I. TRST, četrtek '8. avgusta 1955 kto XI. . St. 194 (3123) DHEYNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94-638. 93-808, 37-338 • 17-338 11ri1-ULu MONTECCHl »t. «, III. nad. — TELEFON »3-11* IN »4-*3« — PoStni predal 559 — UPRAVA: «JL. SV. FRANČIŠKA it. M — Tel. ^ 100 ^ASI: 8.-12.30 in od 15.-18. — Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSine v Sirmt 1 stolpca: trgovski 60, finančno- _ 1 “Vrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din - Podrttž.: GORICA, Ul. S. Pellico l-II., Tel. 33-83 NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3300 Ur. — Federat. ljudska republika Jugoslavija: Izvod 10, mesečno IIO Uto. PoStnl tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega Inozemskega tiska, Državna založba slo vem Je, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 31-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - kB - 1 - Z - 375 - Izdaia Založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Trat ^embne ugotovitve na ženevski atomski konferenci rezultati znanstvenih raziskovani IZDB, Veliki Britaniii in Sovietski zvezi V 0 9**tlotnih neodvisnih raziskovanjih o lastnostih nevtronov so prišli znanstveniki atomskih velesil do presenetljivo identičnih ugotovitev - Proizvodnja eirkonija in fa - Torij namesto urana?- Pravda o škodljivosti radioaktivnih Izžarevanj - F'ran-^ 1 *ačela graditi atomske elektrarne in izvažati reaktorje - £vropskl atomski pool 7 '••o o m lu m znanstvena poročila jugoslovanske delegacije Hlili — Tri atomske k*8ritr 2'DA" ZSSR in Ve-j niJi — so danes ob-itr0~ Pomembne, do- ?erj*biih ta'ne podatke o Hi ^ a«vtronov. Ti po- 5*. ttukut ,Važn' za grad- treh n,kl reaktorjev. ‘ Podrnb ^žel so prika/.a- nevtr^Stl merieni last‘ * to- r°n0V Umno *)***» ivi (i*rn!!U.k0n'ia’ treh osnov- ihitlHr"k“h doslej uP°rab-v Podati, reakcij. Večina »*®t> t. °V 'e b"a doslej O*'nost. s. d . u k lah ' uSbes iz držav- H*ttb*ra‘°rija v Brook- J^ovai6^ York)> ki 3e it *a ♦ ana^nji seji ko- n ^darii 12'ko 'n reaktorje, dtf* 'o lia^k ^ naiPomemb-7fcV0 v . M razveseljivo H?’" ArJ^r■da S° ZDA’ in8 lJ' vsaka po t« , ' «»■ z lastnimi me- H t lsPsle do bistveno C‘vui!tat0V- ill *S Preš se je dogodil 5 < -Idne ~ ie «•- j hftv. 3 it poročila o proizvodnji kovinskega eirkonija in o njegovem ločevanju od afnija. Nečisti cirkonij, pomešan z afni-jem, se že dalj časa uporablja v kemiji zaradi svoje visoke odpornosti proti razjedanju. Prva je izločila čisti kovinski cirkonij ameriška družba Westinghouse z zapletenim procesom na osnovi jodidov. Čeprav so ZDA danes sičenosti ozračja z radioaktivnimi snovmi, so znanstveniki poudarjali, da so vse nuklearne naprave dovolj zaščitene, da se taka nevarnost ne more pojaviti. Zelo zanimivo je bilo poročilo R. S. Forsterja o akumulaciji radioaktivnih snovi v življenju v vodi. Nekatera morska bitja imajo veliko zmožnost vskladiščenja radio- edina država, ki oskrbuje j aktivnosti. Vodni plankton lah- 'lCn.8Viid, je nedvomno r«k ' z 6n’ ne že ed'n' b,**»l ; 8°dovini znanosti«. ‘H«' -"S grafikon’ na ■»« s ‘»edcT. vnesenl re-e0dvi. e“°jno popolno- iNS * Ia7-iskovanj v V Vw”,°klearnem zav°- «k. tn»„ . u ’n v sovjet-VjuHi r! venih zavodih, ku r'tanskega in so-to ikona sta si ta- « zdi, kot da bi b'»kor , Ja izvršena v '18k(s il°riju», je pouda- ift > b f *>jt» ( *« tikanje ,0t>0ročii4 H** * današnji seji izjemo ti- V.Hiin °v z nizkim e- '«jj( °U°vi. p ®ncrRijo in čep H. 6 ',oslei°i!lla vsebujejo , V č 1 neznane po- SiSiji sV,|9v 'n teh" kem'i°' meta- S'}' vtn0l0B,'° ob- ^inkor1-!^ znanstveno •k, '°fje.. sk nekaterih kau. v*er; «!., S^ik p. svet s cirkonijem, ga v manjši meri pridobivajo tudi v Angliji, Franciji in verjetno v ZSSR. Indija je predložila poročilo o razmeroma zelo preprosti in ceneni metodi za ločevanje eirkonija od afnija. ki se poslužuje klora. Pri temperaturi od 500 do 1000 stopinj nastaja afnijev klorid, ki ga zajamejo V plinastem stanju, kondenzirajo in separirajo. V trdnem agregatnem stanju o-stane cirkonijev klorid, ki je dokaj težji. V Franciji in ZDA uporabljajo zamudnejšo metodo postopne separacije v raztopinah, v ZSSR pa delajo z metodo kristalizacije. Preteklo leto so v ZDA izdelali 5000 ton eirkonija v gobastem stanju, upajo pa, da bodo v kratkem dosegli proizvodnjo 30.000 ton. Afnij pa uporabljajo kot varnostni material v reaktorjih. Na popoldanski seji je tehnološka kemisija razpravljala o lastnostih urana in torija. Vsa poročila prihajajo do sklepa o rastoči pomembnosti torija. Radioaktivni izotopi torija so namreč mnogo bolj uporabni kot uranovi, ker je uran preveč občutljiv Za temperaturne spremembe. Vendar je praktična uporaba torija zaenkrat še malo raziskana in poročila se tičejo večinoma teoretičnih predpostavk. Računajo pa, da se bodo čez dve leti ali tri pojavili prvi torijevi reaktorji. Sam torij pa ni cepljiv, zato ga je mogoče uporabljati le skupno z drugimi, cepljivimi elementi, če naj pride do cepljenja. Kopičenje radioaktivnosti v morskih bitjih Komisija za biologijo in medicino pa je zaključila diskusijo o varnostnih normah in zdravstvenih problemih, ki nastajajo z vse širšo uporabo atomske energije. 2e ves čas diskusije so se kazala nesoglasja med mnenjem zdravnikov in fizikov. Medtem ko so zdravniki mnenja, da je vsako izžarevanje škodljivo in da obstaja nevarnost prena- ko v zelo veliki meri akumulira radioaktivne izotope in izžarevanja. Ribe, tako morske kot sladkovodne, lahko absorbirajo tolikšne količine radioaktivnosti, da postanejo nevarne. V ZSSR pa so posvetili posebno pozornost vplivu izžarevanj na živčni sistem. Zelo zanimivo je, da so sovjetski znanstveniki prispeli do praktično istih ugotovitev kot a-meriški, kar se tiče mejne količine izžarevanja, ki jo človek lahko brez škode prenese. V ZSSR velja za mejo 5 milirentgenov dnevno, v ZDA pa 30 milirentgenov tedensko. po sovjetskem mnenju je potrebna dnevna kontrola, kajti le tako je mogoča zadostna gotovost. Ugotovili so, da človeški organizem mnogo bolje prenaša stalni učinek radioaktivnosti v majhnih dozah kot izolirane velike doze v kratkem času. Posebni poročili sta predložili tudi mednarodna zdravstvena organizacija in mednarodni urad za delo. I>pb sto ton dokumentov v angleščino. Ostale delegacije so poslale svoje dokumente tajništvu OZN v New Yorku. Vse te dokumente so fotografirali in fotokopije poslali v Ženevo, kjer so dokumente tiskali v jeziku poročevalca. Po dva popolna izvoda vseh 1131 poročil sta bila izročena vsaki izmed 63 delegacij. Poleg tega najde vsak delegat dnevno v svojem predalčku prepise vseh poročil, ki so tisti dan na dnevnem redu. Tako bo samo ameriška delegacija, ki šteje 255 članov, ob koncu konference dobila 290.667 dokumentov (dvakrat 1131 plus 255-krat 1131). Nekatera poročila obsegajo po 5C strani in več. Vsej tej gori tekstov pa je žati nuklearne reaktorje, pa tudi torij, ki ga je dovolj na Madagaskarju. Francija namerava v kratkem začeti gVaditi atomske elektrarne na severnoafriških ozemljih, pa tudi v nekaterih krajih Francije, ki so siromašni na energetskih virih. Francoska delegacija je povabila sovjetske, ameriške, angleške iu nemške znanstvenike, nuj si ogledajo francoske atomske naprave. Pogajanja v Vidmu VIDEM, 17. — Tudi danes so se v Vidmu v palači Belgrado nadaljevali sestanki mešane jugoslovunsko-italijanske komisije za ureditev obmejnega prometa. Pelo komisije se nadaljuje. Vukmanovič in Brkič obiščeta Sovjetsko zvezo BEOGRAD, 17. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov bo te dni, verjetno v nedeljo, odpotovala v Sovjetsko zvezo juguslcvanska gospodarska delegacija pod vodstvom podpredsednika zveznega izvršnega sveta Svetozara Vukmanoviča-Tempa. V delegaciji bo tudi državni podtajnik v tajništvu za zunanje zadeve Hasan Brkič. BEOGRAD, 17. — Delegacija socialistične stranke Cila je obiskala danes podpredsednika mestnega ljud*kega odbora Beograda Božidara Tomiča in se zanimala za delo organov ljudske oblasti, posebno za delo »vetov mestnega ljudskega odbora. Politična medigra v Rimu ob vrnitvi Gronchila in Segniia Kratka poživitev političnega delovanja v avgustovskem mrtvilu - Oba bosta danes spet zapustila Rim - Segni se ukvarja z vprašanjem deložacije doma partizanskih sirot «Rinascita» - Pred zasedanjem demokristjanskega nacionalnega sveta (Od našega dopisnika) RIM, 17. — V avgustovskem političnem mrtvilu, ki vlada v Rimu, je bil danes kratek intermezzo. V prestolnico sta se vrnila predsednik republike Gronchi in predsednik vlade Segni, prvi iz Švice, drugi s Sardinije. Jutri bosta oba spet odpotovala: Gronchi v Luca-nio, kjer bo prisostvoval vojaškim vajam divizije «Pine-rolo«, Segni v Trident, kjer se bo v petek sestal nacionalni svet demokristjanske stranke in počastil prvo obletnico De Gasperijeve smrti, nato pa nadaljeval z razpravljanjem o aktualnih političnih vprašanjih. V Rimu pripominjajo, da kaže Segnijeva navzočnost na tridentinski komemoraciji željo predsednika vlade, da poudari svojo privrženost dega-sperijevskim tradicijam pretežno demokristjanske koalicijske vlade in njene politike. Popoldne je Segni na Kviri-nalu obiskal predsednika republike. Med drugim mu je predložil v podpis več vladnih ukrepov, med njimi odlok, izdan v okviru zakona o pooblastilih. o poenotenju plač državnih uslužbencev. Segni j« imel tudi nekaj razgovorov s svojimi sodelavci. Med drugimi ie sprejel glavnega tajnika palače Chigi, veleposlanika Rossija Longhija, zvečer pa notranjega ministra Tambro-nija. CUENLAJ PONOVIL SVOJ PREDLOG za pakt o kolektivni varnosti v Aziji treba prišteti izvlečke v raz , n ih jezikih in izvode, ki jt IF j Zavzemal se Je za normalizacijo odnosov med Kitajsko In nanem:anza ZakJga 'japonsko ter poudaril upanje kitajske vlade, da bodo raz- pripravi tiskovni urad dnev- govori x ameriškimi predstavniki v Ženevi Imeli uspeh no zajeten sveženj tekstov, j Ženevska konferenca o u-porabi atomske energije v miroljubne namene je potolkla vse dosedanje rekorde glede kopičenja dokumentov. Doslej se je nabralo 200 ton poročil, izjav, sporočil, zapisnikov, izvlečkov itd. Ženevske tiskarne delajo dan in noč, pa še ne morejo zadovoljiti vseh potreb. Tudi Palača narodov, vajena mnogih govo-1 rop in zapisnikov, bo kmalu sodelovanje utonila v poplavi tiskane besede o atomih. V kletnih prostorih palače, kjer so v omarah, ki segajo od stropa do tal, pregledno zbrani govori in diskusije mnogih slavnih politikov v treh