\ . štev; V Ljubljani, sreda 12. januarja 1921. ?oS,"1“a i’,a{ann v s*0™’- iv, ieto. ■■mn »mn ii 111111 *** iiH— »niTiim Velja v Ljubljani in po pošti; ti!0 iitO pol Itla . telil icta n mcscc K 3S0- — „ 180 — n, 90-M — Za inozemstvo: «:0 llld pol Icla. *!rl leta •:a mcsec K 480'— * 210--„ 120 — H 40 - a/iu d0 M ^iojjalna Za Ameriko: celoletno polletno . Četrtletno. 8 dolar. 4 dolarja 2 dolnija knjižnica Pav«alnt lian k e ^jubijajia, o pofaBnccCTrT-—_____ sr 1 iti m visok ter 55 mm šliok iiioslo za takifi K ta vtikrm [topost. Uredništvo jc v Ljubljeni, Frančiškanska ulica Štev, 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo jc na Marijinem trgu štev. 8. Telefon Stev. 44. : 11 T* Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1*60 K. Vprašanjem glede inseratov i. dr. 6C naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se iranktrajo. — ~ Rokopisi se ne vračajo. Rudarji zopet delajo. Kljub odklonilnemu stališču, k] Ra Je vlada zavzela v ponedeljek zvečer, }e prispelo včeraj zjutraj v Ljubljano odposlanstvo štrajkujočih rudarjev. Deputacijo sta sprejela predsednik dr. Pitamic in poverjenik Ribnikar. Pojasnila sta rudarjem položaj in jim avtentično izjavila, da sc je Trboveljska družba v vseli .točkah uklonila vladnemu diktatu. Rudarski zastopniki so nato izjavili, da jih pojasnila zadovoljujejo in da bodo rudarji zopet začeli z delom-Popoldne ob petih so poročali rudarski zastopniki na velikem shodu delavstva, ki se je vršil v Trbovljah. Na shodu so stavkajoči rudarji soglasno odobrili “postopanje svoji!) zastopnikov in sklenili, da se vrnejo na delo. Ob desetih zvečer le nastopila službo prva šihta. V Kočevju so začeli z delom že ob dveh popoldne. Tam so bili, kakor poročajo, včeraj zjutraj aretirani tudi nekateri komunistični voditelji, ki so agitirali med delavstvom proti obnovitvi dela. Pred zopetnim sestankom konstituante. Brezuspešna pogajanja z musliman!. — Zem-ljoradmki vstopijo v vlado. ... pograd. 11. Jan. (Izvirno poročilo.) Ministrski svet je na današnji dopoldanski seji sestavil besedilo prestolnega govora, s katerim sc otvori jutri konstituanta. Ta hip še ni gotovo, ali bo otvoril konstituan-to regent osebno, ali pa bo prestolni govor prečrtal ministrski predsednik Pašič. Regentov povratek Je napovedan za jutri zjutraj, pa se zato pričakuje, da bo prečita! prestolni govor sam. Beograd,. 11. jan. (Izvirno poro govorilo, da bodo prlSli k seji in položili prisego. Odločitev bo padla še le nocoj. Beograd. 11. jan. (Izvirno poročilo-) Danes ob štirih popoldne sta se sestala ministrski predsednik Nikola Pašič In predsednik konstilu-ante dr. Ivan Ribar. Sklenjeno je, da otvori dr. Ribar jutri sejo konstituante, na kateri se najprej prečita zapisnik zadnje seje ter prošnje in pritožbe. Nato naznani dr. Ribar s kratkim'govorom smrt narodnega Mini PasiAo., .1 iwiu- s KraiKiin govorom smrt naroaneg; razširil visrfiT/f ,^ va ; ,da bi poslanca in finančnega ministra Ko- sedai L brilnent^!110, t? ostala do* ste Stojanoviča ter da bo regent v nadnliiiirift p x a* P^ajama se petek s prestolnim govorom otvoril . e z nmslimani m prihodnjo sejo konstituante- Četrt- a -ne niOTej° * kova sela konstituante bo le kratka, mrtve to^e. Musliman, so popust® BcosraJ, 11. Ju. fertmo Poro- Čilo.) Politični položaj se ni mnogo izprcmenil. Reči se more samo to, da je precej izgleda, da bodo zejn-ljoradniki stopili v vlado. Danes dopoldne sta poslanca Lazič in Avra-movič konferirala z Nikolo Paši-čem in Ljubo Davklovičem. Zemljo-radniki so min. predsedniku predložili pismeno svoje 2ahteve z ozirom na njihov vstop v vlado- Ti po- v mnogin programatičnih točkah, zahtevajo pa zato poleg ministrstva za vere, ki jim je že določeno, še ministrstvo — za agrarno reformo. Temu