovanje na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040360072. KD PRIMAVERA - POMLAD vabi na celodnevni seminar »Bachovi cvetovi kot pomoč pri oskrbi starejših ljudi«, ki bo danes, 7. novembra, od 9.30 do 18.30 v prostorih SKD Igo Gruden v Nabrežini št. 89. Seminar bo vodila dr. Marta Marini, priznana psiho-pedagoginja iz Firenc. Za podrobnejše informacije pokličete na tel. št. 347-4437922. KMEČKA ZVEZA vabi na »Martino-vanje 2010« na Proseku: danes, 7. novembra, ob 14.30 »Tovorna Furenga«. V slučaju slabega vremena Furenga odpade. Ob 17.00 v Kulturnem domu na Proseku: »Krst mladega vina«; v ponedeljek, 8. novembra, ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku srečanje na temo »Preureditev tržaškega Brega«, posegel bo med drugimi En-zo Lorenzon; v četrtek, 11. novembra, Kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu »Kržada«. Trinajst kmetij bo ponujalo tipične kmetijske pridelke. Toplo vabljeni! KRUT obvešča, da bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 16. uri srečanje Bralnega krožka. Vabljeni tudi novi ljubitelji knjige. Informacije na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8/B, tel. št. 040360072. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vas vabi na pravljično uro in likovni kotiček: »Piko dinozaver« Leopolda Suhodolčana. Pravljica je primerna za otroke iz vrtca in 1. razreda osnovne šole. Vabljeni v torek, 9. novembra, ob 16.30, v društvene prostore na stadion 1. Maj. SLOVENSKI KLUB v sodelovanju s srbskim kulturnim krožkom Pontes-Mostovi vabi na predstavitev zbornika Cultura serba a Trieste, ki ga je uredila prof. Marija Mitrovic. O delu bodo spregovorile avtorica ter profesorici Sergia Adamo in Ga-briella Musetti. Pobuda bo potekala v torek, 9. novembra, v Narodnem domu, Ulica Filzi 14, s pričetkom ob 18.30. Vabljeni! TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 9. novembra, ob 20.45 na sedežu na Padričah redna pevska vaja. 40-LETNIKI bomo skupaj praznovali in se srečali v petek, 19. novembra, ob 20.30. Kdor si želi družabnosti naj potrdi svojo prisotnost do srede, 10. no- V SSG-1U ABONMAJSKE PREDSTAVE Roland Schimmelpfenning Zlati zmaj (slovenska praizvedba) režija: Janusz Kiča OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče Trst- nova produkcija (v veliki dvorani SSGJ v petek, 12. novembra ob 20.30-red A v soboto, 13. novembra ob 20.30 - red B v nedeljo, 14. novembra ob 16.00-red C v četrtek, 25. novembra ob 19.30-red K (z varstvom otrok) v petek, 26. novembra ob 20.30-red F v soboto, 27. novembra ob 20.30-red T Vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi! PROGRAM DRAMSKI RAZBURLJIVI Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana Ernst Lubitsch v torek 16 novembra ob 20 30 K® s®m mrtev „ Vei,kl dvorani SSG režija: Diego De Brea PROGRAM RESNA GLASBA-V SODELOVANJU Z GLASBENO MATICO Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent En Shao solist Štefan Milenkovič na sporedu glasba Johannesa Brahmsa v soboto, 20. novembra ob 20.30 v Veliki dvorani SSG ABONMA Z A OTROKE IN MLADINO SLG Celje A.T.Linhart Županova Micka režija: Luka Martin Škof v ponedeljek, 22. novembra ob 14.30 v Veliki dvorani SSG (za višje šole) Studio Art C.Collodi / P.Pivetti Ostržek režija: Sergej Verč v ponedeljek, 29. in v torek, 30. novembra ob 9.00 in ob 11.00 (za osnovne šole) Vse abonmajske predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi! SSG NA GOSTOVANJU Peter Quilter Duetl režija: Matjaž Latin v ponedeljek, 22. in v torek, 23. novembra ob 19.00 v Grajski dvorani v Murski soboti Oton Župančič Ciciban režija: Primož Bebler v sredo, 17. novembra ob 9.00 in ob 10.30 in v četrtek, 18. novembra ob 9.00,10.30 in ob 17.00 v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem Mestu Marko Kravos Bine Brvinc režija: Marko Sosič od 15. novembra v otroških vrtcih na Tržaškem OSNOVNI ABONMA Slovensko stalno gledališče Trst- nova produkcija Roland Schimmelpfenning Zlati zmai v Petek> 19- novembra ob 20.30 r* v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici režija: Janusz Kiča SSG v sodelovanju z občino Milje in občino Koper Tatjana Roje Moj tržaški naslov v sredo-24-novembra ob 20-30 (recital iz opusa Borisa Pahorja) režija: Giorgio Pressburger v gledališču Verdi v Miljah Župnija sv. Janeza Krstnika Devin, Štivan, Medja vas in Moški zbor Fantje izpod Grmade vabita na gledališko predstavo o bi. A.M. Slomšku BESEDA DA BESEDO * danes, 7. novembra 2010, ob 17.00 V župnijski cerkvi v Štivanu bodo nastopili župnik v Bilčovsu na Koroškem g. Janko Krištof, organist Andrej Feinig in pevska skupina Mozaik. y |jr fi ^l I f h i vabina predstavitev ZVEZA Nedelja, 7.11.2010 11 na PROSEKU ob 14.30 ■ „MARTINOVA FURENGA", Tovorni voz s konjsko vprego za prevoz vina, ki je znan pod imenom »furenga«, bo spremljala skupina narodnih noš in Godba na pihala Sv. Anton iz Kopra, Kraljica terana 2010, zbora MPZ Vasilij Mirk ter OŠ A. Černigoj. Sodelujejo: Rajonski svet za Zahodni Kras, Mladinski Krožek Prosek Kontovel, Furmana: Stojan Skok in Mirko Višnjevec, Godbeno društvo Prosek, MPZ Vasilij Mirk, Društvena Gostilna Prosek, Gostilna Al Cavallino - Pri Konjičku, Gostilna Dolenc, Osmici Godbenega Društva in NK Primorje. Povezoval bo: Omar Marucelli. V primeru slabega vremena furenga odpade. ob 17.00 - Kulturni dom na Proseku - KRST MLADEGA VINA. Koncert Godbe na pihala Sv. Anton iz Kopra. Sodelujejo: Kraljica terana 2010 Martina Marc, Kraljica terana 2009 Neža Milic, združenje Slovenskega reda Vitezov Vina Slovenije, Mladinski Krožek Prosek Kontovel Dobrodošli na obuditveni predstavitvi teh lepih običajev naših prednikov. vembra, v popoldanskih urah na tel. št. 347-1079983 (Katja) ali 3381032624 (Elena). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabre-žina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure. V petek, 10. novembra: Tiskati-natisniti, Ročne spretnosti; v sredo, 12. novembra: Pravljice pri malici, Tovarna barv. Info: 040-299099. OTROŠKE URICE v Narodni in študijski knjižnici: »Slovenske ljudske pravljice«, pripoveduje Alenka Hrovatin. Spored: sreda, 10. novembra, ob 17. uri, Bela ka-čica s kronico; sreda, 1. decembra, ob 17. uri, praznična pravljica. Vabljeni otroci od 3. do 7. leta starosti. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 347-5292058. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV priredi v četrtek, 11. novembra, ob 17. uri v dvorani Baroncini Zavarovalnice Generali, v Ul. Trento 8, predavanje na temo Sladkorna bolezen in alkohol. Po uvodnih besedah predsednika Marina Voccija bosta predavala revmatologinja tržaške bolnišnice dr. Isabella Turchetto in specialistični diabetolog dr. Riccardo Can-dico. Vabljeni so vsi! ZADRUGA KD PROSEK-KONTOVEL prireja v četrtek, 11. novembra, sejem rabljenih predmetov na Balancu za kulturnim domom Prosek-Kontovel. Prijave na tel. št.347-9851007 ali 347-8579872. 80-LETNIKI OPČIN BANOV IN FER-LUGOV bomo praznovali našo obletnico v soboto, 13. novembra. Dobimo se ob 12. uri v Prosvetnem domu na Opčinah za polaganje vencev padlim, sledila bo družabnost v znani slovenski gostilni. Za informacije Paolo 333-2130947. OSNOVNI TEČAJ SAMOOBRAMBE prireja Šhinkai Karate Klub vsak petek od 20. do 21. ure v zgoniški telovadnici. Info: 347-4033343. PO SLOVENSKIH PRAVLJIČNIH POTEH - ŠC Melanie Klein prireja brezplačna srečanja za otroke od 5. do 8. leta. Pravljičarka Martina Šolc bo otrokom podala pravljice iz slovenske in svetovne knjižne zakladnice, sodelavke ŠC Melanie Klein pa bodo po pravljici poskrbele za jezikovne in ustvarjalne delavnice. Srečanja bodo potekala 13. in 27. novembra, od 15.00 do 16.30 v društvenih prostorih, v Ul. Cicerone 8. www.melanieklein.org, info@mela-nieklein.org, tel. 328-4559414. PILATES - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se v telovadnici nižje srednje šole S. Gregorčič v Dolini vrši tečaj Pilatesa, Pilates body tehnike in telovadbe ob torkih od 19. do 21. ure, ob petkih pa od 18. do 20. ure. SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Na-brežina Postaja, do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.00, od ponedeljka do petka od 16.00 do 19.00. AŠZ POMLAD vabi člane na izredni občni zbor, ki bo v Bazovici v športnem centru v ponedeljek, 15. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. OBČINA DOLINA sporoča, da bodo do 15. novembra potekala vpisovanja za sodelovanje na Božičnem sejmu 2010, ki se bo letos odvijal od 3. do 8. decembra na parkirišču Kulturnega večnamenskega centra v Boljuncu. Prijavnice in pravilnik dobite na spletni strani občine Dolina in v uradu za Trgovino ob torkih, sredah in četrtkih od 9. do 12. ure. Za info pokličite tel. 040/8329239. DELAVNICI ZA STARŠE - Sklad Mitja Čuk prireja delavnice za starše v torek, 16. novembra, (Družina z adolescenti) na sedežu sklada, Proseška ul. 131, Opčine od 17.30 do 19.00. Delavnico bodo vodile psihologinje dr. Antonella Celea, dr. Valentina Fer-luga, dr. Jana Pečar in dr. Roberta Sul-čič. Obisk delavnic je brezplačen. Informacije in prijave pri Skladu Mitja Čuk tel. 040-212289 ali na star-si@skladmc.org. Sočasno bosta delovali dve delavnici: v slovenščini in v italijanščini. Toplo vabljeni vsi starši, ki si želijo soočanja in izmenjavo izkušenj med starši in izvedenkami. KINERGETIX - SKD IGO GRUDEN vabi na predstavitvi gibalne terapije, ki bosta potekali v društvenih prostorih v torek, 16. novembra, ob 17.00 in v petek, 19. novembra, ob 20.00. Urnik redne vadbe je naslednji: torek ob 20.00, četrtek pa ob 17.00. Gibalno terapijo vodi mag. David Labuschange, oče metode iz Avstralije, mag. Liza Koželj in prof. Mateja Šajna. Informacije tel.:00386 4030578 (Mateja). O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina prireja degustacijski večer, ki bo posvečen vinom iz južne Italije. Srečanje bo v torek, 16. novembra, ob 20. uri v restavraciji Filoxenia, ul. Mazzini, št.3. Vabljeni vsi člani in prijatelji! Informacije in prijave na spletni strani www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 340-6294863 (Elio). DRUŠTVO TIGR - TRŽAŠKA OBMOČNA ENOTA IN DRUŠTVO EDINOST prirejata tečaj, ki ga bo vodil prof. Samo Pahor »Kako nastopati pred oblastmi, ko govorimo slovensko«, na sedežu SKD Barkovlje (Ul. Bonafata 6), 17. in 24. novembra, ob 20.15. Prijave na tel. št. 040 - 274995 ali 347 - 5469662 (Ivica). 20-LETNICO MATURE praznujemo skupaj v petek, 19. novembra. Informacije na tel. št. 040-2209058 ali 3407908707 (Liliana). OSREDNJA KNJIŽNICA SREČKA VIL-HARJA KOPER vljudno vabi na predavanje prof. defektologije Ksenije Funa iz Centra za korekcijo sluha in govora Portorož »Skrivnostno življenje otrok z disleksijo«, ki bo v petek, 19. novembra, ob 18. uri v prostorih Odd. za mlade bralce v Verdijevi ulici 2. Predavanje je namenjeno staršem otrok z disleksijo. Spoznali boste s kakšnimi izzivi in čustvi se otrok sooča vsak dan tako, da boste lahko otroku v večjo oporo bodisi doma, kot v svetu okoli njega. ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE vabi predstavnike amaterskih dramskih skupin na sestanek, na katerem bomo predstavili 9. izvedbo Zamejskega Festivala Amaterskih dramskih skupin, v ponedeljek 22. novembra, ob 20. uri v društvenem sedežu na trgu v Mavhinjah. Za informacije pišite na e-mail naslov cerovljemavhi-nje@libero.it. Vljudno vabljeni. 50- LETNIKI! Obveščamo vas, da v soboto, 27. novembra, organiziramo zaključno večerjo v restavraciji Emonec v Kopru. Prevoz z avtobusom, prijave do najkasneje 24. novembra na tel. št.: Marinka 349-4133919 ali Nives 040-226517. Vabljeni. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča družinam učencev s stalnim bivališčem v občini, ki v š.l. 2010/2011 obiskujejo nižje srednje šole oz. prva dva razreda višjih srednjih šol, in katerih ekonomske razmere ne prese- gajo 10.632,94 evrov, da lahko prosijo za dodelitev finančnih prispevkov za nakup učbenikov v smislu 28. člena, 1. odstavek, črka a) D.Z. 10/88. Rok za predložitev prošenj zapade 26. novembra. Info: Urad za šolstvo Občine Devin Nabrežina, Nabrežina 102 (tel. 040-2017371). SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »SERGIJ TONČIČ« zbira vloge za štipendije in podpore za akademsko leto 2010/2011 do 26. novembra. Razpisni pogoji na spletni strani www.skladtoncic.org. 45-LETNIKI IZ BREGA se dobimo v soboto, 27. novembra pri Mariotu v Dragi. Rezervacije sprejemajo: Magdi (349-1298707), Silva (3388867903), Elena (339-5953205) in Nadja (347-5056289). Pokliči čimprej! KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra. Informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) na SKGZ v Trstu, ulica San Francesco 20, tel. št. 040-368094 od 9. do 12.ure. TELOVADBA ZA RAZGIBAVANJE - Skupina 35-55 pri SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da nov tečaj telovadbe za razgibavanje in zdravo hrbtenico za gospe v zrelih letih poteka ob ponedeljkih in sredah, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča F. Prešeren v Boljuncu. Pridite na vadbo, da se boste v družbi lepo imele in naredile kaj zase. Vabljene. S Poslovni oglasi VINO KVALITETNO belo in rdeče, več sort prodam. Tel. 33-91-99-7101 IZKUŠENEGA KNJIGOVODJO (M/Ž) zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it KLJUČAVNIČARJA/STRUGAR-JA/REZARJA (M/Ž) z izkušnjo tehničnih načrtov zaposli obrtno podjetje v Trstu. Življenjepis poslati na: osebje@libero.it NUDIMO GRADBENO-OBRTNI-ŠKA, PLESKARSKA DELA IN KNAUF. Dolgoletna tradicija in garancija. Janmont d.o.o. 00386(0)5-7686240, 00386(0)-41617838. SLAŠČIČARNA SAINT HONORÉ zaposli diplomirano uradnico/ka-prodajalko/ca s prakso dela v uradu, urnik: sreda-sobota 9.0013.00 15.30-19.00, nedelja 8.3013.30 in diplomiranega slašči-čarja/ko-kuharja/co za delo v laboratoriju. Pisati na: sainthonoretrieste@yahoo.it Turistične kmetije RESTAVRACIJA KRIŽMAN V REPNU prireja v soboto, 27. novembra, narodnozabavno večerjo in ples z ansamblom MODRIJANI. Rezervacije: tel.040-327115 Vstopnice pri blagajni SSG vsak delavnik od 10. do 15. ure in uro in pol pred pričetkom predstave. Tel. št.800214302 ali 040 362542 Info: www.teatersso.it / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. novembra 2010 9 Združenje cerkvenih pevskih zborov — Gorica Zveza cerkvenih pevskih zborov — Trst Kulturni center Lojze Bratuž Slovenski center za glasbeno vzgojo Emil Komel Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo na predstavitev knjige in zgoščenke Stanko Jericijo (1928 - 2007) Jutri, 8. novembra ob 20.30 Peterlinova dvorana Ulica Donizetti 3 - Trst Sodelujejo: Prof. Lojzka Bratuž • predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov - Gorica Dr. David Bandelj • Fakulteta za humanlstlko Univerze v Novi Gorici Mag. prof. Ivan Florjane • Univerza Ljubljana /Akademija za glasbo Mešani cerkveni pevski zbor Sv. Jernej, Opčine • Zborovodja Janko Ban Solisti • Alessandra Schettino, Matejka Bukavec, Nada Carll, Martina Feri, Marjan Škerlavaj In Marjan Štrajn Pianistki • Neva Klanjšček in Martina Feri E Mali oglasi COMBI IVECO letnik 2002, v odličnem stanju, za 8.500 evrov prodam. Tel. št.: 335-5387249. DOMAČI KIS iz belega vina prodam. Tel. št. 040-228898. KUPIM aks za nože za motokultiva-tor casorzo vigneto. Tel. št. 3282833607. NA PROSEKU oddajamo v najem opremljeno stanovanje (spalnica, dnevna soba, kuhinja z balkonom in parkirišče). Tel. 333-1129574. NINTENDO Wii sports pak, limited edition, originalno pakiran, nikoli rabljen, prodam za 150,00 evrov. Vključena dodatna garancija 4 leta. Tel. 392-5769896 NUDIM pomoč na vrtu, na kmetiji in pri raznih drugih opravilih. Tel. 040-229335. PODARIM malo sivo mucko. Tel. št. 040-213996. PODARIM psička mešančka majhne rasti, star eno leto, cepljen in z dokumenti. Tel. 349-6578855. PODARIMO zelo simpatičnega mucka. Tel. št.: 040-200865. PRODAJAM koze Tibetanke; tel. 334-7755361. PRODAJAMO HIŠO V DOLINI z vrtom. Te. št.: 040-228390. PRODAM skoraj novo pasjo uto srednje velikosti. Tel. št.: 3393132487. PRODAM telefon nokia N73 za 90,00 evrov. Tel. št. 333-1812855 (v večernih urah). PRODAM OMARO za dnevno sobo, POGREBNO PODJETJE LIPA Ob trenutku žalosti... diskretnost, tradicija, vljudnost in kakovost. Vridemo tudi na dom. OPČINE - Narodna ul. 32 tel. 040.211399 • fax 040.2155392 lipa_opicina@yahoo.it ZELENA ŠTEVILKA 800 833 233 TRŽIČ - Ulica San Polo 83 tel. 0481 411723 • fax 0481 419252 ZELENA ŠTEVILKA 800 860 020 sanpoloo@yahoo.it visoko 2,5 m s prostorom za televizijo. Tel. 333-2631685. PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO: telefonirati ob uri obedov na tel. št.: 040-231592. PRODAM avtomobil mazda 3, 1.6 TD, črne barve, v zelo dobrem stanju. Kličite na tel. št. 328-1570366. PRODAM optimist. Cena: 500,00 evrov. Tel. št. 338-8804155. PRODAM športni aparat (podoben ciclette), odličen za priprave, kot so smuk in tek. Tel. 335-6045771. V SREDIŠČU MESTA, Park Fenice, dajem v najem box. Tel. št.: 3926166694. V TREBČAH prodajamo ravno parcelo, 2.349 kv.m., s kletjo 24 kv.m in skladiščem za orodje, odobren načrt za pokrito drvarnico. Tel. 339-3666700. ZANESLJIVA GOSPA z izkušnjami in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 347-8601614. 0 Prireditve MLADINSKI ODSEK KD KRAŠKI DOM vabi danes, 7. novembra, ob 18. uri v kulturni dom na Colu na ogled dveh predstav: »Dogodivščine v slačilnici« v režiji Patrizie Jurinčič in »Gledališki klub« v režiji Helene Pertot in Patrizie Jurinčič. Nastopili bodo mladi igralci gledališke skupine Slovenskega kulturnega kluba. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER V BAZOVICI (Centro di-dattico naturalistico, tel. 0403773677, 366-6867882) bo kot vsako prvo nedeljo v mesecu odprt tudi danes, 7. novembra. Ogled centra bo možen od 9. do 17. ure. V prostorih poteka razstava keramičnih izdelkov »La'V'oratorio di ce-ramica« iz Milj ter razstava »Fantazije iz lesa« Fabia Boccalija. Vstop prost. Sporoča se še, da bo center nadaljnjo odprt z zimskim urnikom in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK 1. MAJ vabi danes, 7. novembra, ob 17. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na tovariško srečanje ob obletnici oktobrske revolucije, sledi večerja z nabiralno akcijo za dnevnik Liberazione. PREDSTAVITEV KNJIGE in zgoščenke »Stanko Jericijo (1928 -2007)«: ZCPZ - Gorica, ZCPZ -Trst, KC Lojze Bratuž, SCGV Emil Komel, Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev vabijo v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti, 3 v Trstu. MLADINSKI DOM BOLJUNEC prireja večer namenjen aleksandrin-kam. Vili Prinčič nam bo ob besedi in sliki predstavil življenje in delo naših goriških žena. Lepo vabljeni v torek, 9. novembra, ob 20. uri. SKD IGO GRUDEN vabi na otvoritev razstave Karin Lavin »Nebo in zemlja« v torek, 9. novembra, ob 18. uri v Kavarni Gruden v Nabre-žini. Predstavitev Ani Tretjak. DEŽELNI SEDEŽ RAI ZA FJK in Regionalni TV center Koper-Capo-distria vabita na koncert, organiziran v okviru projekta Čezmejne televizije, na katerem bodo nastopili »Etnoploč«, »Dej še'n litro« in »Etno-global-partizani«, v sredo, 10. novembra, ob 20. uri, v Kosovelovem domu v ležani. Vstop prost! SKD TABOR, NOVEMBRA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH V sredo, 10. novembra, ob 20.30, v sodelovanju s krožkom Circolo di cultura istro-veneta »Istria« in Skupino - Gruppo 85 predstavitev knjige »Vrnitev v Las Hurdes F.Jurija«. Z avtorjem se bo pogovarjala Pa-trizia Vascotto. V petek, 12. novembra, ob 20. uri, Martinov večer; sodelujejo MoPZ Tabor Opčine, MoPZ Tabor - Lokve in KD Kraški šopek, ki bo predstavil zgoščenko »Zdej pej boste slišali«. V nedeljo, 14. novembra, ob 18. uri, Openska glasbena srečanja. Nastopa Trio Kotar - Mitev - Ferrini (Jože Kotar - klarinet, Zoran Mitev - fagot, Lu-ca Ferrini - klavir). Vabljeni! VZPI-ANPI vabi na predavanje prof. Matjaža Kmecla z Univerze v Ljubljani o liku Karla Destovnika Ka-juha (1922-1944), pesnika slovenskega narodnoosvobodilnega odpora. V četrtek, 11. novembra, ob 16.30, v dvorani Tessitori, trg Oberdan 5. Poskrbljeno bo za simultano prevajanje v italijanščino. ŽUPNIJA SV. KRIŽ pri Trstu in ZCPZ prirejata »Večer petja, glasbe in pisane besede«, ki ga bodo oblikovali gojenci Glasbene matice: Ivana Milič - flavta, Jan Zobec - fagot in Matjaž Zobec - orgle, ki jih vodi Erika llama Zobec, sopra-nistka Dana Furlani, basist ildo Zerjal ob spremljavi organista Matjaža Zobca. Pisatelj Igor Gerdol predstavlja knjigi »Lunin mrk« in »Janez Pavel II in Trst«. Koncert bo v soboto, 13. novembra, ob 18. uri. SDD JAKA ŠTOKA obvešča, da bo premiera igre »Malomeščanska svatba« v nedeljo, 14. novembra, ob 20. uri. SKD PRIMOREC - Trebče vabi na Večer šansonov in ljudskih pesmi v izvedbi ZVS Cappella Civica pod vodstvom Marca Sofianopula in kitarista Marka Ferija. Koncert bo v Ljudskem domu v Trebčah v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30. SKD BARKOVLJE ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi v nedeljo, 21. novembra, na koncert Zenske vokalne skupine »Cappella civica« iz Trsta. Pri klavirju Corrado Gulin, dirigent Marco Sofianopulo. Začetek ob 17. uri. ZAHVALA Naš ljubljeni Slavko Luxa počiva v domači zemlji. Vsem, ki so ga pospremili na zadnji koncert in mu z glasbo, besedo, spominom ali kakorkoli drugače izkazali svoj poklon, posebej godbi, pevcem, duhovnikoma, organistu, govorniku, se ganjeni zahvaljujemo. Žena Miranda in ostali svojci Prosek, 7. novembra 2010 ZAHVALA Sidonja Jazbec por. Gruden Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste našo drago pospremili na zadnji poti in v tem trenutku z nami sočustvovali. Družina Mavhinje, 7. novembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa + Dorian Reggente Prerano si nas zapustil, dragi DORIAN Za teboj žalujemo žena Eva, hči Sara z mamo, tata Marino in mama Adriana ter ostalo sorodstvo Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Devinščina, 7. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Dragemu Dorjanu zadnji pozdrav teta Rosana, Tatjana in Valnea z družinama Z družino Reggente sočustvujemo družine Kralj, Valetic in Gurbaca Zadnji poljubček stricu Dorianu Mateja, Karin, Nika in Tina Dragi Dorian, ohranila te bova vedno v lepem spominu. Ivo in Jožita Strica Ivo in Adriano z družinama globoko žalujeta za dragim Dorianom Ob mnogo prerani izgubi dragega sina izreka Adriani in svojcem iskreno sožalje SKD Vigred ZAHVALA Bruno Bertolino Ob izgubi našega dragega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v težkih trenutkih. Še posebno se zahvaljujemo župnikom g. Bedenčiču za lep cerkveni obred, g. Pohajaču, g. Miklavcu in g. Jakominu, cerkvenemu pevskemu zboru, nosilcem krste, sveč, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena Vera in svojci Repen, 7. novembra 2010 ZAHVALA V Olga Žerjal vd. Zobec Zahvaljujemo se vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili spomin naše drage. Posebna zahvala naj gre g. župniku Ropretu, cerkvenim pevkam in nosilkam cvetja. Družina Pogrebno podjetje Alabarda t V 96. letu starosti je mirno zaspala naša draga mama, nona in pranona Lucia Sancin vd. Kozina Zalostno vest sporočajo sin Severino s Sonjo, vnuka Breda in Peter ter mali Vasja Od nje se bomo poslovili v sredo, 10. novembra, od 10.30 do 11.30 v cerkvi v Boljuncu. Sledil bo verski obred in pokop na vaškem pokopališču. Boljunec, 7. novembra 2010 Pogrebno podjetje Alabarda Žalovanju se pridružujejo Danevovi Ob nepričakovani izgubi drage mame sva blizu z občutkom Severinu in družini Savina in Bruno Ob smrti drage mame in none Lucije Sancin izrekamo Severinu, Petru in družini iskreno sožalje uslužbenci podjetja Breg Ob izgubi drage mame izrekajo Se-verinu in vsem svojcem iskreno so-žalje Saša z družino in prijatelji iz podjetij Comec in Comec Plast Ob smrti drage mame Lucije izreka Severinu Kozini iskreno sožalje AŠD Breg ZAHVALA Neva Suban vd. Dolgan počiva večno spanje zraven svojega Marjana. Vsem, ki so ji bili ob strani in zlasti zadnje dni tolažilno in sočutno stali ob njeni bolniški postelji, vsemu zdravniškemu in bolničarskemu osebju bolnice v Nabrežini in vsem, ki so počastili njen spomin in jo pospremili na zadnji poti, iskrena, srčna hvala. Sorodniki in vsi prijatelji Trst, Vitovlje, 7. novembra 2010 Iskreno se zahvaljujem dragim Lidiji, Anici in Gracijeli ter vsem znamkam za vso toplino in skrb, ki so namenile moji teti NEVI SUBAN-DOLGAN v času njene bolezni. Marina Bončina ZAHVALA Olga Calzi vd. Stückler Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Svojci Trebče, 7. novembra 2010 Kraško pogrebno podjetje Lipa 1 0 Nedelja, 7. novembra 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Nedokončana pritlična hala poslopja v Ulici Brolo Dograditev osnovne šole, občina išče izvajalca del Goriška občina je razpisala javno dražbo za izbiro podjetja, ki bo uredilo pritlično halo slovenske osnovne šole Oton Župančič. Pristojni uradi so že odposlali vabila različnim gradbenim podjetjem, do dodelitve del pa bo prišlo v nekaj mesecih. Na občini računajo, da se bodo dela lahko začela že junija, ko se bo zaključil pouk, o njihovem poteku pa se bodo po imenovanju izvajalca dogovorili z ravnateljstvom Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici. Tehnični uradi so načrt, ki je bil izdelan po dogovoru z ravnateljstvom Večstopenjske šole s slovenskim učnim jezikom v Gorici, dokončali že konec aprila, nato pa so dokument poslali na računovodstvo, od koder je romal na mizo goriškega občinskega odbora, ki ga je sprejel junija. »V prejšnjih tednih so tehnični uradi razpisali dražbo, pred izbiro podjetja pa bo minilo nekaj časa. Do dokončnega imenovanja bo verjetno prišlo v prvih mesecih prihodnjega leta.« je povedal arhitekt goriške občine Mas-similiano Vittori. Če se bo vse izteklo, kot bi moralo, bodo z deli začeli takoj po koncu pouka, kar bi omogočilo, da bi vsaj del posega izvedli v času, ko v šolski stavbi ni učencev. »O tem se bomo vsekakor pomenili z ravnateljstvom,« je poudaril Vittori. Načrt predvideva predvsem ureditev pritlične hale stavbe v Ulici Brolo, ki ni bila po odprtju šole v pred tridesetimi leti nikoli dokončana. Prostorov, ki merijo čez 310 kv. metrov, doslej šola ni mogla uporabljati. Vzporedno s halo bodo posodobili tudi kletne prostore, kjer je danes arhiv, in že obstoječa stranišča ter prilagodili stavbo varnostnim normam. V načrt so vključili tudi preureditev prostorov bivšega tajništva v prvem nadstropju, ki so jih po ustanovitvi večstopenjske šole in selitvi v stavbo nižje srednje šole Ivan Trinko delno izpraznili. Prvi poseg bosta popravilo podstrešja in utrditev strukture, s katero bodo poslopje prilagodili protipotresnim predpisom. Poskrbeli bodo tudi za odstranitev arhitektonskih pregrad in prilagoditev protipožarnim normam. V kletnih prostorih, ki služijo kot arhiv in skladišče, bo med drugim izboljšano prezračevanje; pritlično halo bo podjetje, ki mu bodo zaupali dela, razdelilo na večji laboratorij, prostorno učilnico in novo stranišče. V projektu je predvidena tudi obnova že obstoječih stranišč v pritličju in v prvem nadstropju, kjer bodo z odstranitvijo nekaterih zidov v bivših prostorih tajništva uredili knjižnico. Poseg bo skupno stal 600.000 evrov (okrog 460.000 evrov je namenjenih za gradbena dela), zaključen pa naj bi bil v približno šestih mesecih. Zanj je občina Gorica najela posojilo. Obresti bo plačala dežela Furlanija-Julijska krajina, obroke pa goriška pokrajina. Le-ta je namreč tudi po zaslugi slovenskih odbornikov Mare Černic in Marka Marinčiča namenila goriški občini del denarja, ki ga bo prejela od FJK in ki ga bo v celoti vložila v urejanje šolskih poslopij. (Ale) Šolska stavba v Ulici Brolo preko trideset let čaka na dograditev DOBERDOB Marmelade, medu in sladic ni več V članek s primerjavo med jedilniki iz vrtcev v goriški občini in Doberdobu so se včeraj - po napačnem posredovanju štandreških staršev, ki so prišli do neažuriranih podatkov - vrinile nekatere jedi, ki jih doberdobskim otrokom ne ponudijo več. Januarja letošnjega leta so namreč v Doberdobu na podlagi navodil dietetičarke zdravstvenega podjetja pripravili nove jedilnike za kosila in tudi za dopoldanske malice, v katerih po novem ni več marmelade, medu in sladic. Otrokom po drugi strani v dopoldanskih urah ponudijo sadje, jogurt, suhe piškote in topli sadni čaj, ki ne sme vsebovati teina. Spričo tega pojasnila je jedilnik iz Doberdoba nekoliko bolj podoben tistemu iz goriške občine, še vedno pa je nekaj razlik. Doberdobski otroci zjutraj ne dobijo za malico kruha in vode, kot se dvakrat na teden dogaja v vrtcih goriške občine, poleg tega pa jim kot rečeno ponudijo tudi topli sadni čaj, ki na Goriškem ni predviden niti za mrzle jesenske in zimske dni. Jedilnikom in še predvsem malicam v vrtcih v goriški občini bo vsekakor posvečeno javno srečanje, ki bo jutri ob 20.30 v štandreški župnijski dvorani. Prireja ga združenje staršev iz štandreškega vrtca in nanj vabi tudi očke in mamice otrok, ki obiskujejo druge vrtce iz goriške občine. GORICA Prevažal nevarne GORICA - Dijaški dom Simon Gregorčič Dobili nove prostore V prvem nadstropju pravljična soba Pika Poka, v drugem nadstropju pa Relaks in dijaški sobi za program Ekstra V kombiju z bolgarsko tablico je 24-letni romunski državljan vozil dotrajane avtomobilske baterije, zato so ga policisti prijavili in nevaren tovor zasegli. Dogodek se je pripetil v noči na sredo; policisti so med poostrenim nadzorom prometa ustavili bolgarski kombi, na katerem sta se v Slovenijo peljala romunska državljana. Med pregledom notranjosti kombija so policisti našli preko tristo starih avtomobilskih baterij. Nekatere so bile tako dotrajane, da je iz njih puščala zelo nevarna kislina. 