desetletjih, skoraj ni več prostora za material atomske konference. (Jraa predsedstva konference je sprejel 1131 poročil, ki so vsa bila ali še bodo predložena ženevskim zborovalcem. ZSSR je dala tiskati svoje dokumente v Moskvi in jih je poslala v Ženevo, kjer so jih prevedli Ko pride novinar v ekspedit tiskopnepa urada, stegne roke, na katere začne atletsko razvit mladenič neusmiljeno nakladati kilograme in kilograme lepo razvrščenega in skrbno oštevilčenega papirja, Ko se novinarji vračajo po kilometrskih hodnikih Palač* narodov, so podobni težakom. Poleg tega pa še dnevno prodajo po 5000 izvodov dokumentov, ki so tistega dne na vrsti, raznim opazovalcem, ki nimajo pravice dobivati brezplačne izvode, in zasebnikom, ki jih materijil zanima. Pred Palačo narodov se nenehno ustavljajo kamioni iti razkladajo vedno nove brošure, p katerih je strnjena kvintesenca današnje znanosti. Medtem ko v veliki sejni dvorani razpravljajo o revolucionarnih metodah za proizvodnjo energije, jo delavci, ki v potu svojega obraza prenašajo tone papirja, v obilici trošijo kar po starem... ’ Regionalno atomsko Francoski visoki komisar za nuklearno energijo prof. Per-rin je imel danes tiskovno konferenco,' na kateri je sporočil, da se v Bruslju predstavniki sedmih držav ScJiu-manovega poola razgovarjajo o povečanem medsebojnem sodelovanju na atomskem področju. Perrin je poudaril, da bo regionalno sodelovanje potrebno, tudi če bi bila ustanovljena mednarodna organizacija za uporabo atomske energije v miroljubne namene. Dejal je, da bo Francija v kratkem lahko začela izva- '*V „ nekaterih . ■'tu. 0de» .. Pridobivanju L J 1 Sn ga napisali Hr%C%Savič in nje- "l 1. ‘1 h! Ca Slobnri ‘?'obodan Rib-p"vi< lovič. Zna- *lj t S.v*tovn'*rvezani že pred SSko >aovor pid°_bi: sicer 7. anci so od- S < t£erika"c. so OC->*j> H pridobivanja t» ršt ’ kar i.lporabo katali->»>*]£■ omog°ča šti-O OR N pridobivanje 4 Nu Hato'°.rvežanov. Se-*|' H V$e ri'Jev 'e ostala j* 'Hvo.8 hip-0 te konferen-tj/0 lin kat' S° Amerikan-‘Udi VHliT ■ kata"zator- 1» 1 »t*d V £ pndohiva-> ^nTa Problem je * ^nslvenega de- Ki ’ s kau •, ls,e kata- 'I|'° otfc^ivar tS°c Ame- l.strnu 1rili t„?. ,ezko vo->*|N orjaki ' 3u*osl°van- 5 h T % > VP>bivVti‘ Splošno žalovanje v Indiji zaradi žrtev portugalskega nasilja Ugotovljeno število mrtvih je narastlo na 44 - Nehru obsoja poulične nerede - Resolucija odbora za osvoboditev Goe 5ušič tfHvnHtafir Poda' Po uran in poro* S,v tu, Za °dlanju najb0'i- hS sahL 4irvan3e ura- 'JScj, Hero Je mra.,Io*il K je mor rlr*_ moč do- h V> v1^a,n*>a'od- % Vit ivajo P° '<*> L '•''ha q Uran z upo- netodo SCis‘fa 2a n,e cirkonija ^taiu^0. teb"o-0» * 0 tehnni .. 'e razili0 'eh n3UniB . torija, N hs>8ijizhtin - pa tu- 'inSesSnovi. v P,°spbn'b do-tijHij i£r°PčevBi;em okviru “oeevali' •h j berilu Predvsem thilijj A’ Fran-Predložil* NOVI DELHI, 17. — Indij-sk. ministrski predsednik Nehru je danes v parlamentu sporočil, da je število žrtev med incidenti 15. avgusta v Goi in Damao sledeče; 14 mrtvih, 6 ali 7 dozdevno mrtvih, 13 hudo ranjenih, 24 pogrešanih; domnevajo, da so zadnji - mrtvi, ranjeni ali pa ujetniki. Nehru je izrekel obžalovanje zaradi škode, ki so jo demonstranti povzročili v Bombaju in Kalkuti, in je izjavil, da bo škoda plačana. Obsodil je nato nerede v Bombaju in Kalkuti in dejal, da vlada ne bo dovolila, da bi se indijska mednarodna politika diktirala na ulici. Indijska uradna tiskovna a-gencija pa javlja, da so portugalski vojaki ubili drugih 15 Indijcev, ki so v ponedeljek demonstrirali za priključitev Goe k Indiji. Število mrtvih je s tem naraslo na 44. V Novem Delhiju pa je odbor za osvoboditev Goe sporočil, da ne bodo poslali nobene1 ekupine prostovoljcev čez mejo, dokler ne bo dokončno znano število žrtev, ki so padle 15. avgusta. V Bombaju je danes mirno, v Kalkuti pa je bila od 4. do hodnem delu mesta, kjer so sa demonstranti spoprijeli z nekaterimi trgovci; bilo je 15 ranjenih. Odbor za osvoboditev Goe je nocoj sporočil, da bo v petek skupina indijskih demonstrantov organizirala nov opohod nenasilja« v Goo. Ni še znano, koliko ljudi se bo udeležilo tega pohoda, verjetno pa bo sodelovalo okoli tisoč ljudi, ki so že danes peš prišli v Savantvadi, od koder bodo začeli svoj pohod. Nocoj pa je odbor za osvoboditev Goe organiziral množično zborovanje, ki se ga je udeležilo nad sto tisoč ljudi. Sprejeli so resolucijo, ki obsoja brutalno ubijanje neoboroženih demonstrantov ter »odločno protestira proti brezbrižnosti vlade in obstrukcio-nis'tični politiki indijske vlade nasproti gibanju«. Na drugih zborovanjih, ki so jih organizirali študentje, so demonstranti zažgali sliko portugalskega ministrskega predsednika Salazarja. Kongresna stranka se ni pridružila današnji etavki, pozvala pa je svoje člane, naj imajo današnji dan za dan žalovanja Splošna stavka je bila tudi v bivši francoski posesti Chan-dernagor. 16. Ure v znak žalovanja u-stavljena sleherna dejavnost. HONG KONG, 17. — A- Fo ulicah so krožile samo gencija »Nova Kitajska« jav ambulante ter avtomobili ‘ia.., da ie k.tajska policija od-. . . , r* ■ ! krila ((protirevolucionarno zdravnikov in tiska. D0 inci- skupjno)) gj je delovala v po- dentov ni prišlo, razen v za-l krajinj Sečuan, Organizacijo PEKING, 17. — Kitajski mi- ka Indonezije prispevala kida bo napravil vse mogoče, je vodil bivši Cangkajikov general in je imela namen organizirati zrušenje pekinške vlade. V.ei njeni člani so bili aretirani. Salem o Sudanu KAIRO, 17. — Egiptovski minister za narodno usmerjanje in za sudanske zadeve Šalah Salem je danes izrekel priznanje sudanskemu ljudstvu zaradi resolucije, ki je bila včeraj sprejeta in ki zahteva umik čet iz Sudana, zato da se »odpre pot za samoodločbo Sudana v. nevtralnem ozračju«. »Ta sklep, je dodal Salem, dokazuje, da je borba egiptovskega in sudanskega ljudstva imela uspeh. Mi Afričani moramo biti zadovoljni, ko vidimo, da bo del našega kontinenta osvobojen tuje okupacije. V tem svečanem trenutku gre naša misel tistim afriškim narodom, ki so pod imperialističnim jarmom, in jim želimo enak uspeh v borbi za neodvisnost.« liistrski predsednik in zunanji minister Cuenlaj je danes sprejel skupino novinarjev in funkcionarjev juponskega radia, ki eo obiskali Peking. Ob tej priložnosti je izjavil, da kitajska vlada upa v uspeh kitajsko-arneriških razgovorov v Ženevi o repatriaciji državljanov obeh držav. Pripomnil je; «Ce bosta obe državi nadaljevali z napori v duhu prijateljstva in na podlagi enakosti, mislimo, da bodo ženevski razgovori prispevali k izboljšanju odnosov med Kitajsko in ZDA, k zmanjšanju meiMaroJne „ napetosti in k izboljšanju položaja na Daljnem vzhodu.* Izrekel je tudi zaupanje v možnost normalizacije odnosov med Kitajsko in Japonsko ter je dodal, da bi se morali razveljaviti sedanji sporazumi med Japonsko in formo-škimi oblastmi. Dejal je tudi, da bi bil zadovoljen, č» bi japonski ministrski predsednik Hatojama prišel na o-bisk v Peking, pripomnil pa je, da bi bilo bolj realistične in konkretno, če bi Hatojama poslal na Kitajsko svoje predstavnike. Poudaril je, da nasprotuje zamisli dveh kitajskih držav. Cuenlaj je nato ponovil evoj predlog za pakt o kolektivni varnosti v Aziji, pri katerem bi sodelovule tudi ZDA. »Kitajsko ljudstvo, je dejal, upa, da bodo dežele Azije in Pacifika skupno z ZDA sklenile pakt o kolektivnem miru, ki naj nadomesti sedanje obstoječe vojaške bloke na tem področju. Ta predlog kitajske vlade, je dodal Cuenlaj, je v popolnem skladu z listino Združenih narodov. Naše stališče je, da realistični zr.acaj tega predloga koristi miru v svetu « Predlog za azij-ki pakt o kolektivni varnosti je Cuenlaj prvi£ stavil v svojem govoru v kongresu kitajskega ljudstva 30. julija. V Tokiu je japonski zuna-, nji minister Sigemicu na tiskovni konferenci izjavil, da se Japonska za sedaj ne namerava pogajati e Kitajsko za uvedbo rednih diplomatskih odnosov. »Japonska, je dejal, je pripravljena pogajati se s Kitajsko samo o repatriaciji japonskih civilistov.« zmanjšanju napetosti, ki o-groža svetovni mir. Na koncu je Sukamo pozval indonezijsko ljudstvo, naj se združi y borbi proti kolonializmu ' in imperializmu m naj se pripravi na splošne volitve. V Moskvi je indonezijski poslanik priredil ob priliki 10. obletnice indonezijske neodvisnosti sprejem v prostorih poslaništva. Sprejema so se udeležili številni sovjetski voditelji in diplomatski predstavniki. Eri sprejemu se je Malenkov dolgo razgovarjul s francoskim odpravnikom poslov Jeanom Le Royem v Zvezi s prihodom komisije francoskih znanstvenikov in tehnikov v Moskvo. Malenkov je izjavil, da je pripravljen sprejeti to komisijo in da bodo njeni člani zadovoljni s svojim bivanjem v Sovjetski zvezi. Mikojan pa je v svoji zdravici med drugim izjavil; »Kot Azijec sem srečen, da nazdravljam prijateljstvu narodov Evrope .n Azije.« Neredi v Nantesu NANTES, 17. — Delavci ladjedelnice v Nantesu so danes popoldne vdrli v prostore organizacije industrijcev, kjer je zasedala mešana komisija metalurške industrije, ter so prostore (»pustošili...Neredi so trajali več ko eno uro, nakar so predstavniki delodajalcev končno pristali na povišek mezd za 40 frankov na uro. Cez nekaj ur pa so objavili poročilo, v katerem je reče- V BUENOS AIRESU SPOPADI med policijo in demonstranti Peronistična stranita napoveduje konec premirja in nadaljevanje svoje prejšnje politične akcije LONDON. 17. — Zveza 39 sindikatov delavcev kovinarske in pomorske industrije, v kateri so včlanjeni 3 milijoni delavcev, je danes uradno zahtevala od organizacij delodajalcev «znatno povišanje« mezd za vse svoje moške člane. Znesek ni bil označen, verjetno pa bo zveza zahtevala najmanj 1Q odst, poviška. Sukarnove izjave DJAKARTA, 17. •— Ob obletnici neodvisnosti indonezijske republike je predsednik Sukamo med drugim izjavil: »Ce želijo Nizozemci imeti še vedno dobre odnose z Indonezijo, je potrebno, da sprejmejo to, kar afriško-azij-ska konferenca in mi sami odločno zahtevamo: začetek pogajanj o prenosu suverenosti nad zahodno Novo Gvinejo na indonezijsko republiko.« Sukamo je nato poudaril željo Indonezije, da s pogajanji uredi vsa sporna vprašanja z Nizozemsko. Ko je omenil nerede v notranjosti dežele, je predsednik dejal: «Dejansko so ti neredi samo posledica kolonializma. To je še bolj očitno iz dejstva, ker so v te nerede vpleteni nizozemski kriminalni elementi.