pa se upirajo zlasti demokrati. ki izjavljajo, da so popustili že dovolj s tern. da so odstopili agrarni resort radikalcem. Da bi ga dobili v roke muslimani, na to ne morejo pristati. n ^ # ii/Jii im njmuv vsiop v viauu* ij vu- r\ Korošec pa se protivi tudi goji imajo dvajset tečk Jn se v snlo- .flierjVda Postane minister za ve- Snem strinjajo s programom zem- re musliman. Nadejo se, da ga bodo Ijoradnikov.. Pašič bi bil pripravljen tri rv?i,T,P5iasan.JU tudi mno- prepustiti zemljoradnikom tr? port- LJ. i’;av11?1 p?sjanci iz radikal- felje iu sicer agrarno reformo, pre-dncpri-!I,-fjwnl!0ra -ni.fkega kluI)a- Po hrano in poljedelstvo, toda oni so v„ dispozicijah se Korošče- Izjavili, da jim ne gre za ministrske Mie konstituante0 'poŠ rmS ^rffelle. tem*« 7.a njihov pro- cev, ki jih sploh ni v Beogradu, bodo od seje izostali tudi člani Narodnega kluba. Kaj stoic komunisti, še ni znano. Popoldne se Je v parlamentu gram. Pašič In Davidovič delujeta z vsemi sredstvi na to, da bi pridobila zcmlioradnike za vstop, v vlado. TU pa zahtevajo na svoje pismene pogoje pismen .odgovor. D’Annunzijev teror se nadaljuje. , , Opat.ia. 11. jan. (Izvirno iwiro-čilo.) Z Reke prihajajo poročila, da se vedno n! popolnoma izginil vpliv D Annunzieviii ardilov na javno delovanje. Reški meščani protestirajo proti italijanski vladi, ki je pustila milico v rokah tujih fašistov. Rečani so pač mislili, da jim bo z odstranitvijo D’ Annnnzievega regina dovoljena samoodločba. Se- da še vedno divja teror nost-Venturija, Oiganteja in D’ Anmmzievih fašistov- Več reških častnikov, katerim ne zaupajo, je bilo odstavljenih. Na njihova mesta so prišli častniki iz Italije. Avtomobil D’ Annunzia je odšel oreko Kantride v Trst in od tam v les tre. I talijanski karabinerji $ ni- S’im Wda i?!i‘-i VsIed teRa obstoji ’ da 3e bila tatvina pnv^tške Amerika zapušča evropsko politiko. Berlin, U. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor javljajo listi lz Ženeve, vhda Zedinjenih držav ne bo več zastopana na konferenci veleposlanikov. Ameriška vlada je sporočila zas. vznikom zaveznikov, da se bodo za-stopniki Amerike udeleževali posla-niške konferenco b' ' •* poslušalci. ■ **to naj se označba ,.zavezniške in pridružene države" v bodoče ne vporublja več- .v-, ^neva. 1J. jan. (Izvirno poro-Ameriški poslanik v Parizu je blagajne simulirana. Po zadnjih vesteh je na Reki še približno tisoč arditov. Odpuščenih je bilo več reških uradnikov, da napravijo mesta dobrovoljcem, ki ostanejo na Reki. D’ Annunzio ima telesno stražo, ki sestoji iz 10 grenadirjev- Kadar se pelje z avtomobilom po ulicah, ga spremlja oklepni avtomobil. Bakar, 11. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo z Reke, prodajajo arditi zadnje dni ir stvari po prav nizkih cenah. ^ek3 poročnik je na primer prodal nekemu Židu 20.000 vojaških oblek za smešno ceno. Te dni je bil na prodaj oklepni avtomobil za 7000 Ur- Tovorni avtomobili se morejo dobiti za 2500 lir. Bencin se prodaja po tri lire Mter. dobil nalog, da ne prisostvuje med-zavezniški konferenci ministrskih predsednikov dne 19. januarja in da sc iie udeležuje več sej veleposlaniške konference. T-DU. Berlin, 11. januarja. „Lo-kaMnzeigcr" poroča iz Washingto-na: V ameriškem senatu so zahtevali pojasnilo. kako dolgo bodo še ostale ameriške čete v Porenju. — Vlada le odgovorila, da računajo s tem, da se bodo čete kmalu odpoklicale. ITALIJANSKE ČETE ZOPET, ZASEDAJO KVARNERSKE j. OTOKE. Bakar, 11. jan. (Izvirno poročilo) Po vesteh, ki so dospele danes zjutraj, so zapustili otok Krk zadnji d Aununzijevi arditi. Na otok pa so prišle italijanske regularne čete. ki zasedajo sedaj posamezne naselbine v notranjosti. V soboto in včeraj ni prišlo do novih spopadov. Tudi z otoka Raba