24-letni voznik je policistom pojasnil, da so bile vse baterije njegova last, vendar pri sebi ni imel potrebne dokumentacije, ki bi to tudi dokazala. Policisti so njegove besede kasneje preverili s preiskavo in ugotovili, da so baterije prihajale iz okolice Milana, mladenič pa ni imel potrebnih dovoljenj za njihov prevoz. Policisti so tako tovor zasegli in ga izročili zbirnemu centru za baterije, ki svoje dejavnosti vodi na podlagi strogih okoljskih predpisov. Kislina iz avtomobilskih baterij je namreč izredno nevarna snov, zato morajo z njo ravnati le specializirana podjetja. Ob zaključku preiskave so Romuna prijavili zaradi nedovoljenega prevoza nevarnih snovi, kombi z bolgarsko registrsko tablico pa so zaplenili skupaj z njegovim tovorom. V slovenskem Dijaškem domu Simon Gregorčič so v petek slovesno odprli prenovljene prostore. Poleg učenja in utrjevanja šolske snovi bodo gojenci osnovne in nižje srednje šole imeli odslej tudi možnost sprostitve, zabave, igre in druženja v prostem času v lepših in funkcionalno opremljenih prostorih. Preureditev prostorov je omogočila finančna delniška družba KB 1909 iz Gorice, ki se je lani, ob 100-letnici ustanovitve, odločila za dodelitev izrednega prispevka Dijaškemu domu. Osebje doma je začelo nove prostore urejati v minulih mesecih in tako s skupnimi močmi prispevalo k še boljšemu izkoriščanju stavbe. Z obnovitvijo so v prvem nadstropju pridobili pravljično sobo, ki so jo vzgojitelji, skupaj z otroki, imenovali Pika Poka, ter še vzgojiteljsko sobo. V drugem nadstropju pa se bodo nižješolci lahko prijetno počutili v družbi sovrstnikov v dnevni sobi Relaks, dijaki programa Ekstra pa bodo imeli možnost sprostitve v dveh sobah. V pritličju je urejena plesna soba, kjer bodo potekale vaje plesne šole Luna. Petkovega odprtja se je udeležil tudi Boris Peric, predsednik družbe KB 1909. Pozdravil je prisotne ter pohvalil dolgoletno in uspešno delo, ki ga izvajajo v Dijaškem domu. Udeležence dogodka je nagovorila ravnateljica Dijaškega doma Kristina Knez, ki je izrazila zadovoljstvo nad novo investicijo in se zahvalila predsedniku KB 1909 za prispevek. »Poleg velike materialne vred- V Dijaškem domu petkov prerez traku nosti ima tudi velik čustveni pomen, saj s tem ta pomemben del naše skupnosti izkazuje veliko zaupanje v to, kar delamo,« je poudarila ravnateljica. Zahvalila se je Slovenski kulturno gospodarski zvezi, ki podpira in spodbuja Dijaški dom, na koncu pa tudi vsem sodelavcem, med temi še posebno Kristjanu Knezu ter vzgojiteljema Ro- bertu Makucu in Danjeli Simčič. Nove pridobitve so se ob odprtju razveselili predvsem otroci, ki so na svojevrsten način z »rap« pesmijo poskrbeli za program slavnostnega dogodka, na katerem so se zbrali tudi starši, sorodniki in prijatelji. Ogled obnovljenih prostorov se je zaključil s prijetnim kramljanjem ob prigrizku in pijači. GORICA 3D filmi prihajajo v travniški Kinemax Filmska doživetja z očali Goriški ljubitelji 3D kina bodo kmalu prišli na svoj račun. V petek, 12. novembra, bo namreč sodobna tehnologija, s katero je družba Transmedia lani že opremila svoj tržiški multipleks, začela delovati tudi v goriškem Kine-maxu. Projiciranju s tehnologijo 2k in 3D, v katero je goriška družba vložila okrog 80.000 evrov, bo namenjena dvorana 2 goriškega kina, v kateri je približno 140 sedežev. Prvi film, ki si ga bo mogoče v goriški kinodvorani ogledati s 3D tehnologijo, je ameriški dokumentarec »Wild Ocean« (Divji ocean), ki sta ga zrežirala Luke Cresswell in Steve McNicholas (avtorja svetovno znane gledališke uspešnice Stomp). Stereoskopsko posnet dokumentarec, ki prikazuje podmorsko življenje, bo gledalce popeljal v temačne morske globine in jim dal možnost, da pobliže spoznajo delfine, kite, morske pse in druge živalske vrste, ki bivajo ob obalah Južne Afrike. »Wild Ocean« bo na ogled enkrat dnevno, vstopnica pa bo znašala 3 evre. Ze 26. novembra pa se bo v dvorani 2 Kine-maxa v Gorici zavrtel »Rapunzel - L'in-treccio della torre«, nova Disneyeva risanka o Motovilki v formatu 3D, nad katero vlada precejšnje pričakovanje. V Ki-nemaxu čakajo nato gledalce še druga 3D-doživetja, in sicer animirana družinska pustolovščina »Megamind« (božič 2010), znanstveno fantastični film »Tron legacy« (januar 2011) in - julija 2011 - zadnja avantura najslavnejšega mladega čarovnika »Harry Potter - I doni della morte« (Harry Potter - Darovi smrti). Ob filmih v formatu 3D bodo lahko v dvorani 2 goriškega Kinemaxa prirejali tudi druge dogodke, kot so konference, ter predvajali koncerte in lirične predstave (na primer iz milanskega gledališča La Scala in Arene v Veroni). »Zelimo si, da bi bilo naše mesto vedno v koraku s časom,« je odločitev o nabavi 3D tehnologije komentiral direktor Kinemaxa Giuseppe Longo in poudaril, da so naprave, s katerimi bodo opremili goriški Kinemax, novejša od tiste, ki jih imajo v tržiškem multipleksu. »Z digitalno in 3D tehnologijo v Gorici je družba Transmedia dosegla cilj, ki si ga je zadala že leta 1996, in sicer visoko kakovost slike. Kinemax je bil tudi med prvimi kinodvoranami v deželi FJK, ki so bile opremljene z ozvočenjem, certi-ficiranim Thx,« pravijo pri Transmedii. V Gorici bo deloval digitalni projektor Christie CP2220, gledalci pa si bodo morali pred ogledom filmov v 3D izposoditi elektronska očala Xpand X101. Očala, ki jih bodo s posebno napravo vsakič razkužili, bo treba vrniti ob izhodu iz dvorane. Ker je število mest v dvorani 2 omejeno, bodo ob priložnosti projekcije filmov v formatu 3D omogočili rezervacijo sedežev. »V dvorani 1 bi bilo na voljo več sedežev, vendar se nam je dvorana 2 zdela primernejša za goriške "razsežnosti",« je povedal Longo. Rezervacije bodo sprejemali na telefonski številki 0481-530263, gledalci pa bodo morali rezervirane sedeže zasesti najmanj 20 minut pred začetkom projekcije. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. novembra 2010 1 1 NOVA GORICA - Po izteku županskega mandata Mirko Brulc »le« še poslanec Še vedno predobro živimo in ne čutimo nuje, da bi stopili skupaj »Oba z Romolijem sva kdaj stisnila zobe, da sva kakšen dogodek"preživela" - Ni nič slabega, da gre Pipistrel gradit v Gorico« Katja Munih Minevajo zadnji dnevi osemletnega županskega mandata. Mirko Brulc doživlja odhod kot razbremenitev, vendar ne v negativnem smislu, bolj kot priložnost, da se posveti stvarem, za katere je doslej manjkalo časa, tako zasebno kot tudi na drugih področjih delovanja. Ostaja namreč poslanec slovenskega parlamenta, tudi na mestni občini bo v tej vlogi še prisoten v tamkajšnji poslanski pisarni. Pogovor, zadnji v županski vlogi, je potekal sproščeno. Novogoriški župan se je zelo odkrito, razbremenjeno, morda še najbolj doslej, razgovoril o pomembnih vprašanjih, ki zadevajo delovanje občine, odnose z Gorico, Hit. Kaj boste počeli sedaj, poleg funkcije poslanca v Državnem zboru? Ta vikend sem prvič po dolgem času prost. Udeležiti se nameravam koncerta Lare Jankovič, pa ne zato, ker bi to moral, temveč zato, ker si jo želim slišati. Ta občutek je prijeten. Ker nisem vajen prostega časa, bom verjetno v začetku imel nekaj težav, toda že okrog hiše me čaka ogromno dela. Ker bom imel več časa, si želim prebrati tudi kakšno dobro knjigo. Boste po izteku mandata v Državnem zboru še politično aktivni? Mogoče bom. S stranko Socialnih demokratov (SD) sem rasel, se razvijal in tudi doživel svoj vrhunec. Zavedam se, da če ne bi bil angažiran in cenjen v tej stranki, ne bi dosegel tega, kar sem. Čutim se odgovornega za to, da bi Socialni demokrati na Goriškem, pa tudi v Sloveniji, živeli pod nekim ugledom, prispevali k temu, da je so-cialdemokracija prisotna pri vseh težavah. Tukaj se bom vsekakor angažiral. Zakaj menite, da sta poslanska in županska funkcija nezdružljivi? To ste navedli kot razlog, da tokrat niste ponovno kandidirali za župana. Razloga sta dva. Prvi je tale: ko kandidiraš za neko funkcijo, jo moraš peljati z vso energijo in znanjem, da iz tega potem nekaj nastane. Tukaj pa gre za dve izjemno zahtevni nalogi in veliko odgovornost. Drugo je to, da je parlament zakonodajalec, tam se ustvarjajo zakoni, ki urejajo življenje vseh državljanov. Vedno sicer ostane, da imaš prioriteto do domačega okolja, vendar, če prihaja pri tem do zlorabe, do razmišljanja, kako boš samo svojemu okolju lahko koristil v parlamentu, potem je ta funkcija za tako osebo zgrešena. Na čem se nameravate kot poslanec angažirati v korist Goriške? Goriška je v marsičem prikrajšana na relaciji Maribor-Celje-Ljubljana-Koper. Tukaj tečejo veliki, tudi zakulisni boji, da se bi ta tok spremenil. Naše območje je prikrajšano, zlasti pri nekaterih večjih projektih. Tretja razvojna os je pravzaprav zaspala. Tu je treba marsikaj spremeniti. V začetku prihodnjega leta bi rad dosegel, da pride vlada v Novo Gorico, na Goriško in da si tukaj z ministrstvi natančno porazdelimo naloge, kako naprej. Vemo, da imamo močno razvito kmetijstvo, ki ima veliko problemov, kot je namakalni sistem Vogršček. Težave so na področju kulture, denimo braniški grad. Problem Goriške je tudi spodobna cesta do Bovca in še marsikaj. Dela ne bo zmanjkalo. Kako bi ocenili vaše delo v minulih dveh mandatih? Morda bo slišati kot samohvala, vendar sem s tema dvema mandatoma in opravljenim delom zadovoljen. Verjetno bi se dalo postoriti še marsikaj, a to ni vedno odvisno od župana. Mislim, da smo živeli v dobrem obdobju, najprej, ker se je okrog nas spletlo neverjetno veliko pomembnih dogodkov, ki so bili, ne le za to okolje, temveč tudi za vso Slovenijo, zelo odmevni: odstranjevanje ograje na meji, vstop v EU, Schengen, prevzem evra, stoletnica bohinjske proge, športna tekmovanja evropskega in svetovnega značaja. Vse to je odmevalo v Evropi in v svetu. Potem je še vrsta investicij na področju družbenih dejavnosti - vrtci, športna dvorana, glasbena šola ... In da smo v miselnosti vseh, ki razvijamo to občino, prišli do tega, da mora univerza ostati v tem prostoru, da dobro deluje tehnološki park, da imamo v proračunu sredstva za razvoj drobnega gospodarstva, obrti . Zadovoljen sem tudi, da smo v zadnjem času pridobili veliko evropskih sredstev za vodovod, kajak center, Sabotin - park miru, laboratorijsko opremo za univerzitetni inkubator . Tretje zadovoljstvo, ki ga izražam, pa je, da smo prišli do točke, ki omogoča uresničitev projektov, ki so pomembni za vso Goriško: to je čistilna naprava v Vrtojbi, center za odlaganje odpadkov v Stari Gori, vo-dooskrba . Česa niste uspeli narediti, pa bi si to želeli? Pogovarjali smo se, da bi na travniku ob sodišču uredili mestni park, pa nisem imel dovolj opore pri tej zamisli. Verjetno so še kakšni objekti, ki bi bili koristni. Žal mi k mladim volivcem, ki so precej nezainte-resirani do lokalne politike. Morda nismo bili pri tem preveč uspešni tudi zato, ker imam jaz svoja leta, morda mislijo, da me zanima druga populacija. Jaz pa mislim, da je treba pri mladih vlagati v njihovo znanje in jim omogočiti kulturno in športno udejstvova-nje in ne vsega zreducirati le na disko klube. Kaj bo s projektom, ki je vaša zamisel, da bi Eda center postal sedež slovenskega dela plinovoda Južni tok? Nekatere korake smo že opravili, pogovor z ruskim veleposlanikom na primer. Prav nam pridejo uspehi Esimita - Gazprom je namreč sponzor te jadrnice. Družbi Gazprom smo v Moskvo tudi pisali, upam, biti na Rezijo, čeprav so o tem med Slovenci različni pogledi. Eni so mnenja, da stvari ne kaže napenjati, temveč raje potrpeti, vendar dogajajo se nekatere zadeve, ki niso v ugled italijanski demokraciji, in bojazen je, da se to še kje ponovi. Moja pozornost do teh problemov bo ostala. Upam, da se bom imel priložnost večkrat udeleževati dogodkov čez mejo in bom s tem dajal tudi moralno podporo našim Slovencem. Mislim pa, da bi naša država - o tem smo se že pogovarjali z ministrstvom za gospodarstvo - morala pomagati, da bodo slovenski gospodarstveniki na oni strani meje dobili večjo težo tudi pri domačih poslih. Vaša dva županska mandata so zaznamovali prelomni dogodki, ki so od- Mirko Brulc v županski pisarni v Novi Gorici; rojen je 2. oktobra 1946 v Lendavi, od leta 2002 dva mandata župan mestne občine Nove Gorica, od leta 2008 pa tudi poslanec v slovenskem Državnem zboru; med poslanskimi vlogami izstopa funkcija podpredsednika Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu fotoi.de. je, da se je toliko let vlekla zadeva okrog kampusa za univerzo, kar pa ni bila naša krivda. Morda še kaj na podeželju, kjer pa nam standard ne dovoljuje, da bi vsaka vas imela objekte, kot jih ima mesto. Kaj menite o svojem nasledniku? Pričakujem, da bo tisto, kar je napovedoval, uspel izpolniti. Da bo načrte, ki smo jih do neke faze že pripravili za realizacijo, uspel tudi izpeljati. Verjamem, da ne bo dovolj časa samo za vesele dogodke, temveč da bo v stanju tudi trdo delati tukaj, v tej pisarni, in da bo obdržal to linijo, ki smo jo držali mi: da bo delal pošteno, ne da bi komurkoli škodoval ali neupravičeno obremenjeval občinski proračun. Zakaj niste več želeli biti član mestnega sveta? Je to vaš dokončni umik iz lokalne politike? Ni higienično, da bi po osmih letih sedel v mestnem svetu. Potem bi se verjetno marsikaj zopet usmerilo na bivšega župana, češ, zakaj nisi naredil tega ti. Ta mestni svet mora začeti z novo energijo ter z novimi pogledi reševati probleme in načrtovati razvoj v lokalni skupnosti. Kako pa komentirate očitno razdrobljenost SD na lokalni ravni, kar se je pokazalo na zadnjih volitvah? SD je močna stranka v tem prostoru. Kar se volitev tiče, pa so svoje naredile t.i. liste. Te so razbile volivce. Strinjam se, da ljudje volijo osebo in ne toliko stranko, vendar bo delo ravno zaradi teh list v nekaterih ozi-rih oteženo. Poskušali smo se preusmeriti »Moja prioriteta so Slovenci v Italiji. Mislim, da bomo morali ponovno, kot že pred letom, v rimski senat in parlament zaradi zmanjševana sredstev za Slovence... Naša država pa bi morala pomagati, da bodo slovenski gospodarstveniki na oni strani meje dobili večjo težo tudi pri domačih poslih.« da bo v kratkem prišel odgovor. Zanimivo je, da imamo podporo pri predsedniku vlade in veleposlaniku, kajti z Rusijo imamo v Novi Gorici dobre odnose. Upam, da bo iz tega nekaj nastalo. Ponudba je zanje zanimiva. Boste tudi v bodoče nadaljevali vezi s Slovenci v Gorici? Zavedam se, da je naša mestna občina ob meji. Iz tega izhaja kar nekaj nalog lokalne skupnosti glede čezmejnega sodelovanja, posebej pri negovanju dobrih odnosov s sosednjo občinsko upravo in pokrajino. Naš adut so ravno Slovenci, ki živijo v Italiji, ki so mi v teh osmih letih neštetokrat priskočili na pomoč z informacijami in željami in me vodili pri delu. Ostajam podpredsednik državnozborske komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in v svetu. Naša prizadevanja so, da bi ta komisija dobila status odbora. S tem se ji poveča moč, vpliv na delo v parlamentu. Tam si bom prizadeval za reševanje obstoječih problemov. Ne gre le za Slovence v Italiji, temveč tudi v Avstriji in na Madžarskem. Moja prioriteta pa so Slovenci v Italiji. Mislim, da bomo morali ponovno, kot že pred letom, v rimski senat in parlament zaradi zmanjševanja sredstev za Slovence v Italiji. Takrat smo sicer dobili obljube, da bo to financiranje rešeno dokončno, ne pa da se bo v vsakem proračunskem letu predsednik vlade, naša komisija ali minister pogovarjal vedno sproti za vsak milijonček, ki po zakonih pravzaprav pripada tem strukturam. Ne smemo poza- mevali v Evropi in po svetu. Sta Gorici znali na dolgi rok izkoristiti ta enkratni čas v svoji zgodovini? Nikakor ne. To je tisto, s čimer nisem zadovoljen. Oboji smo delali enake napake. Evropa je ponujala ogromno, ne le denarja, tudi drugih uslug, ki bi omogočale, da bi izkoristili našo obmejno lego. Takšen vzorec sodelovanja so želeli tržiti po svetu. Vendar mi iz tega nismo znali več kot toliko potegniti. S pomočjo teh velikih dogodkov, ki so k nam pritegnili okoli 570 novinarjev v enem mesecu, bi moral turizem zacveteti, poleg tega še vsa ponudba, ki obstaja na obeh straneh meje. Toda, kje so še vedno težave? Povezovanje na področju turizma nam ne steče. Nismo v stanju narediti spodobnega, skupnega prospekta, ki bi enako promovi-ral obe strani. Verjetno še ni bilo potrebe, ker še vedno predobro živimo in ne čutimo te nuje, da bi stopili skupaj in čim več iztržili. Še vedno ni to en prostor, niti kulturno, niti gospodarsko, čeprav bi lahko bil. Goriška je po odpravi meje izgubila vlogo, zaradi katere je bila posebna. V čem vidite njeno vlogo v prihodnje? Procesi, da nekaj nastane, nekaj let živi, nato pa ugasne, so normalni. Ko se je napovedovalo, da bo meja padla, da bo prost pretok, smo vedeli, da »duty freeji«, špedicije in podobno, ne bodo mogli več živeti. Mislim, da smo brez hudih težav presegli odpovedi teh dejavnosti. Nismo pa dovolj intenzivno iskali nadomestnih načinov, kako luknjo, ki je nastala, zapolniti. Morda je Go- rica veliko izgubila, ker za nas ni več trgovsko zanimiva. Sedaj se naše trgovine polnijo z italijanskimi kupci, vendar ni to tisto, s čimer bi se lahko močno hvalili, češ da je to sedaj nekaj novega. Velike možnosti so tehnološki park, ki že ima člane z one strani meje, in propulzivna podjetja, ki bi lahko sodelovala z enakimi na oni strani. Toda to se nam še ne dogaja, morda se bo to čez čas spremenilo. To, da gre Pipistrel v Italijo, v Gorico, gradit tovarno zato, da bo lahko prodajal v ZDA, ni nič slabega. Tako kot ne, da je novogoriška univerza dobila prostore v Gorici. Eni pa še vedno mislijo, da je to konec sveta. Te povezave prinesejo novo vrednost, pretok ljudi, mišljenje, da ni vse le naše ali vaše, temveč vse skupaj naše, a v pozitivnem smislu. Menite, da, po drugi strani, Ajdovščina prehiteva Novo Gorico? Ajdovščina ima to prednost, da ima ob avtocesti dovolj neplodne zemlje, ki je kmetijsko nezanimiva. Tam nastajajo nekatera podjetja, ki v Novi Gorici, ki je prostorsko zelo omejena, ne morejo dobiti prostora. Velikih industrijskih con mi pač ne bomo gradili, imamo pa zelo pomembna majhna podjetja. Preseči je treba razmišljanje: to se dogaja v Novi Gorici, to v Ajdovščini, to v Šempetru ... Vse, kar se na tem območju, do Postojne, dogaja, je dobro za to okolje. Imate recept za ponoven dvig Hita? Recept je, da ga politika pusti pri miru. Da se prilagodi razmeram na tržišču, da se ta uprava zave, da zlatih časov, kot so bili, dolgo ne bo več, ter da igralniško ponudbo dopolni z ostalo turistično ponudbo, da preide od besed k dejanjem. Govorimo o kongresnem turizmu in podobnem. Hit še danes ni firma, ki bi znala izpeljati velik kongresni dogodek. Žal. Mogoče se bo Hit moral razbremeniti nekaterih investicij po Evropi ali na Balkanu, pa tudi v Sloveniji, ki niso donosne. Ima pa veliko znanja, zdravo jedro. Z manjšimi stroški dela lahko dobro deluje tudi v teh časih. Kaj pomislite, ko danes slišite »Dve Gorici - eno mesto«? V osmih letih se veliko ni spremenilo. Ne krivim le nasprotne strani, tudi sami smo v to vložili premalo energije. Toda živim v prepričanju, da bo do take združitve v eni perspektivi prišlo. Kako komentirate mišljenje nekaterih na goriški strani, da Gorica postaja predmestje Nove Gorice? Ne bi delal takih radikalnih ocen. Gorica je s patino, kot ga ima staro mesto, čisto drugačna od Nove Gorice, ki je bila zgrajena po vojni in je še brez prave duše, pravega centra. Tako zelo se razlikujemo, da lahko kdo reče, da smo mi predmestje Gorice, ker se okrog starega jedra po navadi gradi nekaj novega. Mislim, da smo skupaj za marsikoga lahko zanimivi. Meni je Gorica všeč. Nekateri deli mesta so sedaj zelo lepo sanirani in urejeni. S kakšnim priporočilom bi se poslovili od goriškega župana Ettoreja Ro-molija? Vedno je bil korekten, rekel pa bi, da sva oba kdaj stisnila zobe, da sva kakšen dogodek »preživela«. Vsekakor pa bi lahko bilo kaj več narejenega. Mislim, da je to politik, človek, ki se zna vesti v tem političnem prostoru. Če bi imela več sodelovanja, stikov, tudi neformalnih, ne le uradno, za mizo, bi morda oba drugače gledala na ta skupen prostor. Toda tempo je hud, zadnji dve leti (od prevzema poslanske funkcije, op.n.) sem premalo energije vlagal v to, da bi še kakšno stvar na področju sodelovanja obeh občin spremenili. Ne krivim nikogar, tudi sam prevzemam odgovornost, da stvar ni stekla tako, kot smo mislili. S kakšnimi občutki se poslavljate? Slovo čutim kot veliko razbremenitev. V teh osmih letih sem z ekipo, s katero sem delal v stavbi mestne občine, doživel veliko lepih trenutkov, veliko prave pomoči, da so me peljali po pravi poti, mi prav svetovali. Zato odhajam z zaskrbljenostjo: upam, da bodo obstali na teh delovnih mestih, da ne bo kakšne revolucije. Nismo se sicer zasebno srečevali, vendar smo bili kot ena velika družina. To je dober občutek: z dobrimi sodelavci si lahko uspešen. 12 Nedelja, 7. novembra 2010 GORIŠKI PROSTOR / POKRAJINA - Marko Jarc, Marko Marinčič in Mara Černic o predvolilnih manevrih Razhajanja v Demokratski stranki šibijo levo sredino »Gherghetta si zasluži še en mandat«- Primarne volitve bi morale biti izraz zavezništva, ne le ene stranke Razhajanja v Demokratski stranki (DS) in govorice o internih primarnih volitvah za določitev kandidata, ki se bo potegoval za mesto pokrajinskega predsednika, šibijo celotno levo sredino. S to ugotovitvijo se strinjajo vsi trije Slovenci, ki v prvi osebi sodelujejo pri upravljanju goriške pokrajine, in sicer pokrajinski svetnik Marko Jarc, pokrajinski svetnik in odbornik Marko Marinčič ter pokrajinska odbornica Mara Černic. Po njihovem mnenju pokrajine ne bo lahko ponovno osvojiti, zato pa je še toliko pomembneje, da se leva sredina čim prej poenoti okrog skupnega programa in kandidata. »Znotraj DS ni še prišlo do razprave o pokrajinskih volitvah, zato se mi zdi povsem neprimerna poteza župana iz Fare Alessandra Fabbra, ki se ponuja kot protikandidat Enricu Gherghetti na morebitnih strankinih primarnih volitvah,« pravi Marko Jarc, ki je kot znano vpisan ravno v DS in zato odločno poziva svojega pokrajinskega tajnika Omarja Greca, naj čim prej skliče pokrajinsko skupščino. »Greco mora pokrajinski skupščini poročati o dosedanjih srečanjih, ki jih je imel s krajevnimi predstavniki stranke, z župani in levosredinskimi zavezniki. Šele nato bomo lahko na pokrajinski skupščini razpravljali o primarnih volitvah in sprejeli prave odločitve,« poudarja Jarc, ki je prepričan, da je Enrico Gherghetta dobro vodil pokrajino, zato pa bi si zaslužil še en mandat. »Primarne volitve znotraj DS niso same po sebi hendikep, vendar mora do njih priti po trezni razpravi v stranki,« pravi Jarc. »DS doživlja zelo nevaren razkol, pojavljanje protikandidatov v javnosti pa je zaskrbljujoče, saj to šibi celotno levo sredino,« ugotavlja Marko Marinčič, ki v prvi osebi sledi političnim premikom levosredinskih strank in gibanj. »Povezati želimo vse komponente levice, in sicer ne samo stranke, pač pa tudi gibanja, kot sta v Gorici Forum in v Štarancanu lista Staranzano partecipa, ki je na zadnjih občinskih volitvah prejela 20 odstotkov glasov. Tudi dobršen del doberd-obske uprave se ne prepoznava v DS, sploh pa je tudi župan iz Krmina izraz levičarskih gibanj,« pravi Marinčič in glede razhajanj v DS ugotavlja, da se navadno upravitelja, ki zaključuje prvi mandat, še enkrat kandidira. »Primarne volitve bi morale biti kvečjemu izraz cele levosredinske koalicije, ne pa le njene največje stranke. V DS bi morali sami izbrati svojega kandidata, če z Gherghetto niso več zadovoljni, potem pa bi se njihov kandidat moral pomeriti z ostalimi kandidati iz zavezništva,« pravi Marinčič in razlaga, da si zaenkrat levičarske stranke ne belijo glave s primarnimi volitvami. »Za nas ni tako pomembno, kdo bo predsedniški kandidat; pomembneje je to, da se levica poenoti in sestavi svojo listo, cela levosredinska koalicija pa se predstavi čim bolj kompaktno,« pravi Marinčič in ugotavlja, da bo morala DS v bodoče vzpostaviti bolj demokratično ravnovesje s svojimi zavezniki. »Ne samo s strankami levice, pač pa tudi z Italijo vrednot in Slovensko skupnostjo. Leva sredina temelji na zavezništvu, ne pa na odločitvah ene same stranke,« zaključuje Marinčič. »Interne primarne volitve bi precej oši-bile DS, saj bi do njih prišlo po petih letih levosredinskega upravljanja pokrajine. Drugače bi bilo, če bi morali izbrati povsem novega kandidata, kot se je pred leti zgodilo v Gorici z Vittoriom Brancatijem,« pravi Mara Černic in pojasnjuje, da bi imele primarne volitve drugo valenco, če bi jih izpeljali na koalicijski ravni. »Znotraj koalicije se v petih letih razmerja moči lahko tudi spremenijo,« pravi Černičeva in ugotavlja, da razhajanja v DS niso vezana zgolj na nekdanjo ločitev Marjetica - Levi demokrati, pač pa, da gre za navzkrižna nesoglasja, iz katerih ne pride do sinteze. »V morebitne interne primarne volitve DS se kot Slovenska skupnost ne bomo vtikali, vsekakor pa pozorno sledimo razvoju dogodkov,« pravi Černičeva in pojasnjuje, da za SSk - in tudi za druge koalicijske partnerje - poleg razhajanj v DS predstavlja velik problem tudi še vedno odprto vprašanje števila volilnih okrožij, zaradi česar se bo dvignilo število potrebnih glasov za izvolitev vsakega svetnika. (dr) GORICA - Severna liga Hočejo predsedniškega kandidata na pokrajini ■ • a v» VI v ali pa trziškega župana »Severna liga se je v zadnjih letih na Goriškem zelo okrepila, zato je prišel čas, da se naš kandidat s podporo vse desne sredine poteguje za izvolitev za predsednika pokrajine ali pa za tržiškega župana.« Tako poudarja deželni svetnik Severne lige Federico Razzini, ki je prepričan, da bi desna sredina lahko zmagala tako v Tržiču kot na pokrajinski ravni. Po njegovih besedah razprtije v Demokratski stranki iz zadnjih dni dokazujejo, da Enrico Gherghetta ni priljubljen niti med svojimi somišljeniki, zato pa bi se morala desna sredina čim prej lotiti priprave skupne volilne strategije. Pri tem Razzini kritično ugotavlja, da se tudi Ljudstvo svobode obotavlja, saj nima pravih ljudi. »Pri Severni ligi smo po drugi strani prepričani, da imamo dobre kandidate tako za pokrajino kot za Tržič,« pravi Razzini in razlaga, da sam ne namerava kandidirati, saj sta funkciji župana oz. predsednika pokrajine nezdružljivi z njegovo sedanjo zadolžitvijo deželnega svetnika. Zaradi tega Razzini razlaga, da bi bila zelo dobra kandidata za tržiškega župana psihiater Andrea Fiore in izvedenec iz pomorstva Walter Sepuca. GRADEŽ - »Ospizio marino« Z začasno upravo do ponovnega odprtja Kosic: »Odločitev je v rokah komisarjev« »Prepričani smo, da je začasna uprava edina možnost za čimprejšnje odprtje ustanove Ospizio Marino v Gradežu. Ton-dova deželna uprava se je že pred časom zavzela, da bi do tega prišlo, s strani komisarjev pa dobivamo vsakič drugačne informacije.« Tako je povedal deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, ki se je udeležil včerajšnjega zborovanja v dvorani Hotela Fonzari v Gradežu. Srečanje je bilo zaključek manifestacije, ki jo je organiziral odbor za ponovno odprtje zavoda Barel-lai - Ospizio Marino. Shoda po gradeških ulicah se je udeležilo čez tisoč oseb, med katerimi je bilo veliko prizadetih. Ob Ko-sicu so med zborovanjem spregovorili tudi predsednik deželne konzulte združenj prizadetih oseb Mario Brancati, deželni svetniki Franco Brussa, Gaetano Valenti, Roberto Antonaz in Stefano Pustetto, predsednik goriške pokrajine Enrico Gherg-hetta in komisar občine Gradež Giovanni Blasarin. »Vsi skupaj se moramo boriti, da pride do začasne uprave zavoda, odločitev pa je v rokah komisarjev,« je poudaril deželni odbornik in zagotovil, da je na odbornico Brandijevo že naslovil zahtevo po podaljšanju dopolnilne blagajne 64 delavcem zavoda. GORICA - Zgoščenka in zbornik z opusom Stanka Jericija Glasbeni zaklad Napisal je prek sedemsto del, presenetljiva pa je zlasti jezikovna raznoličnost besedil Sopranistka Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček (levo) in mladinski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko pod taktirko Stefana Ioba (spodaj) fotol.k. Goriški skladatelj Stanko Jericijo, ki je umrl pred tremi leti, je zapustil izjemno obsežen in raznolik glasbeni opus. Pri Združenju cerkvenih pevskih zborov Gorica so v sodelovanju z Zvezo cerkvenih pevskih zborov Trst, Kulturnim centrom Lojze Bratuž, Slovenskim centrom za glasbeno vzgojo Emil Komel in Slovensko prosveto vsa njegova dosegljiva dela zbrali, popisali, digitalizirali in zapisali na zgoščenko v želji, da bi jih tako ponudili v nadaljnje raziskovanje in poustvarjanje. Izbor del je izšel tudi v tiskani izdaji. Celoten projekt so predstavili v petek v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer se je zbralo res veliko ljudi, kar govori o tem, koliko sta spomin na Stanka Jericija in njegova zapuščina upoštevana; v prvi vrsti sta med drugimi uglednimi gosti sedela tudi goriški nadškof Dino De Antoni in Silvester Ga-beršček z ministrstva za kulturo Republike Slovenije. Večer, ki sta ga v slovenščini, italijanščini, furlanščini in nemščini povezovala Jasmin Kovic in Simon Peter Leban, je bil ustrezno oblikovan tako, da je igrala pomembno vlogo prav Jericijeva glasba. Prvi je z dvema pesmicama nastopil otroški zbor Emil Komel pod vodstvom Damjane Čevdek Jug, nato Mladinski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko, ki ga vodi Stefano Iob, sicer profesor na omenjeni šoli, nekaj samospevov je zapela so-pranistka Alessandra Schettino ob klavirski spremljavi Neve Klanjšček, na koncu pa je pod taktirko Bogdana Kralja odpel tri pesmi še mešani pevski zbor Lojze Bratuž. Vmes je predsednica Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica Lojzka Bratuž povedala, da je Stanko Je- ricijo odločilno zaznamoval kulturno življenje na Primorskem. Za uresničitev projekta in izbora skladateljevih del se je zahvalila »odličnima poznavalcema Jeri-cijevega dela«, Ivanu Florjancu z Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Davidu Bandlju s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici. O življenju in delu glasbenika, duhovnika in pedagoga, ki se je rodil v Avčah leta 1928 in umrl v Gorici leta 2007, je na kratko spregovoril Bandelj. Poudaril je, da je Jericijo vreden pozornosti, čeprav je v življenju ni imel in niti iskal. V približno 30 letih, od leta 1976 do 2005, je napisal prek sedemsto del, od simfonične, komorne, instrumentalne pa do vokalno instrumentalne in zborovske glasbe. Število in kvaliteta iz-brskanega gradiva sta presenetljiva. Gre za dragocen glasbeni zaklad, na katerega je Gorica lahko ponosna. Florjanc je o zgoščenki povedal, da vsebuje reprodukcije rokopisov, skupno nad tri tisoč strani. V knjigi pa je objavljenih le 48 skladb. Cilj projekta - je poudaril - je bil ta, da bi zbrali vsa dosegljiva dela in jih ponudili vsem, ki jih želijo izvajati. V njegovem opusu najdemo najbolj raznorodna dela glede sloga, zasedb in jezika. Presenetljiva je zlasti jezikovna raznoličnost besedil (poleg slovenščine in latinščine tudi italijanščina, furlanščina in nemščina), ki govori o njegovi filantrop-ski naravi. Florjanc je dodal, da se je z Je-ricijem srečeval od leta 1985 dalje v Arez-zu, kamor se je hodil izpopolnjevat; to so bile zanj počitnice. Bil je skromen, za tem pa iskriv in radoveden; rad je poslušal, kar je za skladatelja ena najlepših potez. »Je-ricijo verjetno ni med najbolj genialnimi skladatelji,« je sklenil Florjanc, toda kot preprost deček iz zakotne vasi je v glasbi našel ključ in pot, da je zrasel v zgledno razgledanega svetovljana, da se je človeško in duhovno dvignil na visoko raven. V tem je njegova genialnost. O občinskih referendumih Gibanje Verdi del Giorno in združenje radikalcev Trasparenza e Partecipazio-ne prirejajo srečanje z novinarji in občani jutri med 12.30 in 13. uro v kavarni Garibaldi na Korzu v Gorici. Govor bo o občinskih referendumih. PM10 nad mejno vrednostjo Koncentracija prašnih delcev je v petek v Gorici presegla mejno vrednost. V primeru, da bodo tudi sobotni in današnji podatki pokazali previsoko koncentracijo PM10, bodo stopile v veljavo prve prometne omejitve. Vodena ogleda razstave Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Gosposki ulici v Gorici bosta danes brezplačna vodena ogleda razstave o Carlu Michelstaedterju, in sicer ob 11. in 17. uri; vstop je prost. Veselica za sv. Miklavža Na povabilo kulturnega društva Kras Dol-Poljane bo sv. Miklavž letos obiskal nove, skoraj dokončane društvene prostore na Palkišču. V zameno si želi, da bi mu otroci pripravili presenečenje. Vsi otroci, ki bi radi sodelovali pri veselici, naj kličejo na tel. 338-3176605 (Katja) popoldne ali zvečer najkasneje do srede, 10. novembra. Samospevi v Novi Gorici Na tretjem abonmajskem koncertu letošnje sezone novogoriškega Kulturnega doma bosta jutri ob 20.15 uri v veliki dvorani nastopili mezzosopranistka Barbara Jernejčič Furst in pianistka Gaiva Bandzinaite. (nn) KD SOVODNJE Martinovanje z razstavo otroških risb Pri kulturnem društvu Sovod-nje potekajo priprave na martinovanje. Praznik bo v nedeljo, 14. novembra, ob tej priložnosti pa bo društvo v sodelovanju z občino odprlo razstavo slik in risb otrok osnovne šole Peter Butkovič - Domen in njihovih vrstnikov iz šole v Mirnu. Razstavo del, ki so nastala v sklopu projekta »Skriti kotički tvoje vasi«, bodo v Kulturnem domu v Sovodnjah odprli v petek, 12. novembra, ob 18. uri. Dogodek bodo obogatili s kratkim kulturnim programom. Risbe bodo na ogled še v nedeljo, 14. novembra, med 11. in 13. uro ter v ponedeljek med 18. uro in 20.30. Med pobude, ki jih društvo načrtuje, sodi tudi tečaj trebušnih plesov. Namenjen je vsem tistim, ki si želijo sprostitve, potekal pa bo v Kulturnem domu. Predstavitveno srečanje je že mimo, zainteresirani pa imajo še vedno možnost za vpis, saj se bo tečaj začel 11. novembra (informacije na tel. 349-2735720). Decembra bo društvo Sovodnje priredilo izlet v Bruneck (Brunico), Bocen in Merano. Izlet bo 18. in 19. decembra, udeleženci pa si bodo ob božičnih tržnicah ogledali tudi tovarno keramike Thun in pivovarno Forst. Društvo Sovodnje je pred nedavnim potegnilo tudi črto pod letošnjo sezono. Na občnem zboru so se zbrali odborniki in predstavniki odsekov, pa tudi domačini, ki jim je društvo pri srcu. Predsednik občnega zbora Emil Tomsič je vspodbudil društvo k optimizmu, kljub temu, da delo ovirajo finančne težave. Nato je besedo prevzel predsednik društva Erik Figelj, ki je predstavil delovanje v minuli in novi sezoni. Govor je bil o finančnih težavah in o gradnji avtoceste, pa tudi o zadoščenju, ki so ga ustvarili uspehi društvenih pobud. Pri mladinskem odseku, ki ima nekaj novih članov, je bila sezona 2009-2010 še kar uspešna, nova sezona pa se je začela s »Halloween partyjem« za otroke. Sedem predstavnikov srednješolske dramske skupine že vadi za novo predstavo, z vajami pa je že začel tudi otroški pevski zborček, ki šteje okoli 30 pevcev. Beseda je tekla tudi o pustnih pobudah in vsakoletnem praznovanju, ki poteka v Sovodnjah. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 7. novembra 2010 13 1 Pravljična urica v Feiglovi knjižnici z Luiso Gergolet V FEIGLOVI KNJIŽNICI Si še moj prijatelj? Lov na pošast je bil naslov zadnje pravljice, ki jo je v Feiglovi knjižnici v Gorici animirala Luisa Gergolet. Raca je prestrašena vprašala prijateljice živali za pomoč pri odkrivanju pošasti, ki je oddajala strašljive glasove izpod njene postelje. Otroci so z veseljem oponašali glasove, nedolžnemu začetnemu smrčanju pa so dodajali celo vrsto grozljivih zvokov. Prijatelji race so se nato oborožili z raznimi pred- meti, da bi zapodili strašno pošast. Ko pa so na koncu preverili, za katero pošast je šlo, so ugotovili, da se je pod posteljo skrivala le smrčava miška. Za boljše dojemanje pravljice sta knjižničarki pripravili sceno zgodbe in narisali vse nastopajoče gozdne živali. Za zaključek sta obdarili otroke s prstno miško iz blaga, s katero so si malčki izmišljali čisto svoje zgodbice. Jutri ob 17. uri bo na vrsti pravljica o velikem prijateljstvu med medvedom in zajcem. Naslov nosi »Si še moj prijatelj?«, pripovedovala jo bo Katerina Citter. [13 Lekarne Q Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL PONTE, Ul. don Bosco 175, tel. 0481-32515. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. ~M Gledališče ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN v organizaciji PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: danes, 7. novembra, ob 17. uri »Odlikovanje«, nastopa kulturo umetniško društvo Svoboda iz Izlak; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU bo v ponedeljek, 8. novembra, ob 21. uri koncert Giusy Ferre-ri; informacije blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU bo v sredo, 10. novembra, »Grisu Giuseppe e Maria « Gianni-ja Clementija, igrajo Paolo Triestino, Nicola Pistoia, Crescenza Guarnie-ri, Sandra Caruso, Diego Gueci; informacije po tel. 0481-532317 in 0481-630057. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici bo v sredo, 10. novembra, ob 20. uri »Duoh-tar pod mus!« Iztoka Mlakarja; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Kam po bencin Danes so na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 ESSO - Ul. I Maggio 59 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 21 FOLJAN-REDIPULJA API - Ul. Redipuglia 42 DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 15.00 - 16.40 »Winx club - Magica avventura«; 18.15 - 20.10 -22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 3: 15.20 - 17.30 - 19.50 -22.00 »Uomini di Dio«. JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 »Winx club - Magica avventura«; 20.10 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 3: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.00 »Niente paura«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.30 - 17.30 -20.00 - 22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 16.45 - 18.30 »Cattivissi-mo me« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Salt«. Dvorana 3: 16.30 - 18.10 »Winx club - Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Benvenuti al sud«. Dvorana 4: 16.30 »Il regno di Ga Hoo-le - La leggenda dei guardiani«; 18.15 - 20.20 - 22.20 »L'Immortale«. Dvorana 5: 15.45 - 17.40 - 20.00 -22.00 »Potiche - La bella statuina«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.10 »Maschi contro femmine«. Dvorana 2: 18.00 »Cattivissimo me« (digital 3D); 20.20 - 22.15 »Salt«. Dvorana 3: 17.30 »Winx club - Magica avventura«; 20.15 - 22.15 »Benve-nuti al sud«. Dvorana 4: 18.15 - 20.20 - 22.20 »L'Immortale«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 - 20.00 - 22.10 »About Elly«. JUTRI V KRMINU OBČINSKO GLEDALIŠČE: 20.45 »Ben-venuti al sud«. 9 Šolske vesti MARTINOV JEDILNIK: Ad forman-dum vabi k vpisu na kulinarični tečaj, namenjen ljubiteljem kuhanja, ki bo v sredo, 10. novembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici. Udeleženci tečaja prejmejo v dar recepte, predpasnik in potrdilo o obiskovanju tečaja; vpisovanje po tel. 334-2825853, pro-mo@adformandum.eu. TEHNIKE UPRAVLJANJA IN PRODAJE TURISTIČNIH STORITEV: Ad formandum sprejema vpise na tečaj po maturi v sodelovanju s podjetji. Pogoji za vpis: status brezposelne osebe, opravljena matura na višji srednji šoli, bivališče v Furlaniji Julijski krajini; dopolnjenih 18 let; trajanje: 540 ur (300 ur v razredu in 240 ur delovne prakse); honorar za prisotnost na delovni praksi:2,30 evra na uro. Tečaj je brezplačen. Potrdilo o obiskovanju. Datum selek- llkiriEED [TUM GLIklllltE iiiiiig i rj.i :i r ildveid ■bMPiflJlb kampn^* 3MMHÜ [niču in mcieii/pcijs ^ Npgnjni S9G TcL: 00» 0403d2M2 finzpbto ilcvllka: W 2143*0 wJjirtj viiik debvnik x- urnikom i&.OO-IS.OO OSNOVNI PROÜKAM VÜOttlCI í.Lifí nqvt produkLiJc SflCr 3 3ZRTRNI SKLOPI V TRSTU: [Irnmski rwianíikri/ K«na gl-ista n llrairtiiki IjuforciSivi/ tjliiuknuirtiriikL pLtii -Dramski rjxbuíljmJ LaJika ¡gja^ba Llhrru '■ rflIU «KI POHITITE ^J REZERVIRAJTE SVOJ ABOKMft1 Vpisovanje ¿boniriijev do petki 12. noveiriuM Kulturni center Lojze Bratuž in Duhovnija sv. Ivana vljudno vabita na večer SANTIAGO DE COMPOSTELA Pričevanja v sliki in besedi Bernard Spazzapan, Ani Zorzut, Niko Klanjšček Kulturni center Lojze Bratuž torek, 9. novembra 2010, ob 20.30 cije: 11. novembra; informacije: Ad formandum, Korzo Verdi 51, tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, www.adformandum.eu. [TT] Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bratuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. S Izleti KROŽEK GALEB vabi osnovnošolske otroke na celodnevno pobudo »S pravljico na izlet... po zaklad v Sauris«, v soboto, 27. novembra; informacije in prijave do zasedenosti razpoložljivih mest (število mest je omejeno) v Slovenskem dijaškem domu Simona Gregorčiča v Gorici, ulica Montesanto, 84, tel. 0481-533495 od 14. do 17. ure. DRUŽBA ROGOS prireja vodeni nara-voslovno-zgodovinski izlet, ki bo trajal eno uro in pol danes, 7. novembra, z zbirališčem ob 10. uri na parkirišču ob Doberdobskem jezeru; sledil bo vodeni naravoslovni ogled po hribu Debeli, nato se bodo udeleženci z osebnimi avtomobili odpeljali do sprejemnega centra Gradina, kjer bo prigrizek ob vinu iz kleti Grad Rubi-je; informacije in rezervacije po tel. 0481-784111, 333-4056800 in inforo-gos@gmail.com. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, da bo v soboto, 13. novembra, avtobus odpotoval ob 7.40 iz Štivana, nato se bo ustavil ob 7.45 v Jamljah, ob 8. uri v Doberdobu in 8.15 v Ronkah (pri piceriji Al Gambero); na razpolago je še nekaj prostih mest; informacije in vpisovanje v trgovini pri Mili (tel. 0481-78398), v gostilni Ivica (tel. 0481-78000) in pri Milošu (tel. 380-4203829). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira v nedeljo, 21. novembra, avtobusni izlet z naslovom »Preživite dan na obali nekoli drugače. Obiranje oljk v Strunjanski dolini«; informacije in prijave po tel. 3387956855 (Erika) do 14. novembra. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsaki petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure naprej. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481-530927). POKRAJINSKI MUZEJI v goriškem grajskem naselju bodo zaprti od 1. do 12. novembra. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča, da bo za martinovanje danes, 7. novembra, v Gonjačah odhod avtobusa iz Doberdoba ob 16. uri, nato z običajnimi postanki. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo ob praznovanju zavetnika Sv. Mar- tina v četrtek, 11. novembra, vsi uradi zaprti. Za prijave smrti klicati na tel. 348-7795064. PD RUPA-PEČ vabi izletnike, ki so letos avgusta obiskali Škotsko, na ogled fotografij in predvajanje diapozitivov v četrtek, 11. novembra, ob 19. uri na sedežu društva v Rupi. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS2 obvešča, da bodo med 8. in 19. novembrom zaradi posodobitve informatskega sistema okenca CUP poslovala s skrajšanim urnikom in sicer do 15. ure, v petek, 12. novembra, pa samo do 12. ure. KD SOVODNJE obvešča občane, da bo v soboto, 13. novembra, potekalo tradicionalno pobiranje vina za praznik sv. Martina. Zjutraj bodo obiskali pridelovalce v Gabrjah, na Peči in v Rupi, popoldan pa v Sovodnjah. Kdor želi prinesti domači kruh za blagoslov in pokušnjo, pa naj ga prinese v nedeljo, 14. novembra, zjutraj h kulturnemu domu v Sovodnjah pred 10. uro. KD DANICA bo v nedeljo, 14. novembra, odprla »martinovo osmico« od 10. ure dalje v kulturnem športnem centru na Vrhu; ponujali bodo tople obroke, ne bo manjkalo kostanja in rebule, pa tudi glasbe v živo ne. Udeleženci bodo lahko igrali na karte, namizni nogomet in še kaj, tudi otroci se bodo lahko naigrali. OBČINA SOVODNJE obvešča, da bo okence za davčno službo v torek, 16. novembra, zaprto zaradi izobraževalnega tečaja osebja. S Poslovni oglasi POŠTENA GOSPA IŠČE delo kot pomoč v gospodinjstvu, okolica Gorice. Tel. 00386-53053307 0 Mali oglasi PRODAM suha briška drva; tel. 0481390238. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 132.000 evrov; tel. 3288872507. SADIKE OLJKE belica prodam po ugodni ceni; tel. 0481-882112 ob uri kosila. Prireditve DRUŠTVI JADRO IN TRŽIČ obveščata, da bo danes, 7. novembra, ob 11. uri, ob slovenski nedeljski maši v Sel-cah, slovesnost ob 30-letnici slovenske maše in ženskega pevskega zbora iz Ronk. Sodeloval bo dekliški zbor Bodeča Neža, ki ga vodi Mateja Černic. KULTURNO DRUŠTVO SKALA in Lovska družina Gabrje vabita danes, 7. novembra, ob 14. uri na vsakoletno vaško martinovanje, ki bo potekalo na trgu v Gabrjah. V KINODVORANI DAMSA na Travniku 41 v Gorici bodo predvajali filme v sklopu projekta »Nouvelle Vague -Dall'Europa agli USA«: v ponedeljek, 8. novembra, ob 20.30 »La dolce vita«; v ponedeljek, 15. novembra, ob 20.30 »Il laureato«; v ponedeljek, 22. novembra, ob 20.30 »Taxi Driver«; vstop je prost, obvezna je rezervacija po tel. 0481-536069 ali na segrete-ria.eva@gmail.com. GORIŠKI MUZEJ iz Nove Gorice prireja predavanje Neve Makuc »Furlanski zgodovinopisci o Slovanih pred pojavom nacionalizmov« v to- rek, 9. novembra, ob 20. uri na gradu Kromberk. CENTER ZA OHRANJANJE IN OVREDNOTENJE LJUDSKIH TRADICIJ V PODTURNU prireja predstavitev revije »Borc San Roc 22« v sredo, 10. novembra, ob 18. uri v župnijski dvorani v Podturnu. Revijo bosta predstavila profesor na Tržaški univerzi Silvano Cavazza in urednica revije Erika Jazbar. Prispevki V spomin na dragega Arnalda Pizza darujejo svojci 200 evrov za MPZ Jezero. Namesto cvetja na grob Arnalda Pizza darujeta Mario in Hedvika Ger-golet 30 evrov za žensko vokalno skupino Jezero. V spomin na brata in strica Jožefa Perica Stenarjevega darujejo sestra Lina in družine Lavrenčič, Radeti, Cej in Roj z vnuki 140 evrov za kulturno zadrugo Dol-Poljane in 130 evrov za MPZ Jezero iz Doberdoba. V spomin na moža in očeta Jožefa Perica Stenarjevega darujejo žena Cvetka in sinova Branko in Pepe ter hčere Silva, Vilma in Nevia 100 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Dolu, 50 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v Poljanah in 100 evrov za sekcijo VZPI-ANPI iz Doberdoba. Pogrebi JUTRI V FARI: 14.15, Vinicio Baldassi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Danijel Ferlat Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala naj gre zdravniku Marjanu Cijanu, zboroma Rupa-Peč in Štmaver ter župnikom Karlu Bolčini, Marjanu Markežiču in Davidu Visintinu. Vsi njegovi Rupa, 7. novembra 2010 ZAHVALA Jožef Peric (Stanarjev) Zahvaljujemo se gospodu župniku Kodelji, doktorici Cristini Carloni, cerkvenemu pevskemu zboru in MoPZ Jezero ter vsem, ki so ga na kakršenkoli način počastili in pospremili na zadnji poti. Družina Izguba DAVIDA, učitelja in prijatelja, nas je hudo prizadela in s svojci globoko sočustvujemo. Zelo ga bomo pogrešali. Ravnateljica, učno in neučno osebje Večstopenjske šole v Gorici Ob izgubi dragega kolega Davida Sosola izrekamo družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje 14 Nedelja, 7. novembra 2010 DNEVNE NOVICE / ITALIJA - Napetosti na politični sceni se stopnjujejo Bo Fini danes sprožil krizo? »Vrenje« v Demokratski stranki Pier Luigi Bersani napoveduje decembrski protest proti Berlusconijevi vladi RIM - Predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini naj bi na današnji skupščini gibanja Futuro e liberta (Prihodnost in svoboda) končno razkril svoje politične karte. Včerajšnji posegi nekaterih vidnih Finijevih sodelavcev napovedujejo dodatno zaostritev polemike s Silviom Berlus-conijem, nekateri pa tudi ne izključujejo, da bo predsednik poslanske zbornice danes »de facto« odprl vladno krizo. »Politično obdobje, ki se je začelo z nastankom Ljudstva svobode je dokončno za nami,« pravi vodja poslancev FLI Italo Bocchino, ki pa ni pojasnil, kaj pravzaprav čaka italijansko politiko v naslednjih tednih in mesecih. Tega v bistvu ne ve nihče. Finančni minister Giulio Tremonti je včeraj napovedal, da bo Berlusconije-va vlada trajala do božiča oziroma do novega leta, potem pa so vse opcije odprte. Odvisno tudi od stališč, ki jih bo danes izpostavil vodja gibanja FLI. Marsikdo je vsekakor prepričan, da bodo spomladi v Italiji predčasne parlamentarne volitve. Tudi v Demokratski stranki seveda vlada pričakovanje za današnji Finijev govor, demokrati pa se v tem času soočajo s precejšnjimi notranjimi problemi in razdvajanji. To je prišlo do izraza na včerajšnjem zborovanju, ki ga je v Firencah organiziral tamkajšnji župan Matteo Renzi. Na skupščini so se v glavnem zbrali mladi lokalni kadri stranke, ki zahtevajo radikalno notranjo prevetritev in obenem pomladitev stranke. V Firencah je bila tudi deželna sekretarka Furla-nije-Julijske krajine Debora Serracc-hiani. Dejala je, da srečanje ni proti sekretarju Pier Luigiju Bersaniju, do katerega je bil Renzi razmeroma kritičen. Bersani je medtem na včerajšnji skupščini lokalnih krožkov Demokratske stranke napovedal 11. december v Rimu za nacionalno mani-festaciijo proti Berlusconijevi vladi, seveda če bo takrat desna sredina še na oblasti. Voditelj demokratov je prepričan, da je ministrski predsednik Berlusconi v vsakem primeru prišel na svojo zadnjo politično postajo. Demokratska stranka bi pred morebitnimi predčasnimi volitvami za vsako ceno rada spremenila volilno zakonodajo, kar pa ne bo lahko. Razplet morebitne vladne krize bo v rokah predsednika republike Giorgia Napolitana. Župan Firenc Matteo Renzi na zborovanju Naslednja postaja Italija, ki je potekalo na opuščeni železniški postaji Leopolda ansa ITALIJA - Zaradi razmočenja temeljev po močnem deževju Znamenita hiša gladiatorjev v Pompejih se je sesula do tal NEAPELJ - Infiltracija deževnice je najbrž vzrok za popolno porušenje Domusa gladiatorjev na arheološkem najdišču Pompeji. Ime zgradbe izhaja iz dejstva, da je služila za urjenje atletov v starodavnih Pompejih. Po prvih ugotovitvah so zidovi popustili včeraj okrog 6. ure, torej uro in pol preden so prišli pazniki, ki so potem območje zavarovali. Domus se namreč nahaja na gla- vni ulici, Ulici izobilja, po kateri je največji promet turistov. Kot je povedal nekdanji spomeniški nadzornik Giuseppe Proietti, je močno deževje preteklih dni kompromitiralo temelje, težka steha, narejena iz armiranega betona v petdesetih letih, pa je prispevala svoje. Dogodek močno odmeva po Italiji, na zatožni klopi pa je krčenje denarja za potrebe kulture. EU - Pripravljena širitvena strategija in poročila o napredku na poti v povezavo BiH in Albanija zadnji v dolgi vrsti držav Jugovzhodne Evrope, ki trkajo na vrata Bruslja BRUSELJ - Evropska komisija bo v torek razgrnila širitveno strategijo in letna poročila o napredku držav na poti v EU, v katerih ugotavlja nov zagon v širitvenem procesu, ki pa je neenakomeren. Najslabše ocene se na Zahodnem Balkanu obetajo Bosni in Hercegovini, Albaniji in Kosovu, Makedonija pa je zaradi nerešenega vprašanja imena v slepi ulici. Najbolje gre na poti v unijo še vedno Hrvaški, ki je po dobrih petih letih pogajanj v sklepni fazi procesa. Tako jo komisija postavlja za zgled vsem preostalim državam v širitvenem procesu, češ da ob izpolnjevanju pogojev vstop v unijo lahko postane resničnost. Konkretnih datumov, ki bi uokvirili hrvaška pričakovanja glede članstva, sicer v osnutku poročila ni. Komisija Hrvaško posebej opozarja na izpolnjevanje meril za zaprtje poglavja o pravosodju, vključno s popolnim sodelovanjem s Haaškim sodiščem pri dostopu do zahtevanih dokumentov, in za zaprtje poglavja o konkurenci, za kar so potrebni ustrezni načrti za prestrukturiranje ladjedelnic. Komisija bo predstavila tudi poročili o napredku Turčije, ki je pogajanja začela hkrati s Hrva- ško, a predvsem zaradi nerešenih problemov s Ciprom napreduje precej počasneje, in o Islandiji, ki je julija začela pristopni proces in bo kmalu začela analizo usklajenosti islandske zakonodaje z evropskim pravnim redom. Makedonija, ki je status kandidatke dobila decembra 2005, pa še vedno stopica na mestu. Čeprav je komisija lani priporočila začetek pogajanj z Makedonijo, se države članice zaradi nerešenega vprašanja imena še niso odločile za ta korak. Komisija tako Skopje opozarja, da »vzajemno sprejemljiva rešitev vprašanja imena« z Grčijo ostaja ključna. Naslednji na poti v unijo sta Črna gora in Albanija, ki bosta v torek dobili mnenje komisije o njuni prošnji za članstvo. A medtem ko se Črni gori obeta priporočilo komisije, naj ji države članice dodelijo status kandidatke, Albanija tega po pričakovanjih ne bo dobila oziroma bo pogojeno z zagotovitvijo normalnega političnega dialoga. Sledi Srbija, ki je oktobra dočakala napredek, saj so države članice njeno prošnjo za članstvo predale v obravnavo komisiji. Srbijo na poti v unijo najbolj ovirata haaška obtoženca Ratko Mladic in Goran Hadžic, ki sta še na prostosti. Komisija za- to državo opozarja na sodelovanje s Haagom, po drugi strani pa pozdravlja priprave na dialog med Beogradom in Prištino. Na repu širitvenega procesa je Bosna in Hercegovina, ki še ni zaprosila za članstvo in v primeru katere komisija ugotavlja »omejen napredek pri izvajanju ključnih reform«. Pri tem jo poziva, naj nujno napravi prve korake pri usklajevanju ustave z evropskimi pravili in izboljša delovanje institucij, tako da bo država sposobna prevzemati zakonodajo unije. Za BiH je samo še Kosovo, ki pa je zaradi dejstva, da ga pet držav unije še ni priznalo kot samostojno državo, v posebnem položaju. Glavni izzivi za Kosovo so reforma javne uprave in pravosodja ter boj proti korupciji. Pomembno opozorilo se nanaša tudi na svobodo izražanja, ki po mnenju komisije v praksi ni zagotovljena. Čeprav komisija v dokumentih izpostavlja pozitiven pomen vizumske liberalizacije na Zahodnem Balkanu, pa ne bo nakazala, da bi lahko v bližnji prihodnosti predlagala začetek tega procesa tudi za Kosovo, ki bo po pričakovani odločitvi za odpravo vizumov za BiH in Albanijo v ponedeljek edini del Zahodnega Balkana brez te ugodnosti. (STA) Obama začel tridnevni obisk v Indiji MUMBAI - Ameriški predsednik Barack Obama je med obiskom v Mumbaiju napovedal sklenitev za deset milijard dolarjev vrednih sporazumov med ZDA in Indijo, s katerimi naj bi v ZDA zagotovili 50.000 delovnih mest. Sporazumi, o katerih je na poslovni konferenci v Mumbaiju govoril Obama, se nanašajo na nekatere ameriške industrijske velikane, kot sta Boeing in General Electric. Obama je Indijo pozval, naj odpravi trgovinske ovire in omejitve glede tujih vlaganj. Krepitev gospodarskega sodelovanja z Indijo s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest v ZDA, ki se še vedno soočajo z visoko brezposelnostjo, je sicer poglavitni cilj Obamove-ga tridnevnega obiska v Indiji, ki se je začel včeraj. Papež prispel na obisk v Španijo SANTIAGO DE COMPOSTELA - Papež Benedikt XVI. je včeraj prispel v romarsko središče Santiago de Compostela v severozahodni Španiji, kjer ga je pred cerkvijo sv. Jakoba pričakalo na tisoče vernikov. Danes bo papež v nedeljo obiskal še Barcelono. Papež je med poletom iz Rima v Santiago opozoril, da v Španiji prihaja do močnega spopada med vero in modernim, in se zavzel za to, da bi ga rešili z dialogom. Po prihodu v Santiago, kjer sta ga pričakala španski prestolonaslednik, princ Felipe, s soprogo Letizio, je papež poudaril, da je treba »krščanskim koreninam Španije dati nov zagon«. V Italiji umrl nacistični zločinec Seifert RIM - V bolnišnici v Caserti je v noči na soboto v starosti 86 let umrl nacistični vojni zločinec Michael Seifert, znan kot pošast iz Bocna.Pripadnik enot SS Seifert je bil poveljnik prehodnega zapora v Bocnu od junija 1944 do aprila 1945. Zaradi uboja enajstih zapornikov in mučenja več drugih ga je italijansko sodišče leta 2002 obsodilo na dosmrtni zapor. Zaprt je bil od februarja 2008, potem ko ga je Kanada, kjer je živel od leta 1951, izročila Italiji. Pred tednom se je pri padcu v zaporu poškodoval, zato so ga sprejeli v bolnišnico. Serija o umoru Sarah z novo epizodo RIM - Michele Miseri, stric umorjene petnajstletnice Sarah Scazzi, je včeraj sodnikom povedal sedmo različico umora nečakinje. Tokrat je krivdo za njeno smrt v celoti zvalil na hčerko Sabrino, ki je tudi priprta, sam pa naj bi le odstranil truplo. Misseri je včeraj preiskovalce ponovno pospremil na kraj zločina in jim ob tej priložnosti pokazal vrv, s katero je bilo dekle zadušeno. Število žrtev napada v Pakistanu zraslo ISLAMABAD - Število smrtnih žrtev petkovega bombnega napada na mošejo na severozahodu Pakistana je zraslo na 68. Bombo je med molitvijo v sunitski moše-ji sprožil samomorilski napadalec v vasi Ahurval na območju, kjer so dejavni talibani in pripadniki teroristične mreže Al Kaida. V napadu je bilo ranjenih najmanj 120 ljudi. Kot je povedal predstavnik lokalnih oblasti, bi lahko število smrtnih žrtev še naraslo, saj so po napadu številni svojci odnesli trupla družinskih članov s prizorišča napada, zato ti niso vključeni v doslej preštete žrtve. Nedelja, 7. novembra 2010 APrimorski r dnevnik nedeljske teme 35 let od podpisa osimskih sporazumov —7 v v • , • v • Zaščita manjšine je bila najtrši oreh JožeSušmelj Prihodnjo sredo,10. novembra 2010, bo minilo 35 let od podpisa sporazumov med Jugoslavijo in Italijo, ki so rešili vprašanja med državama, ki so ostala odprta po mirovni konferenci v Parizu leta 1946/47 in sprejemu mirovne pogodbe. Podpisu sporazumov Italija ni hotela dati posebnega pomena, zato so bili podpisani v zasebni vili blizu odročnega kraja Osimo pri Anconi in po tem kraju so kasneje dobili tudi ime. Sporazume sta podpisala tedanja zunanja ministra obeh držav, Miloš Minic in Mariano Rumor. Podpisani so bili naslednji dokumenti: Pogodba med SFRJ in Republiko Italijo, ki vsebuje 9 členov in 10 prilog (med njimi dve geografski karti in osem izmenjanih pisem). V pogodbi je natančno opisan potek celotne državne meje; Pogodba med SFRJ in Republiko Italijo o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, ki vsebuje 11 členov in 4 priloge (protokol o prosti coni, geografsko karto območja cone in dve izmenjani pismi); Zaključni akt, ki opredeljuje začetek veljavnosti obeh sporazumov. Oba sporazuma tvorita celoto in ju ni mogoče ločeno sprejemati ali pa sprejeti samo enega. Za uresničevanje sporazumov so ustanovili 12 mešanih komisij. Po ratifikaciji sporazumov v obeh parlamentih v aprilu 1977 je generalni sekretar OZN s soglasjem Varnostnega sveta umaknil z dnevnega reda vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja. S tem aktom je bilo dokončno zaključeno sporno mejno vprašanje med Jugoslavijo in Italijo. Sporazumi so vzbudili v Evropi veliko zanimanje, saj je v očeh evropske javnosti jugoslovansko-itali-janska meja veljala za del železne zavese med vzhodom in zahodom. Po Pariški mirovni pogodbi, ki je stopila v veljavo 15. Septembra 1947 je Jugoslaviji pripadel večji del ozemlja, ki ga je Italija dobila po tajnem Londonskem sporazumu leta 1915 kot nagrado za svoj prestop na stran antantne zavezniške koalicije. Vendar nova razmejitev med državama, ki je bila sprejeta na osnovi francoskega predloga kot kompromis med zahtevami Jugoslavije in Italije, je bila sprejeta kot začasna, z možnostjo premikov do 500 metrov. Ob zasedbi državne meje 15. septembra 1947 so namreč prebivalci ob meji ali pa sami vojaki JLA marsikje premaknili provizorično postavljene količke ali pa kar zasedli določeno območje. Tako je jugoslovanska stran ob prevzemu meje zasedla 362 ha zemljišča, ki ji ni pripadalo po Pariški mirovni pogodbi, 32 ha takih pa je zasedla Italija. Dokončno naj bi jo zakoličila meddržavna komisija, vendar je do tega le deloma prišlo. Ker ni bil mogoč dogovor glede pripadnosti Trsta, je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje, razdeljeno v dve coni in z dvema vojaškima upravama, ki pa zaradi že začete blokovske delitve v praksi ni zaživelo. Leta 1954 je bil pod- pisan Londonski memorandum, ki je formalno ukinil Svobodno tržaško ozemlje, cona A je bila vključena v Italijo in cona B v Jugoslavijo. Italija ni priznala te nove razmejitve kot dokončne in je državno mejo med nekdanjima conama obravnavala kot začasno razmejitveno črto in oporekala Jugoslaviji suverenost nad ozemljem bivše cone B. Mednarodno pravno neurejeni status državne meje je za NATO, ob njegovi vzhodni meji, zlasti na območju med nekdanjima conama A in B STO, pomenil potencialno žarišče in nevarnost za vojaški konflikt. Tržaško vprašanje je bilo ne glede na Londonski memorandum še vedno na dnevnem redu Varnostnega sveta OZN. Bila je ocena, da naj bi v Jugoslaviji po Titovi smrti ali v primeru notranjih konfliktov oziroma mednacionalnih napetosti z vojaškim posegom lahko intervenirala Sovjetska zveza, podobno kot je to storila prej na Madžarskem in na Češkoslovaškem. »Goriška vrata« so veljala za eno od glavnih evropskih smeri morebitnega sovjetskega napada na zahodne države. Ponovno bi se lahko odprlo vprašanje italijansko-jugoslovanske meje in Trsta, saj je bil Londonski memorandum leta 1954 sprejet brez sodelovanja Sovjetske zveze, ki je bila podpisnica Pariške mirovne pogodbe. Neurejeno vprašanje državne meje je tudi oviralo razvoj do-brososedskih in gospodarskih odnosov ter spodbujalo iredentistične sile v ob- mejnih pokrajinah, ki so iz tega nerešenega vprašanja hotele ustvariti žarišče napetosti. Pomemben povod za dokončno ureditev poteka meje je bil zaključek konference v Helsinkih 1. avgusta leta 1975, ko je sprejela Listino o varnosti in sodelovanju v Evropi, v kateri je bilo tudi določilo o nedotakljivosti meja in ozemeljski celovitosti držav ter o mirnem reševanju sporov. S tem je italijanska politika dobila mednarodno za-slombo in notranje opravičilo za priznanje dokončnosti državne meje z Jugoslavijo. Osimski sporazumi so bili v Evropi ocenjeni kot prvo neposredno izpolnjevanje teh načel. Prvi zaupni pogovori o rešitvi mejnih vprašanj so potekali od novembra 1968 do novembra 1970, vendar niso dali rezultatov. Šele novembra 1974 se začnejo resna pogajanja z imenovanjem novih pogajalcev. Vodji pogajalskih skupin nista bila iz diplomatskih krogov, marveč iz vrst predstavnikov gospodarstva. S tem sta hoteli državi vsaj na videz prenesti težišče pogajanj na gospodarsko sodelovanje, dati pogajanjem širši okvir sodelovanja med državama in tako "zakriti" bistveno vprašanje - dogovor o poteku državne meje. Pogovori so potekali na gradu Strmol s presledki od junija 1974 do julija 1975. Tajnost je bila potrebna zaradi prejšnjih neuspešnih pogajanj, saj nobena stran ni bila prepričana, da se bodo pogajanja tudi uspešno zaključila. Italija se je bala, da bi zadeva prišla v javnost in bi povzročila proteste desnice in ezulov, ki se še niso odpovedali izgubljenim ozemljem in so gojili upanje po vrnitvi. V pogajanjih o Osimskih sporazumih je bilo med najtežjimi vprašanji zaščita slovenske manjšine v Italiji. Jugoslavija je zaščito manjšine postavila kot izhodiščni pogoj in sestavni del pogajanj. Vendar je jugoslovanska stran v tem le deloma uspela. Italija je odločno nasprotovala, da bi glede ureditve položaja manjšin prevzela mednarodno obveznost, in vztrajala, da je to notranje vprašanje Italije. Pomembno vlogo pri rešitvi tega vprašanja je imel Vatikan s takratnim papežem Pavlom VI., ki je zagovarjal stališče, da je potrebno podpirati Jugoslavijo kot izjemo med državami realnega socializma. Skladno z Osimskimi sporazumi je Vatikan zelo hitro uskladil cerkveno mejo škofije z državno mejo in ustanovil primorsko škofijo v Kopru za ozemlje, ki je prej pripadalo goriški oziroma tržaški škofiji. Pogodba je bistveni dokument Osimskih sporazumov, v kateri je natančno opisan potek državne meje. V njenih uvodnih določilih so poudarjeni miroljubno sodelovanje in enakopravnost med državama, nedotakljivost državnih meja ter privrženost varstvu državljanov pripadnikov manjšin na osnovi notranje zakonodaje. Pogodba in priloga urejata tudi možnost preselitve državljanov druge države. Pomembno je določilo, da bosta državi sklenili poseben sporazum o odškodnini za imetje italijanskih fizičnih in pravnih oseb, ki so se odselile z ozemlja, odstopljenega Jugoslaviji ( iz bivše cone B). Ta sporazum je bil po dolgotrajnih pogajanjih sklenjen leta 1983 v Rimu ( Rimski sporazum) in je določil vrnitev 179 nacionaliziranih nepremičnin in plačilo odškodnine za odvzeto premoženje v višini 110 milijonov dolarjev. Dva obroka je odplačala že Jugoslavija. V dogovoru s Hrvaško je Slovenija odplačala 62 % tega dolga ali 57. 707.000 dolarjev, vendar ta denar leži na banki v Luk-semburgu, ker ga Italija noče dvigniti. Pogodba predvideva tudi poseben sporazum za področje socialnega zavarovanja in pokojnin. Določena je bila tudi meja na morju v Tržaškem zalivu, ki ni bila opredeljena v Londonskem memorandumu, temveč je veljala razmejitev med conama A in B iz časov zavezniške vojaške uprave. Italija je na morju dosegla korekcijo te meje, ki naj bi omogočila plovbo velikih ladij po italijanskih teritorialnih vodah v tržaško pristanišče. Za obmejno območje, zlasti na območju občine Nova Gorica, je bil najpomembnejši Sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja, ki je predvideval izgradnjo ceste v Brda, izkoriščanje voda Soče, Idrijce in Timave za proizvodnjo električne energije in namakanje, izgradnjo plovne poti Tržič-Gorica-Ljubljana, izgradnjo avtocestnih povezav med Italijo in Slovenijo z izgradnjo mejnega prehoda Vrtojba, sodelovanje pristanišč severnega Jadrana, razvoj obmejnega gospodarskega sodelovanja in poglobitev gospodarske kooperacije med državama. K Sporazumu o pospeševanju gospodarskega sodelovanja je bil priložen Protokol o prosti coni, ki je predvideval, da se na Krasu zgradi skupna brezcarinska industrijska cona, ki naj bi pospešila gospodarski razvoj Trsta in obmejnega območja. Podpis Osimskih sporazumov, zlasti ustanovitev proste cone na Krasu, je povzročil pravi politični potres v Trstu in ideja je padla v vodo. Po mednarodnem priznanju Slovenije (Italija je uradno priznala državo Slovenijo 15. januarja 1992) je bilo potrebno doseči, da Italija prizna Sloveniji tudi nasledstvo (sukcesijo) bistvenih meddržavnih sporazumov, ki sta jih z Italijo sklenili Kraljevina Jugoslavija in povojna socialistična Jugoslavija. Italija je priznala Sloveniji polnopravno nasledstvo pri 50 sporazumih (med njimi tudi Osimskih in Rimskega sporazuma o plačilu odškodnine za izgubljeno premoženje ezulov) in drugih meddržavnih aktih. Seznam teh pravnih aktov je bil objavljen v italijanskem uradnem listu 8. septembra 1992. Objava je sprožila val kritik in vprašanj v parlamentu z obtožbami, da bi morala Italija s priznanjem Slovenije iztržiti tudi spremembe državne meje in vračila premoženja ezulom. Osimski sporazumi so torej tudi ob osamosvojitvi Slovenije opravili zelo pomembno vlogo. Z njimi je bilo mednarodnopravno rešeno vprašanje poteka državne meje in odškodnine za nepremičnine, ki so jih zapustili begunci iz nekdanje cone B. Po priznanju Slovenije se je Italija zavzemala za revizijo Osimskih sporazumov, vendar je Slovenija izhajala "iz nedotakljivosti teh sporazumov". Kljub temu je Italija vprašanje nepremičnin ponovno odprla in nekaj let zaradi tega blokirala pridruženo članstvo Slovenije v EU. »Španski kompromis« leta 1996, ki je omogočil nakup nepremičnin državljanom članic EU pod pogojem recipročnosti in ga nekateri še danes omenjajo kot "kapitulacijo Slovenije", ni imel nobenih posledic glede lastništva nepremičnin, saj skoraj ni bilo zanimanja za nakupe v Sloveniji. Pripomogel pa je, da je Slovenija ujela zadnji vlak za pristopna pogajanja za včlanitev v EU. Po podpisu Osimskih sporazumov leta 1975 so se sprostili odnosi ob državni meji. Zavladalo je olajšanje, kar je imelo za posledico številna pobratenja med občinami pa tudi med krajevnimi skupnostmi in sosednjimi občinami v Italiji. Čeprav Jugoslavija ni uspela, da se v okviru sporazumov uredi tudi zaščita obeh manjšin, kar je velika slabost teh sporazumov, pa je bolj ugodna politična klima po sprejetju sporazumov tako med državama, kot tudi v obmejnem prostoru, v naslednjih letih pomembno vplivala, da se je odnos do slovenske skupnosti postopoma izboljševal. 