« Omenil je nato, da OZN ni našla nobene tfe-šitve za vprašanje Nove Gvineje ter je dodal, da mora Indonezija osvoboditi to o-zemlje z lastnimi silami. Ko je govoril o mednarodnih odnosih, je izjavil, da ie aktivna m neodvisna politi- BUENOS AIRES, 17. — Danes okoli poldne je skušala večja skupina katoličanov u-prizoriti pred katedralo demonstracije proti vladi, a policija je demonstrante razgnala in nekatere od njih a-retirala. Oddelki vojeke stražijo danes. pred poslopjem predsednika Peron#. Tudi na trgu pred katedralo stražijo polici jslef oddelki. Vrhovni svet peronistične stranke je sinoči-- sporočil, da ne namerava žrtvovati predsednika Feroua, kakor to zahtevajo opozicijske stranke. Sklenil je, da b0 peronistič-ni stranka znova nadaljevala «politično akcijo, ki jo je začela leta 1945-46, ko je ljudstvo, naveličano sleparij, zatiranja in revščine, sklenilo za vedno, naj mu vladajo Argentinci, in je imenovalo za predsednika tedanjega polkovnika Perona«. Do spopadov med katoličani in policijo je prišlo, ko se je množica zbrala ob obletnici smrti generala San Martina, junaka argentinske neodvisnosti. Policija je aretirala o-koli 40 oseb. Med incidenti so se slišali tudi streli. Glavna proslava je bila pred spomenikom generala San Martina ob navzočnosti predsednika Perona in podpredsednika Alberta Teisaire Argentinski sindikat železničarjev je danes objavil izjavo, s katero obsoja zasnova-telje ((prevratnega načrta, katerega namen je bil ustvariti zmedo in umoriti predsednika Perona«, V izjavi je dalje rečeno: »Težko bo preprečiti, da bi železničarji šli na ulico, da ponovno manifestirajo svojo enotnost okrog generala Perona.# Izjava obsoja »tiste, ki ■■o se poslužili vseh sredstev da ustvarijo ozračje nasilja, zato da se ovira uspeh narodne pomiritve, ki jo je ponudil predsednik republike in ki jo želijo vsi argentinski patrioti«. politični opazovalci v Buenos Airesu sodijo, da pomenijo zadnji dogodki «konefc političnega premirja«, ki ga je predsednik Peron razglai d kmalu po neuspelem uporu 16. junija. Pred komunikejem o odkritju zarote je polurad- ni časnik «Demokracia» pisal, d.i bo zdaj peronistična politika «odgovorila na udarec z udarcem«. John VVilliam Cook, novi delegat visokega sveta peronistične stranke za Buenos Aires je izjavil, da ctranka ne more dovoliti, da ..bi javno mnenje oblikovale politične stranke, ki dejansko tvorijo samo manjšino. Videti bi bilo, je pripomnil Cook, da velika večina argentinskih delav-cev-peronistov nima svojega mnenja. «Pokazali bomo, da naše gibanje ni izgubilo kontrole nad položajem, katero je samo trenutno izpustilo iz rok, da bi prispevalo k stvari pomiritve, za katero £-e je zavzemal predsednik Peron.« je zaključil Cook in še dejal, da bo peronistična stranka kmalu priredila vrsto javnih zborovanj in dokazala, da Je še nadalje gospodar položaja. Nocoj so bili v središču Buenos Airesa novi incidenti, med katerimi so se slišali tudi streli. no, da njihov podpis, »ki je bil dosežen v ozračju nasilja in sile«, nima pravne veljave. Poročilo dodaja, da se bodo razgovori lahko nadaljevali samo v Parizu v okrilju ministrstva za delo, ker krajevni položaj ne dovoljuje nadaljevanja razgovorv. Razen te ga so delodajalci sklenili od jutri dalje zapreti vse ladjedelnice in metalurške tovarne v Nantesu za nčdoločen čas. Se vedno v Soc® MOSKVA, 17. — Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki Je na obisku v Sovjetski zvezi, bi po programu morala včeraj z letalom prispeti v glavno mesto Gruzije Tbilisi. Zaršdi slabega vremena pa je bila delegacija zadrzana v letovišču Soči, kjer je obiskala razne sanatorije in zdravilišča. Sinoči je predsednik mestnega sovjeta Vasiljev priredil svečano večerjo na čast jugoslovanske parlamentarne delegacije, ki so ji meščani povsoa prirejali prisrčen sprejem. Ce se bo vreme popravilo bo jugoslovanska delegacija jutri z letalom odpotovala v Tbilisi. V nasprotnem primeru pa se bo vrnila v Moskvo in s tem končala svoje potovanje po Sovjetski zvezi. BEOGRAD, 17. Danes je prispel v Beograd VVilliam Berry, glavni tajnik avto-tu ristične zveze ZDA- W. Berry bo kot gost Turistične zveze Jugoslavije obiskal razna turistična središča in se sezna nil r« organizacijo turizma v Jugoslaviji. Med vprašanji, o katerih ja Segni razpravljal s Tambroni-jem, je verjetno tudi zaplemba konvikta »Rinascita« v Milanu, v katerem oskrbujejo otroke padlih partizanskih borcev. Poslopje konvikta j* kot «bivšo imovino fašistične stranke« dal rekvirirati finančni minister Andreotti, ki se je zaradi podobnih rekvizicij nedavno zapletel v spor s florentinskim županom La Piro. Segnija je ob prihodu v Rim že čakala Togliattijeva brzojavka, ki obsoja deložiranje doma partizanskih sirot in zahteva, naj se ukrep prekliče Ze včeraj je o istem vprašanju govoril s finančnim ministrom Andreottijem vidni antifašist Ferruccio Parri. Levičarski tisk obtožuje vlado, da ee ne zna znebiti «žalostne dediščine Scelbove vlade« in poudarja, da ima Segni zdaj priložnost, da potrdi veljavnost svoje programske izjave o ukinitvi vsakršne diskriminacije. Iz včerajšnjih Andreottijevih izjav Par-riju bi se dalo soditi, da vlada ne namerava prekiniti z dosedanjo prakso. Zavod »Rinascita* je že pred čarom moral izprazniti del svojega poslopja in se umakniti uradom javne varnosti. Preostali del zahteva zdaj zase finančni\ straža. Segni bo o zadevi odločal verjetno jutri. Nacionalni svet demokristjanske stranke bo po počastitvi De Gasperijevega spomina začel z rednim delom. Poročilo bo podal politični tajnik stranke Fanfani. V rimskih političnih krogih sodijo, ds se Fanfani ne bo mogel izogniti dvema temama, do katerih sicer verjetno ne bi hotel zavzeti popolnoma določenega in obveznega stališča: «odprtje na levo« in rastoča mednarodna pomiritev. Glede prvega opozarjajo na nedavni članek podtajnika stranke Ru-mprja, ki nedvomno ni bil napisan brez Fanfanijeve vednosti in odobritve. Rumor je takrat pozval Nennija, naj prekine vezi s KP1. Zdi se, da se tudi glede odprtja na levo pojavljajo razna nova mišljenja. Volitve v San Marinu s0 pokazale, kolikšno težo ima sodelovanje med KPI in PSI in kako je politika e-hačenja obeh strank najbolj nevarna pravzaprav demokristjanom. Jutri bo izšla zadnja številka revije «Prospettive«, glasila demokristjanske struje «L,a base«. Kot je znano, je bil urednik te revije Aristi-de Marchetti nedavno izključen iz demokristjanske stranke zaradi preveč leve orientacije. V dolgem uvodniku ki obsega deset strani, dokazuje uredništvo, da je pisanje revije v skladu s sklepi neapeljskega kongresa DC in da je zato ukrep proti Marchettiju krivičen. Vendar se bo revij« uklonila strankini disciplini in prenehala izhajati. ^ p Razvoj tujega turizma v Sovjetski zvezi MOSKVA. 17. — S posebnim vlakom je danes prispelo v Moskvo 347 nemških turistov. Gre za prvo skupino izmed 1500 navijačev iz obeh nemških republik, ki bodo prisostvovali nogometni tekmi med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Predsednik sovjetske turistične agencije Inturist, A. Aukudtnov, je danes izjavil, da bo do konca letošnjega leta obiskalo ZSSR več tisoč tujcev, da pa bo priliv tujih turistov prihodnje leto ^znatno večji. Agencija Inturist je sklenila več pogodb z raznimi tujimi turističnimi ustanovami. Turisti bodo prišli zlasti iz ZDA. Francije, Velike Britanije, Švedske, Poljske, obeh Nemčij, Norveške in Finske. Zaradi predvidenega povečanja tujega turizma bo Inturist pospešil načrt gradnje hotelov, obenem pa bo uvedel turistična potovanja z udobnimi ladjami. Konec avgusta bo prispela v sovjetske vode poljska ladja «Batory» s približno 800 francoskimi turisti. Demonstracije vNeunkirciienu lirnli evropeizaciji Posarja Pristaši nemških strank sn sn mr.tl jjnvorum Huffmana in Ximmerjn spnpadli s pnlicijn - Pradstavnik knnnske vladi: ii /lilitnaniirjcvtuii potovanju v Moskvo SAARBRUECKEN, 17. — Nocoj so bile v Neunkirchenu demonstracije pred poslopjem, kjer sta poiarški ministrski predsednik Hoffman in p:edsednik diete Zimmer zagovarjala evropski statut v Posarju. Nasproti poslopju, kjer sta govorila Hoffman in Zimmer, se je zbrala množica demonstrantov, pristašev nemških strank, ki so začeli metati kamenje na policijske agente, ki so stražili pred poslopjem. Demonstranti so se spopadli s policijskimi agenti ki eo nanje metali solzil-ne bombe. Pri spopadih so bili ranjeni štirje policijski agenti in dva demonstranta. Demonstranti so tudi prevrnili en policijski avtomobil ter razbili šipe na oknih poslopja, kjer sta govorila Hoffman in Zimmer. Hoffman je v svojem govoru obsojal zahodnijnemško politiko glede Posarja. Pozval je nato delavce v posarski kovinarski in jeklarski industriji, naj se ne udeležijo politične stavke, ki jo napovedujejo za prihodnje dni. BONN, 17. — Predstavnik zahodnonemškega zunanjega ministrstva je izjavil novinarji m, da razgovori o obnovitvi nemške enotnooti niso nujen pogoj za Adenauerjevo potovanje v Moskvo, dodal pa je, da obstaja brez dvoma tesna povezava med tem vprašanjem in obnovitvijo diplomatskih odnosov med Zahodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo. Poudaril je nato, da je sovjetska vlada v svoji prvi noti označila obnovitev diplomatskih odnosov med obema državama kot ukrep, ki bo o-iajšal rešitev nemškega vprašanja. Na koncu je predstavnik izjavil, da bodo redni odnoei med Nemčijo in Sovjetsko zvezo mogoči samo med sovjetsko vlado in enotno nemško vlado. Sovjetska revija «Novoje vremja« piše danes, da «ne obstaja nobena lahka in nagla rešitev nemškega vprašanja«. Revija pravi, da so zahodni načrti za združitev Nemčije preveč enostavni, in pripominja: «Izdelani so ta- ko, da bi Zahodni Nemčiji o-mogočili, da se polasti Vzhodne Nemčije. Tako etališče pomeni samo preostanek znane politike sile. Samo predlog sovjetske vlade je izvedljiv: najprej likvidirati bloke evropskih držav, ki sedaj obstajajo, in jih nadomestiti s sistemom evropske kolektivne varnosti, v katerega bi se najprej vključili obe nemški državi, nato pa združena Nemčija* »POMUnm lUEKVI Na današnji. dan je bil let* 1450 rojen v Splitu Marko Ma- rulič, pesnik in humanist. Umrl je 1. 1524. Danes, ČETRTEK 1*. 