poročajo, da so prispele tja redne čete. da zasedejo otok. Arditi so se večinoma že odpeljali, le v nekaterih obrežnih krajih se še zadržujejo. V severnem delu otoka je prišlo baje do ostrih spopadov med njimi in regularnimi četami, vendar pa dosedaj še ni ni-kaklh podrobnosti- D’ ANNUNZIJEVCI SE BODO SMELI VRNITI V JUGOSLAVIJO. Rim, 10- jan. (Izvirno poročilo.) „L’ Epoca" javlja, da so zadnji dalmatinski dobrovoljci bataljonov „Rismondo“ in Carnaro“ odpotovali v Trst, odkoder odidejo v svojo domovino. Nekateri od njih so pristojni v Kotor ali v druga mesta, prisojena Jugoslaviji. Ker bi bili. piše list, po svojem povratku izpostavljeni represalijam Jugoslovanov, se je ustanovila posebna komisija, ki je dobila od prefekta zagotovilo, da bodo ti Dalmatinci, ko se vrnejo v Dalmacijo, pod neposrednim varstvom italijanskih oblasti. Naši so-plemenjaki pa; ki so samo pokazali, da je njihov materni jezik slovanski, bodo veljali, tildi po aneksiii na1 ših ozemelj za p, v., kot so bili v Avstriji. Ured.) POGAJANJA ZA ŠTAJERSKO MEJO. Maribor, 11. jan. (tavirno poročilo.) Med našo in avstrijsko delegacijo razmejitvene komisije se nadaljujejo pogajanja o določitvi mejne črte med Sv. Duhom in Muro. Sporazum Je načeloma že doseže* in se suče razprava le okrog vprašanja meje zapadno od St. Jur ja ob Pesnici- Ker se^ je namreč določild mejna črta pri Sv. Duhu tako. da bi en del občine Veliki Boč pripadel nam, zahtevajo člani avstrijske delegacije revizijo mejne črte tudi v občinah Slatina, Slatinski dol in Špičnik, katerih severni del zahtevajo zase. Upati je, da se bosta obe delegaciji v medsebojnem dogovoru glede teh delov sporazumeli. NOVI KONFLIKTI S FAŠISTI V ITALIJI. Trst, U. lan. (Izvirno poročilo.) Tekom zadnjih dni ie Prl^o na več mestih v Itall]! do Ijutih spopadov s iaSlstovsklmi tolpami. Tako so Inšistl r nedcllo g kamenjem naskočili prostore socijallstov v Bologni. Pri-Slo je do krvavih konfliktov, v katerih sta Imeli obe stranki več ranlenccv. V Korlgu so zavzeli fašisti proti neki skupini socljall-stov streljati s samokresi. Pri tem spopadu Je bil ranjen nek re?kl oilclr. Radi teh Izgredov so oblasti v Korlgu prepovedale vse prireditve, ki so bile napovedane xa prihodnje dni. Podobna poročila o spopadih s lašlstl prihajalo tudi Iz Tarenta. Tam Je bH v spopadih težko ranjen neki kovinar, vsled Česar fe delavstvo proglasilo štrajk. KMEČKA VSTAJA V UKRAJINI. Berlin, 11. jan. (Izvirno poročilo.) Kljub dementijem sovjetske vlade je brezdvomno, da so se cele pokrajine pobunile proti boljševiški vladi. Ustaja se vedno bolj širi. tako da so kmečke armade, ki so dobro organizirane, narasle že na več desettisočev. Med voditelji se nahaja baje tudi večje število bivših Wranglovih oficirjev. Tudi artilerijske oddelke so si uporniki že sestavili- Boljševiki dosedaj vstaje niso mogli omejiti; njihove čete so’ bile že ponovno tepene. PRIHODNJI KONGRES BOLJŠEVIŠK1H SINDIKATOV. Berlin, 10. jan. (Izvirno poročilo.) Kakor poročajo Iz Moskve, Je kougres bolj-ševiških sindikatov, ki se Je imel vršiti te dni, preložen na spomlad. Po štrajku. Delo v naSIJi premogovnikih Je obnovljeno. Zvečer ob 10. so šli rudarji na delo So v zadnjih revirjih, v katerih niso začeli z delom že popre). Tako Je končana skoro Štiritedenska rudarska stavka. Nepregledna je Skoda, ki Jo Je stavka zadala že dosedaj našemu nerodnemu gospodarstvo. Vendar pa Je obnova obrata v premogovnikih preprečila vsaj katastrofo, ki bi nastopila, če bi sa stavka nadaljevala le Se nekaj časa. Zalose želez, niških uprav so bUe že Izčrpane. V par dneh U nastopu popoten prometni zastoji. Nekateri naši Industrijski obrati so že seda] morali delo omejiti ali celo ustaviti, drugi bi im morali sledlU v naJltrajSem časti. Kriza Je torej