16 Nedelja, 7. novembra 2010 POTOPIS / SEVERNA KOREJA - Na potovanju v najbolj zaprti državi na svetu Na severni strani 38. vzporednika Demokratična ljudska republika Koreja, tako je uradno ime, ali Severna Koreja vedno polni strani časopisov. Vojna z južno sosedo, ki je terjala 3,5 milijona mrtvih, se je končala pred 57 leti, čeprav zgolj s premirjem. Državi sta uradno še v vojni. V tem času sta sicer podpisali več sporazumov o nenapadanju in nev-mešavanju. Marca letos pa je na razmejitveni črti v Rumenem morju na 38. vzporedniku prišlo do potopitve južnokorejske vojne ladje, na kateri je umrlo 46 mornarjev. Seul je krivdo naprtil Pjongjangu, ki pa je zanikal vpletenost v incident. O Severni Koreji smo veliko brali tudi na športnem področju, saj je igrala na svetovnem nogometnem prvenstvu v Južnoafriški republiki. V Italiji se jim vsakič naježijo lasje, ko se spomnijo na severnokorejskega napadalca Pak Do Ika, ki je na SP leta 1966 izločil »azzurre«. Le 1500 turistov letno V najbolj zaprto državo na svetu, »z najbolj krutim komunističnim režimom« kot vsakič poudari ameriški CNN, smo odpotovali lani, na prvi jesenski dan. Po nekajdnevni »aklimatizaciji« v Pekingu in čakanju na vizum, smo končno odleteli v Pjongjang, prestolnico osi zla, kot jo je definiral nekdanji ameriški predsednik Bush. Letalo ruske izdelave je bilo polno do zadnjega sedeža. September je namreč tisti mesec, v katerem se največ tujcev odpravi v Severno Korejo. Turistov (naša je bila prva skupina iz Slovenije) v Pjongjangu sprejmejo 1500 na leto. Pri- stanek presenetljivo dobro vzdržanega iljušina 62 severnokorejske letalske družbe Air Koryo (na samem vrhu črnega seznama mednarodne lestvice letalskih družb!) z mičnimi stevardesami v elegantnih rdečih oblekah na krovu, ki v trenutku zardijo, ko jih nekaj vprašaš, je na majhnem mednarodnem letališču Sunan (ronško letališče je pravi luksuz) povzročil pravo zmedo. Kupi prtljage, vrsta, pregled dokumentov in nato čakanje pred letališko zgradbo. Procedura na letališču je trajala dlje kot poldrugo uro dolg let iz Pekinga. Medtem smo že na letališču opazili, kako močan je kult osebnosti. Na vsakem koraku sta nas »opazovali« sliki velikega vodje IKm II Sunga, ki je umrl leta 1994 (ostaja pa častni predsednik države), in njegovega sina, ljubljenega vodje, IKm Jonga Ila. Pred tem so nam že v letalu »zasegli« mobilne telefončke. Vrnili so nam jih po prihodu na Kitajsko. Pa itak v Severni Koreji ni mobilnega omrežja? Zgrešeno. Kmalu smo sami razumeli, da obstaja interno omrežje zgolj za telefončke partijskih funkcionarjev (naš severnokorejski spremljevalec je imel mobija). Pa tudi internet imajo, sicer za samo interno uporabo (intranet). Pred kratkim so se celo, pod strogim državnim nadzorom, pri-klopili socialnim omrežjem, facebooku (uriminzokkiri ali po po naše, »naš narod«), twitterju in youtubeu. V mestu vrb prazne ceste Cesta proti Pjongjangu je povsem prazna. Pravo nasprotje drugih azijskih metropol. Po slabe pol ure vožnje se pokažejo prva predmestja in klasični socialistični bloki (tržaška Melara bi jim sicer bila konkurenčna). Prišli smo v Pjongjang, ki seje nekoč imenoval Rjugjong prestolnica vrb. Teh je v mestu še dandanes ničkoliko, posebej ob bregovih široke reke Taedong, ki trimilijonsko mesto deli na dva dela. Imena ulic so nenavadno prijazna: Ulica lotosovih cvetov, Ulica žalujk itn. Prva znamenitost na poti do hotela je veličastni slavolok zmage, postavljen na kraju, kjer je Kim Il Sung, po zmagi proti japonskemu okupatorju, nagovoril množico. Slavolok iz belega granita, ki je mogočnejši in višji od pariškega, so »velikemu vodji« podarili za njegov se- demdeseti rojstni dan in ga zato simbolično okrasili s sedemdesetimi izklesanimi azalejami. Nad širok obok so vre-zali še njegovo najljubšo revolucionarno pesem. BBC da, CNN ne, Arirang edinstven spektakel na svetu Spali smo v hotelu Yanggakdo (namenjen je samo tujcem, obkrožen z bodečo žico), 47-nadstropnem velikanom z vrtečo restavracijo in kazinom, ki ga upravljajo kitajski igralničarji iz Macaua. Hotel je ves dan zastražen, saj tujci tako podnevi kot ponoči se ne smejo svobodno premikati po mestu. V sobi je tudi kabeljska televizija. Ameriških in južnokorejskih kanalov ni, zato pa je ves dan na voljo BBC, na katerega je režim očitno manj alergičen kakor na »ameriška imperialistična trobila«. Domači kanal je samo eden. Večji del dneva pa se lahko spremlja le podvige »slavne severnokorejske armije« in seveda prizore iz »komunističnega raja«. Nekoliko bolj živahno postane konec tedna, ko se že ob devetih zjutraj prižgeta še dva kanala. Z izjemo športa, na pravo zabavo na severnokorejski televiziji nikar ne računajte. V Pjongjang smo po naključju prispeli ravno na dan, ko so se spominjali 60. obletnice smrti velike junakinje Kim / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. novembra 2010 17 močjo francoskega raziskovalca Pierra Rigoulota svetu razkril grozote tukajšnjih gulagov (eden izmed teh naj bi bilo taborišče Jadok na severu države). Francoski pisec je Severno Korejo označil kot »samotarsko kraljestvo«. »Sveti« Kim Il Sung Džong Suk, ki je Kim II Sungu med vojno s krvoločnimi Japonci nemalokrat rešila življenje. Tako je namreč podrobno opisal Pyongyang Times, tednik, ki izhaja v angleščini (razdelili so nam ga na letalu). Že prvi večer, takoj po nastanitvi v hotel, smo se odpeljali v mesto, do Stadiona prvega maja, ki sprejme 150 tisoč ljudi. Vožnja po mestu brez javne razsvetljave in brez prometa je bila pravo doživetje. Kot na drugem planetu. Na stadionu smo si ogledali znameniti festival Arirang. Ta beseda ima v sebi izjemen čustveni naboj. Na vsem korejskem polotoku. Arirang je namreč daleč najbolj priljubljena korejska ljudska pesem, ki ima nešteto priredb. To je spektakel brez primere v svetu. Je nekakšna mešanica baleta, vojaških parad in cirkusa, s skrbno izdelano koreografijo in razkošno scenografijo. Vse skupaj, gledano v živo, jemlje dih. V spektaklu, ki traja poldrugo uro, nastopa okrog sto tisoč mladih. Pravi čar in vsebino mu daje množica 20 tisoč otrok, ki na nasprotni tribuni s pisanimi ploščami ves večer brezhibno sestavljajo na stotine podob iz korejske preteklosti in sedanjosti. Festival se začne konec avgusta in traja do oktobra. Nanj se pripravljajo tri mesece. Sodelujejo pa samo izbranci. Blišč in glasba tega dogodka nikogar ne pustita ravnodušnega. Res, to je edinstven spektakel na svetu. Na glavnem trgu Marx in Lenin Naslednji dan je bil namenjen obisku Pjongjanga. Ogromni Trg Kima Il Sunga, večnega voditelja, ki je junija 1975 na Brdu pri Kranju gostil Tito (Jugoslavija nekoč in posledično tudi Slovenci zdaj smo za Korejce veliki prijatelji), vzbuja strahospoštovanje. Ko tod prirejajo parade, se na trgu zbere nekaj sto tisoč ljudi. Med našim obiskom pa je trg, ki ga na eni strani omejuje široka reka, na drugi pa veličastna državna knjižnica, zgrajena v značilnem korejskem slogu, prazen. Na eni izmed ministrskih stavb sta lepo vidni sliki Marxa in Lenina. Sicer je celo mesto »okrašeno« s številnimi transparenti in revolucionarnimi gesli ter rdečimi zastavami. Vsako jutro (že ob 5. uri) in zvečer pa se po celem mestu iz zvočnikov oglasijo propagandna sporočila in pesmi, ki slehernega severnega Korejca spominjajo, da je treba biti vedno budni in da vsak mora prispevati k gradnji »komunističnega raja«. Zvočniki so nas ob jutranjem svitu prebudili v Kaesongu, mestu na jugu Severne Koreje, kjer smo spali v samem središču. Hotel v Pjongjangu pa leži stran od mestnega središča. Severnokorejska prestolnica je zaradi skromnega prometa in skrbno negovanih parkov čisto in na prvi pogled prijazno mesto. Redki avtomobili so državna last, in le nekateri posamezniki si lahko privoščijo zasebni avto, ti imajo rumeno evidenčno tablico, medtem ko imajo državni avtomobili belo. Mesto je pravo izložbeno okno socializma, zgrajeno na ideologiji džu-če, že zdavnaj povoženi avtarkični ideji nacionalne samozadostnosti. Toda o tem, kaj se skriva za vso to urejenostjo, tod nihče noče in ne sme govoriti. Je prenevarno, kajti tu je vsakdo pod nenehnim in strogim nadzorom. Tudi ponoči, ko se Pjongjang zavije v skrivnostno temo. Ne zaradi varčevanja, ampak zato, ker državi kronično primanjkuje elektrike. Tovarne pa imajo prednost pred javno razsvetljavo. In tudi ko smo večerjali v eni izmed redkih restavracij za tujce, je zmanjkalo elektrike in smo prižgali sveče. O hudih razmerah in nesvobodi v Severni Koreji lahko beremo v knjigi Akvariji Pjongjanga (Les Aquariums de Pyongyang). Prebežnik Kang Čol Hvan je spo- Slovensko skupinico je stalno spremljala trojica spremljevalcev, ki so se nadzirali tudi eden drugega. Mladi gospod Kim je v stilu obveščevalnih služb pazil, da se ne bi kdo oddaljil. Potni list so itak imeli vodiči. Pač nismo smeli spregovoriti s Severnokorejci. Pa tudi vsega nismo smeli fotografirati. Še posebno prizorov vsakdanjega življenja in vojakov, ki jih resnici na ljubo, z izjemo pri Kim II Sungovem mavzoleju, nismo videli veliko. Lahko pa smo posneli Kimove dosežke: par fontan Mansudae, v katerem je osemdeset različnih vodometov, spomenike na griču Mansu, poslopje parlamenta in velike ljudske knjižnice, Trg Kim Il Sunga ter njegov 70 metrov visoki kip in seveda mavzolej, ne pa balzamiranega trupla, pri katerem smo se morali v znaku spoštovanja (lepo oblečeni) pokloniti. Obisk mavzoleja je bil posebno doživetje, saj smo se v notranjosti premešali z domačini, v glavnem vojnimi veterani, ki so jokali ob pogledu na Kimovo truplo. Istočasno pa smo bili kot tujci predmet radovednosti domačinov, ki bržkone še niso v živo videli belega človeka. Izjemno zanimiva in res vredna ogleda je pjongjanška podzemna železnica, zgrajena leta 1973. Globoka je nad 100 metrov pod zemljo in v primeru jedrskega napada služi tudi kot protijedr-sko zaklonišče. Postaje podzemne železnice, skupno jih je 17 (samo 2 za tujce), so podobne moskovskim. Krasijo jih marmornati spomeniki, slike, mozaiki s prizori vojnih zmag in komunističnih dosežkov. Na nasprotni strani Kim Il Sun-govega trga, čez reko, stoji mogočni stolp, posvečen ideologiji džuče. Zgradili so ga leta 1982 in je visok 170 metrov. Na sam vrh pelje dvigalo in od zgoraj se odpira fantastična panorama na Pjongjang. V oko pade megalomanski hotel Rjugjong, ki ga še gradijo. Visok pa je kar 330 metrov. Odprli naj bi ga leta 2012, ob stoletnici Kim Il Sunga. V Severni Koreji so s to letnico (2012) prav obsedeni, saj naj bi se takrat, tako pravijo v Pjongjangu, obe Koreji združili. Zanimivo je, da združitev podpira večji del prebivalstva. Prvi pogoj, ki ga postavlja Severna Koreja je, da okrog 30 tisoč ameriških vojakov odide iz Južne Koreje. »Jenkiji« kot Japonci so v Severni Koreji sovražnik številka ena. DMZ ali najbolj militarizirano območje na svetu Nadvse zanimiv je bilo potovanje na jug države, na sam 38. vzporednik. DMZ ali demilitarizirano območje je dejansko najbolj militarizirano območje na svetu. Na 250 kilometrih meje med Severno in Južno Korejo je namreč zbranih nad milijon vojakov, ki so v stalno bojni pripravljenosti. Po štiripasovni avtocesti (prometa ni bilo) smo se peljali proti 160 kilometrov oddaljenemu mestu Kae-song (mesto s 330 tisoč prebivalci), ki pravzaprav leži pod 38. vzporednikom in je bilo edino korejsko mesto, ki ga niso ameriški bombniki med korejsko vojno zravnali do tal. In prav Kaesong je edino mesto, ki je ohranilo tradicionalno korejsko arhitekturo. Kaesong je bližji Seulu kot Pjongjangu. Od južnokorejske prestolnice je še 70 kilometrov, ki pa jih ni mogoče prepotovati. Državi ločijo minska polja, električne žice ter strogi vojaški nadzor. VKaesongu je prišlo do prvega sodelovanja med Ko-rejama. Tu je južnokorejski avtomobilski koncern Hunday zgradil industrijski park, kjer dela okrog 30 tisoč severnokorejskih delavcev. Še do pred kratkim je delovala tudi železniška povezava med država. Zaradi znova zaostrenih odnosov pa so je pred leti znova ukinili. Seul, tako blizu, tako daleč Največja zanimivost DMZ je mejni prehod v Pan-mundžonu, ki ga stražijo na eni strani severnokorejski vojaki, na drugi pa južnokorejski in ameriški vojaški policisti. Skupina nizkih zgradb je postavljena tako, da točno po sredini teh teče meja. Zunaj njih mejo določa betonska plošča. Severnokorejski del prehoda ima rumen pesek, južnokorejski del pa ima črnega. Z velike terase smo opazovali obiskovalce na južni strani. Zdeli so se nam bolj prestrašeni od nas. Mi smo jim mahali z rokami, oni pa niso premaknili niti mezinca. Fotografirali smo jih, tako kot oni nas. Bržkone so se čudili, kaj tam čez, pri krvoločnih komunistih, počenjajo belci. V svoje posebne videokamere nas je prav gotovo natančno posnela tudi ameriška obveščevalna služba CIA. Preden smo obiskali poslopja, kjer potekajo pogovori (v notranjosti zgradbe smo tudi prečkali mejo), smo se gledali na razdalji kakih 50 metrov. Tista razdalja pa je bila v resnici mnogo večja. Če bi hoteli priti do obiskovalcev na južni strani meje, bi morali najprej potovati v Peking in od tam odleteti proti Seulu in nato naprej do razmejitvene črte. Občutiti je bilo nekaj napetosti. Prav na tem mestu je doslej prišlo več incidentov. Tudi s smrtnim izidom. Na eni strani tema, na drugi neonske luči V Peking smo se vrnili z vlakom, ki se od Severne Koreje poslovi sredi reke Yalu (Amnokpo korejsko), čez katero je v svobodo pred leti bežal tudi Kang Čol Hvan. Železniški most korejsko-kitajskega prijateljstva, kot se imenuje, je na tem delu meje edina kopenska povezava med državama. Zgrajen je bil tik ob starem, ki so ga uničili med korejsko vojno. Cela je ostala le kitajska polovica, ki sega do sredine reke. Stari most je tako postal prava atrakcija, saj se od tam ponuja imeniten in žalosten pogled na severnokorejsko obmejno mesto Sinuidžu. Reka Yalu je ostra ločnica med dvema svetovoma, ki že dolgo nimata nič skupnega. Na korejski strani je le še en mogočni kip Kim Il Sunga in ponoči popolna tema. Na drugi strani je razvijajoči in cvetoči kitajski Dandong, katerega neonske luči bleščijo v reki in Korejcem gotovo dajo misliti, da na tem svetu vendarle obstaja življenje, drugačno od njihovega. Tekst in fotografije Jan Grgič 18 Nedelja, 7. novembra 2010 NEDELJSKE TEME Na slikah: pod naslovom ravninska pokrajina v republiki Mari-El; desno poslopje v glavnem mestu Yoshkar-Ola: spodaj zastava republike Mari-El in narodne noče deklet Mari. ŽALOSTNA ZGODBA IZ RUSKE REPUBLIKE MARI-EL Zaprli zadnjo šolo v ugrofinskem jeziku mari Bojan Brezigar ^r-p r* J c' ■ --"'-t ■■■ 1 é ' __^ Sr v qnpviR mr'■ ' Na zadevo sem naletel popolnoma naključno; pri pregledovanju Face-booka sem na spletni strani znane finske antropologinje, sicer ene najbolj znanih evropskih znanstvenic s področja jezikov in manjšin Tove Skutnab Kangass opazil poziv k zbiranju podpisov proti zaprtju zadnje šole v jeziku mari. Priznam, da za ta jezik nisem nikoli slišal, vendar sem si nato s pomočjo Wikipedie in drugih spletnih strani ustvaril dokaj popolno sliko o zanimivem majhnem narodu, ki živi v osrčju evropske Rusije in tvega, da v nekaj generacijah izgine, saj ga dejansko preplavlja ruščina, z ukinjanjem šol v tem jeziku pa se izgubljajo tudi sredstva, ki bi temu jeziku lahko zagotovila ustrezen razvoj. Mari je ugrofinski jezik, eden izmed številnih, ki jih govorijo v ruski federaciji. Jezik mari govori približno 600.000 ljudi, vendar jih živi le slaba polovica v »domači« republiki Mari-El. Tudi tu je jezikovna slika dokaj razvejana: obstajata namreč dve jezikovni varianti, gričevnata in ravninska, ki sta si med seboj dokaj razli- čni, k čemur sodijo seveda tudi običajna prerekanja, ali dre za dva jezika ali samo za dve narečji istega jezika; prerekanja, ki jih, tako kot drugod po Evropi in po svetu, jezikoslovci enostavno ne morejo rešiti, ker se pač ne morejo dogovoriti med seboj. Za nameček je tudi pisava med tema dvema variantama delno različna; sicer pa so pri jeziku mari s pisavo težave; leta 1887 so ga pisali s posebno pisavo, podobno cirilici. Leta 1930 so sprejeli latinico z nekaterimi posebnimi znaki, vendar je cirilica še ostajala v veljavi, tako da obstajajo danes tri različne pisave: standardna v latinici ter dve varianti cirilice za obe jezikovni inačici. Stanje je torej tudi z vidika pisave zelo zapleteno. Večina Marijev živi na podeželju; le kaka četrtina jih živo v mestih. V glavnem mestu republike Mari-El - to je Yoshkar-Ola - je Marijev le borih 23 odstotkov. Ob koncu 80. let prejšnjega stoletja (po popisu prebivalstva leta 1989) je bilo vseh prebivalcev te republike 970.868; od teh jih je 542.160, to je približno 80 odstotkov, izjavilo, da je mari njihov materni jezik. 18,8 odstotka prebivalcev je izjavilo, da jezika mari sploh ne pozna. Na javnomnenjski _H_L1_ raziskavi, ki jo je pripravil raziskovalni institut, so ugotovili, da je za tri četrtine prebivalcev prav jezik ena glavnih značilnosti identitete Marijev, na drugem mesti je kultura z 61 odstotki, sledijo zgodovina (22 odstotkov), vera (16 odstotkov), značaj in miselnost (15 odstotkov) in zunanji videz (11 odstotkov). V komunističnem obdobju se je narodnostna sestava prebivalstva spremenila: leta 1926 je mari kot prvi jezik govorilo 99 odstotkov prebivalcev, leta 1989 pa skoraj 20 odstotkov manj. Carska Rusija jezika ni podpirala; z izjemo peščice entuziastov in dejstva, da je ruska pravoslavna cerkev prevedla številne verske knjige v jezik mari, v tem jeziku ni bilo nobenega izobraževanja. Po oktobrski revoluciji je bilo kratko obdobje vrednotenja krajevnih jezikov, vendar je kaj kmalu prevladala politika rusifikacije. Kar nekaj književnikov je pisalo v jeziku mari, vendar so ta jezik poučevali samo v osnovnih šolah, v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja pa so te šole v glavnem zaprli. V času glasnosti in perestrojke in po dogajanjih v začetku 90. let se je zanimanje za jezik povečalo in po razpadu Sovjetske zveze so v ustavi republike Mari-El določili, da je mari poleg ruščine uradni jezik. V prvih letih 21. stoletja so ta jezik poučevali v 226 šolah in tudi na učiteljišču. Republika Mari-El je ena manjših držav ruske federacije, po številu prebivalstva na 66. mestu (od skupnih 83). Leži na vzhodnem delu vzhodnoevropske planote, ob reki Volgi. Meji na oblast Niž-nij Novgorod, na oblast Kirov, na republiko Tatarstav in na Čuvaško republiko. Gre v bistvu za ravninsko državo, če pomislimo, da najvišji vrh meri borih 278 metrov. Ta republika je domovina Marijev, čeprav se jih je v času sovjetske zveze veliko izselilo. Po podatkih popisa prebivalstva leta 2002 živi v tej republiki samo 51,7 odstotka vseh Marijev. Pač pa se je po drugi svetovni vojni v to republiko priselilo veliko Rusov in Tatarov, tako da je sedaj etni- čna sestava zelo spremenjena. Sicer pa so Mariji zelo star narod, saj obstajajo viri o njihovi prisotnosti na tem ozemlju že v 5. stoletju. Deželo so leta 1440 pridružili ka-natu Kazan, leta 1552 pa jo je po padcu Kazana zasedla ruska vojska Mari je predsedniška republika in njen predsednik Leonid Markelov je bil izvoljen januarja 2001 na zelo kontroverz-nih volitvah in je še vedno na oblasti. Prav Markelov je eden glavnih akterjev dosledne politike rusifikacije. Najprej je dal zapreti številne časopise v jeziku mari, glavnega urednika Vladimira Kozlova pa so pretepli, ker je v članku kritiziral predsednikovo politiko; tudi številni jezikovni aktivisti so bili žrtve napadov in so bili večkrat pretepeni, preganjani in ustrahovani. Oblasti preganjajo tudi njihovo vero mar-la, ki v sebi združuje nekatere prvine ani-mistov in elemente krščanstva. Med drugim predvideva čaščenje dreves in žtvo-vanje živali devetim bogovom. Baje je to zadnja veroizpoved, ki je v Evropi ohranila elemente poganstva. Ta vera je bila prepovedana v času Sovjetske zveze, leta 1990 so prepoved ukinili, vendar jo sedanja oblast preganja, čeprav se zanjo opredeljuje 15 odstotkov prebivalstva države Mari-El. Mednarodna helsinška federacija za človekove pravice in moskovska helsinška skupina sta leta 2006 objavili obširno poročilo o stanju človekovih pravic glede na narod Mari v republiki Mari-El. In v tem poročilu so navedeni dokazi o obsežnem političnem in kulturnem preganjanju naroda Mari in o naraščajočem nasilju nad disidenti v republiki. V tem poročilu so tudi ugotovili, da gre za vprašanje, ki ni poznano in se zato druge mednarodne organizacije niso zavzele za pravice naroda Mari. Za pravice manjšine Mari se je v začetku letošnjega leta s peticijo zavzela večja skupina uglednih predstavnikov javnega življenja baltskih in skandinavskih držav, med katerimi sta tudi bivša predsednica finskega parlamenta Riita Uosu-kainen in bivši estonski predsednik Len-nart Meri. V peticiji ugotavljajo, da se je stanje poslabšalo po lanskoletnih predsedniških volitvah, ko so organizacije manjšine Mari podpirale svojega predsedniškega kandidata Mikhaila Dolgovio. Na volitvah je zmagal Markelov, ki je takoj po volitvah začel s preganjanjem Ma-rijev. Pretepanje predstavnikov opozicije z železnimi9 palicami je postalo že navada in na ta način sta bila letos ubita najmanj dva novinarja in en založnik. S palico so pretepli še enega novinarja, s pestmi pa so se spravili nad novinarko. Groziti so začeli ravnateljem in v letošnjem letu so iz državne službe odpustili najmanj 1.000 pripadnikov naroda Mari. Nasilje se je stopnjevalo ves ta čas in poziv Tove Skutnab Kangass proti zaprtju zadnje šole v jeziku mari je dramatični prikaz stanja v tej skoraj povsem neznani republiki z bogato kulturo in tradicijo. Jezik mari je bil obsojen na smrt. 19 NEDELJSKE TEME S fitosanitarnimi posegi v jesenskih in zgodnje zimskih mesecih uničimo razne oblike, v katerih prezimijo sovražniki teh kultur, zato je jesensko zatiranje »investicija«, ki nam znatno zmanjša nevarnost nekaterih glivičnih in bakterijskih okužb ter populacijo škodljivcev, kar nam omogoča, da močno omejimo število pomladanskih in poletnih škropljenj. / ČAS ZA ZATIRANJE BOLEZNI IN ŠKODLJIVCEV Jesensko varstvo sadnega drevja Svetovalna služba Kmečke zveze Sadna drevesa so v fenološki fazi odpadanja listov, ko je čas za zatiranje bolezni in škodljivcev sadnega drevja. S fitosanitarnimi posegi v jesenskih in zgodnje zimskih mesecih uničimo razne oblike, v katerih prezimijo sovražniki teh kultur, zato je jesensko zatiranje »investicija«, ki nam znatno zmanjša nevarnost nekaterih glivičnih in bakterijskih okužb ter populacijo škodljivcev, kar nam omogoča, da močno omejimo število pomladanskih in poletnih škropljenj. Omejili se bomo le na bolezni in škodljivce, ki pogosteje in močneje napadajo pri nas razširjene sadne vrste. Uporabnike sredstev opozarjamo, naj strogo upoštevajo predvidene zdravstvene ukrepe ter se drži- jo navodil na embalaži ali na priloženem listu, še posebej navedenih odmerkov. I. DEL - KOSČIČARJI BRESKEV BRESKOVA KODRAVOST Vsak sadjar dobro pozna breskovo ko-dravost, ki jo povzroča gliva Taphrina deformans, o kateri smo sicer že večkrat pisali, a ne bo odveč, če ponovimo nekaj napotkov za njeno zatiranje, ker zahteva redno škropljenje, kar velja tudi za ostale sovražnike te sadne vrste, kot drugih. ZNAKI BOLEZNI Spomladi, ko listje odganja, opazimo, da je izmaličeno, namehurjeno in skodrano. Listi so odebljeni in mesnati ter zelo lomlji- Kmečka zveza vabi na Martinovanje na Proseku Danes ob 14.30 »MARTINOVA FURENGA«, prevoz vina z vozom na konjsko vprego po proseških ulicah v spremstvu skupine narodnih noš, Godbe na pihala Sv. Anton iz Kopra, kraljice terana 2010, MPZ Vasilij Mirk ter zbora OŠ A. Čer-nigoj. Sodelujejo tudi Mladinski krožek Prosek Kontovel ter vaške gostilne in osmi-ce. Ob 17. uri bo v Kulturnem domu na Proseku »Krst mladega vina«. Sodelujejo Godba na pihala Sv. Anton iz Kopra, kraljica terana 2010, Vitezi vina Slovenije in Mladinski krožek Prosek Kontovel. Ponedeljek 08.11. Ob 18.30 v Kulturnem domu na Proseku srečanje na temo »PREUREDITEV TRŽAŠKEGA BREGA« v luči sporazuma med Kmečko zvezo, ministrstvom za kmetijstvo in Deželo FJK. Posegi: Enzo Lorenzon, predsednik Konzorcija za melioracijo posočja ter sodelavca inž. Renzo Scaramoncin in tehnik Daniele Luis. Torek 09.11. Ob 18.30 v Društveni gostilni na Proseku srečanje na temo »KLETARJENJE V PRETEKLOSTI IN DANES«. Spregovoril bo dr. Mario Gregorič. Četrtek, 11.11. kmetijska tržnica »Okusi Sv. Martina« na trgu Kržada, na kateri bo trinajst kmetij ponujalo tipične kmetijske pridelke in izdelke. vi, obarvajo se rumenozelenkasto ali rdečkasto. Pozneje odpadejo in je zato pridelek slabši in nekakovosten, izguba listja pa ima za drevo hude posledice, ki se prenesejo tudi na naslednja leta, če se bolezen ponavlja, tudi do propada drevesa. ZATIRANJE Jesensko škropljenje opravimo, takoj ko odpade listje. Za to škropljenje uporabljamo bakrove pripravke (bakrov sulfat - modra galica), bakrov oksiklorid (Ossiclor 50 PE, Tetraram, ipd), bakrov hidroksid (Cuprantol Hi, Iram 50 DF), ali organske pripravke: Ziram (Mezene WG, Crittan WG, ipd), Dodina (Do-dil WG, Guadinol DWG) in Captano ( Cap-tano 80 WG, Tetrapac 80 DG, ipd).. LISTNA LUKNJIČAVOST Breskev in vse ostale koščičarje (slive, češplje, češnje) in, čeprav redkeje, tudi marelice napada listna luknjičavost (Wilsono-myces carpophilus). ZNAKI BOLEZNI Bolezen napade list, mlade poganjke, vejice in plodove. Na listih povzroča okro-glaste rdeče rjave pege primera 2 - 5 mm, ki so včasih obrobljene z rdečim robom. Notranji, odmrli del pege odpade in tako nastane značilna luknjica. Ob močnem napadu je listje videti, kakor bi bilo prestreljeno z zrnjem. Tudi na plodovih nastanejo okrogle rdeče pege, ki so malo poglobljene in pogosto rdeče obrobljene. Iz njih se navadno cedi smola, plod se izmaliči in ga pogosto napade še monilija (sadna gniloba). Gliva napade jeseni in v toplejših mesecih predvsem zelene poganjke, ki se posušijo. Bolezen je skupaj z breskovo kodra-vostjo kriva za hiter propad breskev, zato je ne gre podcenjevati. ZATIRANJE Bolezen uspešno zatiramo na vseh ko-ščičarjih s sredstvi, ki smo jih navedli za zatiranje breskove kodravosti. OŽIG BRESKOVE SKORJE ZNAKI OBOLENJA Povzroča jo bakterija Fusicoccum amygdali. Bolezen se pojavi na poganjkih in na vejah. Pri napadu vejic se listi posušijo, poganjki pa odmrejo. ZATIRANJE Okužbo zatiramo z 2 - 3 posegi. Prvič škropimo, ko začnejo listi odpadati, drugič in tretjič pa po potrebi ob deževnem in meglenem vremenu. Ožig zatiramo uspešno s Tiofanate - Metilom ( Enovit ) Ditanonom ( Didianon 75 WG ) ter Bitertanolom ( Proclaim). SUŠENJE BRSTOV IN MLADIK Bolezen povzroča bakterija Xantho-monas campestris pv. pruni. Znaki obolenja so opazni na listih, plodovih in vejah. Na plodovih so vidne temne okroglaste pege, na katerih včasih nastanejo razpoke. Na listih se pojavljajo pege v obliki mnogokotnika, ki postanejo s časom temno sive ali črne. Listi najprej porumenijo, pozneje pa osušijo. Listi odpadejo predčasno, pojavi se tudi sušenje brstov in mladik. Proti tej bakteriji uspešno škropimo z že navedenimi bakrenimi sredstvi dvakrat ali trikrat, ko odpada listje (v drugi polovici oktobra in v novembru). Okuženo listje in veje odstranimo iz sadovnjaka ali sadnega vrta in jih sežgemo. ČEŠPLJE in SLIVE Češplje in slive napada v času odpadanja listov luknjičavosti koščičarjev (Wil-sonomyces carpophilus) ter sušenje listov in mladik (Xanthomonas campestris). Znake obeh bolezni smo že navedli pri varstvu breskev, prav tako smo dali ustrezne napotke za njuno zatiranje. Ti napotki veljajo tudi za varstvo češpelj in sliv. ČEŠNJE in MARELICE Ti dve zadnji vrsti sta v tem času podvrženi samo napadom luknjičavosti, ki jo zatiramo kot že navedeno. SOVRAŽNIKI KOŠČIČARJEV Na breskvah, češpljah in slivah se jeseni lahko pojavi Ameriški kapar (Quadra-spidiotus perniciosus), ki je bil pred nekaj desetletji eden najhujših škodljivcev sadnega drevja. Danes ga uspešno zatiramo, močno pa ga napadajo tudi naravni sovražniki, zato ne predstavlja več velike nevarnosti za sadne vrste, kot jo je predstavljal nekoč. Kapar se prenaša zlasti z okuženimi sadikami, gibljive ličinke prvega štadija lahko prenesejo tudi veter in ptičji, na krajše razdalje pa se lahko same razlezejo. Zuželka praviloma prezimuje v obliki ličink. Po prezi-mitvi se razvijejo samice in samci. Kaparje-ve samice prežive vse življenje pod kapico ali ščitkom, ki meri v premeru okoli 2 mm. ZATIRANJE Škodljivca zatiramo le, če je v poletnih mesecih prisoten v večjem številu. Pri tem uporabljamo belo mineralno olje (Oliocin Flexi, Ovipron Top). BIOLOŠKO ZATIRANJE Za biološko zatiranje glivičnih bolezni uporabljamo bakrove pripravke, za zatiranje ameriškega koparja pa navedeni Oliocin. Svetovalna služba KZ STROKOVNI NASVETI Lastnosti kivijev in kakijev V tem času pobiramo tudi zadnje jesenske sadeže. Danes bomo posredovali nekaj nasvetov o pobiranju in lastnostih kivijev in kakijev. KIVI - Kivi je sadež aktinidije. Najbolj znana je vrsta Actinidia chinnesis, zanimivi, a manj razširjeni sta tudi vrsti Actinidia arguta in Actinidia kolomik-ta. Actinidia arguta daje manjše, a tržno zanimive plodove. Sadeže lahko pojemo z olupkom vred, saj nimajo značilne kosmate povrhnjice. Ta vrsta kivija je veliko bolj odporna na nizke zimske temperature in na bolezni. Sadeži pa niso obstojni, zato jih je treba kmalu po pobiranju zaužiti. Zori že konec septembra. Večino sort kivijev pa začnemo pobirati od druge polovice oktobra dalje. Ne smemo jih pobirati prezgodaj, ker sadeži niso okusni. Za tržišče in za skladiščenje jih poberemo nekoliko pred zrelostjo. Večji proizvajalci pa se za določanje zrelosti poslužujejo pe-netrometra, to je naprave, ki določi trdnost mesa plodov, in refraktometra. Po zakonu je dovoljeno, da jih pobiramo, ko plodovi dosežejo vsaj 6,2 sladkorne stopnje po Brixovi lestvici, pa čeprav je splošno mnenje, da je ta stopnja sladkorja prenizka. Dokazano je, da če želimo imeti sladke sadeže, morajo po enomesečnem skladiščenju doseči sladkorno stopnjo, ki ne sme biti izpod 16 stopinj, kar pomeni, da mora v času obi- ranja ta stopnja doseči najmanj 8 točk po omenjeni lestvici. Stopnjo sladkorja po Brixovi lestvici določamo z refraktometrom, ki je natančna in zelo lahko uporabljiva naprava. Potrebujemo le nekaj kapljic kivije-vega soka in sladkorno stopnjo hitro razberemo po lestvici, ki se nahaja v notranjosti inštrumenta. Koko-vosten refraktometer stane okrog 150-180 evrov, vendar je to dobra investicija, zlasti če smo tudi vinogradniki, saj ga ob času trgatve uporabljamo tudi za določanje sladkorne stopnje grozdja. Refraktometer uporabljamo tudi pri določanju sladkorne stopnje drugih vrst sadja. Za domačo uporabo kivije pobiramo sproti, ko so zreli in sladki. To ugotovimo, ko so plodovi pri pec-lju dovolj mehki. Sladkor po Brixovi lestvici naj bo okrog 16 stopinj. Za sprotno porabo jih lahko poberemo tudi ko je listje odpadlo, vendar pred mrazom. Pobiramo jih s škarjami ob suhem vremenu. Hranimo pa jih v hladnem, zračnem in čistem prostoru, po možnosti daleč od jabolk in hrušk. Koščičarji namreč sproščajo etilen, ki pospeši dozorevanje kivija. Najlepše plodove hranimo v plastičnih luknjastih nizkih kištah. Zdravi in malo pred popolno dozorelostjo pobrani plodovi trajajo 2 - 3 mesece. Kivi je sladko kiselkastega okusa. Za ta sadež je značilno, da vsebuje zelo veliko vitamina C. Ker se s svetlobo, zrakom in toploto naglo razkraja, ima sadež bolj trd olupek, zeleno meso pa vsebuje veliko klorofila, ki brani C vitamin pred razpadom. Bogat je tudi z minerali, predvsem s fosforjem, kalcijem in železom, pa tudi kalijem, magnezijem in provitaminom A. Odžeja, je diuretik in krepi obrambo v telesu. KAKI - To je sadež, ki pri nas dobro uspeva in zori prav v tem času. Botanično ime sadne vrste je Dyospiros kaki, kar v grškem jeziku pomeni »hrana za bogove«, in to zaradi sladkega in energetičnega mesa, ki spominja na med. Sorte delimo na tiste, katerih plodovi ob pobiranju niso trpki (t.i. vanilia) in v tiste, katerih sadeži so trpki ter se morajo zmediti, preden jih lahko pojemo. Slednji vsebujejo veliko taninov in potrebujejo nekaj časa, da se zaradi razgradnje tani-nov omehčajo in izgubijo trpek okus (medenje). Najbolj primeren čas pobiranja je odvisen od posameznih sort in podnebja. Za večino sort je to v oktobru in novembru. Vsekakor poberemo kakije pred morebitnimi pozebami. Zgodnje pobiranje podaljša čas shranjevanja plodov in obratno. V letih, ko po dolgotrajni suši nastopi dež, moramo plodove pobrati pred dežjem, drugače kožica poči. Ko ga pobiramo, moramo biti zelo pazljivi. Sadež se namreč s težavo loči od vej, zato moramo paziti, da ne odlomimo kake veje. Še najbolje je, da se za pobiranje poslužujemo obrezovalnih škarij in odrežemo zelo blizu čaše. Posamezne plodove postavimo v zaboje s čašo navzdol. Sorte, katere sadeži ob pobiranju ostanejo trpki, pustimo nekaj dni pri sobni temperaturi, da se omehčajo in postanejo sladkega okusa. Za daljše shranjevanje ali za prodajo uporabljamo platoje iz polistirol-ne mase, ki imajo tudi primerno oblikovane čaše, da se plodvi med seboj ne dotikajo. Kakije hranimo v hladnem in zračnem prostoru. Bolje je, da v prostoru, kjer jih hranimo ni jabolk, ker proizvajajo etilen. Kaki uživamo tako, da čašo odrežemo, nato pa meso jemo z žličko. Iz kakijev lahko tudi naredimo marmelado. Meso zrelega sadeža je izredno sladko in spominja na med. Kaki vsebuje veliko glukoze, zato je zelo dober za športnike in ljudi, ki imajo naporno delo, odličen je tudi za otroke. Kaki ima tudi veliko vitaminov, posebno provitamina A, ki daje sadežu tipično oranžno barvo, bogat je tudi na vitaminu C in kaliju, vendar ni priporočljiv za ljudi, ki bolehajo za sladkorno boleznijo in debelostjo. Magda Šturman Nedelja, 7. novembra 2010 NEDELJSKE TEME Na tej strani: desno počastitev bazoviških žrtev leta 1947; spodaj msgr. Jakob Ukmar in Ferdo Bidovec; pod naslovom spletna stran dosjeja Pinka Tomažiča. Na sosednji strani: pogreb Tomažiča in tovarišev leta 1945 v Trstu, spodaj kip Virgilu Ščeku (desno) in Pinko Tomažič SEZNAM DOSJEJEV NA SPLETU Tako so fašisti nadzorovali Slovence Marjan Kemperle c. R3 H F 1- [T 'ii|i .!.'