8,1 Helena. Br<*nisl>v* .,4 Sonce vzide ob 5.07 in z* 19.10, Dolžina dneva 14-vj; <0 viifjf* Pt>. *-51 lrl »‘one Jutri, PETEK t9. av| OB ŽELEZNIŠKEM SESTANKU IVA DUNA)U Konkretne avstrijske zahteve pred konferenco o pristanišču Avstrijci s« pritožujejo nad nerazumevanjem italijanske vlade - Rezultati železniike konference v Crik venici Vprašanje mednarodne konference o tržaškem pristanišču postaja z vsakim dnem bolj pereče in kaže, da se bo po dolgem zavlačevanju končno le premaknilo z mrtve točke. Zlasti se za mednarodno konferenco o tržaškem pristanišču zanimajo Avstrijci, o čemer nam priča vrsta člankov, ki so v zadnjih dneh izšli v najuglednejših avstrijskih listih. Dunajski «Tageszeitung», ki običajno izraža mišljenje vlade, je včeraj posvetil temu vprašanju daljši članek. V njem ponavlja člankar avstrijske zahteve in polemizira s stališčem italijanske vlade. List pravi, da je avstrijska trgovinska zbornica takoj po podpisu memoranduma že lanskega oktobra postavila osnovne zahteve Avstrije, nakar je Italija odgovorila z daljšim elaboratom, ki pa žal ni odražal pripravljenosti za upoštevanje avstrijskih zahtev. Glavno sporno vprašanje predstavlja ureditev pristanišča. kar je po drugi strani — po mnenju lista — sploh osnovno vprašanje mednarodne konference. Gre namreč za izvajanje členov 1-20 mirovne pogodbe, ki predvidevajo internacionalizacijo tržaškega pristanišča, kar predstavlja tudi najvažnejšo avstrijsko zahtevo. V o-kviru te zahteve so tudi avstrijske težnje za sodelovanjem pri upravi pristanišča, kar ponovno ni naletelo na ugoden sprejem z italijanske strani. Le malo ugodnejši je odgovor glede ostalih avstrijskih zahtev glede ureditve železniških zvez, znižanja pomorskih tarif, omogočitve Avstrijcem, da bo Trst matično pristanišče za njih ladjevje itd. Podobno stališče do mednarodne konference o tržaškem pristanišču izraža tudi drugi avstrijski list, ki zastopa mnenje socialisitčne stranke «Sozialistische Korre-spondenz*, ki poudarja predvsem, da bi morala biti Avstrija zastopana pri upravi pristanišča in bi morali vedno upoštevati njeno mnenje glede pristaniških vprašanj. Te avstrijske zahteve niso naletele na ugoden sprejem z italijanske strani, čeprav so osnovane na določilih mirovne pogodbe, katero se ie zavezala Italija spoštovati tudi z londonskim sporazumom in čeprav bi v resnici koristile zlasti tržaškemu pristanišču. V okvir nasprotovanja italijanske vlade spada po verjetnotsl tudi konferenca italijanskih in avstrijskih železniških strokovnjakov, ki se je pričela včeraj na Dunaju in ki naj bi predstavljala uradno sicer nekako pripravo za mednarodno konferenco, dejansko je podobna nekakemu nadomestku za to konferenco, ki naj odstrani izredno pereče vprašanje železniških zvez na osnovi neposrednega sporazuma med Italijo in Avstrijo. Do tega dunajskega sestanka je prišlo na italijansko željo. Avstrijci se namreč »talno pritožujejo zaradi previsokih železniških tarif za prevoz njih tranzitnega blaga po italijanskih državnih železnicah do Trsta. Avstrijci upravičeno ugotavljajo, da so te tarife znatno višje, kot so notranje tarife za prevoze domačega blaga. Previsoke železniške tarife pa so glavni razlog konkurenčnega uspeha Reke in severnih pristanišč na škodo Trsta. Italijanske državne železnice so prisiljene priznati upravičenost avstrijskih zahtev, vendar skušajo to vprašanje rešiti dvostransko neposiadno z Avstrijci, zaradi česar je tudi prišlo do sedanjega lunajskega sestanka železniških strokovnjakov obeh držav. Kot smo izvedeli iz dobro obveščenih kro-gov, naj bi na tim sestanku predstavniki italijanskih državnih železnic p-edlagali znižanje železniških tarif za avstrijsko tranzitno blago na progi med Trbižem in Trstom pod pogojem, da istočasno znižajo tudi Avstrijci železniike tarife za tranzitno blago CSR in Madžarske, ki gre po avstrijskih železnicah do Trbiža in od tam po italijanski železniški progi v Trst. Isti viri pravijo, da so Avstrijci kaj malo navdušeni nad temi italijanskimi predlogi, ker bi na ta način onemogočili konkurenčno bitko med jugoslovanskimi in italijanskimi železniškimi upravami na svojo škodo. Poleg tega pa vprašanja železniških zvez med Trstom in zaledjem ni mogoče rešiti enostavno z dvostranskim sporazumom iz dveh razlogov: prvič še vedno obstaja zveza jadranskih železnic, katere člani niso samo Avstrija in Italija temveč tudi Jugoslavija, Madžarska in CSR ter je nemogoče ukrepati glede železniških tarif brez sodelovanja tudi teh dveh držav. Poleg tega je kar utopično mišljenje, da bodo ostale prizadete države molče sprejele dvostranske sporazume. To velja predvsem za Jugoslavijo, ki bi v takem primeru kaj lahko pričela z odkrito konkurenčno bitko, v kateri ne bi bila vezana z nobenim mednarodnim sporazumom in v kateri bi imela zaradi krajših železniških razdalj ugodnejše stališče. Celotno železniško vprašanje tržaškega pristanišča je torej mogoče rešiti izključno na obširnem sestanku vladnih predstavnikov vseh zainteresiranih držav, kjer bi se razpravljalo tako o železniških zvezah, kot tudi o drugih perečih vprašanjih tržaškega pristanišča. To pa pomeni, da se lahko ta vprašanja rešijo v korist tržaškega pristanišča izključno na mednarodni konferenci o tržaškem pristanišču, Poleg teh železniških vprašanj, ki bodo v načelni obliki nedvomno predmet razprave mednarodne konference o tržaškem pristanišču pa se je postavilo v zadnjem času tudi izredno pereče vprašanje ureditve železniških zvez med Trstom in CSR ter Trstom in Madžarsko. Do nedavnega je namreč tranzitni promet obeh dežel »el skozi Trbiž, medtem ko se ,ie sedaj zaradi ureditve odnosov obeh držav z Jugoslavijo omogočilo ponovno prevažanje blaga po krajših in ugodnejših jugoslovanskih železnicah. Kot smo že poročali, je zaradi tega prišlo do dveh železniških konferenc, ki sta bili v prvi polovici tega meseca v Cfi-kvenici. Na prvi železniški konferenci so razpravljali o urfdi-tvi prometa med CSR in Trstom. Na konferenci so zastopniki češkoslovaških, italijanskih, avstrijskih, madžarskih in jugoslovanskih železnic sklenili, da pristopijo k zvezi tudi jugoslovanske železnice. Zaradi tega je treba železniško tarifo CSR - Trst -prekomorje menjati, kar naj uredi posebna komisija strokovnjakov, ki se bo sestala v oktobru. Po nepotrjenih vesteh so na konferenci sklenili, da naj začasno gre promet češkoslovaških pokrajin, ki so vzhodno od Vltave skozi Trbiž in promet zapad-nih pokrajin po jugoslovanskih železnicah. Na konferenci zveze Madžarska - Trst - prekomorje pa niso dosegli sporazuma o izdelavi direktne tarife in so zato sklenili, da se bodo delegacije sestale ponovno verjetno oktobra, da bi rešili sporna vprašanja. Skupščina uslužbencev SIT zaradi napovedanih odpustov Včeraj smo na kratko poročali, da je ravnateljstvo Tržaškega tiskarskega zavoda (STT) sporočilo skupini 15 uslužbencev, ki šo zaposleni pri oddelku za razpošiljanje časopisov, da jih mora odpustiti. Zaradi tega neupravičenega ukrepa so se zbrali uslužbenci na skupščini in razpravljali o nastalem položaju. Predvsem so ugotovili, da je STT, ki tiska »Piccolo* in »Piccolo della Sera* dejansko eno samo podjetje, čeprav delujejo formalno tri podjetja, in sicer ADC, ki razpošilja časopise, ki se tiskajo izven Trsta, SED, ki izdaja omenjena lista, in tiskarsko podjetje samo. Vse skupaj pa vodi konec koncev Alessi, bivši zvesti oproda bivšega «duceja». Ko so sindikati ugovarjali odpustom, jim je ravnateljstvo STT odgovorilo, da mora odpuste izvesti, ker mu je podjetje SED odpovedalo odpošiljanje listov. Vse to je le manever: podjetje hoče pač odpustiti te uslužbence, da jih ponovno najame toda s slabšimi plačilnimi pogoji, oziroma da najame druge. Sindikati seveda ne bodo sprejeli te igre, pri čemer jih podpirajo vsi ostali uslužbenci STT. Vsi se namreč zavedajo, da so STT, ADC in SED last istih delničarjev. Ce vse te kratice ne motijo davčnih uradov, ki računajo s tremi podjetji, pa smatrajo delavci vsa ta tri podjetja za last Alessija in njegove skupine ter so vsi izgovori. da SED odpoveduje ŠTT odpošiljanje listov, popolnoma prazni. . Danes morda kaj novega v vprašanju podjetja Kozmann Delavci podjetja Kozmann so šli tudi včeraj k raznim pristojnim osebam, ki so odgovorne za podjetje. Najprej so se oglasili pri dr. Terzani-ju, solastniku podjetja, nate pri članih nadzornega odbora ter pri odvetniku, ki se ukvarja z zadevo podjetja Kozmann v imenu delničarjev. Med svojimi obiski so delavci zvedeli, da je odvetnik prav včeraj razpravljal z delničarji o pd-ložaju podjetja Kozmann t*r da bo morda dane* znano, ali so sklenili kaj konkretnega. • * # Sindikalne organizacije gradbenih delavcev so dobile šele včeraj vabilo, naj pošljejo svoje predstavnike na pogajanja na uradu za delo, ki bodo jutri popoldne. Medtem pa se delavci vseeno pripravljajo na stavko, ki je bila napovedana za ponedeljek. Ce ne pride do sporazuma, bodo stavkali vsi gradbeni delavci. Stavkali pa ne bodo uslužbenci SELAD, ker zanje ne velja nobena pogodba gradbene stroke. * * * Ravnateljstvo CRDA še sedaj ni poslalo vladnemu generalnemu komisariatu seznama delavcev, ki so bili suspendirani za časa stavke varilcev in za katere se je obvezalo, da bo dalo na razpolago 16 milijonov lir. Delavci odločno obsojajo to zavlačevanje ravnateljstva CRDA. PRED VOLITVAMI TOVARNIŠKIH ODBOROV V VELIKIH 1NDUSTR. OBRATIH Tržaški delavci ne bede nasedli pritisku delodajalcev in poskusom raždva jania! V rafinerijah «Aquila» in rafineriji Esso Standard. Tudi spfi-čo teh volitev se že zaznavajo težnje, in poskusi delodajalcev, razdvajati delavce, da bi si jih laže podredili. Pri tem se delodajalci poalp-žujejo sindikalne razcepljenosti, katero hočejo prenesti tudi na tovarniške odbore, ki so neposredni predstavniški bodo vedno odločno borili za, reagirali in je tovarniški od-delavske koristi in da ne bodo j btfr proti temu protestiral. nasedali raznim vabam delo-' dajalcev. To je pri tem bi-stvenoj kakor je tudi bistveno, da delodajalcem ne smejo uspeti poskusi povzročanja razdora med delavstvom. Da je tržaško delavstvo zrelo za enotne! nastope, je pokazala tudi zadnja dolgotrajna stavka varilcev Sv. Marka in dokazuje enoten nastop gradbenih .delavcev. Tega novega položaja se zavedajo tudi delodajalci; zato še bolj spletkarijo, da bi vnes- organi vseh delavcev v pod- li v delavske vrste razprtijo, jetjih ne glede na sindikalno! Tako so začeli razni delovod- pripadnost. Res je sicer, da postavljata tudi za te volitve obe sindikalni organizaciji ločeno svoje kandidate, to pa še ne bi smelo poglabljati nasprotij med delavci, kar bi bilo v izključno korist delodajalcev. Če torej že ni mogoče enotna kandidatna lista, naj sindikati