začasno odstranjena. Z veseljem moremo ugotoviti, da Je posredovala topot enkrat tudi beograjska vlada v splošno zadovoljnost. Ako ne &I bilo energičnega posredovanja ministrstev za sod-Jalno politiko |n ta notranje zadeve, bi bržčas Se ne prlilo do sporazuma. Ministra Draškovlfl bi Kukove« sta ravnala umestno, ko sta odposlancu beograjske vlade pol« navodil o odločnem varovanja Javnih Interesov In, če potrebno, tudi ostrem nastopa proti raUtentnim delavcem dala tudi strikten nalog, na/ ae z vso energijo zavzame za delavske tocllalne zahteve. Ravno tako tudi t zadovoljstvom ugotavljamo, da deželna vlada ni Izvedla brutalnih represalij, ki Jih Je napovedovalo včerajšnje »Jutro«, čeprav delavstvo ni ugodilo vladnemu diktatu v določenem roku. Bilo b! tod! neodgovorno, ako M vlada s takim korakom pognala na ostrino sltaacljo, kj sc Je v pondelje!; zu;čer vendar že popolnoma razbistrila. Izvedba nameravanih ostrih odredb bi vse dosežene rezultate zopet uničila. V rovih Je torej zopet zavladalo staro življenje. Umevno je, da bo produkcija t prvih tednih daleč zaostajala za produkcijo pred Strajkom. Skoraj Štiritedenska pav« za Je povzročila mnoge ovire, k! jih bo treba sedaj Sele z velikim trudom polagoma odstranllL Vendar p* s-amo dobili že v prvih dneh zopet toliko »črnega blserja-, da bodo mogla železniška vodstva obnoviti normalni obrat ln sedaj omejena ali ustav« IJena Industrijska podjetja nadaljevati delo. Na vladi je sedaj, da Izpolni svoie obljube, ki Jih Je dala delavstvu. Obžalujemo, da so lz koaečnc pogodbe Izostale prvotno zamišljene točke o mešani nadzorovalni komisij, v kateri bi bil) poleg podjetja In vlade zastopani tudi tlela vel In konzumentl, hi o premijah delavstvu za povečano produkcijo premoga. Realizacija teh dveh točil bi nudila mnogn večjo garancijo proti pola« vu novih kriz, kakor pa Jo nudi sedanji vladn) diktat. Zato želimo, da se vlada v svojem delu ae omeji le na delokrog, ki sl C« ]« postavila v točkah tega diktata, ampak da ga razširi v zmlslu gornjih načel Današnji polo£a| fe samo polovičarski Radarska kriza bo le počivala, no bo >>a delinitlvno odstranjena. Za to je neobhodno potrebno resnično socljalno delo, ki bo od-| govarjalo splošnemu toku sedanje dobe. ŠVICA SE BRANI D’ANNUNZIA. Baze!, 11. Jan. (Izvirno poročilo.) »National Zeltunc« javlja, da se- bo Švicarski zvezni svet bavll oa prihodnji seji s prošnjo D’Amiuitzla, da U »met prebivati v t>-činskom kantonu. List pristavlja, da zvezni cvet z ozirom na politično preteklost D’Annunzla ne bo ugodil njegovi prošnji. RAZOROŽITEV NEMČIJE. Berlin, 11. Jan. (Izvirno poročilo.) Po poročilu državnega komisarja za razorožitev se Je do 10. Januarja oddalo 932 topov, 18.0(7 strojnic, 169.000 brzostrelnih samokresov, 2,210.000 pušk ln karabink, 78,325 samokresov bi pištol, 85.616 ročnih granat, 8,000.029 patron za puške itd. Dosedaj Je bilo hišnih preiskav v 1066 občinah. Razorožitev se nadaljuje po načrtu. ZA PREHRANO AVSTRIJE. Dunaj, 11. jan. (Izvirno poročilo) Na današnjo sejo reparacijske komisije sta bila povabljena zvezna r-ini-stra za prehrano ln za linance. Na seji so se razpravljala važna finan-cijefna vprašanja, ki so v zvezi s prehranjevalnim vprašanjem. Seja traja sedaj ob devetih zvečer še dalje. TRAMVAJSKE CENE NA , ^ DUNAJU. Dunaj, 11. jan. (Izvirno poročilo-) Današnja seja mestnega senata je sprejela nove pristojbine cestne železnice. Vožnja bo od sedaj naprej veljala 5 kron. Proti so glasovali krščanski socialci, ki so zalifevali ccne po daljavi vožnje. AVSTRIJCI IN MADŽARI DELE IMETJA BIVŠE MONARHIJE. Budimpešta, 11. jan. (Izvirno poročilo) Kakor doznava naš dr- ~n:): z merodajne strsni, se pnično Jutri na Dunaju pogajanja med avstrijskimi in madžarskimi delegati glede