■■■ ju M ib i ■!■! pH rviiiin briEU lu^ui ■■ si-ri BmiAiEnnunriTnTj-irz Hoiullci lú V.BÍJ H" Hp(i Fi'íc-tí'.V j.i'd C UtkU 4- M&ri UM I JU txnt*/i SLI? tfhVnlnjrtOTK' i TT""' cnvwhyiri Mfl i^AMkCItt ati r_l£ ■.-.>■:□ m 4 fitú Jirtfi nT ju v iT.T ftlíKf-tfi'lCtitfíríi UiitrP (iri h i ¥1 rt i« Fi«. 1191JL C-kiHMH ifJK^t InlarrviAzlanl personal! Iflt IHh ■ frkjl, liTtHt i rfhiM c o Mttik^i*/m ti rta rt i wv ** ■ Ahm Maäb.ElAnlFOH>r[rJt .ulíMctBjt kluiíiír raba alio RJbr rure-rn Aiuviiu jI T11h-_.■ A i IfVclllB abüMlHlllkl I49l>± Pinka Tomažiča ni na seznamu oseb, ki jih je nadzoroval fašistični režim. Vsaj tako je zapisal novinar tržaškega dnevnika Il Piccolo Claudio Erne, ko je pred dnevi priobčil novico o objavi nadzorovanih imen na spletni strani italijanskega ministrstva za kulturne dobrine. Erne ima zaslugo, da je na spletnem vozlišču izsledil seznam tistih, ki niso bili fašizmu prav nič po godu. Omejil se je na obravnavo ljudi iz Trsta oziroma tržaške pokrajine in priznal, da je bilo med ljudmi, ki so jim fašisti dihali za ovratnik na Tržaškem, »veliko slovenskih priimkov.« Koliko? To je po večurnem stikanju po seznamu nemogoče povedati, saj fašistični birokrati niso razvrščali obravnavanih ljudi po narodnosti. Jih je pa res veliko. In med njimi je tudi Pinko Tomažič. Sicer ne s svojim slovenskim imenom, ampak z »italijanskim«: Tomasi Giuseppe. Seznam fašističnih preganjancev in nadzorovanih oseb na spletni strani ministrstva za kulturne dobrine ni sicer nobena novost. Zgodovinar Aleksij Kalc se spominja, da so prvi del seznamov »dali na računalnik« že sredi devetdesetih let. To so dosjeji iz centralnega političnega kataloga, ki ga hranijo na italijanskem notranjem ministrstvu. Ta je bil ustanovljen že pred prvo svetovno vojno za »evidentiranje« oseb, ki niso bili v »sozvočju« s takratnimi vladnimi krogi. Fašizem ga je spretno izkoristil za poostritev nadzora nad »prevratniki, komunisti, socialisti, anarhisti, republikanci« in drugimi, drugače mislečimi in potencialnimi nasprotniki Mussolinijevega režima. Kalc si je svojčas ogledal dosjeje. Gre za fa-scikle, vsak je imel svojo polo s sliko in življenjepisom nadzorovane osebe. Informatorji notranjega ministrstva in krajevne policije so držali evidenco nad njimi in pošiljali redna poročila, s katerimi so dosjeje dopolnjevali. Celoten seznam dosjejev je bil objavljen v knjižni obliki v 19 zvezkih z naslovom Antifasci-sti ned casellario politico centrale, ki jih hrani tudi Narodna in študijska knjižnica. Komunisti, antifašisti, socialisti, anarhisti V posameznih dosjejih je zabeležena med drugim »politična barva« (colore politico) obravnavanih nadzorovanih oseb. Seznam sestavljajo: komunisti ..........43.555 ljudi antifašisti...........35.850 socialisti.............35.638 anarhisti.............26.591 republikanci........5.271 prevratniki...............213 framasoni...................40 klerikalci........................1 Edini na seznamu zabeleženi klerikalec je neki Ercole Bigi (letnik 1854) iz Mantove. Celotno delo, ki ga je izdal Centralni zgodovinski arhiv, obsega skoraj 200 tisoč dosjejev. Kakih 5 tisoč dosjejev zadeva ljudi iz Furlanije-Julij-ske krajine. Na spletni strani so na gornjem delu zabeleženi številka fascikla (v primeru Pinka Tomažiča št. 112121), številka ovojnice (5127), ime nadzorovanega (Tomasi Giuseppe), leta nadzorovanja (1932-1942). Na spodnji strani pa med »osebnimi informacijami« datum rojstva (1915), kraj rojstva (Trieste - Friuli), kraj bivališča (Trieste - Friu-li), politična barva (comunista), stanje, poklic (stu-dente) in beležke v fasciklu (ammonito, diffidato, iscritto alla Rubrica di frontiera, denunciato al Tribunale speciale). V spodnjem desnem kotu je še razpoznavni kodeks (T03172). Na spletu so objavljeni dosjeji o vseh obsojencih prvega in drugega tržaškega procesa, z izjemo Frana Marušiča. Ni ga dobiti niti kot Fran ali Francesco Marusic, niti kot Marusich, Marusig ali Marussi. Na seznamu se je sicer znašel Francesco Marussi iz Opatjega sela, ki pa so ga začeli nad- Seznam dosjejev nadzorovanih oseb je mogoče poiskati na spletni strani: http://www.archiviocentraledellostato.beniculturali.it/cpcview/ zorovati leta 1935, to je pet let po ustrelitvi bazoviških junakov. Zanimivo je vsekakor izvedeti, da so začeli fašisti poizvedovati o Ferdinandu Bidovcu leta 1930, to je nekaj mesecev pred obsodbo in usmrtitvijo. Podobno velja tudi za Alojza Valen-čiča, medtem ko so imeli Zvonimira Miloša (v izvirniku Milos Zvomimiro) na muhi že leto prej (1929). Tudi trem obsojencem drugega tržaškega procesa (Simonu Kosu, Ivanu Ivančiču in Ivanu Vadnalu) so začeli slediti šele nekaj mesecev pred procesom (leta 1941), medtem ko Viktorja Bob-ka nadzorovali od leta 1933. Na seznamu so imena drugih znanih slovenskih osebnosti: pisatelj France Bevk, nekdanja poslanca Engelbert Besednjak (začeli so mu slediti že leta 1924) in narodni heroj Jože Srebrnič, Pinkova sestra Danica in njen mož Stanko Vuk, obsojenec na drugem tržaškem procesu Dorče Sar-doč, pisatelj Ciril Kosmač, obsojeni Vladimir Gor-tan, kriški slikar Albert Sirk, odvetnik Slavoj Sla-vik, osvoboditelj Genove Tone Ukmar, zgodovinar Janko Pleterski (Pleterskj), poznejši odgovorni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko, novinar Franc Kavs in še številni drugi. Iz seznama je mogoče izvedeti, da so imeli fašisti pod nadzorom tudi župnike in duhovnike. Po vsej Italiji so nadzorovali skupno 106 župnikov (parroco) in 160 duhovnikov (sacerdote). Med župniki jih je s Tržaškega, Goriškega, obmejnih območij videmske pokrajine in iz zasedene Slovenije kar 55, to je več kot polovico! (Na Južnem Tirolskem 10.) Med nadziranimi so bili tudi Giuseppe Crisman (1880) s Proseka (tisti, ki je naučil Lelia Luttazzija prvih klavirskih veščin ...) , Francesco Malalan (1891) z Opčin, pisatelj Virgil Šček (1885). Med 160 jih je 50 z obmejnega območja (na Južnem Tirolskem 17). Med njimi so tudi Giovanni Bidovec (1906) iz Trsta (označen kot komunist!), Antonio Cerar (1892, Bazovica), Francesco Cri-smani (1908, Bazovica), Milan Defar (1908, Re-pentabor, interniran), Alessandro Martellani (1880, Trst), Stefano Podberscek (1889, Sv. Jakob, Trst), Giacomo (Jakob) Ukmar (1878, Trst), Giuseppe Vi-dali (1904, Opčine), Giuseppe Vidau (1894, Op-čine) in Andrea Zini (1879, Trst, Opčine). Prisotnost tolikšnega števila slovenskih župnikov in duhovnikov na seznamu priča o »veliki pozornosti«, ki so jo fašistične oblasti namenjale delovanju duhovščine na obmejnem območju. Ob tem je zanimiv tudi podatek, da so začeli večini NEDELJSKE TEME Nedelja, 7. novembra 2010 2 1 Število nadzorovanih na Tržaškem V dosjejih je 3.395 ljudi, ki so neposredno povezani s Trstom: so bili rojeni ali pa so živeli v Trstu. V tržaški pokrajini je bilo rojenih 2.623 nadzorovanih ljudi, 2.449 pa jih je živelo v tržaški pokrajini, ko so bili »obravnavani«. Prisotnost iz drugih krajev na Tržaškem: Milje.......................... ..203 ljudi Dolina...................... .....67 Boljunec................. .....90 Domjo...................... .......4 Mačkolje................. .....16 Zavlje....................... .......1 Repentabor............ .......1 Col ............................ .....16 Zgonik..................... .....18 Salež......................... .......6 Samatorca.............. .......2 Gabrovec................ .....22 Bazovica ................. .....16 Gropada.................. .......3 Trebče...................... .......9 Opčine..................... .....25 Bani........................... .......1 Prosek...................... .....27 Kontovel................. .....20 Devin-Nabrežina . .....17 Devin....................... .....19 Nabrežina............... .....77 Šempolaj................ .....10 Mavhinje................. .......5 Sesljan..................... .......4 Na seznamu je tudi 316 ljudi iz raznih krajev S. Croce (S.Croce v Italiji, Križ na Tržaškem, pa tudi Križ pri Tomaju in Križ pri Ajdovščini) zaradi česar je težko izluščiti koliko Križanov s Tržaškega je bilo nadzorovanih. Tudi število nadzorovanih s Cola je vprašljivo, ker je na seznamu večkrat omenjen kraj Col (Zolla) v goriški pokrajini. Med nadzorovanimi iz Saleža (Sales) so nekateri že prisotni pod krajem Zgonik (Sgo-nico), fašistične oblasti pa so nadzorovale tudi nekega Sales Francesca, ki pa je po rodu iz Lecceja. Število nadzorovanih na Goriškem V dosjejih na spletni strani se ime Gorica (»Gorizia«) pojavlja 3.055-krat. Od nadzorovanih se jih je 2.858 rodilo v Gorici ali v njeni pokrajini, 1.808 pa jih je imelo bivališče na Goriškem. Prisotnost iz drugih krajev na Goriškem: Tržič......................................189 Ronke...................................105 Krmin......................................97 Gradišče ob Soči................47 Doberdob.............................15 Gradež....................................14 Sovodnje ob Soči.................2 Sovodnje.................................5 Foljan........................................7 Pieris ........................................7 Zagraj.....................................23 Sredipolje................................3 Nekateri obravnavani iz Rude sodijo, po navedbah v dosjejih, pod Furlanijo. župnikom in duhovnikom »slediti« že v drugi polovici dvajsetih let prejšnjega stoletja. Pomeni, da so se fašistične oblasti dobro zavedale, kakšno vlogo so lahko imeli cerkveni ljudje predvsem na podeželju. V seznamu na spletni strani se beseda »slo-veno« pojavlja le trikrat. Prvič v primeru Fran-cesca Erzena (1898, »maestro sloveno«), drugič v primeru Stanislaa Klopcica (1900, »ferroviere sloveno«), tretjič v dosjeju Giovannija Rabica (1908, »finanziere sloveno«). Slovenski in drugi antifašisti so na seznamu v dobri družbi. Med nadzorovanimi je bil tudi Alessandro Pertini,»socialist, odvetnik, konfini-ranec, prijavljen posebnemu sodišču«, predvsem pa bodoči predsednik italijanske republike. Med spletnim brskanjem po seznamu je mogoče izslediti nekaj cvetk. Tako je bil župnik Giu-sto Filippi (1864, Pazin) prijavljen sodstvu zaradi žalitve predsedniku vlade, Mussoliniju, seveda. Milos Culin (1916, Jesenice) je bil sicer župnik, a boenem tudi »comunista«. Agostino Bandelli (1906, Komen) pa je bil označen kot »ozioso va-gabondo«, brezdelni potepuh. A ni bil sam. Podobno stanje potepuha so fašistični vohljači »dodelili« še 81 nadzorovanim osebam. Število nadzorovanih z obmejnih območij videmske pokrajine V dosjejih se pojavlja Videm 3.656-krat. Prisotnost iz nekaterih krajev videmske pokrajine: Čedad.....................................85 Speter.......................................7 Podbonesec...........................1 Bardo........................................9 Rezija......................................12 Trbiž........................................11 Tablja......................................16 Naborjet...................................3 Ukve..........................................1 Zabnice....................................1 »Antifašist« Menia! Na seznamu ljudi, ki jih je nadzoroval fašistični, režim, je tudi antifašist Menia. Po imenu je bil Angelo, rojen leta 1899 v kraju Danta v pokrajini Belluno. Po poklicu je bil zidar. Fašistični režim ga je nadzoroval od leta 1934 do leta 1942, ker je bil »antifašist«. Vsaj tako piše pod oznako »politična barva«. Poleg tega je bil v pisan v obmejni register. Na seznamu je tudi drugi Menia, Giuseppe. Tudi on je bil rojen v kraju Danta v pokrajini Belluno, stanoval pa je v kraju S. Stefano di Ca-dore, to je le nekaj kilometrov od kraja Pieve di Cadore, kjer je tekla zibelka bodočemu pripadniku misovske stranke in sedanjemu tržaškemu poslancu in podtajniku Robertu Me-nia. Giuseppe Menia je bil po poklicu mizar, po politični pripadnosti pa socialist. Iz dosjeja ni mogoče izvedeti, ali sta obravnavana Angelo in Giuseppe Menia v sorodstvu s tržaškim Menio. Zanimivo pa je, da se je tudi v koreninah rodbin Menia pretakala anti-fašistična, socialistična kri ... Nad 8 tisoč nadzorovanih iz »Yugoslavie« Fašistični režim je nadzoroval 8.152 ljudi iz Jugoslavije (v izvirniku: Yugoslavia). Nadzorovani iz posameznih krajev Slovenije: Ljubljana.............2.038 ljudi Izola ........................275 Koper.......................131 Tolmin.....................123 Postojna....................95 Piran...........................60 Bovec.........................56 Solkan........................46 Sežana.......................42 Maribor.....................23 Celje...........................14 Kranj.............................8 Nadzorovani iz posameznih krajev Hrvaške: Split...................................1.167 Reka......................................950 Zadar....................................364 Na seznamu je tudi 2.346 ljudi iz Pulja, med katerimi pa so vključeni na primer tudi nadzorovani iz Kopra in drugih istrskih krajev, ker so Koper in Istra takrat spadali pod okrajno območje Pulja. Med nadzorovanimi je 477 ljudi iz »Raguse«. Med te sodijo prebivalci istoimenskega sicilskega mesta in hrvaškega Dubrovnika, ki je nosil italijansko ime Ragusa. Sortiranje po mestih je problematično, saj je na primer v dosjeju nadzorovanega Angela Albrizia (1879) zapisano, da je rojen v »Ragusa - Sicilia«, stanuje pa v »Ragusa - Silicia - Dal-mazia - Yugoslavia«. Upravitelji dosjeja so očitno imeli malce zmedene geografske pojme ... Slovenski priimki Pogosti slovenski priimki v obravnavanih dosjejih Abram.......................................3 Abrami.....................................7 Ambrosi.................................22 Ambrozic.................................1 Ban..........................................13 Birsa...........................................3 Bizjak......................................10 Blasina......................................3 Blazina......................................1 Bogatec....................................1 Bogatez....................................4 Bole...........................................6 Budin........................................8 Carli.........................................57 Ciuk...........................................7 Cok..........................................13 Cossutta................................19 Crisman....................................4 Crismani...................................4 Cuk..........................................13 Daneu.......................................2 Danieli....................................21 Devetak....................................2 Ferluga.....................................9 Fogar.........................................5 Fonda.....................................11 Furlan.....................................70 Furlani....................................33 Gregori...................................40 Grgic..........................................7 Gruden...................................24 Kos...........................................16 Kralj.........................................15 Križman....................................7 Lakovic.....................................3 Milic........................................17 Novak.....................................46 Pahor......................................27 Pavsic........................................2 Pertot.....................................25 Pertotti.....................................1 Race...........................................4 Regent......................................1 Reggente.................................5 Rupel.........................................2 Rupelli......................................2 Sardo.........................................8 Sardoc......................................1 Sedmak..................................14 Sfiligoi....................................16 Sirk..........................................12 Sluga.........................................6 Sosic..........................................3 Sossi........................................14 Starc..........................................5 Stocca.......................................5 Stoka.........................................9 Sulli............................................4 Tence........................................1 Tenze.........................................7 Tomazic....................................3 Tommasi................................21 Tomasi....................................35 Vecchiet...................................8 Visentin..................................14 Visintin...................................21 Zaccaria ................................23 Zerial ......................................18 Zeriali........................................1 glasbena matica mpclet mladi v glasbi glasbeni utrip Petnajstdnevnik Glasbene matice Trst Št. 12/IV Šolsko leto 2010-2011 na Glasbeni matici vsi dogodki, novosti in načrti Šolsko leto 2010-2011 se je na Glasbeni matici pričelo z velikim ponosom, saj so trije učenci diplomirali na italijanskih konservatorjih: harmonikar Ful-vijo Jurinčič, harmonikar Jari Jarc iz Gm Gorica in flavtistka Petra Marega. Zelo uspešni so bili tudi vsi opravljeni jesenski izpiti nižje in srednje stopnje ter stranskih predmetov. Na koncertnem področju je komaj izzvenel tradicionalni, jesenski koncertni večer v sodelovanju z mednarodnim festivalom sodobne glasbe Kogojevi dnevi, ki je letos potekal ob 85-letnici pesnika Cirila Zlobca. V festivalskem okviru je šola sodelovala tudi z glasbenim sporedom, ki so ga v Desklah oblikovali učenci in ravnatelj Bogdan Kralj, ki je navzočim predstavil stoletno zgodovino šole. Ob začetku šolskega leta se na Glasbeni matici pripravljajo na izvedbo nekaterih odmevnejših projektov, med katerimi bo tudi slovesni zaključek proslavljanj ob stoletnici ustanove. Nekatere novosti zaznamujejo tudi redno dejavnost. VPISOVANJA Šola je letos doživela rahel vpad števila učencev v Trstu, v Gorici in v Benečiji pa so ohranili lanske standarde, s povečanim povpraševanjem v Kanalski dolini. NOVE PODRUŽNICE V dogovoru je otvoritev nove podružnice v Reziji, kjer naj bi se pouk odvijal v obliki posameznih tečajev. V Bazovici pa je z letošnjim šolskim letom v prostorih Slomškovega doma začela delovati nova podružnica, ki je nastala zaradi precejšnjega zanimanja in povpraševanja. UČNIKADER V učnem kadru je prišlo do sprememb, saj so se nekateri profesorji upo- kojili, drugi pa so se zaposlili na glasbenih šolah v Sloveniji. Med profesorji bo zato nekaj novih in mladih obrazov, za katere je šola po tradiciji črpala iz svojih vrst. PRIZNANJA ZASLUŽNIM UČENCEM V začetku novembra bo šola, prvič priredila nagrajevanje učencev, ki so se v preteklem šolskem letu odlikovali s posebnimi dosežki. Podelitev študijskih podpor bo omogočila Fundacija CRTrieste, ki bo dodelila finančno nagrado zaradi vrste nastopov, ki so jih učenci izvedli lani v dobrodelne namene po domovih za ostarele. Slovesnost bo potekala v razstavni dvorani ZKB na Opčinah. SLAVNOSTNI DOGODEK OB ZAKLJUČKU STOLETNICE Glasbena matica bo odprla šolsko leto s slavnostnim dogodkom, ki se bo odvijal 19. novembra v Narodnem domu v Trstu ob koncu praznovanj stoletnice delovanja. Šola prireja namreč posvet s pogovori o aktualni temi glasbenega šolstva in specifično glasbenega izobraževanja v čezmejnem teritoriju. Ob tej priložnosti bodo v galeriji Narodnega doma odprli razstavo ob stoletnici šole, ki jo je z zbiranjem gradiva uredila Nadja Kralj s sodelovanjem Andreja Pisanja pri oblikovanju in postavitvi. Otvoritvi razstave bo sledil ogled dokumentarnega filma Muzika od Trsta do Trbiža, produkcije RAI-Kinoa-telje-RTV Slovenija v štiriročni režiji Martina Turka in Jurija Grudna. CHOPINU V POKLON Ves svet je v letošnjem letu slavil umetnost Frederica Chopina. 26. novembra bo tudi Glasbena matica postavila svoj kamenček v mozaik poklonov z odmevnim koncertom, ki se bo odvijal v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu. Poklon poljskemu-francoskemu mojstru bodo z glavno vlogo oblikovali pianisti, s sodelovanjem flavtistke in harfistke. SPOMIN Glasbena matica pripravlja večer v spomin na prezgodaj preminulega, bivšega profesorja in violista Slovenske Filharmonije Marka Bitežnika. Glasbeno srečanje bo potekalo s sodelovanjem SKD Tabor na Opčinah. KONCERTNA SEZONA V letošnjem šolskem letu ne bo redne koncertne sezone, Glasbena matica pa bo sodelovala s Slovenskim stalnim gledališčem pri realizaciji dveh izrednih dogodkov, koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenije s solistom, violinistom Štefanom Milenkovicem in Baletnega večera, ki je nova produkcija SNG Opera in balet v Ljubljani, pri kateri bo vodstvo orkestra prevzel bivši učenec Gm in danes mednarodno uveljavljeni glasbenik Marko Ozbič. V pripravi je tudi niz komornih koncertov s pedagogi in učenci višjih letnikov. ZBORI Iz tečajev predšolske glasbene vzgoje, ki jih je šola prirejala v zadnjih letih za uvod v glasbeni študij, je letos prišlo do preroda šolskega otroškega zbora. Odgovornost te nove dejavnosti je sprejela Ne-da Sancin, ki ima že večletno izkušnjo na tem področju. Zbor vadi ob torkih v Dijaškem domu v Trstu in vabi nove pevce, naj se pridružijo. Z obnovitvijo delovanja otroškega zbora je Glasbena matica zaob-jela vse starostne stopnje na področju pevske dejavnosti; v okviru ustanove delujeta namreč tudi Mešani mladinski pevski zbor Trst, ki ga od letošnje sezone vodi Tamara Stanese, in mešani zbor Jacobus Gallus, katere dolgoletno tradicijo nadaljuje zborovodja Marko Sancin. Ljubezen do glasbe je brezkončna pot Fulvijo Jurinčič Diploma harmonikarja Fulvija Jurinčiča Fulvijo Jurinčič je diplomiral iz harmonike na državnem konservatoriju v kraju Ca-stelfranco Veneto. Diploma ima v njegovem primeru čisto posebno vrednost, saj je lepa zgodba o vztrajnosti, močni motivaciji in trdni volji, o kateri lahko upravičeno pripoveduje s ponosom. Študij harmonike je pričel namreč v otroških letih in ga prekinil za daljši čas, ko se je ob drugih glasbenih dejavnostih posvetil predvsem družinskim in delovnim obveznostim. Ljubezen do harmonike se je po nekaj letih ponovno prebudila skupaj z željo, da bi končno zaključil načeto pot: V določenem trenutku sem prekinil študij harmonike, glasbe pa nisem nikoli opustil, saj je skupaj z mojo družino bistveni sestavni del mojega življenja. Zaradi dolgega študijskega obdobja sem bil prvi učenec prof. Claudia Furlana in tudi zadnji diplomant pred njegovo upokojitvijo. Kdaj se je vse začelo in kdo je izbral harmoniko? Začel sem pri enajstih letih na Glasbeni matici in sem obiskoval lekcije v podružnici na sedežu društva v Dolini. Sam sem izbral inštrument, ki mi je bil najbližji, saj sem že več let občudoval igranje svojega sorodnika. Harmonika me je od nekdaj zelo fascinirala.. Ob fascinaciji solo izvajanja se je med študijem razvilo tudi navdušenje do skupinskega dela z večletnim sodelovanjem pri orkestru Synthesis 4. Igranje v orkestru je ob tekmovalnih nastopih eden najpomembnejših delov študijske poti vsakega glasbenika. V orkestru se naučiš samoobvladanja, pozornosti do soizvajalca v skupnem ustvarjanju, sodelovanja. Kako pa je prišlo do ukinitve študija in do novega začetka? Do leta 1994 je bilo nemogoče podajati izpite iz harmonike na državnih konservatorjih in ravno nekaj let preden bi se pojavila možnost pravnega priznanja diplom tudi za harmonikarje, me je življenjska pot peljala v drugo smer, saj sem se poročil in se je nato rodil moj prvi sin. V tistem obdobju sem se posvetil bas kitari in sem okrog 15 let igral v raznih skupinah na zelo različnih glasbenih področjih od rock do jazz, blues ali narodnozabavne glasbe. Z rojstvom moje hčerke leta 2002 je prišlo do ponovnega preobrata, saj sem čutil, da je moja pot s harmoniko brez diplome neizpolnjena. Kljub temu, da sem bil vedno v stiku z odličnimi ustvarjalci in sem imel možnost sodelovati pri zanimivih glasbenih projektih, sem se v tem kontekstu počutil nepopoln. Čeprav smo se z drugimi glasbeniki vedno dobro ujeli, sem čutil pomanjkanje dokumenta, ki bi lahko potrdil opravljeno pot. Harmoniko sem medtem prodal, zato sem moral najprej poiskati nov instrument in ko sem vprašal za nasvet, mi je Claudio Furlan ponudil dve varianti, klavirsko in gum-bno harmoniko. Ko sem začel s študijem harmonike, sem izbral klavirsko varianto, po nekajletnem premoru pa me je zamikala gumb-na, kar je pomenilo v določenem smislu začeti iz ničle. Dijaki in študentje se z večjo lahkoto posvečajo naporni pripravi diplome, kaj pa pomeni najti prostor za ure intenzivnega, vsakodnevnega študija med odgovornostmi in obveznostmi življenja „odraslega" ? Študiral sem ob delu, saj sem bil redno zaposlen s štiridese-turnim tedenskim urnikom. Vadil sem ponoči, ko so šli otroci spat in moram priznati, da me je med študijem, večkrat zajela utrujenost. Volja do dopolnitve glasbene poti pa je bila taka, da sem našel potrebno energijo in vztrajnost. Da sem dosegel ta cilj gre zasluga mojemu mentorju in v enaki meri moji ženi Eleni za potrpežljivost in razumevanje. Kaj pa pomeni doživljati stres diplomskega izpita? V teh letih sem moral opraviti tudi vse stranske izpite, vsako leto enega, osmi letnik harmonike in zaključno diplomo. Moram priznati, da je bil osmi letnik najtrši oreh, diploma pa je bila veliko prijetnejša, saj je v bistvu koncertni program. Poleg tega sem se postopoma pripravil na ta nastop z raznimi diplomskimi koncerti v kraju Rocca Bernarda, v Miljah in Barkovljah. Novopečeni diplomanti navadno razmišljajo o koncertni ali pedagoški dejavnosti, kateri pa so glasbeni načrti osebe z že ustaljeno in jasno začrtano poklicno potjo? Od 1. septembra poučujem harmoniko s polnim urnikom na glasbeni šoli Koper kot nadomestnik začasno odsotnega profesorja. Poučevanje ni nekaj novega zame, saj že več let učim na Glasbeni matici. Zato sem z veseljem sprejel tudi nov an-gažma v Kopru. Na delu sem se zato odločil za šestmesečni dopust. Po poklicu sem namreč računalniški izvedenec in to delo opravljam že 25 let ob glasbeni dejavnosti pri Družbi Terminal Intermodale di Trieste-Fernetti SpA, ki mi je omogočila, da se bom v naslednjih mesecih lahko posvetil izključno glasbi. Na glasbenem področju imam nadaljne načrte, morda visoki bienij, kar pa ne bo prišlo v poštev ravno v bližnji prihodnosti. Potem pa se bom, kot vedno, pustil presenetiti. Tamara Stanese Skupaj bomo poslušali glasbo življenja Mladinski zbor Trst ima novo zborovodkinjo Glasbena matica je zaupala vodstvo mešanega mladinskega zbora Trst novi zboro-vodkinji. Skupina, ki je nastala na pobudo Aleksandre Pertot in se je v teh letih izoblikovala pod njenim vodstvom kot zbor tržaških višješolcev in univerzitetnih študentov, je začela novo pevsko sezono z veliko novostjo, saj je ustanoviteljica in dosedanja zborovodkinja opustila dejavnost iz delovnih obveznosti. Zbor, ki je že redni sooblikovalec kulturnega utripa na Tržaškem, je vsekakor ostal v zanesljivih rokah, saj je odgovornost vodenja sprejela Tamara Stanese. Tržaška glasbenica ima za seboj diplomo iz zborovskega dirigiranja na konservatoriju in je urednica za zborovsko glasbo na radiu Trst A. Kljub solidnemu obvladanju zborovodske tehnike in literature, nedvomnim umetniškim sposobnostim in poglobljenemu poznanju krajevne in mednarodne zborovske scene pa se je redkeje ukvarjala z vodenjem. Delo z mladinsko skupino ni njena prva izkušnja pri vodenju zborov Glasbene matice, saj je pred leti pripeljala ženski zbor šole do pomenljivih dosežkov. Imela sem srečo, da sem pela in sodelovala z najboljšimi dirigenti na zborovski sceni (in ne samo zborovski): Stojan Kuret, Andraž Hauptman, Frieder Bernius, Gary Graden, Georg Grün, Marco Sofianopulo in bi rada, da bi to, kar sem se naučila delila z drugimi. Začela sem, ker me je nekaj v to vleklo, nisem bila sploh izkušena in moje znanje je bilo le pevsko, ampak v treh letih dela smo z ženskim zborom GM nastopile kar trikrat v Mariboru- dvakarat na državnem in enkrat na mednarodnem tekmovanju-, se udeležile tekmovanja v Arezzu in se vsakič uvrstile na najvišja mesta v kategoriji ženskih zborov. Veliko smo delale in rezultati niso izostali, potem pa se je nekaj v mojem življenu pretrgalo in moja zgodba se je spremenila...začeti sem morala spet vse od začetka. Nadaljevati načeto pot, ki jo je začtrala Aleksandra Pertot in to pri tako delikatni, mladinski skupini je verjetno zahteven izziv. V kakšnem duhu se je začelo vaše sodelovanje? Sandra Pertot mi je pustila pravi zaklad, sama je ustvarila ta zbor in mu posredovala vso ljubezen, ki jo ima sama do glasbe in zame je to velik privilegij, kajti imam pred sabo mlade, radovedne, kritične intelektualce, ki bogatijo in izzivajo moj odnos do glasbe. Zaenkrat nas je malo, ker so nekateri odšli zaradi starosti, eni zaradi študijskih ali drugih obveznosti, vrste pa se bodo počasi prav gotovo okrepile...vsaka sprememba rabi svoj čas, da se normalizira. Mladinski zbor je čisto poseben zborovski svet. Katere so največje težave, kateri pa cilji? Mislim, da je ključ dobrega petja in predvsem uživanja pri izvedbi znanje vsaj osnovnih vokalno-tehničnih prvin, zato bo moje delo letos predvsem uglašeno na to struno; širili bomo počasi zvok, delali na fraziranju in začeli skupaj s pevci analizirati partiture, kajti si želim, da postanejo še bolj aktivni pri grajenju same izvedbe in da razumejo, da je vsak glas plemenit, ker je edinstveni in predvsem bogat z vsebino posameznika. Kar pa se tiče programa, bomo segli v renesanso in romantiko, a ne bomo izpustili sodobne glasbe- v repertoarju zbora je kar nekaj skladb maestra Daneva, za priboljšek pa se bomo prepustili ljudskim tonom...skratka to, kar delajo vsi dobri zbori! Kateri so načrti za letošnjo sezono, kdaj bo na vrsti prvi nastop? Za