vsaj postavijo take kandidate, ki jamčijo, da se je v rafineriji Aquila širiti vesti, da delavci ne bodo dobili določene nagrade, če ne zmaga na volitvah tovarniških odborov določena struja. V rafineriji Esso Standard pri Sv. Soboti pa pravijo, da ne bodo dobili delavci nagrade, poleg tega pa tudi ne bodo začeli obljubljenih obnovitvenih del. Na ta nesramni poskus pritiska so delavci že VČERAJ V POZNIH POPOLDANSKIH URAH V NABREŽINI (ganljivo slovo velike množice od tragično preminulih Nereja in Eda Pogreba se je udeležila domala vsa Nabrežina in številni prebivalci bližnjih in oddaljenejših vasi • V žalnem sprevodu poleg svojcev predstavniki občine, predstavniki raznih političnih in kulturnih organizacij, godba, pevski zbor, številni venci itd. Vsa Nabrežina in pol Krasa, ljudje iz bližnjih in daljnjih vasi, celo z Brega, odrasli in mladina, so včeraj popoldne spremili na zadnji poti dva nabrežinska fanta, ki jima je tragična usoda vzela mlado življenje na nedeljskem izletu. Takih pogrebov že dolgo ne pomnijo v Nabrežini in na Krasu sploh. Prerana smrt naših dveh kraških mladeničev je bridko odjeknila; presunila je odrasle in starše, ki so vedno v skrbeh za sveje otroke, užalostila je vso mladino, ki žaluje zaradi izgube svojih dragih sovrstnikov in prijateljev. Vsi globoko sočustvujejo s hudo prizadetimi starši in to svoje sočustvovanje so jim izrazili včeraj s Alfred Pertot tako veliko udeležbo na pogrebu, da jim je lahko to splošno in iskreno sočustvovanje vsaj nekoliko v tolažbo v teh grenkih in žalostnih dnevih. Vsak pogreb pomeni zgubo za naš živelj, škoda je za vsakega našega človeka, najbolj pa vsi občutimo izgubo mladih življenj, smrt v vrstah mladine, ki je naša vera v bodočnost. Nerej in Edo sta bila nadobudna mladeniča, dobro sta obetala in sta bila upanje svojih staršev, takih mladeniče« naše ljudstvo Dedno bolj potrebuje, zato tem bolj grenko občuti njihovo izgubo. Truplo Nereja Colje so pripeljali domov že predvčerajš-njim popoldne, Eda Pertota pa včeraj. Zdaj počivata na domačem pokopališču v Nabrežini. Krašku zemlja ju j* za vedno sprejela v svoje naročje. Sveža grobova pokrivajo številni venci in šopi cvetja. Na njihovih domovih pa je vse tiho, potrto in žalostno. ker ni več slišati utripa mladih življenj, razigranosti, vesele besede in prepevanja, ker ni več njihovih lepih na-črtov za jutrišnji dan. Se pred napovedano uro se je začelp zbirati pred Perto-tnvo hišo veliko število ljudi. Okrog 17. ure pa je krenil žalni sprevod proti cerkvi in od tam na domače pokopališče. Najprej je bil namreč pogreb pokojnega Alfreda Pertota. r.ato pa civilni pogreb pokojnega Nereja. Na čelu žalnega sprevoda so PHPamrSKA TBAOKDIJA » KMKTJO MOŽA IX E UMOR IN SAMOMOR V NAPADU LJUBOSUMNOSTI Po očitnem spopada z možem, bi je do žene postajal nezvest, je ženska v noči odprla plinsko pipo, tako da je plin zadušil oba Blazna ljubosumnost ženske, ki je dan za dnem z obupom ugotavljala, da se njen mož počasi, a gotovo oddaljuje od nje, je bila vzrok družinske tragedije, ki se je končala z umorom in samomorom obenem; plin, katerega je ženska, ki je imela vidne telesne hibe in je bila vrhu tega še bolna. spustila na prosto, je zadušil njo, 43-letno Eldo Kosovel, por, Milani in njenega 43-letnega moža Virgilia. Kdaj je izbruhnil vihar v njunem stanovanju v Ul. della Tera, bo težko ugotoviti. Krožijo sicer razne govorice, vendar teh ni mogel nihče potrditi, niti mati pokojnice, 82-letna Adele Milazzi vd. Kosovel, ki je stanovala pri hčeri it. zetu. Milanijeva sta bila poročena že petnajst 'et- O njunem družinskem življenju v preteklih letih ni skoraj nič znanega. Sedaj sta stanovala v stanovanju, ki je v visokem pritličju stavbe št. 31 in čim so f« odprla vrata, je obiskovalec stopil v nekako predsobo, ki je služila kot hodnik. Na desni strani je majhna soba, v kateri je spala mati Milanijeve. Na koncu hodnika, nekaj metrov od vrat spalnice stare Kosovelove so druga vrata, ki vodijo v kuhinjo in od tod v zakonrko spalnico. In prav hodnik med spalnico matere Milanijeve in kuhinjo je rešil prvo gotove smrti. Prva, ki je zaslutila nesrečo, je bil* prav stara Kosovelova. ki ji je takoj po iz-etopu iz spalnice udaril v nos vonj po gorilnem plinu. Zenska je hotela stopiti v kuhinjo, a tega ni mogla storiti, ker so bila vrata zaklenjena oknu in poklicati znanko. Ta, in sicer 53-letna Giuseppina Gali, se je odzvala vabilu in s pomočjo neke sos-ede splezala skozi okno v kuhinjo, kjer je opazila Milanija ležečega na tleh. Gallova je takoj zaprla plinsko pipo in po njenem naročilu je nekdo telefonsko obvestil policijo in o-sebje Rdečega križa. Cim so prišli agenti na mesto, so zvedeli od zdravnika Rdečega križa, da sta zakonca mrtva. Milanija so našli ne daleč od naslanjača v kuhinji zvrnjenega na tleh, nekaj korakov pred štedilnikom. Mož je imel na sebi hlače in srajco, na nogah pa cepale, medtem ko je bila na mizi skodelica kave, v kateri se je močil kruh. V spalnici, ki je bila kakor kuhinja polna plina, je na svoji postelji ležala Milanijeva žena. Tudi ona je bila oblečena In pogrnjena do vratu. In vzrok tragedije? Verjetno bo to težko ugotoviti. Krožijo govorice, da se je Milani naveličal žene in da je pred meseci srečal neko žensko, ki mu je ugajala. To je zvedela tudi žena. ki jo je nov položaj užalostil- Zentka ni nikoli hodila v cerkev in njena prisotnost v cerkvi v ponedeljek je marsikoga presenetila. Pravijo, da je položila šopek rož in nato odšla. Bila pa je žalostna in z nikomer ni hotela govoriti. Govori se, da je Milani predvčerajšnjim odšel z doma in se srečal s svojo znanko. Sestanek pa ni ostal skrit. Nekateri vedo povedati, da je Milanijeva v spremstvu svoje sestre zasledovala moža in z notranje strani. Drugega ji njegovo novo ljubezen ter se ni preostalo, kot stopiti k'vrnila domov okoli 23. ure. Kmalu za njo je prišel tudi mož. V stanovanju se je med njima vnel prepir, ki menda ni prišel do ušes Kosovelove. Koliko časa je trajal, se ne ve. Med prepirom pa sta se morala zakonca tudi prerivati, kar dokazuje nered, ki je vladal v sobi ip tudi razbita šipa v vratih med kuhinjo in spalnico. Se preden je legla, je Milanijeva črepinje pometla in medtem ko jih je del spravila v smetišnico, ki jo je položila na omarico, je drugi del pometla na kup in metlo položila poleg njega na o-maro. Po mnenju nekaterih je ženska ponoči vstala in na tihem, ne da bi prebudila moža, o katerem Se ne ve, če je spal v svoji poetelji ali v naslanjaču v kuhinji, odtrgala od pipe gumijasto cev in nato odprla zaklopko. Takoj nato se je vlegla in čakala smrt. Mož se je kasneje verjetno prebudil in ker je zavohal plin, je vstal in hotel pipo zapreti. Toda omamljen ni dosegel svojega namena ter je padel na obraz, obležal in kasneje izdihnil. Od tistega trenutka dalje pa vse do 8. ure in 5 minut je v stanovanju vladala smrtna tišina. Samo plin je uhajal iz pipe in vedno bolj prodiral tudi na hodnik pred kuhinjo, vse dokler ga ni Gallova zaprla. Truplo Milanijeve, ki ni hotela svojega moža prepustiti drugi ženski, zaradi česar se je raje omadeževala z dvojnim zločinom, in nesrečnega Milanija so odpeljali v mrtvašnico vplošne bolnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Policija pa je uvedla preiskavo, da ugotovi vzroke spora in ženinega tragičnega dejanja, Nerej Colja bili otroci, nato belo oblečene deklice s šopi cvetja, številni venci, pevci in godba. Krsto so nosili domači fantje, ob krsti pa so stopala dekleta v narodnih nošah, za krsto pa žalostni starši, svojci in sorodniki in za njimi še dolga vrsta domačinov ter ljudi iz vseh vasi. Med pogrebom je igrala godba na pihdla iz Nabrežine, pevci pa so zapeli nekaj žalostink. Takoj po končanem prvem pogrebu so vsi odšli s pokopališča, da svremijo na zadnji poti še dragega Nereja. Na glavni cesti pa je bilo pred hišo žalosti že prej dosti ljudstva. Preden so dvignili krsto je bila na cesti prava gneča. Razvil se je dolg, dolg žalni sprevod. Na čelu sprevoda je mlad dečko v spremstvu belo oblečenih deklic nosil lep venec belih nageljnov nabrežin-ske mladine, za njimi so sto pali mali nabrežinski otročički s šopi cvetja, nato dolga vrsta odraslih ljudi in mladine, belo oblečena dekleta z velikimi šopi cvetja, venci in venci godba, ki je med pogrebom igrala žalne koračnice in pevski zbor prosvetnega društva «tgo Gruden», ki je v slovo svojemu članu občuteno zapel nekaj žalostink v hiši žalosti in pri odprtem grobu. Med drugimi venci smo opazili lep venec delovnega kolektiva in uprave podjetja pri katerem je pokojni Nerej delal. Krsto so nosili domači fantje, N er e je vi vrstniki, Nereja poslovil v imenu tržaške napredne mladine še tovariš Silvan Mesesnel. Fololelegrafska zveza Trsta z Grčijo, Portugalsko in Rusijo S prvim septembrom bo Trst fototelegrafsko povezan z Grčijo, Portugalsko in Rusijo, medtem ko se je doslej prenos fotografij po žici vršil samo med Trstom in Rimom. Fotografska služba je bila organizirana v Trstu že 1952. leta. Od tu se praktično lahko pošlje ali prejme telegrafske, slike iz. vseh evropskih držav in tudi iz številnih držav drugih kontinentov. Prometna nezgoda Med vožnjo z malim trikolesnim tovornikom vrste «Ape» po Ul.' Cavana proti Hortiso-vemu trgu je 66-letni Paolo Mancini iz Ul. Petronio opazil, da prihaja i let/e' stVdhi Fiaf 1100, katerega je. šofiral 33-letni Romano Chersovani iz Trga tra i Rivi. Mancini je hotel preprečiti trčenje in je zato silovito zavil na stran, pri čemer se je njegovo vozilo, s katerim je prevažal mleko na račun podjetja Postir, prevrnilo in vseeno trčilo v avtomobilov blatnik. Mancinija so takoj nato odpeljali z rešilnim avtdm v bolnišnico, kjer pa so mu sšmo izprali lažje poškodbe in ga nato s prognozo okrevanja v 7 dneh odslovili. Ogorčenje nad takim ravnanjem so izrazili delavci obeh sindikalnih organizacij in tudi neorganizirani delavej, ki pravijo, da ne bodo nasedali tem spletkam, ker vedo da imajo proti delodajalcem skupne in-terase., Volftye ;foy,arni|kjh. odborov -so izkljočha stvar delavcev in delodajalci se nimajo kaj vmešavati vanje. Zato vsi razredno IžaVedni delavci obsojajo poskuse delodajalcev, da bi z ekonomskim pritiskom vplivali na potek volitev tovarniških odborov. Danes in julri zadnji operetni predstavi na gradu Danes in jutri bosta na gradu zadnji predstavi operetnega fesi ivala z uprizoritvijo «Grofice Marice* in «Plesa v Savoyu». Listke, ki so bili kupljeni za predstavo, ki bi morala biti sinoči, se lahko zamenjajo Za nocojšnjo ln jutrišnjo predstavo ali se jih lahko vrne pri blagajni. Medtem se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. Hoisettl. Zaprto zaradi počitnic. Eiccelsior. 