razdelitve bivšega skupnega državnega imetja. Dosedanje naredbe so bile le provizorne. Amerika. PODRA2ENJE INOZEMSKIH BRZOJAVK V ITALIJI. LDU Rim, H. Jan. Od 15. januarja dalje se povišajo doklade za brzojavke v Inozemstvo za 300%. ZA LISKO ŽELEZNICO- LDU. Beograd, 11. januarja. Dalmatinska vlada je prosila prometno ministrstvo, da bi se začela dela. da se spoji Dalmacija s Hrvatsko preko Knina, PRVA PREDSTAVA »HUDOŽESTVE* NIKOV«. SlnoCola predstava »Strička “fornSe« Je ustpela v vsakem pogledu sijajno. Člani »HudioZestvanega teatra« ne igrajo, oni živijo na odru. Posebno krasno le bila odigrana tretja In četrta slika. — »Hudože-stvenHcam« so po predstavi s kratkim nagovorom poklonili cvetje In vence. Občin-, stvo Je gostom navdušeno aplavdiralo. ANKETA O DELAVSKEM VPRAŠANJU. Beograd, 11. Jan. (Izvirno poročilo.) V ministrstvu za socljalno politiko je bila konferenca z zastopniki socljalno-demokra-tlčne stranke, kateri so razen ministra prisostvovali tud| pomočnik ministra Markič ter poslanca Korač ln Dlvac. Pre» tresavall so vprašanje, kakšni ukrepi bi se podvzeli, č* bi dolodajalcl nasilno nastorail proti delavcem. Bavlll so se tudi z vpraša* njem, kako bi se pomagalo delavcem, zlasti onim višjih kategorij, zlasti rudarjem ln železničarjem, Soc. demokrati so predlaga. 11, naj se skliče anketa, ki bi proučila položaj rudarjev ln ostalih delavcev. Atlnlste* za soc. politiko so je popolnoma strinjal 9 predlogom soc. demokratov. Sklonjeno la, da se reši to vprašanje naredbenim potom. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 11. Januarja. Valute in devize. Zagreb. Devize: Berlin 213—216, Italija 527—530, London, 5!5—533, New York 150.50—152, Pariz 910—914, Prasa 175—178, Švica 2300—2400, Dtmaj 22.60— 22.70, Bukarešta 192—195. Valute: dolaijl 15U—150.25, avstrijske krone 23.50—24 Sif, carski rublji 62—76, češkoslovaške krona 168—170, napoleondor 478—480, nemško marke 204—205, romunski leji 197—200, iti« lljanske Ure 510—520. C urili: Berlin 9.20, Now York Gt2, London 24.05, Pariz 39.25, Milan 22.60, Praga 7.45, Budimpešta 1.12’/», Zagreb 4.30» Varšava 0.95, Dunaj 1.45, avstrlj. krone 4» Dunaj: dinarji 1794—1314, dolarji 673—677, Iranc. Iranki 4095—1135, švlc, Iranki 10.550—10.600, češke krone 7S2.50— 788.50, madž. krone 120.50—122.50, liro 2370—2390, nemške marke 964.50—970.5» poljske marko 90—92, funti 2530—2550. Praga: dinarji 223, marke 121.23, švlc. Iranki 1343.50, franc. Iranki 523.50, lira 300, funti 318, dolarji 86, avstrijske krono 12.42, poljske ntarke 9.50. Efekti • Zagreb. Banka za Primorje 1040— 1100, Jadranska 1800—1950, Jugoslovanska 600—605, Ljubljanska kreditsia 900- 920, Praštt>diona 9150—9300, RUcčka pučka 504 —510k D’Annunzio. Reške tiranije še ni konec. Samodržec D’Annnnzio, o katereea odhodu z Reke so se raznašale že najrazličnejše vesti, se še vedno mudi na Reki in triasom neke iziave namerava ostati tam toliko časa. dokler ne bo izvoliena nova reška vlada, kateri bi rad osebno stonil na čelo. Ta vest. čeorav nenotriena. dokazuje. da ie bil boi med italiianskimi vladnimi četami in D’Annunziievlmi ieviionarii in arditi na Reki le dobro oremišliena tera. s katero ie Italiia dosegla ono po čemer je hrepenela; zasedla ie Reko z regularno vodsko in zonet enkrat ukanila lugoslovan-sko vlado, ki ie tako naivno zaupala italijanski lokavosti in Giolittiievemu oošteniu. Ka.i bo z Reko? Italijanska vlada na to vorašanie modro molči. Do-miŠlia si nač. da bo molčanie rodilo še natveč uspeha. Takole misli Gi-olitti molčati, dokler se ne ho na Reki izvršilo neke vrste ljudsko elaso-vanfe: ootem Pa misli Izkoristiti položni in če le mogoče reško ozemlie kratkomalo anektirati. Da niso roke. italilanske vlade v reškem vorašanin čiste, nam svedočl tudi