dober rezultat je treba trenirati, ni drugih možnosti. Prvi nastop bo verjetno 18. decembra v obliki koncerta božičnih pesmi skupaj z zborom Jacobus Gallus. Imamo sicer že nekaj nadaljnih koncertnih terminov ampak sestav ni še oblikovan in zato jih bomo prenesli, rada pa bi svoje pevce peljala na srečanja z drugimi mladinci in komaj bo mogoče tudi na kakšno tekmovaje. Skratka, če parafraziram Theodorja Fontana, skupaj se bomo trudili slišati glasbo življenja, kajti zdaj kot zdaj veljiko ljudi sliši samo disonance. NAPOVEDNIK TRST V petek, 12. novembra ob 18.00 v dvorani ZKB na Opčinah - Otvoritev šolskega leta in nagrajevanje zaslužnih učencev V petek, 19. novembra od 16.ure v Narodnem domu v Trstu - Posvet in otvoritev razstave ob stoletnici Glasbene matice ter predvajanje filma Muzika od Trsta do Trbiža V četrtek, 25. novembra ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah - Večer v spomin na Marka Bitežnika V petek, 26. novembra v Mali dvorani gledališča Verdi v Trstu - Hommage a Chopin GORICA V ponedeljek, 22. novembra ob 16.00 v Kinemax-u v Gorici - predvajanje dokumentarnega filma Muzika od Trsta do Trbiža in okrogla miza rifJ glasbena 11 matica GLASBENA MATICA TRST SOLA MARIJ KOGOJ Ulica Montorsino 2 tel. 040-418605 fax 040-44182 www.glasbenamatica.com e-mail: trst@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA GORICA Korzo Verdi 51 tel. 0481-531508 fax:0481-548018 e-mail: gorica@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA ŠPETER Ulica Alpe Adria 69 tel/fax. 0432 727332 e-mail: speter@glasbenamatica.com GLASBENA MATICA KANALSKA DOLINA ŠOLA TOMAŽ HOLMAR, UKVE ul. Pontebbana 28 tel./fax +39 0428-60266 e-mail: info@planika.it KULTURNI Št. 226 u Nedelja, 7. novembra 2010 kd kraški dom Nova sezona Iz Krasa na Sardinijo KD Kraški dom ^rn S nastopom v Selargiusu se je mladi gostovanje ^^ v bistvu zaključila nadvse pestra se- Postojni in še kie. Na tržaškem Krasu se vsake dve leti vrši Kraška ohcet, ki je lani doživela svojo 24. izvedbo. Podobno se na sar-dinskem otoku vrši vsako leto v mesecu septembru tradicionalna poroka v vasi Selargius, nedaleč od Cagliarija. Mladoporočenca, oblečena v tipično sardinsko obleko, v sprevodu prehodita vaške ulice vse do cerkve „Maria Ver-gine Assunta", kjer si obljubita večno zvestobo. Sprevoda se udeležijo vsi sorodniki ženina in neveste oblečeni v tradicionalne sardinske obleke in folklorne skupine s cele Sardinije, ki s svojim petjem in plesom pričarajo enkratno vzdušje. Sprevod zaključujejo vozovi, ki prevažajo doto. Znana je gostoljubnost Sardincev in navada je, da ob tej priliki vsako leto povabijo v goste tuj poročni par. Letos sta bila na vrsti celo dva para, in sicer par, ki se je lansko leto poročil na Kraški ohceti - Dean in Ivana ter mladoporočenaca iz Gvatemale. Poleg lanskoletnega kraškega para so z njim na Sardinijo odpotovali še trije pari, ki so se sprevoda udeležili v narodnih nošah, Mopz Kraški dom, predstavniki KD Kraški dom, predstavniki Zadruge Naš Kras in repen-tabrski župan Marko Pisani. Tamkajšnji župan in občinski svetniki, predstavniki krajevnega Proloco in nevestin oče so goste z Repentabra prav toplo sprejeli in obenem takoj navezali prijateljeske stike. V soboto, 11. septembra so se zbor in narodne noše udeležili sprevoda ob priliki prevoza dote. Sledila je še večerna prireditev, ki jo je posnela lokalna televizija, in katere so se udeležile folklorne skupine s cele Sardinije in seveda tudi gostje iz Gvatemale in Repentabra. Skupina Kraškega doma se je na odru najprej predstavila s pesmijo v izvedbi moškega pevskega zbora, ki ga vodi Vesna Guštin, nakar so se ob notah har-monikašev Erika in Mitje Briščak na odru zavrtele še narodne noše. V nedeljo, 12. septembra se je skupina z Repentabra udeležila tradicionalne poroke v Selargiusu. Zbor in narodne noše so se najprej zbrali v nevestini hiši, kjer so bili priča obredu oblačenja neveste in njenemu blagoslovu. Tradicionalnega blagoslova sta bila deležna tudi repentabrski in gvatemalski par. Novoporočence so blagoslovili z mešanico soli, žita, cvetja in kovancev, nato pa še vrgli na tla krožnik. Če se krožnik razleti na čimveč koščkov je to znak, da bo zakon zelo uspešen. Po opravljenem blagoslovu je do nevestine hiše prispel ženin s svojimi sorodniki, nakar sta se z nevesto in vsemi sorodniki v sprevodu odpravila po vaških ulicah. V sprevodu so jih do cerkve pospremile vse sardinske folklorne skupine, ki so bile že prejšnji dan prisotne na večerni prireditvi, in gostujoči skupini iz Gvatemale in Repentabra s svojimi novoporočenci. Poročni sprevod se je vil po vaških ulicah, okrašenih s palmovimi listi in nasutih s cvetjem in meto, vse do cerkve „Maria Vergine Assunta", kjer je poročni obred potekal v sardinskem jeziku. Mladi par si je obljubil večno zvestobo in obred zaključil s tem, da si je nevesta okrog pasu pripela verigo, ki ima na koncu prstan, ki si ga je ženin nataknil na mezinec. Po poroki sta novoporočenca v spremstvu gostujočih poročnih parov odšla v bližnjo cerkvico „San Giuliano", kjer sta na pergameno napisala obljubo, ki je bila zapečatena in ki jo bo mogoče odpreti in prebrati čez petindvajset let. Isto sta naredila tudi repentabr-ski in gvatemalski par. Sledil je blagoslov novoporočenega para v njihovi novi hiši, nato pa je bilo na vrsti še poročno kosilo s tradicionalnimi sardinski-mi jedmi. Večer se je zaključil na trgu z nastopom vseh prisotnih folklornih skupin, med katerimi je s pesmijo in plesom spet nastopila tudi skupina Kraškega doma. Nadvse zanimivo in lepo gostovanje je še popestrilo in obogatilo letošnje jubilejno 40 - društveno leto in bo zagotovo ostalo v društvenih analih ter v lepih spominih vseh, ki so imeli priložnost doživeti sardinsko poroko in njihove tradicije. Gostovanje je omogičla Zadružna kraška banka za kar se ji iskreno zahvaljujemo. (Maruška Gustin) S nastopom v Selargiusu se je v bistvu zaključila nadvse pestra sezona pomlajenega moškega pevskega zbora. Po kratkem premoru so pevci začeli novo, ki je kar polna vabil. Že prva »vaja« je bila v bistvu nastop, saj so zapeli v gostilni Sardoč v Prečniku na prijetnem večeru Okusov Krasa. Čaka jih nato martinovanje v Banja Luki, kamor se bodo podali konec novembra na vabilo tamkajšnjega slovenskega kulturnega društva Triglav. Kar precej je še vabil, med katerimi spo- mladi gostovanje v Novem Sadu, v Postojni in še kje. Pri zboru in društvu pa se trenutno pripravljajo na praznovanje društvene 40-letnice, ki bo v začetku decembra. Nadejamo si, da bo tudi slednji dogodek zanimiv, saj bo društvo ob tej priliki izdalo karto Občine Repentabor z ledinskimi imeni. Z novim letom pa se bo zopet začelo vrteti organizacijsko kolo Kraške ohceti, ki terja od društvenih članov in zbora kar nemalo skrbi, prostovoljnega dela in truda. agenda PREDAVANJE ZA ČLANICE ZSKD Zveza slovenskih kulturnih društev vabi na predavanje na temo civilne in pravne odgovornosti predsednikov pri društvenem delovanju v sredo, 17. novembra 2010 ob 20. uri na sedežu društva AŠKD Kremenjak, Prvomajska ulica 20 v Jamljah (GO). Predavala bosta zavarovalniški agent Karlo Devetak in priznani odvetnik Samo Sanzin. Uradi ZSKD so na voljo za vse informacije Trst: tel. 040 635 626, e-pošta trst@zskd.org Gorica: tel. 0481 531495, e-pošta gorica@zskd.org Čedad: tel. 0432 731386, e-pošta cedad@zskd.org Solbica: tel. 0433 53428, e-pošta rezija@zskd.org www.zskd.eu Nagrajene pesmi mednarodnega natečaja poezije »Sledi - Tracce« Zaključil se je Mednarodni razpis poezije Sle-di-Tracce Zveze slovenskih kulturnih društev (ZSKD), namenjen vrednotenju manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi jezikovnimi skupnostmi. Natečaj sodi v celoletni projekt »Povsem pesem 2010«, ki poteka v sodelovanju s kulturnim društvom Rojanski Krpan iz Trsta. Le-to je spomladi razpisalo 2. natečaj poezije na ljubezensko tematiko in v maju razglasilo najboljša dela. Na natečaj Sledi-Tracce je prispelo nad sto prijav iz Slovenije in Italije, večina iz obalno-kraškega in goriškega območja, nekaj pa tudi iz drugih držav. Kandidati so ustvarjali v slovenščini in italijanščini ter v narečnih in manjšinskih jezikih. Razpis je predvideval štiri starostne kategorije, od »seniorjev« (nad 29 let) do najmlajših, to je otrok od šestega leta dalje. Največji interes za sodelovanje so izkazali že uveljavljeni ali ljubiteljski pesniki iz kategorije »senior«, presenetljiv pa je tudi odziv mlajših besednih ustvarjalcev iz ostalih treh kategorij. Strokovna komisija, ki so jo sestavljali Miran Košuta (predsednik) ter člani Roberto Dapit, Jurij Paljk, Rosana Sabadin, Evelina Umek in Patrizia Vas-cotto, je po temeljitem pregledu in vrednotenju del odločila, da nagradi sledeče prispevke: I. kategorija (otroci): 1. nagrada: Žezeveda (geslo: abeceda) 2. nagrada: Vulkanček (geslo: vulkanček) 3. nagrada: Soča (geslo: otrok). II. kategorija (najstniki): 1. nagrada: - (se ne podeli) 2. nagrada: V pepelniku (geslo: v pepelniku) 3. nagrada (»ex aequo«): Tracce, parti della vita (geslo: andare avanti), Drobni doživljaji (geslo: 777). Posebno imenovanje - priporočilo za objavo: Najboljši je smeh (geslo: 4848). III. kategorija (mladi): 1. nagrada: Stik (geslo: 1234) 2. nagrada (»ex aequo«): Pajac (geslo: White owl), L'altra sponda (geslo: MAR89) 3. nagrada: Nutelin spev (geslo: samoroginja). Posebno priznanje - priporočilo za objavo: Me-tamorfoza komuni (geslo: ferdo). IV. kategorija (seniorji): 1. nagrada: - (se ne podeli) 2. nagrada: Obračun (geslo: daljina) 3. nagrada: Fiducia (geslo: semper fugit hora). Posebno priznanje - priporočilo za objavo (»ex aequo«): Il glicine (geslo: vivi con amore!), Kraški rob (geslo: Lepa Vida). Imena avtorjev nagrajenih pesmi bodo javno razglašena na tiskovni konferenci, ki bo v četrtek, 11. novembra 2010 ob 11. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. San Francesco 20/II). Projekt »Povsem pesem 2010« se bo zaključil 3. decembra 2010 s slavnostnim nagrajevanjem zmagovalnih poezij v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4, ko bo tudi predstavljen cvetnik nagrajenih del obeh natečajev. Št. 116 i.podlistek s A qorlca@ssorq.eu UHHK -^H.uHrnf; 7. 11. 2010 Za stran skrbijo: ZDRUŽENJE E. BlANKIN - ČEDAD, SLOVENSKA PROSVETA - TRST, ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA, ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - TRST, ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA Zveza slovenske katoliške prosvete 52. cecilijanka 2010 Zveza slovenske katoliške prosvete iz Gorice prireja 52. revijo goriških pevskih zborov - Cecilijanka, ki bo 20. in 21. novembra v veliki dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Na reviji sodelujejo zbori iz goriške, tržaške in vi-demske pokrajine ter Koroške in Slovenije. Letošnja Cecilijanka je posvečena glasbeniku in skladatelju Emilu Komelu ob 50-letnici smrti. Nastop na letošnji Cecilijanki so prijavili: Sobota, 20. novembra ob 20.30: MePZ Lojze Bratuž iz Gorice (zborovodja Bogdan Kralj), MPZ Foltej Hartman iz Pliberka - Koroška (zborovodja Peter Slanič), MePZ Rupa-Peč (zborovodja Zulejka Devetak), ZVS Danica iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Patrici-ja Rutar Valič), Komorni zbor Grgar (zborovodja Andrej Filipič), MPZ Sv. Jernej iz Opčin (zborovodja Mirko Fer-lan), MePZ Sontius iz Nove Gorice (zborovodja Matej Petejan), MPZ Fantje izpod Grmade iz Devina (zborovodja Ivo Kralj), MePZ Hrast iz Doberdoba (zborovodja Hilarij Lavrenčič). Nedelja, 21. novembra ob 17.00: MPZ Štmaver (zborovodja Nadja Kovic), MePZ Podgora (zborovodja Peter Pirih), DVS Bodeča neža iz Vrha sv. Mihaela (zborovodja Mateja Černic), MPZ Mirko Filej iz Gorice (zborovodja Zdravko Klanjšček), MePZ Štan-drež (zborovodja Mojca Sirk), Vokalna skupina Euphonia iz San Pier d'Isonzo (zborovodja Ivan Portelli), MePZ Jazbine-Plešivo (zborovodja Zdravko Klanjšček), Barški oktet iz Benečije (dirigent David Klodič), MePZ F.B. Sedej iz Števerjana (zborovodja Aleksandra Pertot). V soboto bo pred pričetkom programa spregovorila Martina Hlede, v nedeljo pa predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete Franca Padovan. Letošnji Ceciljanki so svojo podporo podelili Javni Sklad za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Fundacija Cassa di Risparmio iz Gorice, pokroviteljstvo pa sta podelili goriška občina in pokrajina Gorica. Kulturno verski list Dom Moč vere nad smrtjo in moč zakona za narodne pravice Kulturno verski list Dom, ki je izšel 31. oktobra, ima prvo stran posvečeno prazniku Vseh svetih - Vah-ti, o katerem piše teolog in duhovnik Marino Qualizza. V članku, ki je napisan v beneškem narečju poudarja moč vere, ki presega smrt in se odpira v nesmrtnost, kar je temelj krščanskega življenja in upanje ter spodbuda za boljši svet in človeško družbo. Pri tem pa se Qualizza obrača na navezanost beneških Slovencev na ta praznik, ob katerem se številni spet zberejo po njihovih rojstnih vasicah, ob domačih grobovih. Pomembni so tudi lepi verski običaji (molitev po domovih in hlebec), ki so spominjali na skrb za rajne ter pomoč revnim. V uvodniku pa je tema posvečena pomenu določil zakona 38/01 za zaščito Slovencev, na podlagi katerega je bila uveljavljeno pravilno zapisovanje slovenskih krajevnih imen v beneških občinah. Še vedno se dogaja, da se slovenske črke skuša na razne načine izključiti iz javne uporabe. A pred napisanim zakonom, ki so ga potrdile vse najvišje ustanove, so taki poizkusi tokrat klavrno propadli. Na notranjih straneh kulturno-verskega lista Dom je še bogata vse- Informacije Združenje E. Blankin Ulica San Domenico 78, 33043 Čedad tel/fax: 0432 701455 e-mail: slovit@tin.it Slovenska prosveta Ulica Donizetti 3, 34133 Trst tel: 040 370846, fax: 040/633307 e-mail: sp@mladika.com Zveza slovenske katoliške prosvete Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 538128 e-mail: zskp_gorica@yahoo.it Zveza cerkvenih pevskih zborov Ulica Donizetti 3, 34133 Trst fax: 040 633307 Združenje cerkvenih pevskih zborov Drevored 20. septembra, 85 34170 Gorica tel/fax: 0481 31817 e-mail: zcpz_gorica@libero.it bina. Nekaj teh vsebin si zasluži posebno pozornost. Vedno bolj raste število medmrežnih spletov o Benečiji, ki pa večinoma nudijo bolj razdrobljene podatke. Lepa novica zadeva špetersko dvojezično šolo, za katero je bilo dodeljenih dodatnih 300.000 evrov. V Lieseh se je začel že 19. Senjam beneške pesmi. Po opravljenih občinskih volitvah v Sloveniji, ki so zadevale tudi Posočje je sedaj spet v ospredju nadaljni razvoj sodelovanja z beneškimi občinami. KC Lojze Bratuž in Duhovnija sv. Ivana Santiago de Compostela: pričevanja v sliki in besedi Romarska pot »Cammino« je starodavno potovanje, ki ima svoje korenine v Srednjem veku. Čez Francijo in Španijo je ta pot povezana s svetiščem v mestu Santiago de Composte-la, na skrajnem severo-zahodu Španije, kjer so shranjeni posmrntni ostanki apostola Jakoba. Glede na priljubljenost in pomembnost, ki ga to romanje nosi v zgodovini človeštva in zaradi vrednot, ki so njen sestavni del, so bile vse francoske in španske ceste, po katerih poteka »Cammino«, razglašene za zaščiteno človeško dediščino v sklopu UNESCO. Na to pot so se od vedno odpravljali tudi Slovenci. Danes je to romanje še vedno priljubljeno in v zadnjih letih ga je opravilo tudi nekaj goriških rojakov. Iz te izkušnje so tako nastala zanimiva pričevanja, ki jih bosta skupaj predstavila javnosti Kulturni center Lojze Bratuž in Duhovnija sv. Ivana. Romarji Bernard Šapacapan, Ani Sak-sida-Zorzut in Niko Klanjšček bodo svoje vtise, izkušnje in pričevanja iz romanja na »Cammino« posredovali v torek, 9. novembra v komorni dvorani KC Lojze Bratuž v Gorici, s pričet-kom ob 20.30. Predstava »Beseda da besedo« tudi v Štivanu V nedeljo, 7. novembra, bo ob 17. uri v novi župnijski cerkvi v Šti-vanu izjemen gledališki dogodek v organizaciji župnije sv. Janeza Krstnika iz Štivana, Devina in Medje vasi ter MoPz Fantje izpod Grmade. Bilčov-ski župnik, g. Janko Krištof, ki se od otroških let tudi ukvarja z gledališko dejavnostjo, z glasbeniki (organist Andrej Feinig in pevska skupina Mozaik), bo ponovil predstavo, ki je ob letu duhovništva na Koroškem vzbudila velik odmev, saj na zelo posrečen način izpostavlja izredno Slomškovo osebnost, ki je prinesla duhovni in kulturni preporod slovenskemu na- rodu. Gre za predstavitev Slomškovih besedil in nagovorov, ki jih je Krištof strnil pod skupnim naslovom »Beseda da besedo«. Režijo je podpisal Aleksander Tolmajer. Med izbranimi odlomki je tudi znamenita Slomškova pridiga o spoštovanju maternega jezika, ki jo je bil povedal na binko-štni ponedeljek leta 1838 v Možber-ku nad Celovcem in ki v mnogih ozi-rih ohranja svojo aktualnost tako za slovensko narodno skupnost na Koroškem, kot pri nas. Igralčevo pripovedovanje pa bo dopolnjevalo petje uglasbenih Slomškovih pesmi in izbrana orgelska glasba. Jesenska simfonija Mateja Susiča »Jesenska simfonija«. Prelivi barv. Nežne, melanhonične pokrajine. A tudi radoživo šelestenje živo rdečega listja, ki se poigrava s sončnimi žarki. Kras in njegov ruj, pokrajine Gorenjske, Notranjske, Amerike in njene »indian summer«. Matej Susič od četrtka razstavlja 20 svojih akvarelov z jesensko motiviko v goriški galeriji Ars. Na odprtju je slikarja predstavil umetnostni kritik Jurij Paljk. Matej Susič, doma z Opčin pri Trstu, je po poklicu grafični oblikovalec, zaposlen pri tržaški založbi Mladika. Po izobrazbi je industrijski oblikovalec, po srcu pa ima od nekdaj - poleg risank in stripa (je član skupine Vi-le&Vampi) - najraje umetniško likovno izražanje in ilustracijo (ilustriral je že nekaj otroških knjig, ki so izšle pri Mladiki). Razstavo »Jesenska simfonija« si je možno ogledati ob odprtju Katoliške knjigarne na goriškem Travniku do 18. novembra, vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Pastirček za novemberske dni Zadruga Goriška Mohorjeva »Mesec živih nebešča-nov«, tako ima naslov uvodnik v 3. izdaji revije Pastirček za šolsko leto 2010/2011 izpod peresa urednika g. Marjana Markežiča. 1. november je za marsikoga dan mrtvih, za kristjane pa je to spomin na Vse Svete, ki jih najdemo na koledarju, med katere spadajo tudi naši sorodniki in prijatelji. Zaradi njihovega poštenega življenja sedaj živijo pri Bogu in mi se jim lahko priporočamo, je še poudarjeno. V nadaljevanju pa sledi še navedba spomina na vse verne rajne (2. nov.), na zahvalno nedeljo (7. ali 14. nov.), na praznik Kristusa kralja, ki staro cerkveno leto zaključuje (21. nov.) ter na 1. adventno nedeljo (28. nov.), ki je predstavlja v novo. Tretja izdaja revije Pastirček prinaša še veliko zanimivega, ki zadeva versko življenje za otroke: otroške molitvice, svetopisemske zgodbe ter navodila za ministrante. Marsikateri bo našel tudi koristen nasvet za boljši jezik in računanje. Veliko pa je strani namenjenih poučnemu razvedrilu ter nasvetom za otroško ustvarjanje. Kot vedno je zelo bogata in pisana Pastirčkova pošta, kjer so objavljene risbice, ki so jih poslali otroci iz Tržaške, Goriške in Benečije. trst Mladinski dom Boljunec vabi v torek, 9. novembra ob 20.00 na večer namenjen Aleksandrinkam. Vili Prin-čič nam bo ob besedi in sliki predstavil življenje in delo naših goriških žena, ki so odhajale za kruhom v Egipt. Lepo vabljeni. i«-« X\ zmerno i^jasno ¿^oblačno / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. novembra 2010 25 oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6VdT nevihte veter megla vremenska slika Danes in jutri bo našo deželo dosegla prva hladna fronta, v torek pa še druga. Hladna fronta je dosegla Alpe, nad Alpami in severnim Sredozemljem pa nastaja ciklonsko območje. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje topel in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 -Dolžina dneva 9.51 '"lunine mene ^ Luna vzide ob 8.29 in zatone „ ob 17.20 BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 15,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 4.05 najnižje -21 cm, ob 10.03 najvišje 52 cm, ob 16.55 najnižje -59 cm, ob 23.30 najvišje 27 cm. Jutri: ob 4.36 najnižje -12 cm, ob 10.28 najvišje 44 cm, ob 17.34 najnižje -53 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........11 2000 m............3 1000 m ..........11 2500 m............0 1500 m............6 2864 m...........-2 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 4 in v gorah 4,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^co sneg par? topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' ciklona , središče ^ anticiklona O GRADEC 6/14 ¿9 CELOVEC O 5/11 TOLMEČ O 8/14 TRBIŽ O 6/10 O 3/10 KRANJSKA G. /Y.K VIDEM O Yjß 9/15 O PORDENON 10/14 h ČEDAD O 10/14 O TRŽIČ 6/14 O KRANJ o 6/15 S. GRADEC CELJE 6/16 O MARIBOR o 5/16 M. SOBOTA O 5/17 PTUJ O 12/15 O N. GORICA 12/16 O LJUBLJANA 9/15 V N. MESTO 7/16 ZAGREB 7/17 O O 9/11 PORTOROŽ O 11/17 KOČEVJE - o ČRNOMELJ J? ^NAPOVED ZA DANES 1 Dopoldne bo pretežno oblačno s padavinami, predvsem na vzhodu. Popoldne bodo padavine močnejše na vzhodu in na obali, na zahodu pa se bodo pojavile nevihte. V Julijskih Predalpah bo močno deževalo v noči med nedeljo in ponedeljkom. Meja sneženja bo sprva okoli 1700 m, proti večeru pa se bo spustila. Na obali bo pihal jugo. Zmerno do pretežno oblačno bo, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. Več dežja bo na zahodu države. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 9, najvišje dnevne od 10 do 17 stopinj C. O GRADEC 9/13 M. SOBOTA O 8/14 Ponoči in dopoldne bo pretežno oblačno z močnimi padavinami, predvsem na vzhodu in v hribih. Najmočnejše bodo v Julijskih Predalpah, kjer bo snežilo nad 1500 m. Popoldne bo spremenljivo z možnostjo občasnih razjasnitev in občasnih padavin. Meja sneženja bo na 1000 m. Na obali ^bo pihal veter iz juga. (NAPOVED ZAJUTRI Jutri bo oblačno in deževno. Največ dežja bo na zahodu države. Nekoliko bo hladneje. tuDi nemci so lJuDJe Rekli so mi, da tam pijejo samo pivo ... Ko se je otrok vrnil iz šole, ga je oče vprašal: »Kaj si se novega naučil danes?« Mladi George odgovori: »Da so vsi Romuni pe-dri.« Oče mu primaže klofuto in razloži objokanemu sinu: »Ne bi bilo nič hudega, ko bi bili vsi Romuni pedri. A vedi, da pojma Romunov ni. Vsi smo ljudje.« Bodoči pisatelj in režiser George Tabori bo navedeno anekdoto pripovedoval vsakomur, ki mu je postavil vršanje: »Kaj mislite o Nemcih?«. Obstaja slična anekdota v biografiji Alberta Einsteina. Ko so ga vprašali, kateri »rasi« pripada, je fizik odvrnil, da pripada človeški rasi. Oba primera, postavljata velik vprašaj nad nacionalno pripadnostjo. Kaj se skriva pod velikim skupnim imenovalcem Nemec, Italijan, Turk, Slovenec? Gospod, ki po obilnem kosilu naroči goro sladoleda, okrašeno s kodrčki smetane, je verjetno Nemec. Nobenega dvoma ni več, če vidimo, da nosi sandale in bele nogavice. Stereotipi so v glavnem predsodki, ki jih narodi imajo do sosedov. Že sam izvor besede »Nemec«, naprimer, je nastal iz irita-cije slovanskega naroda nad komično govorico Germanov. Skratka nemi ljudje. Celo pozitivni stereotipi, lahko skrivajo črno senco. Za Nemca je lahko žaljivo, če ga pohvalite z besedami: »Kako si urejen!« Zakaj? Obrnimo primer: če med prijatelji rečemo nekomu, da je urejen kot Nemec, je prisotnim jasno, da je nagovorjeni popolnoma siva duša, brez humorja, mrzlega srca in bolj v sorodstvu s strojem kot s človekom. Samo čakamo, da se obleče v SS-ovca in zakoraka domov. Podobne primere navede tudi Herman Bausinger v njegovi knjigi »Typisch Deutsch«, tipično nemški. Knjigo mi je pred leti svetoval profesor germanistike v Münchnu, da bi bolje razumel, kako je narodna pripadnost za Nemca kočljiva tema. Podobno kot družino, si narodne pripadnosti ne izbereš sam. Vsi smo ljudje, je učil oče malega Taborija. Kaj se spremeni, ko se definiramo z narodno pripadnostjo? Smo kaj več, kaj manj? Bausinger piše, da so nam države posadile posebna očala na nos, ki šibijo naš pogled in nas privedejo do stereotipa. Zato postanejo Italijani nizki možički, s črnimi brkci, s še bolj temnimi lasmi in pojejo »O sole mio« od jutra do večera. V ek-stremnih primerih brenkajo na tamburice. Običajnega obiskovalca kempingov bi lahko vprašali, naj nam opiše prototip Nemca, ki ga srečuje med kamperji in šotori. Veliko od nas ve, da je treba postaviti taka vprašanja daleč od kosila. Opisi bodo precej »splatter«. Če so nekateri Nemci umazani, pomeni da so vsi umazani? Tukaj začenja predsodek mejiti z rasizmom. Žal ni prostora v tem dopisu, da bi se čedalje poglobili. Predsodki so nevarni, in v tragediji francoskih Romov imamo zadosti dokazov. Za nekatere italijanske stranke sodijo rasni in nacionalni predsodki v del partijskega programa. Mi se lahko seveda posmejemo, če poimenujemo Nemca kot »Kartoffel«. Do kod lahko seže poplitvitev soseda, pa je zelo važno vprašanje, ki ga ne smemo prezreti. Cilj te rubrike naj bi postal sledeč: odvzeti z našega nosa tista popackana očala. Poročal bom, kaj se dogaja v Nemčiji: od pomembnejših kulturnih dogodkih, do političnih krizah. Cilj je torej zahteven in je ta: da se prepričamo, da so tudi Nemci konec koncev ljudje. Igor Pison DŽAKARTA - Število smrtnih žrtev bruhanja vulkana Merapi na indonezijskem otoku Java se je včeraj povzpelo na 138. Več ljudi, ki so dobili opekline, se še vedno bori za življenje, tako da se utegne število žrtev še povečati. Petkov izbruh je bil eden najhujših v zadnjih sto letih in je terjal prek 90 smrtnih žrtev, medtem ko so preostale žrtve v glavnem umrle v prvem izbruhu 26. oktobra. Vulkan sicer še kar naprej bruha in razmere po navedbah lokalnih oblasti ostajajo zelo nevarne. V petek so z območja okoli vulkana izselili okoli 200.000 ljudi. Domove so zaradi silovitega izbruha zapustili tudi tisti, ki so doslej evakuacijo zavračali. Zaradi izbruha vulkana je tudi včeraj bilo zaprto letališče v mestu Yogya-karta, ki je priljubljena turistična desti-nacija, zaprli so tudi letališče v Solu v osrednjem delu Jave. Sledile so ji tudi številne druge letalske družbe, med njimi nemška Lufthansa, tako da je bilo po podatkih letališča v Džakarti odpovedanih 36 poletov. Vulkan, ki je visok nekaj manj kot 3000 metrov, sicer leži okoli 500 kilometrov jugovzhodno od prestolnice, na letališču pa trdijo, da jih oblak prahu z Merapija ni dosegel. (STA) Na Poljskem velikanski kip Jezusa Kristusa VARŠAVA - V mestu Swiebodzin na zahodu Poljske končujejo velikanski kip Jezusa Kristusa, za katerega mnogi verjamejo, da bo največji kip Jezusa na svetu, večji celo od tistega v Riu de Janieru. Kip si je zamislil upokojeni lokalni duhovnik, prebivalci mesta pa upajo, da bodo imeli od nove znamenitosti tudi denarne koristi. Zaradi težav z močnim vetrom je nastala zamuda pri nameščanju velikanskih delov kipa. Skulptura je visoka 33 metrov, kar simbolizira Kristusova leta, vendar bo skupaj z vzpetino, na kateri bo stal, in pa zlato krono, segala 51 metrov v višino in bo s tem višja od kipa Kristusa Odreše-nika v Riu de Janeiru, ki v višino meri 39 metrov. Prebivalci mesta Swiebodzin upajo, da bo Jezusov kip postavil njihov kraj, ki šteje 22.000 ljudi, na zemljevid romarskih krajev Rimskokatoliške cerkve in prinesel finančne koristi njihovi skupnosti. (STA) Devetletni deček na 5 tisočaku KATMANDU - Devetletni deček iz Nepala je postal najmlajši človek, ki je kdaj koli preplezal goro, višjo od 5000 metrov. Tsetan Sherpa je po poročanju časnika Himalayan Times pred dnevi osvojil vrh 5925 metrov visoke gore Mount Ramdung v Himalaji. Časnik se pri tem sklicuje na navedbe dečkove družine. Devetletnik se sedaj pripravlja na osvojitev najvišje gore sveta, Mount Everesta, aprila prihodnje leto, saj želi postati najmlajši človek, ki je osvojil to 8848 metrov visoko goro. Vendar pa so pri nepalskem odboru za turizem opozorili, da se zaradi svoje starosti oziroma mladosti morda sploh ne bo mogel pridružiti ekspediciji, saj nepalska vlada izdaja dovoljenje za vzpon le osebam, starejšim od 16 let. Tsetana, ki obiskuje zasebno šolo v Katmanduju, je pri vzponu na Mount Ramdung spremljal njegov oče Pemba Dorjee Sherpa. Če bo dečku uspelo splezati na Everest, bo s tem porušil rekord 13-letnega Jordana Romera, ki je kot najmlajši doslej osvojil najvišjo goro sveta. (STA) 26 + Nedelja, l. novembra 2010 RADIO IN TV SPORED ZA DANES / Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 20.20 Tv Kocka: Vodinko - Pišče 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Film: Slovenka, režiser Damjan Kozole, i. Nina Ivanišin; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 $1 ' « ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Quello che 6.30 Aktualno: Mattina in famiglia, vmes dnevnik 9.55 Sveta maša, sledi Angelus 12.25 Aktualno: Linea verde 13.30 Dnevnik/Focus 14.00 Variete: Domenica in - L'arena 15.50 Variete: Domenica in - Amori 16.05 Dnevnik in vremenska napoved 16.15 19.00 Šport: Pole position 16.55 Avtomobilizem: VN Brazilije 19.30 Koncert: Biagio Antonacci 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.40 Game show: Soliti ignoti (v. C. Conti) 21.30 Nan.: Terra ribelle 23.35 Aktualno: Speciale Tg1 0.40 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.00 Aktualno: Applausi - Teatro e Arte 2.20 Glasb. odd.: Sette note Rai Due 6.00 1.50 Talent: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Variete: Cartoon Flakes Weekend 7.20 Film: Pretty Cure nel regno degli specchi (ris.) 8.35 Risanke 8.45 Nan.: Karku 9.10 Nan.: Unfabulous 9.35 Nan.: The Naked Brothers 10.00 Aktualno: Culto Evangelico della Riforma 11.00 Šport: Numero uno 11.30 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 20.30 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Motori 13.40 Vremenska napoved 13.45 Variete: Quelli che... aspettano 15.40 Variete: Quelli che il calcio e... 17.05 Šport: Stadio Sprint 18.00 Dnevnik L.I.S. 18.05 Šport: 90° minuto 19.05 Variete: Stracult pillole 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Castle 22.35 Šport: La domenica sportiva 1.00 Nočni dnevnik 2.20 Almanah in vremenska napoved ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Fuori orario - Cose (mai) viste 7.30 Nan.: La grande vallata 8.20 Film: Gli argonauti (pust., V.B., '63, i. T. Armstrong, H. Blackman) 10.10 Nan.: L'ispettore Derrick 11.00 Aktualno: Tgr Estovest 11.20 Aktualno: Tgr Mediterraneo 11.45 Aktualno: Tgr RegionEuropa 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Telecamere Salute 12.55 Aktualno: Racconti di vita 13.25 Aktualno: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved, sledi Dnevnik 14.30 Aktualno: In 1/2 h 15.00 Dnevnik - kratke vesti L.I.S. 15.05 Aktualno: Alle falde del Kiliman-giaro 18.00 Aktualno: Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Aktualno: Elisir (v. M. Mirabella) 23.20 Dnevnik in Deželni dnevnik 23.35 Variete: L'almanacco di Gene Gnocco 0.35 Dnevnik 0.45 Aktualno: Telecamere salute Rete 4 10.00 11.00 11.30 12.00 13.55 15.15 16.35 17.50 18.20 21.10 23.30 1.20 12.45 13.00 14.00 18.50 20.40 21.30 23.40 1.00 Nan.: Sei forte maestro 2 Aktualno: Vivere meglio Dok.: Liguria - Da La Spezia a Por-tofino Sv. maša 13.30 Aktualno: Pianeta mare Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Melaverde Dok.: Tutti per Bruno Nan.: Cascina Vianello Film: L'uomo del fiume nevoso (pust., Avstralija, '82, r. G. Miller, i. K. Douglas) Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved Film: Colombo: prescrizione as-sassinio (krim., ZDA, i. P. Falk) Film: Cliffhanger - L'ultima sfifda (akc., ZDA, '93, r. R. Harlin, i. S. Stallone) Šport: Controcampo (v. A. Brandi) Nočni dnevnik ; Canale 5 Pregled tiska Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Aktualno: Le frontiere dello spirito Dnevnik - kratke vesti Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Resničnostni show: Grande Fratello 20.00 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Domenica Cinque (v. B. D'Urso) Kviz: Chi vuol essere milionario (v. G. Scotti) 1.30 Variete: Striscia la domenica Nan.: Distretto di polizia 10 Aktualno: Terra! Nočni dnevnik in Pregled tiska O Italia 1 6.10 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 7.00 Aktualno: Superpartes 7.40 Risanke 10.45 Šport: Motociklizem, VN Valenci- je, 125 cc 12.00 Dnevnik 12.15 Šport: Motociklizem, VN Valenci- je, Moto 2 13.00 Šport: Guida al campionato 14.00 Šport: Motociklizem, VN Valen-cije - MotoGp 15.00 Šport: Grand Prix - Fuori giri 16.30 Aktualno: Capogiro junior 18.30 Dnevnik, vremenska napoved 19.00 Risanke: Tom & Jerry 19.40 Film: Dottor Dolittle 2 (kom., ZDA'01, r. S. Carr, i. E. Murphy) 21.25 Variete: Colorado (i. R. Brescia, N. Savino) 0.35 Variete: Le Iene (v. I. Blasi) La 7 7.30 13.30, 20.00, 0.15 Dnevnik 9.55 Aktualno: M.O.D.A. 10.40 Aktualno: InnovatiON 11.20 Resničnostni show: Cuochi e fiamme 12.30 Aktualno: Life 13.55 Film: La lunga linea grigia (dram., ZDA '55, r. J. Ford, i. T. Power) 17.00 Aktualno: Movie Flash 17.10 Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia 19.00 Resničnostni show: Chef per un giorno 20.30 Aktualno: In Onda 21.30 Aktualno: Niente di personale 0.30 Film: L'udienza (kom. It.'71) Tele 4 LuA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 11.20 11.55 13.30 15.20 15.45 16.30 18.05 18.35 20.00 20.55 21.50 23.15 0.00 1.50 Zabavni infokanal Skozi čas Globus (pon.) Lynx magazin - oddaja Tv Koper- Capodistria (pon.) Hri-bar (pon.) Turbolenca (pon.) 22. revija Zagorje ob Savi 2010, državno tekmovanje otr. in mlad. pevskih zborov Rad igram nogomet Zvenigorod: rokomet, tekma lige prvakinj, Zvezda - Krim, prenos Film: Ostržek (pon.) Z glavo na zabavo (pon.) Dok. odd.: Mizar za vse čase (pon.) Film: Zmenek s smrtjo (pon.) Šoprt. odd.: Planet šport SP v veslanju, posnetek iz Lake Ka- rapira Dok. serija: Reke in življenje Nad.: Mala Dorritova, zadnji del Na utrip srca (pon.) Nad.: Vroči Bronx (pon.) Film: Zgodba o Jacku in Rose (pon.) Koper 7.00 Aktualno: A casa del musicista 7.30 Variete: L'eta non conta (pon.) 8.05 Salus Tv, sledi Musa Tv 8.25 Aktualno: Italia economia 8.35 Aktualno: Rotocalco ANDKronos 10.45 Variete: Mukko Pallino 11.10 Borgo Italia 11.45 Šport: Super Sea 12.10 Aktualno: Perche??? 