16.00; »Osvojitev vse- miira*. Fenice. 16.00: «Tolpa ponarejevalcev*. P. 0’Brien. Nazlonale. 16.00: »Zadnji odpor*, B Crawford. Fllodrammatico. 16.00: »Nad nami morje*, J. Mills, J. Greg-son. Supercinema. Zaprto zaradi obnove. Arcobaleno. 16.30: #Satanik. puščica, ki ubija*. J. Payne. Astra Rojan. 16.00: »Kača na križu*, A. Linda. Capitol. 16.30: «Sijajnl pustolo- vec*, G. Cooper. Cristallo. 16.00: «Niagara», M. Monroe. Grattacielo, 16.30: «Norost». I. Bergman. Alabarda. 16.30: «Tokio Joe*. H. Bogart Ariston. 16.00: »Dunajska dekleta*. W. Forst. Armonia, 15.00: »Titan ic», C. Webb. Aurora. 16.30: »Legenda o ognjenem lokostrelcu*, V. Mayo, B. Lane aster. on vfierai do danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 17. avgusta se je v Trstu rodilo 13 otrok, porok je bilo 6, umrlo pa je 8 oseb. POROČILI SO SE: mehanik Mario Rosset in gospodinja Maria Visintini, vojak amer. vojske D. Harry Simpson in gospodinja Matilde Spinetto, učitelj Atto Braun in učiteljica Margherita Cajola, slišČičar Sergio Cassano in gospodinja Lucia Castelli, strugar Armando Halu.pca in prodajalka Licia Miot. mehanik Cn-nio Coni in gospodinja Verbena Chierighln. UMRLI SO: 49-letna Maria Sau por. Zerbo. 45-letni Lino Kavrct-to. 47-letni Giacomo Malusa. 35-letna Anna Baschera por. Matiz, 67-letni Antonio Michell, 23-letni Giorgio Mosetti. 34-letna Ksenija Mihelčič por. Gigante. 59-letna Maria Morra vd. PCntel. VREME VČERAJ Najvišia temperatura 26.8. naj-nižja 19,4, ob 17 uri 25,8 stopinj, zračni tlak 1016,1, pada, veter 28 km na uro z vzhoda-se-verovzhoda. sunki do 55 km, vlaga 48 odst., nebo 3 desetine oo-oblačeno, morje razburkano, temperatura morja 22 stopinj. IZPRED KAZINSKEGA SODlSČA Z zmerjanjem in brcami odgovoril na agentovo vljudnost Ko so je pijani begooec slrenfil, se je oa ose načine izgovarjal in sodišče je bilo z njim še dokaj milo Dva aggnta javne varnostj sta ponoči'med 5. in 6. julijem hodila po Borznem trgu in se g-«- 5" -t -ar? d i STOTLiMtfS klet v narodnih nošah s šopt,brez jivijenj, y noani tjjSini cvetja Za krsto so fc°rakal. pu s0 okoli 2. ure ponoči v v žalosti potrti oče, mama, ... ^ bratec in Nerejevi sorodniki, za njimi pa reka ljudi. Žalnemu sprevodu ni bilo mogoče videti ne konca ne kraja. Med pogreboma so bile trgovine in lokali zaprti, kar je vse pohvale vredno ker je tudi to znak srčne kulture. Pogrebov so se udeležili med drugimi tudi zastopniki raznih političnih skupin, kulturnih slovenskih organizacij, nabrežinski župan, številni občinski svetovalci, tn ljudje brez razlike na svoje politično prepričanje, med njimi tudi številni Italijani. Pri odprtem grobu se je od dveh mladih žrtev poslovil Jože Pertot, ki je med drugim dejal: »V tem žalostnem trenutku, ko se poslavljamo od vaju skoraj ne moremo verjeti, da vaju ni več in da sta nas za vedno zapustila. Kruta usoda vama je pretrgala mlada življenja. Vsi tisti, ki smo vaju poznali in imeli radi, vaju ne bomo pozabili. Najbolj vaju bo pogrešala naša mladina, kateri sta bila vzor. Bila sta požrtvovalna in zavedna, čeprav še mlada. Kljub svojim mladim letom sta že mislila, delala načrte in se pripravljala za boljšo bodočnost. Obljubljamo vama, da vaju ne bomo pozabili in mirno počivajta v naši domači zemlji«. Nato se je od nesrečnega daljavi votlo odmevali koraki nekega ponočnjaka, ki je bil videti precej okajen. A-genta s-ta ga opazoval* in ko je možakar s svojo vijugasto hojo prišel bliže, sta agenta sklenila, da ga ustavita. Mož je tudi videl agenta, zaradi če sar se je skušal premagati: dvignil je glavo, izbočil prsa in skušal hoditi ravno. Toda po dveh korakih ga je zopet zaneslo ln malo je manjkalo, da ni padel kakor je bil dolg in širok. Agentoma ni preoetalo drugega kot moža ustaviti. «7.a menoj,* ga je povabil eden od njiju in pijanec mu je, čeprav nerad, sledil. Drugi a-gent pa je ostal na mestu in ju opazoval, dokler nista izginila za vogalom. Pijani mož pa je hodil vedno teže, zaradi česar ga je agent Stgfano Curara prijel Za roko in ga podprl, Tn pa je pijanca, ki je bil videti tujec, zelo razburilo. Nekaj je zamomljal v jeziku, ki ga agent ni razumel. Izrekel pa je dve besedici, ki Curari nista bili tako nerazumljivi. In besedici »Ver-fluchte italijanski* je pijanec izgovoril še večkrat, ne le na cesti, temveč tudi na kvesturi, kamor ga je agent odpeljal. Tu je celo skoro pobesnel in začel mahati na levo in desno ter neusmiljeno delil brce vsakomur, ki se mu je upal približati. Sicer pa se je kmalu pomiril in s kvesture so ga odpeljali v bolnišni- co, Ipjer s0 mu ugotovili hudo vinjenost, zaradi česar so ga pridržali na oddejku za pijance: Naravno je, da so ga dobro zastražili in naslednji dan, ko se je streznil, so ga takoj zaslišali. Moža so najprej identificirali za 30-letnega Leonarda Gulasa iz taborišča pri Sv. Soboti in med zasliševanjem je pojasnil, da je pozno popoldne odšel iz taborišča in se peš napotil do ftarega mesta, kjer se je srečal z nekim znancem. Vsedla sta se v gostilno in med pogovorom se je pošteno napil. Kaj se je zgodilo kasneje se ni oporni njal. Seveda so Gulasa prijavili sodišču pod obtožbo pijanosti in žalitve javnega funkcionarja in obtoženi je preiskovalnemu sodniku sicer priznal, da je bil pijan, vertdar se je izgovoril, da se ne spominja da bi koga žalil in da se je upiral, ker ga je nekdo tepel. Kdo ga je, pa mož ni znal obrazložiti. Približno tako se je Gulas izgovarjal tudi pred predsednikom sodišča in dodal, da izključuje klofute, češ da to ni njegova navada. Povedal je tudi, da se včasih zaradi hudega glavobola splob ne zaveda, kaj dela in če kaj naredi, je to storjeno v popolni nezavednosti. Izgovori so mu malo pomagali: sodišče ga je spoznalo za krivega in ga obsodilo zaradi pijanosti na 2000 lir denarne kazni, za žalitev javnega funkcionarja pa na 6 mesecev zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Istočasno je sodišče odredilo tudi njegovo izpustitev na svobodo. Garibaldi. 15.30: »Sin neznancev*, R. Millantl. Ideale. 16.30: «K»ko bi se poročila z milijonarjem*. M Mon-roe. Impero. 16.30: «Marija Antolnet-ta», M. Stjearer. It»lia. 16.30: «f»odj»tnl gospod Dick*. M Lo?. S. Marco. 16.00: «0 .i a 327,1 m. 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.00, 6.00, 7.00. 12.30, 15.00, 17.00 in 22.00. 12.00 Operetne In fllmoke melodije: 13.10 Simfonična glasb3! 14.30 Modni kotiček: 14.40 Skladbe slovenskih avtorjev poje Mariborski komorni zbor: 15.15 Želeli ste — poslušajte!: 16.00 U-trlnki 17. literature; 16.20 Koncert po željah; 18.10 Koncert za oboo ln godala: 18.50 Ljudsko-prosvetnl obzornik: 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Priljubljeni ansambli in solisti: 20.45 Literarni večer: 21.30 Spored popularnih orkestralnih skladb. IKIKVIZIJA 17.30 Film «Neulovl.livi vojak Bom*; 21.00 TV dnevnik: 22.00 Poletna parada; 23.00 TV drtev-nik. Ludvik, Ljudevit, Ljudska pr°y ^Izvršni odbor Sloveni ,, svetne zveze v TrStn bo Jo jutri 19. t. m. ob sesedeš« v Ul. Roma JI’• Prosvetifo društvo ****!<( Bi vse pevce In pevke j; sestanek, ki bo Jutri, t. m. ob 21. uri v dNj,, prostorih. Ker se bo ski?Jj tem sestanku o bhBth]],-stopi«, je nujno potrem™' dejo vsi in da se tiane* tri medsebojno obveščal0' M 1SCEM dvo- ali trisobno vanje po možnosti z Jr lefonirati na št. 31-857. TRST Ul. sv. Fran. čiška 20/1IL tel. 37-338 sprejema to-serate, male oglase, osmrtnice » .7 S od 8. do 12.30 tn OČ w 18. ure. ZOBOZDRAVNJjf1 AMBULATORIJ Dr. A. Saflcf zobozdravnik-kirU..’1jl Ustne in zobne bo zobne proteze- j[ Sprejema od 10- V in od 15. do 1®' *j.ll Ulica Torrebianc* .%)) (vogal z Ul. 0*7®“, tel. 37-11»_________ ' ADRIA TRST - Ulica Ci«rl tel. 29-243 P O C I T N 1C1L OB MORJU, V HBlP OB JEZERIp Predstavništvb za zdravilisct-iv' RADENSKA Sl-Aul in DOBRNA l&Zt' penzion po 1700 ^ ^ ni so všteti zdrsv?(ji pregledi in zdravS ureditve) Preskrba trgovski]}; ij vadnih, turistični" |i tranzitnih vizum0. JUGOSLAVIJA Prodaja voznih za avtobusne P,w TRSTA v # VRBA (Velden), SKO JEZERO ther See) - CEL;0 j GRADEC (GraiL (f hodi v četrtkih botah ob 7.45 M TOLMEZZO - ": š1 SCLETTO, dnevnl hodi ob 6.30 -n JEZERO CAVAZ" nedeljah ob T-Ecff, CANAZE1 - ORTlS> torkih, četrtkih. )0 (j ijah ob 6 z PR1M1ERO, COH'0, MOENO, MERA1’# GHADEZ - dnevni di ob 8.30 j/ MILAN . dnevni 0 ob 21 GENOVA - v P°„elV kih, sredah i° , ob 21 COMO - CHlAh^V hodi ob torkih-kih, sobotah in v g Ijah ob 21 jnevI VIDEM (Udine) -odhodi ob 6.30. ' a BELLUNO - dn«vu hodi ob 6.30 , « TItEVISO - dnev hodi ob 8.30 ^^1 V DELAVNICA MEHANIČNIH IZDEL*0 A. Fabiani TRST — UL. COKTI 2 - TEL. 361-4» f specializirana za izdelavo motorjev Diesel, podjetjih, revizije, mehanične izdelke, obdelavo * avtogeno m električno varjenje. Popravila na krovu; motorjev Diesel, parnih *tr^ili in kotlov ter vseh pomožnih naprav pri pogn" strojih tn napravah na krovu. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega ljubega sina, hf**8 nečaka NEREJA COLJE se najlepše zahvaljujemo primariju g. dr. R u 'J in osebju občinske civilne bolnišnice v KrinLj» ves njihov trud in prizadevanja; iskrena zahv« pf'l brežinski mladini za njeno požrtvovalnost P *lf \ pravah za pogreb, zboru prosvetnega društ^oiff Grugen* za žalostinke. upravi in delovnemu va)Cf|, tivu podjetja D’Angelo, vsem ostalim dar°etov°j vencev in cvetja, g. županu in občinskim * pav, cem, prijateljem, znancem in vsem, ki s° jfem sočustvovali in spremili našega preljubega na njegovi prezgodnji zadnji poti. .,g Žalujoča družina in sorodniki Nabrežina, 17. avg. 1955 i Včeraj zjutraj nas je za vedno zapust ljubljena KSENIJA GIGAN'*' roj. Mihelčič Pogreb bo danes ob 17. uri naravnost 1,8 pališče. u r^i Žalujoči soprog dr. Teodoro, »JfUfc V rinči, starši Josip in Nada cj ^ Sergij z ženo Diano, nečak A” vi° ra mati, tašča in teta Dora Trst, Brindisi, Maribor, 18. avgusta 1955. ^ep_odhodom zapadnonemške delegacije v sz j^akšne nove predloge Adenauer stavil Moskvi ? vprašanje gospodarske izmenjave med Sovjetsko zvezo in Zapadno Nemčijo j POLITIKA CEN"V' ZDA OMEJUJE PROIZVODNJO ŽITARIC Zakaj se kljub dobri letini cene pšenici ne bodo znižale sprotja med obema ministroma, ki so se prenesla tudi na njuna ministrstva glede vprašanja o odnosni pristojnosti v zunanji trgovini. Toda b,onn-ski gospodarski krogi vztrajajo na tem, da naj bo vprav prof. Erhardt tisti, ki naj v Moskvi zastopa interese za-hcdnonemškega gospodarstva. To je v vsakem primeru le postranska plat tega vprašanja; kar je bistveno je namreč to. ali bo Bonn — kakor se pričakuje —1 nastopil v Moskvi z neko privlačno ponudbo za trgovinsko izmenjavo, in to naravno v takem obsegu, kakor ga dovoljujejo današnje stanje in potrebe gospodarstva obeh dežel. Zdi se nam, da je treba kanclerjev obisk v Moskvi o-cenjevati le tako, da se upoštevajo vse spremembe tako političnega, kakor gospodarskega značaja, ki so fe izvršile na obeh straneh v daljni in bližnji preteklosti. gcdbo s Sovjetsko zvezo. Toda slišijo «c mnenja, da možnost gospodarske izmenjave med obema deželama ni velika, ker se je zaradi neuspeha v poljedelstvu znižala izvozna moč Sovjetske zveze. Toda ne glede na vse to, se vendarle računa z dobrim u-spehom. Hkrati pa se mimo Moskve gleda dalje na Vzhod, r.a Kitajsko. Ta dežela, ki je šele stopila na pot industrializacije, predstavlja izredno privlačno točko za ekspanzijo nemške industrije. Moskva je zaradi tega le prva relejna postaja, ki jo, spričo takih okoliščin, nemški gospodarski krogi izredno cenijo. V Bonnu se prepirajo glede tega ali je potrebno, da gre v Moskvo tudi minister za gospodarstvo, prof. Erhardt. Von Brentano, minister za zunanje zadeve ne želi, da bi bil prof. Erhadt v sestavi nemške delegacije. Trdi se celo, da gre tu za osebna na- V povojnih letih proizvodnja pšenioe kaže’ staletv porast. Povečanje proizvodnje je povsem razumljivo, ker se je s tem skušala odstraniti za velik del prebivalstva sveta nevarnost lakcte, kot posledica vojne. Povečana potrošnja je ustvarila povolj-nejše pogoje za prodajo pšenice na svetovnih trgih in je silila zainteresirane gospodarske kroge k vedno Večji proizvodnji. Mnoge države so skušale proizvodnjo modernizirati, da bi se osvobodile uvoza ali da bi ga vsaj skrčile na najmanjšo mero. V povojnih letih je proizvodnja pšenice največ narasla v štirih državah, to je v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. Pred vojno se je svetovni pridelek pšenice gibal o- Kancler Adenauer In njegov zunanji minister Heinrich von Brentano se pripravljata na pot v Moskvo CENENA SONČNA PEC, KI SKUHA KOSILO V 16 MINUTAH Na en kv. km nam Sonce 1 milijardo kWh energije n O izkoriščanju sončne e-nergije se je že mnogo pisalo in posebno važen postaja ta problem danes, ko so na ženevski konferenci atomskih strokovnjakov ugotovili, da gredo zaloge klasičnih goriv in izvorov energije proti koncu in da je ekonomsko uporabnih zalog jedrske sile na razpolago le za omejeno dobo. Kar se tiče izkoriščanja sončne energije si moramo biti na jasnem v sledečem: sončno energijo izkorišča človek že od vsega početka, saj je vse življenje na zemlji pogojeno od sočne energije. Se več! Tudi sedanji premog, nafta in zemeljski plin ni nič drugega kot vskladiščena sončita energija izpred milijonov let. Toda danes gre za praktično izkoriščanje tiste energije, ki nam jo sonce pošilja sedgj, to se pravi, gre za izko- riščanje neposredne energije sončnih žarkov ne pa po posredni poti, to je s pomočjo tako imenovane fotosinteze, ki posreduje sončno energijo človeku že tisočletja v obliki vse flore. Po podatkih znanstvenih inštitutov pošilja Sonce na Zemljo neverjetne količine energije, od katere izkorišča Zem-ija odnosno človek komaj eno tisočinko, dočim se vsa ostala energija izgublja brez haska. Po istih računih odda Sonce na Zemljo na vsak kvadratni meter letno okoli 1 kilovat sončne energije, površina enega kvadratnega kilometra torej dobi od Sonca na leto eno milijardo kilovatnih ur energije. To pomeni, da 35 kv. km površine sprejme na leto toliko energije, kolikor je proizvedejo vse italijanske hidr^peijtrale slovenskega pouka 'ludsklh šolah. Na- Ude; izdala Zveza Irustev LR Slove-,tls iz »Pedagojke-• Knjiga obsega 53 ritko vsebino tudi Delegacija ruskih kmetov, ki je na obisku v ZDA, je obiskala tudi Sheridan v državi Wyoming, kjer živi okoli štiri tisoč Indijancev. Rusi in Indijanci »o kmalu postali prijatelji, kar se vidi tudi na gornji sliki, kjer Je najlepša Indijanka dala nekemu Rusu na glavo pokrivalo njihovega poglavarja Siouksa uprizarjafcje iger. Ko se j« nato 5. oktobra 1954 razglasil sporazum o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja, je uprava predložila hb-vemu vodstvu dvorane Avditorij vlogo z dne 19. oktobra 1954, zahtevajoč v smislu Spomenice in Posebnega statuta pravico do uporabljanja Avditorija, dokler se ne zgradi Dom kulture z gledališko dvorano v Ulici Petronio. Zahtevala je vsake tri tedne v dveh zapovrstnih dneh po tri predstave na lastnem železnem odru. Nova. italijanska uprava Avditorija (Ufficio Spettacolo), podrejena vladnemu generalnemu komisarju z,i Tržaško ozemlje, je prošnjo ugodno sprejela, a ni mogla dovoljevati uporabe dvorane v zaprošeni meri, temveč le za 21 predstav v vsej sezoni. Zaradi tega se druga, šesta in osma premiera niso mogle vršiti v Avditoriju. temveč v obrobni in premajhni dvorani v Skednju. (Nadtilievanje sledi) AntlreJ Budal GORIŠKI IN BENEŠKI DNEVNIK DVECJRNA STAVKA DELAVCEV V PODJETJU «ARRIGOI\l» Kljub novim naročilom delodajalci napoueduieio zmanisanie sieuiia zaposlenih in ummieu odraiouania To se dogaja v ladjedelnici CRDA,v predilnicah in v gradeškem podjetju «Arrigoni» . Delavci so primorani stavkati, da ohranijo svoje pravice Goriško gospodarstvo je v zadnjem času zlasti prizadela suspenzija 1.400 delavcev v tržiških ladjedelnicah, zmanjšanje proizvodnje v predilni ci v Ronkah ter poskus ukinitve obratovanja podjetja »Arrigoni« v Gradežu. Zaradi navedenih ukrepov je v vseh podjetjih prišlo do delavskih stavk, ki naj preprečijo veliko škodo našemu gospodarstvu. V torek popoldne je bila dveurna stavka v tovarni za konserviranje rib «Arrigoni» v Gradežu, katere se je udeležila večina delavcev. Delavci so stopili v stavko zaradi odločitve tovarniškega ravnateljstva, naj se 200 sodov predelanih sardel spravi v tube v tovarni Šesto Fiorentino. čeprav imajo v tovarni »Arrigoni« v Gradežu stroje in nezaposlene delavce, ki bi naročilo lahko opravili. Delavce je razburil ta korak predvsem zato, ker je ravnateljstvo vedno opravičevalo ukinitev obratovanja z domnevnimi visokimi potnimi stroški za prevoz blaga v Gra-dež. Tokrat se je izkazalo, da opravičila ravnateljstva o visokih prevoznih stroškov bla- ga niti malo ne držijo, ker ni mogoče dokazati, da je prevoz blaga iz Trsta v Šesto Fiorentino cenejši, kot pa v Gra dež. Ce k temu neutemeljenemu ravnanju dodamo ravnanje ravnateljstva tržiške ladjedelnice, ki je odpustilo 1.400 delavcev, čeprav nikoli po vojni imela ladjedelnica toliko naročil kot sedaj, potem je bolj kot jasno, da so vsi izgovori delodajalcev ničevi in da jim gre predvsem za to. da čim bolj prizadenejo delavce. ki ne zahtevajo nič drugega kot delo, dostojno plačilo in spoštovanje njihovih sindikalnih pravic. Uspela stavka v tovarni »Ar-rigonia je potrdila prav te zahteve. VESTI IZ UKEV Zaradi slabega vremena vedno manj turistov Ni bilo dovolj, da smo I-meli letos ekrajno slabo vreme v juliju. Tudi avgust ga posnema, tako da že niti najstarejši ljudje ne pomnijo tako slabega poletja. Dež in hladno vreme sta mnogo ljudi odvrnila od letovanja in še tisti, ki pridejo, se naveličajo čakati na lepo vreme ter po kratkem bivanju odidejo domov. Zato so zlasti v skrbeh tisti gospodarji, ki so si zadnja leta popravili in uredili hiše za sprejem tujcev ter si s tem napravili precej stroškov. V naši občini smo si v zadnjem času uredili posebno tujskoprometno društvo, ki ima namen skrbeti za olep-sanje našega turističnega kraja in za njegovo čistočo. Celo vaškega pometača so najeli, da bi skrbel za čiščenje cest in poti v poletni sezoni. Kar se pridelka tiče je bilo letos precej krme, vendar pa smo imeli težave s sušenjem sena in mnogo ga je dež pokvaril. JJpamo, da bosta vsa.i druga polovica avgusta in september prinesla malo več sonca in privabila več letoviščar jev. "v Em :!ji‘ :!•: ..siriti;. : , -v ", / J« 11 /S. lij, j! jiifjjp ilil !% n ■mili te Iiii'’ m H "StMib* ■ .....*1' ■•m teii« mm' ZA POKAL PREDSEDNIKA REPUBLIKE V PALERMU I (Mari&oi) na ooooi PODROBNOSTI 0 TRAGIČNI SMRTI ŽUPNIKA GERBICA Na ovinku so se vrata vlaka odprla in nesrečno žrlev povlekla s hodnika PRITOŽBE STMAVERCEV Občina naj čimprej popravi cesto! O št.maverski poti smo že večkrat pisali; kljub temu se k njej zopet povračamo. Včeraj smo se raz.govarjali z nekaterimi Stmaverci, ki so nam'zopet potožili, da .je nji-glavna pot pri šoli zelo hova Pogreb danes iz Gabrij na nabrežinsko pokopališče Vest o tragični nesreči, kt se je dogodila v torek popoldne na vlaku, ki iz Gorice pelje v Trst in pri kateri se je smrtno ponesrečil č. g. Anton Gerbic, župnik v Gabrijah, je takoj odjeknila po vsej okolici in hudo pretresla vsakogar, ki ga je poznal. Kakor emo že včeraj poročali, se je č. g Gerbic popoldne odpeljal iz Gorice proti Rubijam. Ko je vlak prišel približno 80 metrov pred postajo, se je g Gerbic naslonil na kljuko, ker pa je zaradi ovinka na kljuko tudi pritisnil, so se vrata hipoma odprla in ga potegnila s hodnika. Ker je imel v drugi roki usnjeno torbo, se ni mogel nikamor pravočasno zagrabiti. Nekaj trenutkov se je držal za kljuko, potem pa padel z vlaka na tla in z glavo udaril ob beton, v katerega 00 vzidani električni drogovi. Ko se je vlak ustavil, je postajenačel-nik Maurizi skupaj z nekaterimi prostovoljci takoj odšel n3 kraj nesreče, kjer so našli č. g. Gerbica negibnega. Naložili so ga na nosilnico, obenem pa telefonirali gori-škemu načelniku postaje, naj o nesreči obvesti Zeleni križ Ponesrečenca so naložili na vojaški tovornik ter ga odpeljali proti Gorici. Med potjo je prihitel na. pomoč avto Zelenega križa in odpeljal g Gerbica v bolnišnico Brigata Pavia, kjer ga je že čakal primarij prof. Sussi. Kljub takojšnji operaciji ni bilo upanja v njen uspeh, kajti zlom lobanje z zelo občutno poškodbo možganov ni vlival kirurgom prevelikega upanja. In res. približno eno uro pozneje, ob 17.30, je župnik izdihnil. C. g. Anton Gerbic se Je pred 70 leti rodil v Štanjelu na Krasu; v duhovnika je bil posvečen 15. julija 1907, žup- nik v Gabrijah v sovodenjski občini pa je postal leta 1947. Kmalu po njegovi smrti je prišel v bolnico škofiji-ki kancler g. Klinec. Pogreb