deistvo. da te italijanska vlada dovolila D’Annunziu. nal se zadržuje na Reki. kolikor In dokler se mu zliubi. S tem. da ostala D'Aiinunzlo na Reki. pa ie dana nova možnost za zaoletliale — seveda take. ki bodo dobrodošli samo Itaiiii in ki bodo v škodo Jugoslovanski državi. Z odhodom D’Annunziievih tolp z reškeea ozemlla tore! še nimamo gotovosti. da bo v tem ozemliu zavladalo normalno stanje, kakor bi to zahtevni; interesi prebivalstva. Treba fe zgrabiti zlo pri korenini, treba ]e izgnati z Reke tudi D’Annunzia sa-meea. tako da se ne bo več mogla skrivati italtiansika vlada za hrbet tega pustolovca, šele tedai. ko bo tudi D’Annunzio zapusti! Reko. bo dana možnost, da se toliko časa ustrahovano prebivalstvo izrazi o obliki rekle e vmesne države po svobodni volii Ln lastni vesti. Zato ie dolžna vlada poskrbeti, da se D’Annunzio čimorere odstrani z ozemlia svobodne reške države. ______________ Delavna dolžnost pri stavbi cest v Bolgariji. V Bolgarih so ood sedanjo vlado, v kateri imaio večino zastopniki poljedelcev. Izdali vrsto zakonov, ki nai odoravi med drugim tudi zaostale kcmunitacifske razmere. Poleg splošne delavne dolžnosti, o kateri smo že poročali, da se te uvedla mesto voine službe, se te uvedla še posebna delavna dolžnost pri stavbi cest ki se te predpisala z zakonom iuliio meseca pr. I. in bi nekako odgovarjala našim orožnim vajam. Splošna delavna dolžnost trafa nepretrgoma 12 mesecev za moške in 6 mesecev za dekleta. Mladeniči morate nastopiti to službo v 20. letu svo-ie starosti, dekleta oa v 16. letu. K delu ori stavbah cest oa te dolžan vssak delazmožni bolgarski ali tul dr-žavlian moškega spola od 21. do in-khisivno 55. leta svoje starosti, in sicer 5 dni letno pri 10-urnem dnevnem delu. Zakon med drugim določa, da mo* ra biti na obeh straneh ceste zasajeno sadno drevie. v bližini mest in vasi celo v dveh vrstah. Delovna dolžnost ori stavbi ni samo osebna, temveč se tiče tudi vozov z voresro vred. ki so last kakršnegakoli prebivalca Bolgariie brez ozira na delazmož-fiast. državno pripadnost, spol. starost ln sochalno stališče. Dolžnost k delu z vozili obsega letno 2 dni. Kdor ima več vozov z vprego mora za vsak r.adalini voz vršiti novo dvodnevno delo v istem letu. Isto dolžnost predotsuie zakon tudi posestnikom tovornih avtomobilov. Tuli državljani so obvezani k delu na cestah šele do celoletnem prebivanju v Bolgariji. Osebna dolžflost dela se lahko v slučaju, da to zahteva ena ali več delavnih skupin spremeni v podietie. t. i. oni. Id so dolžni nastopiti delo na cestah, se lahko dogovore s podjetnikom da ta izvrši gotovo delo mesto uiih in na niihov račun: kliub temu na ostanejo oni sami odgovorni za izvršitev dela v obdobju in meri. ki io določa zakon. Stavba cest se mora vršiti v dobi v kateri ni občinstvo preveč zaposleno s Doliskiin delom. Če pa se te delovna dolžnost prenesla na kako podietie. se mora isto vršiti kadarkoli. Delavno orodic nosoia država. Osebna dolžnost dela na cestah mora biti izDolniena naidallc do 30. luni-ia bodočega leta. Ako se do tega roka delavna dolžnost ne Izpolni, se brez kakršnekoli ooozoritve ali for-malitetc zaračuna predpisano delo no tiaivišii delavski mezdi in se ta iznos iztiria od dolžnika v orid države. Uradniki in nastavliencl. ki ne morete osebno izpolniti svoie delavne dolžnosti, moraio plačati davek v znesku 5 dnevne osnovne plače. V onih okraiih. v katerih bo stavba cest končana,- se bo pobiral nada-lie kot nadomestilo za osebnp delavno dolžnost cotov znesek v denarju. Tako nabrani denar se bo vlagal v poseben fond. ki bo služil za vzdrževan le cest. Od delavne dolžnosti so oproščeni diiaki voiaki. osebe, ki so v dotrčnem letu bile nad 6 mesecev v leči. reveži. dela nezmožni, ako Dlačak) letno