12.50 Aktualno: Dai nostri archivi 13.00 Variete: Domenica e sempre do-menica 13.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 13.15 Aktualno: Musica, che passione! 13.40 Aktualno: Borghi nel FVG 14.05 Variete: Camper magazine 14.30 Variete: Campagna amica 15.05 Nan.: La saga dei Mc Gregor 16.45 Dok.: Cavallo... che passione 17.35 Risanke 19.30 Aktualno: Pagine e fotogrammi 19.45 21.30 Šport: Domenica Sport 21.15 Dnevnik in športne vesti 22.30 Aktualno: Incontri ravvicinati 22.45 Film: Slipstream 0.20 Variete: Serata da macello.. al Keller Platz 1.30 Nan.: Schimansky - Oltre ogni limite Jr Slovenija 1 7.00 Ris. nan.: Živ Žav - Talebajski 9.25 Šport špas - Oddaja o športu, zdravju in okolju 9.55 Nedeljska maša, prenos 11.00 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja - oddaja Tv Koper- Capodistria 13.00 17.00, 18.55, 23.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.10 Na zdravje! (pon.) 14.30 17.15 NLP - razvedrilna oddaja 14.35 Na naši zemlji z Marjano Grčman 14.40 Glasbiator 15.00 Nedeljsko oko z Marjanom Jermanom 15.10 Profil tedna 15.45 Večno z Lorello Flego 15.50 Športni gost 16.10 Svetovno s Karmen Švegl 16.15 Naglas! 16.30 Kuharska oddaja, 6. del 18.05 Prvi in drugi 18.30 Risanke 19.20 Zrcalo tedna 19.55 Spet doma 21.40 Žrebanje lota 21.50 ARS 360 22.05 Intervju: Dr. Janez Potočnik 23.25 Nan.: Kralj zločina 0.55 Dnevnik (pon.) 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 1.45 Infokanal (T Slovenija 2 6.30 7.50 8.00 8.30 9.00 10.00 10.50 13.45 14.00 14.10 14.30 15.00 15.45 16.15 17.00 17.30 18.00 19.00 19.25 19.45 20.00 20.30 21.00 22.15 22.30 23.00 0.50 Dnevni program Čezmejna Tv - deželne vesti Euronews Tednik Dok. odd.: Sissi Sredozemlje Folkest 2010 Istra skozi čas Potopisi Ljudje in zemlja 22.00, 23.35 Vsedanes - Tv dnevnik Vzhod - Zahod Kino premiere Vesolje je... Istra in... Dok. oddaja Nedeljski športni dnevnik Alpe Jadran Glasbena oddaja Čezmejna Tv - TDD Tv Primorka 16.00 Z Mojco po domače (pon.) 17.00 Mavrica (pon.) 18.00 Razgledovanja (pon.) 18.30 Hrana in vino, izbrani recepti 19.30 Duhovna misel (pon.) 19.45 Tedenski pregled (pon.) 20.00 Znanstveni večer Univerze v Novi Gorici 21.30 Veliko platno 22.30 Veselite se z nami, 1. del 23.30 Videostrani RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Prenos sv. maše; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Iz domače zakladnice; 10.35 Otroški kotiček; 11.15 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Za smeh in dobro voljo; 14.30 Nedeljskih sedem not; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba, vmes kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev: Pesniško-glasbeni večer v počastitev 85-le-tnice Cirila Zlobca in izida njegove najnovejše zbirke; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 7.15 Jutro na RK; 8.10, 19.45 Kronika; 8.30 Jutranjik; 9.00 Pregled prireditev; 9.10 Veliki glasbeni trenutki; 9.30 Torklja; 10.00 Nedelja z mladimi; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji in ljudje; 11.30 Gremo plesat; 12.00-14.00 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.00 Du jes?!; 14.30-19.00 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Napoved vremena in cestne razmere; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih melodij s T. Furlaničem; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Napovednik; Easy come, easy go.... RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 7.15, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 8.28, 12.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.45 Drobci zgodovine; 7.40 Proza; 8.28, 12.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-12.00 Buona domenica; 8.05 Horoskop; 8.20, 14.45 Pesem tedna; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30-10.30 Il giardino di Euterpe; 10.45, 17.45 Sigla single; 11.00-11.30 Osservato-rio; 11.40 New entry; 12.02, 20.00 Fegiz Files; 13.00-14.00, 20.30 La rosa dei venti; Det-to tra noi in musica; šolske vesti; Profumi di stagione; 14.00 L'agenda in orbita; 14.3015.00 Nedeljsko popoldne; 18.00-19.00 Album charts; 20.00-0.00 Večerni RK; 21.30 The Chillout Zone; 22.00 Extra extra extra; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10 Rekreacija; 6.40 Najlepša viža meseca; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.55 Iz sporedov; 8.05 Igra za otroke; 8.50 Dobro jutro, otroci; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.30 Reportaža; 14.10 Za kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 (Ne)obvezno v nedeljo; 18.15 Violinček; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.00, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Na Val na šport; 9.35, 16.05 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Nedeljski gost; 11.35, 14.20 Obvesti- la; 12.00 Centrifuga; 13.00 Športno popoldne; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Šport; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Dan reformacije, evangeličansko bogoslužje; 11.05 Evro-radijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humoreska tega tedna; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 16.05 Musica no-ster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obiski kraljice; 20.00 Nove operne plošče; 22.05 Literarni portret: Vesna Parun; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.0015.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan. HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Zaradi hladnega vremena boste v prihodnjih dneh postali lenobni, ves prosti čas boste hoteli preživeti pred televizijo. Pojdite na sprehod po svežem zraku. m^l BIK 21.4.-20.5.: Zaradi nespečnosti boste imeli težave na delovnem mestu, saj je ne boste mogli zbrati in spodobno opraviti svojega dela. Več časa namenite dobremu spancu. jtjLf DVOJČKA 21.5.-21.6.: Lahkomiselnost in nepremišljenost vas lahko spravita v neroden položaj na delovnem mestu, saj se vseh stvari ne boste lotili, kot bi bilo treba. Delu se bolj posvetite. RAK 22.6.-22.7.: Prihodnji teden vam prinaša veliko dobrega. V službi oziroma šoli boste zelo inovativni in polni zagona, dela se boste lotili dinamično in ustvarjalno. Vašo vnemo bodo opazili nadrejeni. LEV 23.7.-23.8.: V prihod-(^^r njem tednu boste imeli občutek, da ne dohajate obveznosti, ki se vam nabirajo, saj boste z močno voljo in predanostjo brez težav končali vse delo. Vzemite si tudi prostega časa. DEVICA 24.8.-22.9.: V pri-^^ hodnjih dneh vas čaka veliko novosti, ki pa ne bodo nujno dobre. Še posebno vas bo razveselila novica, na katero že dolgo čakate. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: S ^ ^ partnerjem se pogovorite o težavah, saj se lahko drugače le zapletejo. Poskušajte najti kompromis, ki bo ustrezal obema. Na delovnem mestu vas čaka obdobje polno dela. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: Za vami je prijeten teden, vendar se začenja obdobje, ki bo za vas polno dela in odrekanja. Potrpite in se čim hitreje s tem sprijaznite. Av STRELEC 23.11.-21.12.: V prihodnji teden boste vstopili polni samozavesti in pozitivnega mišljenja. Mars vas bo napolnil z energijo, zato jo uporabite in opravite čim več zadanega dela. KOZOROG 22.12.-20.1.: V prihodnjih dneh boste bolj raztreseni kakor ponavadi, zato si na delovnem mestu poskušajte bolje organizirati ali prerazporediti delo, saj ga drugače ne boste uspešno opravili. f « VODNAR 21.1.-19.2.: Težave, ki so vas pestile v preteklih dneh, se bodo počasi umirile. S prijatelji, ki jim zaupate, se o njih pogovorite in laže vam bo. Denar: dobro. RIBI 20.2.-20.3.: V službi boste v prihodnjih dneh bolj sproščeni in tudi bolj storilni. Odnosi med vami in sodelavci se bodo izboljšali, težave pa bodo počasi izginile. Doma si vzemite čas zase. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 7. novembra 2010 27 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Ceglar 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Quark Atlante - Immagini dal pianeta 6.30 10.55, 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 14.00 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.10 Vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: L'uomo che cavalcava nel buio 23.35 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 1.10 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.50 Aktualno: Sottovoce Rai Due 6.00 18.45, 1.50 Talent show: Extra Factor 6.20 Nan.: Girlfriends 6.40 Nan.: The class - Amici per sempre 7.00 Risanke 8.00 Variete: L'Albero azzurro 9.30 Aktualno: Protestantesimo 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 18.15, 20.30, 23.25 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.05 Nan.: Senza traccia 23.40 Dnevnik - Dossier/Storie 1.10 Aktualno: Dnevnik - Parlament 1.20 Aktualno: Sorgente di vita ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Ita- lia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Dieci minuti di... pro- grammi dell'accesso 9.10 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.15 Aktualno: Agora, sledi Agora Bron-tolo 11.00 Aktualno: Apprescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori TG 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. NAŠA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (6. 11. 2010) Vodoravno: pepita, plan, amoret, reta, vila, ekonom, Eli, skomina, letak, Lena, imamit, L. K., Šiškovič, Ino, kontakt, Iztok, plesalka, incest, Rivera, Fa-tima, rta, Isere, merilo, A. A., til, list, Po, Elton, Acis, starinar, ido, Nana, Ta, Ukana, vas; na sliki: Karel Šiškovič. Mala križanka, vodoravno: 1. ravan, 6. afera, 7. ugled, 8. Samsa, 9. Noel, 10. riž, 11. I. S., 12. PS, 14. start, 16. talar, 17. Onega. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Variete: Vieni via con me 23.15 Dok.: Correva l'anno 0.00 Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Fuori orario Rete 4 Nan.: Charlie's Angels Nan.: Starsky & Hutch Nan.: Hunter Nan.: Carabinieri 7 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.55 Nan.: Un detective in corsia 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Scelta d'amore - La storia di Hilary e Victor(dram., r. J. Schumacher) 16.15 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il compagno Don Camillo (kom., It., '65, i. G. Cervi) 21.50 0.30 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.40 Film:Quei bravi ragazzi (dram., ZDA '90, i. R. De Niro) 2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resničnpostni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.30 1.30 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, E. Iacchetti) 21.10 Resničnostni show: Grande fra-tello (v. A. Marcuzzi) 0.15 Variete: Mai dire Grande Fratello 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved v Italia 1 6.05 Nan.: Willy, il principe di Bel Air 6.40 Risanke 8.40 Nan.: Kyle XY 9.35 Nan.: Smallville 11.25 Nan.: Heroes 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Variete: Cotto e mangiato (v. B. Pa-rodi) 13.50 20.05 Risanka: Simpsonovi 14.20 Nan.: My name is Earl 14.50 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Film: Il mondo di Patty 17.35 Nan.: Ugly Betty 19.30 Nan.: Big Bang theory 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Film: Rocky Balboa (dram., ZDA, '06, r.-i. S. Stallone) 22.00 0.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.15 Film: Matrix Revolutions (fant., ZDA, '03, r. A. in L. Wachowski, i. K. Reeves) 1.35 Risanka: American dad LA 6.00 7.00 7.30 9.55 10.50 11.25 12.30 13.55 15.55 18.00 19.00 21.10 23.50 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus 13.30, 20.00, 23.40 Dnevnik Aktualno: Omnibus (ah)iPiroso 20.30, 1.00 Aktualno: Otto e mezzo (v. L. Gruber) Variete: Dr. Oz Show Aktualno: Life Film: Accadde a penitenziario (kom., It., '55, r. G. Bianchi, i. A. Fabrizi) Dok.: Atlantide - Storia di uomini e di mondi Nan.: Adventure Inc Nan.: The District Film: Impiccalo piu in alto (western, ZDA '68, i. T. Post) Aktualno: Effetto domino - Tutto fa ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.25, 19.30, 23.02 Dnevnik 7.35 Variete: Domani si vedra (pon.) 8.05 Šport: Super Sea 9.00 Dok. Borgo Italia 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.10 Nan.: La saga dei Mc Gregor 11.50 Camper magazine 13.15 Aktualno: Videomotori 14.05 ...Animali amici miei 15.00 Šport: Rivediamoli 16.55 Risanke 19.00 Musa Tv 19.10 Aktualno: Italia economia 20.00 Športne vesti 20.10 Aktualno: Qui Tolmezzo 20.15 Dai nostri archivi 21.00 Variete: Attenti al cuoco 22.45 Aktualno: Pagine e fotogrammi 23.40 Tg Montecitorio 23.45 Nogometna tekma: Triestina - Atalanta (t Slovenija 1 6.30 Utrip (pon.) 6.40 Zrcalo tedna (pon.) 7.00 8.00, 9.00, 10.00, 15.00 Poročila 7.05 8.05, 9.05 Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa (pon.) 10.20 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki (pon.) 10.35 Šport špas: oddaja o športu, zdravju in okolju (pon.) 11.05 Dok. nan.: Na krilih pustolovščine (pon.) 11.30 Nan.: Šola Einstein 12.00 Ljudje in zemlja, oddaja Tv Koper- Capodistria (pon.) 13.00 18.55 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Pogledi Slovenije (pon.) 15.10 Dober dan Koroška 15.45 Ris. nan.: Pika Nogavička 16.10 Pozabljene knjige naših babic (pon.) 16.25 Otr. nad.: Ribič Pepe 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 O živalih in ljudeh - oddaja Tv Maribor 17.55 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanke 19.55 Tednik 20.55 Hum. nan.: Moja družina 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi, kultura, šport in vremenska napoved 23.05 Globus 23.40 Glasbeni večer Jr Slovenija 2 6.30 9.00, 0.40 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 Otroški infokanal 11.35 Nad.: Strasti 12.05 Sobotno popoldne 14.45 Ugriznimo znanost (pon.) 15.10 22. Revija Zagorje ob Savi 2010 (pon.) 15.40 Slovenski utrinki - oddaja madžarske Tv (pon.) 16.10 Posebna ponudba (pon.) 16.30 Ars 360 (pon.) 16.45 Pisave (pon.) 17.10 Prvi in drugi (pon.) 17.30 To bo moj poklic (pon.) 18.00 Nad.: Bratje Karamazovi (pon.) 18.50 Risanka: Rožnati panter 19.05 Z Damijanom 19.40 Impro Tv, 1. oddaja 20.10 0.00 Tranzistor 21.00 Studio city 22.00 Knjiga mene briga 22.20 Film: Simon Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 16.10 16.40 17.10 17.25 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.30 20.00 20.30 21.00 22.30 0.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.30 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevni program 15.00, Čezmejna Tv - Tdd Euronews Vsedanes - vzgoja in izobraževanje Ciak junior - mladi in film Resna glasba Vesolje je... Tednik Avtomobilizem Istra in... 23.20 Športna mreža 23.55 Vremenska napoved 23.00 Primorska kronika 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik Šport Dok. odd.: Italija Sredozemlje Artevisione Meridiani - aktualna tema Športel Čezmejna Tv - TDD i Tv Primorka 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani Kultura: 48. Borštnikovo srečanje 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved in kultura Šempeter in Vrtojba na novi poti Sodobna umetnost (pon.) Videostrani RADIO TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.10 Začnimo skupaj; 9.00 Radio paprika; 10.20 Lev Ni-kolajevič Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, 5. nad.; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbeni slovarček; 18.00 Hevreka - iz sveta znanosti; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.15 Klepet ob kavi; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 17.10 Pregled prireditev; 10.00 Pod dresom; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti: Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Kantina, glasbena oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Radio Kažin, študentska oddaja. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28,19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.33, 23.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35-12.28 Glocal; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry; 14.0014.30 Proza; 14.33 Reggae in pillole; 15.05 Pesem tedna; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.00 Fe-giz Files (pon.); 20.30-22.28 Glocal (pon.); 22.30 Osservatorio (pon.); 23.00 Le note di Giuliana; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 7.55 Sporedi; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.50, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 19.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.10 Teren; 11.00, 11.40 Ime tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Komentar ankete; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne zanimivosti; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.15 Spored; 16.30 Telstar; 18.00 Povzetek imena tedna; 18.05 Hip hop/R'N'B'; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Cederama; 20.30 Top albumov; 21.00 Vzhodno od rocka; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Mojstri samospeva; 11.33 Na štirh strunah; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Nove glasbene generacije; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 2 8 Nedelja, 7. novembra 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - A-liga Inter spet osvojil le točko MILAN - Inter je v vnaprej igrani tekmi osvojil proti Brescii le točko, se pravi, da je stadion Meazza že tretjič zapustil brez zmage, kar je med drugim tudi sprožilo negodovanje dela navijačev. Resnici na ljubo je bil Inter boljši tekmec, Brescia pa se je urejeno branila in je že v 14. minut tudi dosegla zadetek s Caracciolom. Inter je tako pred zadetkom, seveda pa še bolj po njem, na vse načine skušal prebiti nasprotnikovo obrambo, ni bil kdove kako učinkovit, izkazal pa se je tudi vratar Brescie. Obleganje je naposled obrodilo enajstmetrovko (celo precej sporno), ko je Zebina v kazenskem prostoru podrl Eto'oja in z bele točke sam dosegel izenačujoči zadetek, svojega osmega v letošnji A-ligi. Moštvo milanskega društva je še naprej napadalo, aktiven je bil tudi Milito (v zadnji minuti je zapravil veliko priložnost), do zmage pa Inter le ni mogel priti. Interja se tudi drži smola zaradi poškodb. Tokrat jo je skupil branilec Samuel (koleno), ki se je huje poškodoval v začetku drugega polčasa in so ga z igrišča odnesli v nosilih. Tik pred tekmo je »zmanjka« tudi Maicon, Sneiderja pa je trener Benitez zaradi slabosti zamenjal med polčasoma. V boju za obstanek je v popoldanski tekmi zelo dragoceno zmago dosegla Bologna proti Lecceju. Rezultat je bil neodločen skoraj do konca, spet pa je bil odločilen za domače moštvo Di Vaio, ki je mrežo gostov zatresel v 38. minuti drugega polčasa po napaki obrambe. Končni izid je takoj zatem iz neposredne razda- Walter Samuel se je sinoči med tekmo proti Brescii pridružil seznamu poškodovanih Interjev igralcev ansa lje postavil Gimenez. Mladi Urugvajec, ki je na igrišče stopil v drugem polčasu skupaj z rojakom Ramirezem, je poživil igro Bologne, kljub temu pa bi bilo bolj pravično, ko bi se tekma končala brez zmagovalcev, res pa je, da so se gostje v bistvu samo branili. Slovenski vezist Rene' Krhin po ope- raciji gležnja še ni stopil na igrišče niti sedel na klopi za rezerve. Tekma je bila zelo borbena, priložnosti za gol pa ni bilo. VRSTNI RED: Lazio 22, Inter 19, Milan 17, Juventus in Napoli 15, Samp-doria in Chievo 14, Udinese 13, Roma 12, Palermo, Genoa, Lecce in Bologna 11, Ca-gliari, Catania in Brescia 10, Fiorentina 9, Parma, Cesena, Bari 8. DANES: ob 12.30 Fiorentina - Chievo, ob 15.00 Bari - Milan, Juventus - Cesena, Lazio - Roma, Napoli - Parma, Sampdoria - Catania, Udinese - Cagliari, ob 20.45 Palermo - Genoa FORMULA ENA Hulkenberg na kvalifikacijah ugnal favorite SAO PAULO - Nemec Nico Hulkenberg (Williams) bo predzadnjo dirko svetovnega prvenstva v formuli 1 za VN Brazilije začel s prvega startnega mesta. V kvalifikacijah so Hulkenbergu najbližje prišli rojak Sebastian Vettel, Avstralec Mark Webber (oba Red Bull), Britanec Lewis Hamilton (McLaren) in vodilni v skupni razvrstitvi, Španec Fernando Alonso (Ferrari).Prav Alonso lahko že danes osvoji svoj tretji naslov svetovnega prvaka. Španec ima pred predzadnjo dirko sezone skupno 231 točk, Webber jih ima 220, Hamilton 210, Vettel 206 in Britanec Jenson Button (McLaren) 189. Slednji je bil v kvalifikacijah šele enajsti. Dirka se bo danes začela ob 17. uri po srednje evropskem času. MOTOGP - Avstralec Casey Stoner (Ducati) bo na zadnji dirki sezone svetovnega prvenstva v Va-lencii začel s prvega startnega mesta. Drugo mesto si je v kvalifikacijah privozil svetovni prvak, Španec Jorge Lorenzo (Yamaha), tretje pa Italijan Marco Simoncelli. Valentino Rossi je bil četrti. Dirka se bo začela ob 14. uri. 1. SNL - Izidi 16. kroga 1. slovenske nogometne lige: Nafta Lendava - CM Celje 2:2 (0:1), Hit Gorica - Domžale 0:3 (0:2), Rudar Velenje - Triglav Gorenjska 5:0 (1:0), Olimpija Ljubljana - Primorje 3:0 (1:0), Maribor - Luka Koper 2:0 (2:0). Vrstni red: Maribor 40, Domžale 32, Nafta 24, Rudar 22, Luka Koper 21, Hit Gorica 19, Olimpija 17, Triglav 17, Primorje 15, CM Celje 14. ROKOMET - Moška Al-liga Tesna zmaga tržaškega moštva Principe Trieste - Cassano Magnago 31:30 (16:16) Principe Pall.Trieste: Modrušan (11 obramb), Zaro (4); Radojkovič 6, Na-doh 12, Carpanese 1, Visintin 4, Pernich, Lo Duca 3, Anici 1, Di Nardo 1, Cam-pagnolo, Oveglia 1, Kerpan, Leone. Trener: Bozzola. Cassano Magnago: Ambrosetti (1), Corazzin (9); Scisci 4, Saporiti 4, Čo-lovskij, Di Vincenzo 4, Radovčic, Zoldos 3, Muraru 7, Montesano 3, Popovic 5. Trener: Havliček. Tržaški rokometaši so sinoči v Trstu še petič zapored slavili in utrdili prvo mesto na lestvici, saj so še vedno nepremagani in s polnim izkupičkom. Vendar so se morali proti Cassanu Ma-gangu - to društvo je sicer bolj znano zaradi uspehov med ženskami - pošteno namučiti. Kakovosten nasprotnik je namreč vse do zadnje sekunde bil na tem, da iztrži točko. Po tistem, kar je Magnago pokazal v Trstu, bo v naslednjih krogih vsekakor precej popravil svoj položaj na lestvici. Morda so domači rokometaši tekmo začeli z nepravim pristopom, saj je nasprotnik imel le tri točke na lestvici, ki pa so bolj posledica zelo neugodnega dosedanjega sporeda. Po dokaj izenačenem začetku (po devetih minutah 6:6) so gostje po zaslugi Muraruja (pet zadetkov v prvem polčasu) prevzeli pobudo in se z delnim izidom 6:1 oddaljili na štiri gole prednosti; a pri stanju 13:9 za goste je Nadoh povlekel za sabo soigralce in Tržačani so v trenutku izenačili in tako stanje se ni spremenilo vse do prvega zvoka sirene, ki je odjeknil pri stanju 16:16. Drugi polčas je bil ravno tako v znamenju ravnovesja, čeprav je slovenska dvojica Nadoh-Radojkovic omogočila Bozzolovim varovancem, da so se sredi drugega polčasa znašli v prednosti za štiri gole. A nasprotnik ni popustil in gol za golom se je Tržačanom stalno približeval vse do izenačenja na tri-desetici, ko so do konca tekme manjkale le še pičle štiri minute igre. V zadnjih akcijah nobena od ekip ni bila posebno učinkovita, prvi je 31. gol dosegel Nadoh (bil je to njegov dvanajsti gol tekme). Cassano Mgnago je imel na razpolago še nekaj časa, da bi stanje v golih znova izenačil, a takrat je prišel v ospredje mladi Zaro (trener mu je zaupal v odločilnih minutah srečanja), ki je z nekaj obrambami onemogočil Popovicu in soigralcem, da bi iz Trsta odnesli celo kožo. (I.F.) Ostali izidi: Casalgrande - Pres-sano 26:28, Romagna - Nonantola 31:23, Ferrara - Parma 28:26, Emmeti - Meran bo danes. Vrstni red: Pall. Trieste in Pressa-no 15, Romagna 12, Meran in Sassari 9, Ferrara 6, Emmeti in Cassano 3, No-nantola, Casalgrande in Parma 0. NBA - Ponoči po slovenskem času sta v košarkarski ligi NBA nastopila dva slovenska košarkarja. Goran Dragič se je veselil zmage s Phoenixom nad Memphisom po dveh podaljških s 123:118, Saša Vujačic pa z moštvom Los Angeles Lakers nad Torontom s 108:103. Ključni igralec tekme v Phoenixu je bil Jason Richardson, ki je dosegel kar 38 točk za gostitelje, med drugim pa je v končnici rednega dela «izvlekel» tudi podaljšek. Goran Dragic je k uspehu svoje ekipe, prvemu v novi sezoni, prispeval 13 točk, asistenci in ukradeno žogo. ODBOJKA - Odbojkarji Salonita so v tekmi srednjeevropske lige na Pre-valjah izgubili proti Posojilnici Dob z 0:3 (-19, -14, -23). Aljoša Orel je dosegel tri točke. ODBOJKA - Svetovno žensko prvenstvo Še reagirajo Italijanke po težavnem začetku premagale Nemčijo in obdržale prižgan žarek upanja NOGOMET Ascoli zaustavil Novaro Pepelka Ascoli je v temi 13. kroga B-lige izsilil točko proti vodilni Novari, ki ima zdaj spet le štiri točke prednosti pred Sieno. Tekmeci Trie-stine v boju za obstanek so se dobro odrezali, tako da je položaj tržaškega moštva že zelo slab. NAGOYA - Žarek upanja še ni ugasnil. Italijanska ženska odbojkarska reprezentanca je v prvi tekmi druge faze svetovnega prvenstva na Japonskem s 3:1 premagala Nemčijo in še vedno lahko upa na uvrstitev v polfinale, čeprav je pot »azzurr« še naprej zelo strma, glavna konkurenta ZDA in Brazilija pa še naprej meljeta kot stroj (oba sta zmagala s 3:0). Italijanke so proti Nemkam pokazale veliko željo do zmage, predvsem pa so znale reagirati na poraz v prvem setu, čeprav so se znašle že blizu izida 0:2 za Nemčijo, saj se je drugi set končal z izidom 32:30. Dobro je igrala Francesca Piccinini (sicer bolj v napadu kot v sprejemu), ki je dosegla 25 točk. Francesca Piccinini je proti Nemčiji dosegla 25 točk ansa IZIDI Skupina E: Srbija - Turčija 0:3 (19, -16, -20), Peru - Rusija 0:3 (-15, -15, -20) ,Poljska - Južna Koreja 3:2 (12, 17, 18, -22, -15), Japonska - Kitajska 1:3 (-23, -23, 27, - 12); vrstni red Rusija 8, Japonska 6, Poljska, Turčija, Južna Koreja in Srbija 4 Kitajska 2, Peru 0. Skupina F: Nizozemska - Kuba 3:1 (12, -22, 12, 20), Češka - ZDA 0:3 (-20, -20, -13), Brazilija - Tajska 3:0 (19, 19, 16), Italija - Nemčija 3:1 (-22, 30, 8, 15), vrstni red: Brazilija in ZDA 8, Nizozemska, Nemčija in Italija 4, Kuba in Češka 2, Tajska 0. B-LIGA IZID 13. KROGA Reggina - Portogruaro 1:0, Triestina - Atalanta 0:1; Albinoleffe - Sassuolo S:1 , Ascoli - Novara 1:1, Crotone - Pescara 0:1 Grosseto Torino 0:0, Modena - Livorno 1 :' , Padova - Empoli 2:2, Piacenza - Vicenza 4:1 , Siena - Frosinone S:0, Varese - Cittadella 0:0 Novara 1S 9 2 2 27:9 29 Siena 1S 7 4 2 19:12 25 Atalanta 1S 7 S S 18:10 24 Reggina 1S 7 S 2 19:1 S 24 Livorno 1S 5 e 2 20:1S 21 Empoli 1S 4 9 0 14:8 21 Padova 1S 5 5 S 22:15 20 Varese 1S 4 e S 14:10 18 Pescara 1S 5 S 5 1S:14 18 Torino 1S 5 2 e 15:17 17 Crotone 1S S 7 S 11:11 1e Frosinone 1S 4 4 5 12: i e le Vicenza 1S 5 1 7 14:19 1e Modena 1S S 7 S 1S:17 le AlbinoLeffe 1S 4 S e 14:20 15 Piacenza 1S S 5 5 1e:18 14 Grosseto 1S S 4 e 12:1 e iS Sassuolo 1S S S 7 15:19 12 Triestina 1B 2 6 s 10:18 12 Cittadella 1S S S 7 11:20 12 Portogruaro 1S S S 7 10:19 12 Ascoli (-S) 1S 2 5 e 14:19 8 PRIHODNJI KROG : 9 11 ob 20.45 Atalanta - Modena, Cittadella - Reggina, Frosinone - Crotone, Grosseto - Varese, Livorno - Triestina, Novara - Empoli, Pescara - Piacenza, Portogruaro Padova, Sassuolo - Ascoli, Torino - Albinoleffe, Vicenza - Siena / ŠPORT Nedelja, 7. novembra 2010 29 NAMIZNI TENIS - Ženska A1-liga Pričakovan poraz krasovk v Milanu Sandonatese je bil premočen - Trener Feng poslal na igrišče vse igralke Sandonatese - Kras ZKB 4:0 Liu Chun - Yuan Yuan 3:0 (11:9, 11:6, 10:12, 11:8), Ridolfi - Crismancich 3:0 (11:3, 11:9, 11:1), Tian Jing - Milič 3:0 (11:3, 12:10, 11:8), Liu Chun - Carli 3:0 (11:9, 11:6, 11:5). Podprvak Sandonatese je bil po pričakovanjih pretrd oreh za krasovke. Milansko moštvo je skupaj s prvakom Ca-stelgoffredom menda za razred boljši od vseh ostalih in bo težko drugim prepuščal točke. Kljub temu, da so vedele, da jih čaka misija nemogoče, so se krasovke vrgle v boj odločno, čeprav je trener Liang Feng določil, da bo dal možnost igranja vsem štirim krasovkam, zato je tudi spremenil vrstni red igranja svojih varovank. Tako se je Kitajka Yuanova takoj spopadla z rojakinjo Liu Chun, novo tujko v dresu Sandonateseja. Dvoboj je bil zanimiv, prevladala pa je igralka milanskega moštva, ki je pokazala, da je kakovostna okrepitev, saj zgoniška Kitajka ni igrala slabo. Drugi dvoboji so bili bolj enosmerni. Nekaj več so pričakovali od Mateje Crismancich v tekmi proti Nabre-žinki Lisi Ridolfi. Lisa je potrdila, da je v odlični formi, za Matejo pa velja opravi- čilo, da je bilo to zanjo prva urada tekma po dolgem času. Miličeva se je dobro upirala Kitajki z italijanskim državljanstvom Tian Jingovi, ni pa bila zadovoljna s svojim nastopom, če vemo, da je je v drugem setu izpustila iz rok vodstvo z 9:3 in 10:7. Eva Carli je s svojo težko berljivo igro resno zaposlila močno Martina Milič kroma Liu Chun, začetki setov so bili izenačeni, akcije dolge, toda na koncu je bila Kitajka vseeno vsakič boljša. Prvi prvenstveni oraz, ki ne bo pustil posledic, je bil pričakovan, vseeno je šlo za koristen nastop v pričakovanjih tekem z bolj »mehkimi« nasprotniki. Moška C1-liga - Kras - Sarmeola 5:0 ATLETIKA Ruzzier z dvema državnima rekordoma Lonjerski atlet Fabio Ruzzier je na tekmi Hrvaškega pokala v Zagrebu postavil nov italijanski in slovenski veteranski rekord do 55 let v hitri hoji na razdalji 3 kilometrov na stezi. Na tekmi na zagrebškem osrednjem stadionu Maksimir je 7 in pol krogov atletske steze prehodil v 13 minutah 51 sekundah, s tem rezultatom pa je zmagal in za pet sekund izboljšal prejšnji italijanski rekord Mo-rottija, za 15 sekund pa lastni slovenski rekord. Ruzzier je bil na tekmi, na kateri je nastopilo deset hitro-hodcev, gladko zmagal, saj je drugo uvrščeni Jagetič zaostal za 31 sekund, tretje uvrščeni Haubrih pa že za 41 sekund. »Vedel sem, da sem v odlični formi, zato je bil rekord na tej tekmi moj cilj. Vreme je bilo sončno, precej moteč pa je bil veter, brez katerega bi bil verjetno še za kako sekundo hitrejši,« je povedal Ruzzier. NOGOMET - Derbi 2. amaterske lige v Dolini Živahno in napeto Veliko število priložnosti (tudi dve vratnici in dve prečki), na koncu pa pravična delitev točk - Cermelj zgrešil enajstmetrovko Breg - Zarja Gaja 1:1 (1:1) Strelca: Bernobi v 19. min., Coppola v 33. min. Breg: Cresi, Cigui, Bampi, Stefani (Sovič), Gargiuolo, Mendella, Laghezza (Esposi-to), Drago, Petranich, Coppola, Cermelj, trener Tommasi. Zarja gaja: Valditara, Marchesi, Della Zotta, Segulin, I. Križmančič, Markovič (Ka-riš), Pezzato (Bernetič), Asselti, Bernobi, Be-čaj, Chezzo (Di Mattia), trener Lacalamita. Izključena: Gariuolo v 58. min., Bernobi v 87. min. Lepo število gledalcev, živahna igra predvsem v prvem polčasu, dva zadetka, zgrešena enajstmetrovka, dve vratnici in dve prečki ter dve izključitvi: tako bi lahko strnili potek včerajšnjega derbija 9. kroga 2. amaterske lige v Dolini med Bregom in Zarjo/Gajo. Na koncu pa se je vse izenačilo, tudi rezultat 1:1. In v glavnem so bili v obeh taborih z osvojeno točko zadovoljni. Prvi polčas je bil, glede kakovosti igre, nedvomno boljši od drugega. Prvo resno priložnost so imeli gostitelji s Cermeljem. V 14. minuti je bil nevaren Bečaj, minuto pozneje pa še Pezzato. V 19. minuti se je izkazal gostujoči vratar Valditara, ki je dvakrat odločilno posegel in odbil žogo v kot, potem ko je ta zadela prečko. Le minuto pozneje so gostje po-vedli: Della Zotta je lepo podal do Bernobija, ki je zunaj kazenskega prostora z močnim strelom v lobu premagal domačega vratarja Cre-sija. Zaga/Gaja je nato imela še dve priložnosti za gol, ki ju ni izkoristila. V 33. minuti pa hiter protinapad po levi strani Petranicha, ki je lepo podal do prostega Coppole, ki je brez težav poslal žogo v mrežo mimo nekrivega gostujočega vrataja in stanje izenačil na 1:1. Tekma je postala ve bolj živa, predvsem po zaslugi gostov, ki so v 34. minuti zadeli vratnico z Ber-nobijem, ob izteku polčasa pa je Vili Bečaj s prostim udarcem zadel še prečko. Ekipi sta se v drugem polčasu predstavili z nespremenjenima postavama. Pobudo so prevzeli Brežani, ki so v 12. minuti zamudili lepo priložnost s Coppolo, le minuto pozneje pa je bil izključen domači branilec Gar-giuolo. Kljub temu, da so gostitelji ostali v desetih, pa so držali vajeti igre v svojih rokah in bili v napadu nevarnejši od gostov. V 35. minuti je imel Breg izredno priložnost, da doseže drugi gol. Asselti je v svojem kazenskem prostoru precej naivno zadržal za roko Cop-polo in ga zrušil na tla. Bila je to čista enajstmetrovka. Udarec z 11 metrov je izvedel izkušeni Cermelj, ki je tudi lepo »streljal« v levi kot, toda gostujoči vratar Valditara se je spet izkazal in žogo ubranil. V zadnjih minutah so Vili Bečaj (z žogo) je s prostega udarac zadel prečko kroma bili igralci obeh ekip že utrujeni, tako da večjih priložnosti za gol ni bilo. Zaradi ugovarjanja je bil nekaj minut pred koncem izključen Bernobi. Rezultat je ostal nespremenjen, neodločen izid pa je pravilno plačilo za obe ekipi, kot je bilo tudi splošno mnenje v obeh taborih. Načelnik Bregove nogometne sekcije Giuliano Prašelj: »Mislim, da je neodločen izid pravičen, saj sta obe ekipi imeli enako število priložnosti za gol. Zarja/Gaja je bila boljša v prvem polčasu, mi pa smo igrali bolje v drugem delu tekme, čeprav smo že po nekaj minutah ostali v desetih. Moram pohvaliti vse fante, ki so zares dali vse od sebe. Škoda, da je Cermelj, ki je vso tekmo igral zelo dobro, zgrešil enajstmetrovko.