bo danes ob 10- uri iz Gabrij. Najprej bo maša, nato pa bodo pokojnika odpeljali na nabrežinsko pokopališče. Slabost na mostu Rešilni avto Zelenega križa jo včeraj zjutraj okrog 6.30 odpeljal v bolnišnico k Rdeči hiši 46-letnega Francesca Bra-scia s Trga sv. Antona št. 8 v Gorici Brascia se je mudil ob bregu Soče pri mostu IX. avgusta ko je nenadoma začutil slabost. V bolnišnici so mu takoj nudili potrebno zdravniško pomoč. slaba in za promet skoraj neuporabna. Slaba je pod šolo, nad šolo pa ni nič boljša. Cestišče je zelo razrito, njegov profil pa je bolj podoben profilu proda na Soči, kot pa povprečnemu cestišču. Ker ga goriška občina ne popravlja, je prišlo svoj čas do nesreče, pri kateri se je precej poškodoval neki kolesar. Zaradi previdnosti se sedaj kolesarji ne vozijo več na kolesih, ampak jih peljejo poleg seb^. Tudi če bi se hoteli z njimi peljati, bi se zaradi velikih kamnov ne mogli. Poleg tega vozijo na kolesih tudi koše z zelenjavo in sadjem v Gorico, ki jih ovirajo. Prebivalstvo želi, da bi občina našla sredstva in pot končno popravila. Morda bi se bilo dobro poslužiti delovnega centra. Popravilo je nujno in zato ni treba čakati. V Palermu je bil letos že četrtič mednarodni odbojkarski turnir za pokal predsednika republike. Ta turnir postaja vsako leto bolj pomemben. Letos je na turnirju zmagala zagrebška Lokbmotiva med ženskami pa ekipa mariborskega Železničarja. Zmaga je pač pripadla res najboljšima ekipama, vsekakor pa se je dobro izkazalo moštvo Atle-tica Sestese. ki je uspelo v prvi tekmi 7. Lokomotivo iztrgati dva seta. Rezultati: Diabolique (Tu- nis) - Reprezentanca Palerma 3:1, Lokomotiva - Sestese 3:2. Sestese - Diabolique 3:2, Lokomotiva - Palermo 3:2, finale: Lokomotiva - Sestese 3:0. Diabolique - Palermo 3:1. Zenske: Železničar - Audax Modena 2:0. Boomerang Amsterdam - Reprezentanca Palerma 2:1. Železničar - Palermo 2:0, Boomerang - Audax 2:1, finale: Železničar - Boomerang 2:1, Audax - Palermo 2:0. skih igrah dosegla prvo mesto, je dobila 169 točk, Turčija, 126 in Grčija 121. Pred vojno so bili vedno Grki prvi. V Ros.etu je bil v preteklih dneh košarkarski "turnir: prve tekme so se končale tako: CUS Bati - Benelli (Pesaro) 54:44, Giija - Cama 74:57, Roma -Rosetana 68:57. Rezultati drugega dne: Roma - Cama 714-48. Gira - CUS Bari 57:28, Rosetana - Benelli 68:63. Rezultati naslednjih dni: Cama - CUS Bari 76:72, Roma -Benelli 79:53. Roma - CUS Bari 73:47, Cama - Rosetana 48:45, Gira - Benelli 72:65, Cama -Benelli 76:71; Rosetana - CUS Bari 69:54, Gira - Roma 39:31. Gira si je že petič osvojila pokal tega turnirja. Zmagala je v vseh petih tekmah in si pridobila 10 točk, Roma 8. Cama 6. Rosetana 4, CUS Bari 2. Benelli 0. MILAN, 17. — Giorgio Ober-weger, tehnični komisar za italijansko zensko lahkoatletsko reprezentanco, ki bo 21. in 22. t. m. nastopila v Budimpešti proti madžarski reprezentanci, je pred odhodom z letalom objavil majhno spremembo v sestavi. Tako Musso ne bo nastopila v skoku v daljino, da ji to ne bi škodovalo pri drugih nastopih, in jo bo zamenjala rezerva Mattana. Triestina-Marzotto 5:2 Zadnjo soboto je bila v Valdagnu prvenstvena tekma v hokeju na kotalkah med Marzottom in Triestino. Pred nedavnim sta moštvi sicer že odigrala med seboj tekmo, vendar pa je bila le prijateljska, ker ni bilo določenega sodnika. Kakor v prijateljski je tudi v današnji prvenstveni tekmi zmagala Triestina. V prvi tretjini so sicer domači vodili z 1:0, toda Tržačani so v drugi tretjini dosegli 3:0 in v zadnji 2:1, tako da je končni rezultat 5:2 za Triestino. S tem je Triestina dosegla v lestvici moštvo Amatori Modena; obojni imajo po 17 točk, vendar je razmerje golov pri Modeni (60:32) nekoliko boljše kot pri Trieslini (54:29). Ni pa bilo ponovne tekme med Pirellijem in Monzo; prvo tekmo je namreč sodnik prekinil zaradi neredov. ŠAHOVSKE VESTI Skoraj sami romiji i/ I. kolu inndcniiKliRga turnirja v (inetnhorgii DEŽURNA LEKARNA Danes poslui* ves dan tn ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik 14 - tel. 29-72. Jugoslovanke najboljše v Carigradu Na Balkanskih lahkoatleb skih igrah so izven konkurence nastopile tudi nekatere a-tletinje. Zmagale so povsod jugoslovanke. Rezultati: Daljina: Stamejčič (J) 5,48. Agri (G) 4,93, Regu (G) 4,71, 100 m: Stamejčič (J) 12.8. Ba-bovič (J) 12.8, disk: Matej (J) 41,40, Elnia (G) 37.10, Kotlušek (J) 35.79, kopje: Kaluševič (J) 41.10, 800 m: Slamnik (J) 2:16,7, Stefanovič (J) 2:18.0, krogla: Usenik (J) 13,75, Kotlušek (J) 13,54, Leri (G) 12,40. Jugoslavija, ki je na Balkan- V Doberdobu qradijo pošlo Gradnja doberdobske pošte počasi, toda vztrajno napreduje. Gradijo jo z delovnim centrom. Ce bo vreme naklonjeno, bodo v najkrajšem času dogradili temelje. Govori se, da je prošnjo za službeno moč na poštnem uradu napravila neka ženska iz Dola. Upamo, da ji^bodo mesto nakazali, da bo v slovenskem kraju nameščena moč, ki obvlada ojja jezika. , • KINO CORSO. 17.00: »Velika nadlo-ga», v barvah. R. Nevvton. VERDI. 17.00: »Kavalirji kraljice«, v barvah, M. Berti. CENTRALE. 17.00: »V džungli«, v barvah, S. Stephen. VITTORIA. 17.00: «Otok v asfaltu«, J. Hawkins in E. Allan. MODERNO. 17.00: »Zadnja pretnja«, H. Bogart. KINO NA ODPRTEM. 21.00: »Vrata skrivnosti«, V. Johnson. mm im Cnciitah predvaja danes lt. t. m. ob 20. uri film: ' V "-' ..DIIOBOI »III SONCU" Igralci: J. JONES, G. PEČK, J. COTTEN Film ljubezni, nasilja in sovraštva! Mladini prepovedan vstop! Po otvoritvi medeonskega šahovskega turnirja je najprej svetovni prvak Botvinik odigral simultanko proti 27 iz branim domačim šahistom. Po tri in polurnem igranju je Botvinik dobil 23 partij, v štirih pa je remiziral. V turnirskem odboru turnirja so Rus Bondarevski. Ceh Sajtar, Belgijec 0’Kelly in Madžar Barcza. To je eden naj-veejih dosedanjih medeonskih turnirjev, na katerem bo 9 prvoplasiranih dobilo pravico sodelovanja na turnirju kandidatov za svetovno prvenstvo. Prvo kolo ni prineslo posebnih presenečenj, razen tega pa je potekalo pravzaprav v znamenju remijev. Keres - Donner prek. v boljši situaciji za Keresa; Spaski - Szabo remi: Geller - Sliva prek. v boljšem položaju za Gellerja; Ilivicki - Unzickei 1:0; Bronstein - Stahlberg odloženo zaradi bolezni Stahl-berga; Pachman - Filip remi; Rabar - Fuderer remi; Medina - Guimard 1:0; Bisguier -Najdorf prek. v boljšem položaju za Najdorfa; Panno - Pil-nik remi. Petrosjan je bil prost. Ko človek gleda ta imena, se mu kar čudno in neverjetno zdi: med temi igralci ni Jugoslovana Ivkova, ki je na dveh zaporednih mednarodnih turnirjih v Južni Ameriki skoraj vse te igralce pustil za seboj; nekatere kar na obeh turnirjih. Tuko se lahko spomnimo z omenjenih turnirjev imen Pachmana, Guimarda, Bisguier ja, Najdorfa, Panna in Pilnika. ja , v Gpetjborgu. . Neposredno turnir- pravico sodelovanji na ju’ kandidatov im'sl edinole zmagovalec lanskega turnirja kandidatov randidfdov v, Schafhausnu ■usicl velertiojstferr Smislov, rurnir^bo dvokrožen. • Kongres je nadalje odloči). da bo na, turnirju kandidatov 'leta 1959 vsega sedem) lideje- epcev, Jy bodo igrali medjge-idj f>o štiri pa ni je! 'Število i’- gralcev iz ene države sme bi t največ 4. Z medeonskega turnirja bo na prihodnje turnirje kandidatov pripuščenih pet prvoplasiranih (ideležen-cev. Kongres je soglasno sklenil, da bo 25. marca prihodnjega leta na grobu bivšega svetovnega prvaka Aljehina v Lisbo-ni slovesna komemoracija v počastitev desetletnice njego ve smrti. Iz sredsev, ki jih bodo prispevale vse nacionalne šahovske fedčracije, bodo postavili Aljehinu spomenik, bodisi na Portugalskem ali v Parizu (kjer je živel pred svetovno vojno), ali pa v Sovjetski zvezi, o čemer pa bo odločala njegova žena. PRED SVETOVNIM KOLESARSKIM PRVENSTVOM V nedeljo zmagal Monti Določena je italijanska reprezentanca, pa tudi druge države so že prijavile svoje reprezentante Na krožni progi pri Frascat-tiju, ki je izbrana za svetovno prvenstvo v cestni dirki, so bile dirke, ki naj bi pokazale, koga naj tehnični komisar izbere v reprezentanco. Obenem so italijanskim dirkačem dobro služile kot trening, saj so se spoznali s progo, na kateri bodo tekmovali. Med profesionalci je zmagal Monti, ki je tu doma in se na tej progi počuti kot riba v vodi. Diirkali pa so tudi amaterji in med temi je zmagal Ranuc-ci pred Emiliozijem, Brunijem, Ceppijem itd. Na podlagi rezultatov teh dirk so že bile sestavljene reprezentance za svetovno prvenstvo, ki bo 27. in 28. avgusta. Tehnični komisar Alfredo Binda je predlagal Športni tehnični komisiji italijanske kolesarske zveze sledeče dirkače, ki jih je potem ta prijavila kot reprezentante za tekmdvanje za svetovno prvenstvo na cestni dirki: Profesionalci: 1. Magni Fiorenzo (prvak Italije) 2. Albani Giorgio 3. Coletto Agostino 4. Coppi Fausto 5. Defilippis Nino 6. Fornara Pasquale 7. Monti Bruno 8. Nencini Gastone 9. Moser Aldo 10. Fabbri Nello 11. DalfAgata Gilberto 12. Sartini Lido Prvih osem in še Moser in Fabbri, ki sta rezervi, mora priti na skupni terning 24. avgusta. medtem ko morata biti naslednja dva pripravljena, da Ju eventualno pokličejo. Po 22. avgustu ti dirkači ne smejo nastopiti na nobeni dirki ne v Italiji ne v inozemstvu. Ta reprezentanca pa se bo morala že nekoliko spremeniti. ker je Albani padel in si zlomil ključnico. Najbrž bo njegovo mesto prevzel Moser. Sicer pa Albani še upa, da se bo pravočasno pozdravil. Na predlog Proiettija pa so bili vpisani se sledeči amaterji: 1. Bruni Dino 2. Chiodini Pietro 3. Emiliozzi Alberto 4. Fallarini Giuseppe 5. Godio Giorgio 6. Grassi Lino 7. Ranucci Sante 8. Tommasin Fiorenzo 9. Ceppi Giancarlo 10. Cestari Aurelio 11. Ronchini Diego 12. Zamboni Adriano Prvih osem bo nadaljevalo skupni trening, drugi pa morajo biti v pripravljenosti. BELFORT, 17. — Na kolesarskem kriteriju Belforta je zmagal Bauvin s 56 točkami pred Pobletom 49,5, Hassen-forderjem 47, Coppijem 45, Darrigadom. Anquetilom, L. Bobetom, Kublerjem. *»- ' Avstralci in America za Davisov pokfl^ Kapetana avstralske «8 K Upr Us riške reprezentance za 11 ^ Davisovega pokala sle 111 j ločila igralce, čeprav *e . ■ povedala, kateri '8ra'C1((jl S nastopili v singlih in ka n | doublu. Ho)j N Avstralci: Rosetvall, Hartvvig, Fraser, Verjel1'1’ At«' do Avstralci ifcčali Protl . u *• - — -‘ivan ‘ ričanom v enakih postav proti Italijanom. S*iflj Američani: Trabert, Richardson, Shea. Zdi **; bosta Trabert in Seixas v singlih in v doublu. i«"’ 0