mani kakr^ 109 levov direktnih davkov. uradniki ln nastavljene! cestnih in mostnih naprav. Tako se glasi v glavnih obrisih ta nainoveiši bolgarski zakon, ki ima v Bolgariii mnogo nepriiateljev in ie bil snreiet le pod volivom današnie ooliedelske večine. Dasi te v zakonu samem mnogo zdravega, te treba počakati. kak i se bo izneliavu obnesla in ako se bo mogel zakon v slučaiu soremenitve političnega ooložaia na Bolgarskem še obdTžati. Nedoslednost dr. Koroščeve politike. Jugoslovanski klub. katerega predstavnik ie dr. Korošec, vodi celi dve leti svojega obstoja v Beogradu popolnoma nedosledno politiko. Pred-no še so šli predstavniki SLS I. 1919. v Beograd, so se doma na shodu zaupnikov izrekli za republikanski ustroi države. V Beogradu so postali monarhistični politiki. Zakaj? pač ker ie postal šef stranke, dr. Korošec, ministrski podpredsednik. In tako ic šlo dalie: dr. Korošec v Belgradu. dr. Breic doma; oba sta bila polna zvestobe do dinastLic. SI.S ie zavlačevala regentov obisk v Llublianl toliko časa. dokler ni bila sama deležna kraljevskega obiska in so se na ..republikanskih*1 prsih zablestela visoka kraljeva odlikovanja. Minister dr. Korošec se je Javno in iasno izrekel na shodu svoiih zaupnikov v Mariboru za monarhijo. Dr. Breic in nieeovi agitatorji so bdi na shodih oo Koroškem vedno polni hvale, da imamo domačo narodno vladarsko -rodbino iz preprostega se-liačkeea stanu, ki ima smisel za potrebe kmečkega prebivalstva. Toda prišle so volitve v lconštiUi-anto. SLS. ie izšla deckitirana iz volilne karnpanije. Dr. Korošec, ki le doma javno naglašal monarhijo, sopodpisal poslovnik za konstituanto saag-aiiajgEiiMBg Proslava spomina prof. E. Denisa. Ljubljanski konzulat češkoslovaške republike ie priredil v pondeljek zvečer proslavo v spomin velikega, prijatelja Cehoslovakov in Slovanov soleh orof. Ernesta Denisa, ki le umrl 5. januar la 1.1. v Parizu star 72 let. Proslava se ie vršila v slavnostni dvorani ljubljanskega vseučilišča. Udeležili so se ie med drugimi tudi predsednik dežejne vlade za Slovenite prof. dr. Pitamic general Djokič z adjutantom, magistratu) ravnateli dr. Zarnik itd. itd. Predavanje o Denisu le napisal dr- Ivan Lah, vsled bolezni na ni mogel predavania ored-našati osebno. Zato ga je nadomestil dr. Krivic. (V predavanju popisuje dr. Lah vsestransko povod prihoda mladega Francoza Denisa v Prago leta 187?. Denisa ie privabila tiakai znana de- klaracija češkega deželnega zbora, ki si ie upal s protestom oroti BriklaDdt-vi Alzacije in Lotariturite k Nemčiji proglasiti pravico narodov do samoodločbe. Ta prilika ie napotila Denisa. da se te začel ooglabllati v češko zgodovino, kjer ga te zanimala zlasti mučeniška postava mistra Jana Musa. ki na grmadi goreč kaže liudstvu pot od zatiranja duha k svobodi vesti- Razjasniti Husa In njegovo dobo ter zgodovino naroda, ki te bil na višku evropskega ljudstva kar se tiče boia za svobodo yesti. popisati vzroke uničenia tega naroda — to ie bil program Denisovega dela. To delo ea Je privedlo In prepričanja, da narod s takimi tradicijami in s takšno duševno potenco ne more propasti in da mu sine i .tria srečnejše bodočnosti. ki io bo dosegel prel ali slei. Kakor le budil prot. Masarvk poznanje češkega naroda, tako mu te Denis j vlival vero v bolišo bodočnost. Oba moža sia sc našla tudi v svetovni in spremljal kraljeviča na potovanju po Sloveniji, oni dr. Korošec, ki je kot min. podpredsednik in triki atni minister že večkrat slovesno prisegel kralju in je odlikovan s kraljevimi redovi, le odpovedal prisego kralju in dinastiji- Ta korak je gotovo skok v skrajno nedoslednost in znak čisto breznačelne politike. V današnjih veleresnih zgodovinskih časih se možje, ki se smatrajo za resne in državotvorne elemente, s