« Bregov spremljevalec Marko Ota pa je potožil: »Zapravili smo dve točki, saj bi lahko zmagali, čeprav smo skoraj ves drugi polčas igrali v desetih. Vsi so dali vse od sebe in zato vsi zaslužijo pohvalo.« Zadovoljen s točko pa je bil spremljevalec Zage/Gaje Silvano Poropat: »Glede na to, da smo igrali v zelo okrnjeni postavi, je točka dobrodošla. Res je, v prvem polčasu smo bili boljši in bi lahko dosegli še kak gol, res pa je tudi, da je Breg v drugem polčasu igral boljše in je zato neodločen izid pravičen.« Enakega mnenja je bil tudi odgovorni gostujoče ekipe Robi Kalc: »Kot na prejšnjih dveh tekmah nismo bili dovolj učinkoviti v napadu, saj bi lahko tekmo odločili že v prvem polčasu. Breg pa poraza ni zaslužil, saj je bil v drugem polčasu boljši.« (lako) VESLANJE - SP Špik v finalu pristal na šestem mestu HAMILTON - Veslač Luka Špik je na svetovnem prvenstvu na Novi Zelandiji v finalu skifa osvojil šesto mesto. Zmagal Je Čeh Ondrej Synek pred Novoze-landcem Mahejem Drysdaleom in Britancem Alanom Campbellom. Rok Kolander in Tomaž Pirih sta v malem finalu dvojnih dvojcev zasedla šesto mesto. Špik je bil do polovice proge še v boju za medaljo, v nadaljevanju pa popustil in zdrsnil na šesto mesto. »Začel sem tako, kot sva se dogovorila z Milošem (Janšo op. p.). Na sredini proge me je na žalost začelo zmanjkovati, izgubil sem sproščen ritem in brez tega se nisem mogel priklopiti, ko so vodilni pospešili. Na koncu se je to izšlo za šesto mesto. Razplet pri vrhu je zame pričakovan. Sam sem imel željo, da bi se uvrstil nekje v sredino finala, vendar se na žalost ni izšlo in zaradi tega sem nad finalno tekmo malo razočaran. Sicer šesto mesto med enojci ni slabo, zadnje mesto v A finalu pa tudi ni zadovoljivo. Slabega občutka po tekmi nimam, moram pa še malo počakati in zbrati misli,» je po nastopu povedal Špik. Razplet v drugih finalnih tekmah je bil povsem po okusu številnih domačih ljubiteljev veslanja, saj so gostitelji osvojili kar štiri medalje, od tega dve zlati. V nedeljo bodo na sporedu že zadnje tekme letošnjega prvenstva, v malem finalu dvojnih dvojcev pa se bosta predstavila še Jan Špik in Gašper Fistravec, že jutri pa se bodo vsaj v Sloveniji nadaljevale priprave na SP 2011, ki ga bo gostil Bled. ŠPORTNA LITERATURA Druga plat dopinga BERLIN - Nemška hitrostna drsalka Claudia Pechstein je v svoji avtobiografiji, Od zlata do krvi - moje življenje med Olimpom in peklom, razkrila, da je bila zaradi dveletnega suspenza, ki jo je doletel zaradi domnevnega dopinga oz. povišanih vrednosti nekaterih snovi v krvi, tik pred tem, da z možem napravita samomor, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nemka, ena največjih zvezdnic hitrostnega drsanja, je v avtobiografiji odprla novo poglavje in razkrila tudi plat športnika, ki je prepričan, da je po krivem obdolžen jemanja nedovoljenih poživil in zaradi tega suspendiran. Nemka na strani 138 razlaga, kako sta se z možem dogovarjala, da bi z enega od avtocestnih mostov skupaj skočila v smrt. »Zdaj bova šla in si poiskala most,« je v mobilni telefon zapisala Nemka in sporočilo poslala svojemu menedžerju. Ta jo je poklical, vprašal «kaj pomeni to sranje» in v daljšem pogovoru preprečil najhujše. Nemki se bo dveletna kazen iztekla 8. marca prihodnje leto, ko načrtuje vrnitev na ledene ploskve. Knjiga bo uradno izšla jutri. MLADINSKI NOGOMET - Državni mladinci Krasa Drugi zaporedni poraz Doma klonili pred enim izmed najmočnejših tekmecev - Poraz Juventine, točka za Vesno Kras Repen - Union Quinto 1:3 (0:1) STRELEC: 55. minuti D'Angolo Kras: Zetto, Papapico (Milos), Dolliani, Bertocchi, Jarc, Giacomi, D'Alesio, D'Angolo, Visca (Davanzo), Martini, Me-nechini (Carli). Trener: Kragelj. Krasovi mladinci so doživeli drugi zaporedni poraz, kljub temu pa je bil trener Kragelj zadovoljen s prikazano igro. »Imeli smo res veliko priložnosti, Union Quinto pa se je izkazal za zelo homogeno ekipo, celo eno najboljših v tem prvenstvu.« Kras je imel sicer v drugem polčasu veliko priložnost za izenačenje, a je nasprotnikov vratar ubranil 11-metrovko, ki jo je streljal Jar Martini. Nasprotniki so povedli v prvem polčasu, že v začetku drugega dela pa so Kragljevi varovanci reagirali. S strelom iz 20 metrov je bil uspešen D'Angolo. Le nekaj minut zatem so gostitelji ponovno povedli, saj so po napaki Kraso-ve obrambe s prostim strelom s strani spet zatresli mrežo (1:2). Po vodstvu je Kras imel priložnost za izenačenje z 11-metrovko (po prekršku nad Menichinijem), ki bi lahko pomenila tudi preobrat na igrišču. Po napaki Martinija pa je Kragelj zadnjih 15 minut potisnil večino igralcev v napad, a kljub temu žoga ni hotela v gol. Union Quinto je imel tako lahko pot do gola, kar je tudi izkoristil minuto pred koncem. Na tekmi je trener Kragelj preizkusil Giacomija, ki se je vrnil po poškodbi. Ker se je minuto pred koncem po- škodoval DAngolo (izpahnil si je ramo), bo Giacomi na razpolago trenerju tudi danes na tekmi D-lige. DEŽELNI MLADINCI Sistiana - Juventina 4:3 (2:2) STRELCI ZA JUVENTINO: Kenda, Petriccione 2. JUVENTINA: Montagner, Jriskič, Cadez, Peric, Pojan, Kenda, Mauro, Bizzai, Petriccione. Trener: Currato Glede na potek srečanja, zaslužijo varovacni trenerja Currata velik aplavz. Kljub temu, da so igrali v desetih in da niso sploh imeli menjav, so se borili kot pravi levi in celo povedli z 2:0. Potem je seveda prišla na dan utrujenost in predvsem prazna klop, kar so seveda takoj izkoristili gostitelji. Škoda, ker bi Kenda in soigralci zaslužili vsaj točko. Trieste Calcio - Vesna 0:0 VESNA: M. Marjanovič, Cerkvenic, Pin, Žerjal, Dalle Aste (Vascotto), Hoffer (Depasquale), Candotti (Vidoni), Čok, Radivo, Salice (Vascotto), A. Marjanovič (Mastrogia-como). Trener: Zucca. Vesna je odigrala dobro srečanje, škoda le, da ni imela sreče pri zaključevanju. Zadnjih 15 minut je Vesna sicer igrala z igralcem manj zaradi izključitve Cerkvenica, kljub temu pa je obdržala mirne živce in pod streho zasluženo spravila točko. 30 Nedelja, 7. novembra 2010 ŠPORT / moška c-liga - Po zmagi proti Vivilu Tudi Soča trka na vrata skupine za napredovanje Lahka zmaga Sloge Tabor proti»zelenemu« Cervignanu- Val vse bolj tone - Slab nastop Sloge Skupina A Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje - Vivil 3:1 (25:23, 21:25, 25:17, 25:22) Soča: I. Černic 6, J. Černic 3, M. Devetak 2, Juren 7, Manfreda 7, Testen 20, Valentinčič 14, Kra-gelj (libero), Škorjanc 0, Braini 0, Ma. Černic, Fio-relli. Trener Vojko Jakopič. Sočani lahko še naprej upajo na uvrstitev v skupino za napredovanje. V Sovodnjah je padel tudi solidni Vivil, zmaga Soče pa bi lahko bila celo bolj gladka. V drugem setu, ki so ga izgubili, so namreč že vodili z 18:11, zaradi nepotrebnih napak Soče (skupno 12 v tem setu) pa je Vivilu uspel preobrat. V preostalih setih je bila Soča stalno v vodstvu. Blok je bil sicer ves čas povprečen, zato pa sta dobro delovala napad in servis, s katerim so nasprotnikom onemogočili, da bi gradil igro. Spodbudno je, da je spet stopil na igrišče Martin Devetak, ki je imel do zdaj težave s hrbtom, tokrat pa je povsem dobro opravil svojo nalogo. Sloga Tabor Televita - Ausa PAV Cevignano 3:0 (25:11, 25:9, 25:9) Sloga Tabor Televita: Cettolo 3, Vasilij Kante 5, Nigido 6, Ambrož Peterlin 16, Slavec 11, Veljak 0, Privileggi (libero), Fermo 0, Mirko Kante 2, Matevž Peterlin 3, Riolino 8. Trener Lucio Battisti Sloga Tabor Televita je brez najmanjših težav osvojila nove tri točke. Nasprotnik iz Cervignana je zelo mlada ekipa, ki cilja verjetno na osvojitev deželnega naslova v prvenstvu U18, za C ligo pa sploh ni zrela. Ta postava je v lanski sezoni izpadla iz D lige, pri društvu pa so se odločili za odkup višje lige. Odločitev je po našem mnenju zelo vprašljiva, saj tako mladi igralci res nimajo nič od tega: kljub vsej dobri volji in požrtvovalnosti, ki jo vložijo v igranje, res niso - vsaj zaenkrat - na višini za to prvenstvo. Tekma je trajala vsega skupaj 45 minut in ni za Slogo predstavljala niti dobrega treninga, saj so bili naši igralci trdno v vodstvu od prvega sodnikovega žvižga do konca. Glavna naloga naših odbojkarjev je bila torej ta, da obdržijo koncentracijo na višku skozi vso tekmo, kar jim je tudi uspelo, ne glede na S popoldanske tekme Sloge v Repnu kroma to, katera postava je bila na igrišču. Zaradi tega zaslužijo pohvalo, saj je velikokrat proti neprimerno slabšim nasprotnikom težje obdržati zbranost in dober nivo igre kot proti sebi enakim. (INKA) Skupina B Sloga - Volley Club 1:3 (15:25, 18:25, 25:19, 19:25) Sloga: Bertali 8, Devetak 4, Dussich 10, Ilic 3, Romano 14, Rožac 6, Guštin 0, Ilic 3, Pečar 0 , Žer-jal 3. Trener Ivan Peterlin Sloga je včeraj osvojila svoj prvi prvenstveni set, ki je bil glede na prikazano igro dovolj, absolutno premalo pa v primerjavi s tem, kar bi Slogaši lahko pokazali. Naši odbojkarji so sinoči zaigrali prav gotovo veliko slabše, kot so zmožni. Zelo povprečen sprejem je podajaču onemogočil, da bi lahko v zadostni meri zalagal svoje napadalce na centru, tako da so bili vsi Slogini napadi predvidljivi pa tudi pre- malo ostri, tako da je veliko žog postalo zelo lahek plen obrambe tržaške ekipe. Če k temu dodamo še premalo uspešnih blokov in večkrat nezanesljivo obrambo, je slika tekme popolna. Najslabše so se Slogaši odrezali v prvem setu, ko so po začetni izenačenosti popustili na vsej črti in svojih nasprotnikov nikoli resneje ogrožali. Nekoliko bolj izenačen je bil drugi niz, v katerem so vsekakor stalno vodili igralci Volley Cluba, ki so nato v tretjem tudi že visoko vodili s 17:12. Tedaj pa so se Slogaši končno le zbrali, popravili igro v polju in bili bolj učinkoviti na mreži, kar je povsem zmedlo goste. Naši igralci so začeli nižati zaostanek, ujeli nasprotnika pri 17. točki in nato obdržali vajeti igre v svojih rokah do konca. Ta delni uspeh pa žal ni pomenil preobrata, saj so v zadnjem nizu spet imeli pobudo v rokah stalno igralci Volley Cluba in poraz je bil za Slogo žal neizbežen. (INKA) Fincantieri - Val Imsa 3:0 (25:10, 25:19, 25:22) Val Imsa: Ombrato 8, D. Faganel 5, Cutuli 1, La-vrenčič 9, D. Nanut 2, Farfoglia, Florenin (L), S. Faganel 1, Fedrigo 0, G. Nanut, Corva. Trener Robert Makuc. Možnosti, da bi se valovci uvrstili v skupino za napredovanje, kar je bil načrt kluba, so iz kroga v krog vse manjše. Ekipe se drži smola, igra pa tudi pod pričakovanji. Med tednom se je na delu huje poškodoval libero Plesničar, zamenjal pa ga je veteran Florenin, ki je priskočil na pomoč ekipi. Pomanjkanje treninga je uspešno kompenziral s svojo izkušenostjo. Dokaj vprašljiva je bila tudi forma drugih igralcev, ki jih je med tednom pestila gripa. Trener Makuc je na krilo poslal Cutulija, ki pa se v sprejemu ni znašel, da ga je že proti sredine prvega seta zamenjal Stefano Faganel. Z njim (in Floreninom) je sprejem deloval solidno, žal pa je bilo ogromno napak v drugih elementov, napad pa je bil tudi tokrat zelo jalov. Samo z napakami valovcev so Tržičani osvojili 30 točk. Tekmo so začeli s petimi zaporednimi napakami, zajela jih je živčnost in set je splaval po vodi. V drugem setu je bil usoden e sam »blackout«, tretji set pa je bil izenačen skoraj do konca, a do preobrata ni prišlo. Domači šport Danes Nedelja, 7. novembra 2010 TENIS ŽENSKA A2-LIGA - 9.00 v Casale Monferratu: TC Casale - Gaja (play-out) NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Concordii Sagitarii: Citta di Concordia - Kras Repen Koimpex PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Standrežu: Juventina - Union Martignacco; 14.30 v Križu: Vesna - Pro Gorizia 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trebčah: Primorec - Domio; 14.30 v Spetru ob Soči: Isonzo -Sovodnje 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Trstu, Ul. Locchi: Sant'Andrea San Vito - Primorje 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola NARASČAJNIKI - 10.30 v Bazovici: Kras Repen -Montebello Don Bosco NAJMLAJŠI - 9.00 v Trstu, Ul. Locchi: Montebello Don Bosco - Kras Repen; 10.30 v Tržiču, Ul. 1. maja: Aris San Polo - Juventina KOŠARKA UNDER 15 DRŽAVNI 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB - Gemona Basket Jutri Ponedeljek, 8. novembra 2010 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI 19.00 v Pordenonu: Sistema BK Pordenone Jadran ZKB □ Obvestila SK DEVIN začenja letošnjo zimsko sezono in prireja trodnevni OPENDAY od 10. do 12.decmebra 2010 v Toblachu. Informacije na info@skdevin.it ali na 340 2232538. SK DEVIN prireja tedensko zimovanje za novoletne praznike od 26. decembra 2010 do 2. januarja 2011 na Prelazu Jochgrimm z možnostjo tečajev smučanja in s Silvestrsko večerjo. Informacije na info@skdevin.it ali na 348 1334086 (Erika) SK DEVIN prireja smučarski sejem v Domu železničarskih delavcev, Nabrežina Postaja. Prodaja do nedelje, 14. novembra: ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 19.ure, od ponedeljka do petka od 16.do 19.ure. AŠD SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme v domu Brdina - Trg Brdina na Opčinah. V četrtek, 11. novembra, od 18. do 21. ure zbiranje opreme. Dnevi in urniki odprtih vrat sejma: petek, 12., od 18. do 21. ure, sobota, 13., od 16. do 21. ure in nedelja, 14. novembra, od 10. do 12. ter od 16. do 20. ure. Tel. št. 3475292058. deželne lige - V tržaškem derbiju ženske C-lige osvojile točko proti Libertasu Slogašice bi lahko tudi zmagale D-liga: Kontovelke le strle žilav odpor Pordenončank - Pomembna zmaga fantov Olympie proti še nepremaganemu San Vitu - Borovke in okrnjeni Naš prapor brez moči ŽENSKA C-LIGA Libertas - Sloga 3:2 (25:23, 21:25, 24:26, 27:25, 15:10) Sloga: Crissani 4, Cvelbar 11, Starec 8, A. Spangaro 10, Colarich 4, Babudri 23, M. Spangaro (L), Cernich 0, T. Spangaro 6, Pertot 1, Valič, Gantar, Barbieri (L). Trener: Martin Maver Slogašice so na mestnem derbiju proti Libertasu, ki si je pred prvenstvom zastavil visoke cilje, osvojile točko, kljub vsemu pa z njo ne morejo biti povsem zadovoljne, saj so si dejansko same zapravile zmago. Naša ekipa je že v prvem setu začela zelo dobro. S požrtvovalno obrambo in odličnimi servisi je presenetila domačinke in povedla 12:4. Tedaj pa se je nekaj zataknilo in Maverjeve varovanke so začele grešiti, ob tem pa so tudi igrale bolj zmedeno v polju, na mreži pa jim večkrat ni uspelo spraviti žoge na tla. Libertas je Slogo prehitel že pri rezultatu 14:13, nato pa je bil v končnici prisebnejši. Drugi in tretji niz sta bila stalno izenačena in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu. Lepim akcijam so na obeh straneh sledile naivne napake, še največ težav pa so tako domačinke kot sloga-šice imele v sprejemu. V drugem setu si je Sloga odločilno prednost priigrala v drugi polovici niza (s 14:17 na 22:18), zadnje tri točke pa sta prispevali Cvelbarjeva (2) in Crissanijeva. V tretjem setu so Babudrije-va in soigralke prav tako na polovici prehitele Libertas in do rezultata 24:21 v bistvu ohranile tri točke prednosti. Tedaj jih je spet zajela živčnost, a so na koncu vendarle slavile na razliko. Zgledalo je že, da bo tekme kmalu konec, saj je Libertas po porazu v tem nizu povsem odpovedal in igral vedno bolj zmedeno. Slogašice so povedle 20:12, a so imele nato težave pri zaključevanju akcij, popustile pa so tudi v sprejemu. Domačinke so jih dohitele pri 22. točki, v končnici pa so naše odbojkarice tudi zgrešile dva servisa. V tie-breaku je po začetnem vodstvu Sloge s 3:0 prevladal Libertas. (T.G.) MOŠKA D-LIGA Skupina A Olympia - San Vito 3:1 (25:20, 22:25, 25:21, 25:13) Olympia: Komjanc 14, Terčič 13, Brotto (L), Pavlovič 13, Peršolja 10, F. Hle-de 5, Capparelli 14, Sanzin 0, D.Hlede 0, Vi-zin 0, Škerk 0. Trener Zoran Jerončič. Proti ekipi, ki v dosedanjih nastopih še ni izgubila niza, so odbojkarji goriške Olympije dosegli pomembno zmago, ki bi lahko bila še izdatnejša, če bi v končnici drugega niza ohranili zbranost, ki so jo takoj nato pokazali ob zaključku tretjega. Furlansko ekipo sestavljajo v glavnem starejši igralci, sicer izkušeni, vendar fizično slabo pripravljeni, kar je prišlo do izraza predvsem v četrtem nizu, ko so odpovedali na celi črti. Trener Jerončič se je tokrat odločil za spremembo v začetni postavi. Capa-rellija , ki je vse do danes igral kot libero, je pomaknil na krilno pozicijo, kar se je v vsem obrestovalo. Poleg njega je tokrat blestel tudi Dragan Pavlovič, ki se je izkazal z odličnim blokom. Takoj v začetku prvega niza so si domači fantje priigrali prednost štirih točk, ki so jih nato ohranili vse do konca niza, četudi so sredi istega vodli tudi z izdatnejšo razliko. Drugi niz je bil izenačen vse do 20. točke, ko so gostje z dobrimi uvodnimi udarci presenetili domači sprejem in tako osvojili set. Podobnemu razvoju srečanja smo bili priča tudi v tretjem nizu, le da se tokrat domači igralci niso pustili presenetiti. V uvodnem delu četrtega niza so gostitelji nadaljevali z dobro igro in z odličnim blokom prisilili upehane goste, da so položili orožje brez nikakakršnega odpora. Trener Jerončič je na tak način lahko izra- bil priigrano si razliko v točkah, da je poslal na igrišče prav vse razpoložljive igralce. (J.P.) Skupina B CUS - Naš prapor 3:0 (25:14, 25:7, 25:12) Naš Prapor: Kuštrin 8, Feri 3, Bajt 1, Caprara 1, Juretič 2, Brotto 3, Culot (L), Černic 1, Fajt 1, Simeoni 0. Trener Sandro Leg-hissa. Odbojkarji CUS-a so bili sinoči pretrd oreh za okrnjeni Naš prapor, ki je igral brez izkušenih Devetaka in Braioneja, kar se je na igrišču močno poznalo. Domačini so vse tri sete zelo malo grešili, nasprotno pa je bilo napak Bricev tokrat res preveč v vseh elementih. Poleg tega so bili naši od- Naš prapor gladko izgubil v Trstu kroma bojkarji dokaj statični v polju, na mreži pa niso bili dovolj učinkoviti. Srečanje je bilo tako povsem enosmerno in CUS-u se ni bilo treba posebno naprezati, da je vknjižil nove tri točke. V taboru Našega praporja so že pred tekmo vedeli, da tokrat nimajo možnosti za zmago, zato je trener Leghissa srečanje izkoristil, da je preizkusil različne igralce in vloge. Tako je prvič kot libero igral Culot, Fajt pa se je preizkusil na krilu. (TG) ŽENSKA D-LIGA Skupina B Kontovel - Blu volley 3:0 (30:28, 25:21, 25:23)Kontovel: Cassanelli, Micus-si 2, Bukavec 13, Zuzič 10, Antognolli 2, Sto- ka 3, Lisjak 9, Balzano 9, Kapun (L), Paoli (L2), Ferluga, Rudez, Zavadlal. Trener: Ta-nia Cerne. Po napeti in borbeni igri so Kontovelke vknjižile vse tri točke. Zmaga pa je bila vse prej kot lahka, saj so z izjemo tretjega niza, ki je bil izenačen, vedno zasledovale razigrane Pordenončanke in jih šele v končnicah uspele prelisičiti. V prvem nizu je Blu volley povedel že 20:24, a je Konto-vel uspel izničiti vse tri zaključne žoge (na servisu z Micussijevo) in nato v razburjivi končnici prevladal. V drugem nizu pa so nasprotnice ponovno visoko povedle z 12:18, z zbrano igro pa je domačim igralkam ponovno uspelo nadoknaditi zaostanek in zmagati. Tretji niz pa je bil izenečen vse do konca (13:13 in 23:23), Bukavečeva in so-gralke pa so spet prve dosegle 25. točko. Tokrat je bila tudi sreča na strani Kontovelk. Majanese - Bor Kmečka banka 3:0 (25:23, 25:14, 25:15) BOR KMEČKA BANKA: Pučnik 11, Vodopivec 7, Grgič 4, Miloševič 3, Della Mea 4, Cella 5, Rabak (L), Costantini 0, Kneipp. Trener: Betty Nacinovi Borove odbojkarice so tokrat naletele na črn dan. Razen v prvem setu, v katerem so bile objektivno boljšim nasprotnicam enakovredne, so na splošno igrale zelo slabo, predvsem pa niso bile dovolj zagrizene in so tako Majaneseju pustile prosto pot do lahke zmage. Pla-ve so bile sicer okrnjene, saj sta se med tednom poškodovali Janja Hauschild in Giulia Zonch, Martina Cella pa je igrala kljub močnim bolečinam v hrbtu, saj je bila trenerka Nacinovi skoraj brez menjav. Kljub temu pa bi morala naša ekipa zaigrati z drugačnim pristopom, manjkala pa je zlasti skupinska igra, ki bo v bodoče še kako potrebna, če bodo hotele borovke osvojiti nove točke. (T.G.) / ŠPORT Nedelja, 7. novembra 2010 31 košarka - Državna C-liga Prvi domači poraz okrnjenega Jadrana Qubik Jadranovci do polovice v vodstvu - Tri točke v zadnji četrtini! - Poškodba Slavca v 35. minuti Jadran Qubik caffe - Codroipo 52:64 (18:14, 34:32, 49:43) Jadran: Tomasini 13 (-, 5:10, 1:2), Ban 13 (1:2, 6:9, 0:5), Slavec 5 (2:2, 0:3, 1:2), Marusič 12 (2:3, 5:16, -), Franco 3 (-, 0:2, 1:2), Malalan 2 (-, 1:3, -), Cohen 4 (1:4, 0:4, 1:2), n.v. Bernetič, Floridan, Škerl. Trener: Vatovec. Skoki: 42 (30 v obrambi in 12 v napadu), 18 izgubljenih in 13 pridobljenih žog. Jadranovci so na domačih tleh doživeli prvi poraz, igrali pa so v okrnjeni postavi: na petkovem treningu se je poškodoval Dean Oberdan, med tekmo pa je Christian Slavec začutil močno bolečino v stegnu in od tretje četrtine dalje ni več stopil na igrišče. Jadranovci so sicer začeli zelo prepričljivo. Po uvodnem izenačenju 5:5 so že v prvih desetih minutah nabrali štiri točke naskoka. Z dobro igro pod koši so v 13. minuti povedli s trojko Cohena na plus šest (27:21), kar pa je bilo tudi največja prednost prvega dela srečanja. Napake v napadu (koraki in izgubljene žoge) so omogočile, da se je Codroipo počasi približal in naposled izenačil (27:27). Jadran je ponovno zadel šele tri minute pred koncem četrtine s Tomasinijem, ki je bil avtor vseh ostalih sedmih točk v tem polčasu. Vatovčevi varovanci so se po pet-najstminutnem odmoru spet zdramili, tako da so minimalno prednost dveh točk (34:32) povečali v petih minutah na devet (41:32). Codroipu so z dobro obrambo preprečili dostop do koša, s skoki pa dodatno Borut Ban kroma možnost napada. Pri visoki prednosti pa je moral Slavec zaradi poškodbe mišice zapustiti igrišče, kar je seveda vplivalo na razpoloženje domačih igralcev. V 27. minuti so jadranovci dosegli maksimalno prednost desetih točk (44:34), nato pa je Codroipo počasi, a vztrajno manjšal naskok. Predvsem s koši iz zunanjih položajev so se gost- je ob koncu četrtine približali na sedem točk (42:49), v zadnjem delu pa Jadran dohiteli in prevzeli vodstvo. V domačem taboru je v zadnjih minutah odpovedal predvsem napad, kar jasno kaže zadnji delni izid 3:21: ne le, da so bili Ban in ostali neprecizni pod košem in iz zunanjih položajev, ampak so si s težavo pridobivali tudi izdelane polo- žaje za met. Prednost Codroipa, ki je v igro vseskozi vključevala pet mladincev (krstni nastop v državni ligi je opravil tudi Vitto-rio Nobile, letnik 1995), bi bila na koncu sicer še večja, če bi bili preciznejši pri izvajanju prostih metov. (V.S.) Ostala izida: Conegliano - Pool 72:70, Latisana - San Daniele 78:61. športel - TV Koper Namizni tenis glavna tema oddaje Namizni tenis bo glavna tema jutrišnje oddaje Športela (na TV koper ob 22.30). V studiu bodo spregovorili športna direktorica in duša namiznote-niške sekcije pri ŠK Kras Sonja Milič ter igralki prve ženske ekipe Kras ZKB, ki nastopa v prvenstvu A1-lige, Martina Milič in Mateja Crismancich. Ob predstavitvi prvenstva A1-lige bodo krasov-ke spregovorile tudi o namiznem tenisu nasploh. Sodelavci so pripravili tudi anketo, v kateri so spraševali, ali vedo, katera zamejska ekipa nastopa v A-ligi. Vsi gledalci si bodo lahko ogledali še prispevke z igrišč, in sicer z odbojkarske tekme v Repnu moške C-li-ge med Slogo in Vollay clubom, s košarkarske tekme deželne C-lige med Borom Radensko in Collinare basket ter z nogometnih tekemz Trieste Calcio in Vesno in Zarjo Gajo in Bregom. Oddajo bo sklenila nagradna igra Poglej me v oči. ŠAH Še dva zmagi za Lakoviča V nadaljevanju svetovnega šahovskega prvenstva za veterane je doberd-obski mojster Pino Laco Lakovič odigral še tri dvoboje in dosegel dve zmagi in en poraz. Premagal je Italijana Giusep-peja Bisignana, izgubil le proti Uzbeku Valeriju Agzamovu in premagal Avstralca Olega Korenovskija. Na lestvici zaseda 103. mestu v konkurenci skoraj 200 šahistov. Skupno je do zdaj zbral 6 zmag in doživel pet porazov. košarka - Deželna C-liga Bor Radenska končno zadeval Proti direktnemu konkurentu za obstanek Fagagni zmagal s 33 točkami prednosti - »Trd pristanek« Brežanov v Tolmeču Bor Radenska - Collinare Fagagna 90:57 (18:12, 46:29,64:49) BOR RADENSKA: Bole 2(-, 1:2, 0:2), Madonia 12 (4:5, 4:11, 0:3), Krča-lic 3 (3:4, -, -), Fumarola 19 (6:7, 5:13, 1:2), Crevatin 12 (2:6, 5:8, 0:1), Gal- locchio 1 (1:2, -, 0:1), Babich 7 (4:4, -, 1:4), Burni 11 (-, 1:3, 3:5), Medizza 2 (-, 1:3, -), Bocciai 6 (4:6, 1:1, -), Zani-ni 9 (5:11, 2:4, -), Pipan 6 (-, -, 2:2). Trener: Popovic. SON: 17. Za Bor Radensko je bila zmaga sinoči impertiv, saj so imeli gostje na lestvici enako število točk. Popoviče-vi varovanci tokrat niso razočarali in so dosegli izredno pomembno visoko zmago, saj jim bo tudi razlika 33 točk še kako prav prišla v končnici prvenstva. Trener Boban Popovic je bil ob koncu srečanja zelo zadovoljen. Kot je pred časom napovedal: ko se bo fantom odprlo v napadu, bo Bor brez težav slavil zmago. Tako je tudi bilo. Prvo četrtino Borovi košarkarji niso odigrali slabo, čeprav so bili v določenih trenutkih preveč nepazljivi v obrambi, tako da si niso uspeli priigrati odločilne prednosti. V drugi četrtini pa se je plavim le odprlo in so začeli zadevati iz vseh položajev. Na igrišče je stopil tudi Stefano Babich, ki je kot v starih časih (vrnil se je k sve-toivanskemu društvu po enem letu) s trojko znova vžgal publiko oranžnih tribunah športne dvorane Bojana Pav-letiča. Crevatin in soigralci so zmago dejansko zapečatili že v tretji četrtini, čeprav so jo izgubili z 20:18. V zadnjih 10 minutah pa so plavi spet zagospo-darili na igrišču in povsem zasluženo zmagali. Pohvalo zaslužijo prav vsi košarkarji Bora. Kljub visoki prednosti niso nikoli izgubili koncentracije in vsi tudi prišli do točke. Tolmezzo - Breg 70:57 (21:13, 47:34, 55:49) Breg: Schillani 0 ( - , 0:1, -), Gri-maldi 15 (4:6, 4:6, 1:5), Ferfoglia 14 (2:4, 3:5, 2:6), Semec 2 (-, 1:6, 0:1), Nadlišek n.v., Giacomi 12 (1:2, 4:6, 1:6), Formigli n.v., Zeriali 8 (2:3, 3:4, -), Visciano 2 (0:2, 1:4, 0:1), Samec Borovci so si proti Fagagni priigrali tudi skoraj neulovljivo koš razliko kroma 4 (2:2, 1:3, 0:1) Trener Tomo Krašo-vec. Brežani so doživeli v Tolmeču morda nepričakovan, toda zaslužen poraz, saj so bili le bleda senca ekipe, ki je v prejšnjem krogu nadigrala Ro-raigrande. V obrambi so igrali pod vsako kritiko, če vemo, da je Tolmezzo v prvem polčasu dosegel kar 47 točk, Bregov napad pa so žal »krasile« mnoge začetniške napake. Centra Visciano in Samec, ki bi morala biti gonila sila moštva, sta bila tokrat povsem izločena iz igre in sta skupaj dosegla 6 točk z zelo nizkimi odstotki pri (redkih) metih. Žal jima na pomoč niso priskočili niti zunanji igralci, ki so bili ravno tako nerazpoloženi. V drugem polčasu je sicer Breg odločno reagiral in se v zadnji četrtini približal nasprotnikom na same šti- ri točke zaostanka. Tolmezzu se je vidno zataknilo v napadu, v ključnem trenutku pa Brežani tega niso izkoristili, v napadu so metali na koš iz neizdelanih položajev in gostitelji iz Karnije so se znova oddaljili, tokrat dokončno. »Tolmezzo nas je spet spravil na realna tla in upam, da se bodo fantje zdaj malo zamislili,« je bil strog trener Tomo Krašovec v oceni nastopa svojih varovancev. Ostali izidi: CBU - Romans 64:87, Portogruaro - Ardita 62:66, Cer-vignano - Ronchi 76:79, Roraigrande-Venezia Giulia 60:44, Portogruaro -Ardita 62:66 Moška D-liga: Kontovel - Foglia-no 50:55 (o tekmi smo že poročali), Go-riziana - Perteole 82:64, Lib. Villesse -Don Bosco 66:80, Monfalcone - San Vito 61:75, Grado - Santos bo danes. hokej na rolerjih - A1 -liga Polet vodil celo tekmo, a vseeno ostal praznih rok Asiago - Polet ZKB kwins 8:7 (3:4) Strelci: Deiacco, Ferjanič 3, Si-ronich 1, Fajdiga 1. Polet: J. Ferjanič, Fajdiga, Batti-sti, Deiacco, Fabietti, Poloni, Sironich, Montenesi, Galessi, Viola. Trener: A. Ferjanič. Poletovci so bili na pragu zmage, naposled pa jih je v končnici izdala nezbranost in tako so letos oslabljenemu prvaku Asiagu prepustili vse tri točke. Nasprotnik je bil tokrat povsem premagljiv, saj sta si bili večji del tekme ekipi povsem izenačeni. Asiago je bil v vodstvu samo v prvih minutah srečanja, ko je pove-del z 2:1, nato pa so poletovci z Juretom Ferjaničem na čelu nadoknadili zaostanek in povedli s 3:4. Ravno prva linija s Ferjaničem, Fajdigo in Deiaccom je tokrat zelo dobro delovala, tako da so prednost enega gola zadržali vse do pet minut pred koncem srečanja (6:7). Vodstva pa Polet ni obdržal, saj je kljub številčni premoči (igrali so z igralcem več) v zadnjih minutah dovolili Asiagu, da je izenačil in potem dve minuti pred koncem povedel z 8:7. »Res škoda, saj smo izgubili tri dosegljive točke. V gosteh je bilo sicer tako minimalno prednost enega gola težko zadržati. Mogoče se bi tekma zaključila drugače, če sodnik ne bi razveljavil našega gola pri rezultatu 6:7,« je po tekmi pojasnil Samo Kokorovec. Med posamezniki sta se tokrat izkazala Deiacco in Jure Ferjanič, ki je bil s tremi goli najboljši napadalec. BITI TUKAJ JE ČUDOVITO Rainer Maria Rilke Duineser Elegien VII, 39 Portopiccolo di Sistiana so sanje, ki postanejo resničnost. 0'3 vsem Sredozemskem morju ni enakega. Naselje nastaja V neposredni bližini Trsta, med Parkom Miramare in neposredno nad morjem, okrog majhnega trga, ter se strmo skalnato obalo Devinskega parka. Edinstven kraj, razteza ob zalivu in vzpenja po strmem pobočju navzgor, primeren za bivanje in uživanje 365 dni na leto, kraj, ki mu PORTOPICCOLO Od tukaj je pogled na odprto morje prekrasen, očaral Vas bo. SISTIANA Welcome Point: Strada Costiera km 137 Sistiana, Duino Aurisina/Devin Nabrežina, Trst, Italija Tel. +39 040 291291 www.portopiccolosistiana.it