takim dvoličnim ravna- njem postavljajo direktno v vrste naših državnih nasprotnikov. Grška je poklicala svojega kralja iz tuje rodbine nazaj; Bolgarija in Romunija sta obdržali svoje kralje iz tujih rodbin; Ogrska in Avstrija se resno pripravljata, da pokličeta nazaj naše zatiralec — Habsburžane; revolucionarna Italija še vedno mirno trpi staro kraljevo rodbino na prestolu. S sv. Savo odlikovani ministrski podpredsednik dr. Korošec pa gre in odpove prisego kralju, za kterega sp je pred par meseci javno izjavil iu zaklel. Dr. Korošec je ob tem usode- polnem koraku gotovo pozabil na dr. Krekov testament- „VJ vsi, ki ste seme izkrvavelega naroda, mislite le eno: Kako boste združeni vse svoie moči. vse svoje zmožnosti, vso svojo ljubezen in vse svoje srce posvečali naši jugolovanski državi, za njen pro-cvit. kutlturo in blagostanje1*. — Dobro bi biio, da bi se v teh resnih časih dr. Krekov testament nabil nad vhodom v konstitanto. v opomin vsem narodnim predstavnikom! Še malo odgovora. Od gospoda, kt nam je stavil na razpolago gospodarski članek, ki smo ga priobčili 7. t. m. In katerega je potem »Jutro* tako neosnovano napadlo, smo prejeli v odgovor Se ta-le izvajanja: članek, ki smo ga objavili 7. t. m, o naš/ gospodarski bilanci v preteklem letu, je dal povoda »Jutru«, da ie na naše stvarne argumente odgovarjal * robatimi napadi ln s podtikanjem sofistike in velcknpltalisličnega duha. Ako je napisal članek v »Jutru« politik, se mora žalibog konštatirati, da je pokazal poleg nepoznan’a temeljnih načel narodnega gospodarstva, tudi pomanjkanje dostojnega načina v polemiki. Ako pa jo napisal članek gospodarski referent, se ne moremo dovolj načuditi, kako Je mogel tako nestvarno polemizirati s tem, da je dal svojim Izvajanjem politično namesto narodnogospodarsko Intonacijo, ne moremo se dovolj načuditi, kako je mogel gospodarski referent zagrešiti trditve In izvajanja, ki so v očitetn protislovju s temeljnimi načel! narodnega gospodarstva. To se da razlagati le tako, da se Je postavil »Jutrov« člankar rta politično strankarsko stališče. Ml smo napisali naš članek iz nestrankarskega stališča, iz katerega hočemo odgovarjati. Nam ni za partijske koristi, marveč za koristi splošnosti. »Jutro« se roga tialštn stvarnim Izvajanjem ter cHira fragmenta ričtio le nekatere odstavke, Iz katerih se ne razvidi, s kakimi argumenti smo mi podpirali svojo trditev. Mi smo v bistvu trdlU, da je v interesu narodnega gospodarstva in trgovine, da st kurz našega denarja ustali. i. da n! podvržen neprestanim tspremin, v anjern ter da se boljša vspo-redno z zboljšanjem našega narodnega gospodarstva polagoma In ne nenaravno sunkoma. S tega stališča smo podvrgli kritiki postopanje naše finančne uprave, ki je s krivimi poročili o bogastvu naše letošnje žetve in s tem, da jo naenkrat vrgla na trg množino do tedaj nakopičenih in zadržanih deviz, dosegla začasno zboljšanje valute, čemur je zopet sledila reakcija. V tem oziru so na naši strani narodnogospodarski pisatelji, katerih družbe se nam pač ni sramovati. Tako piše nemški nacijonalni ekonom dr. W. Prion med drugim: Na čimprejšnje ustaljeni« cen Je po- | vojni nri delu za samostojnost češke-sra naroda in na ustanovitvi samostojne češke države ima orof. Denis temeljne zaslutte. za katere mu ostane češki narod hvaležen na večne čase. Prof. Denis Da ie posvečal pažnjo in svoie delo tudi ostalim Slovanom. Dosebno Jugoslovanom. V svetovni voini iim le stal ob strani kakor zvest Driiateli. I-eta 1911. ie obiskal prof. Denis tudi Ljubljano. Po prečitanem predavanju je po-vdarial generalni konzul češkoslovaške republike v Ljubljani, dr. Berteš. da bo spomin na Denisa večen, ker si ie ustvaril s svciim delom večen spomenik: svobodno Cehoslovaško in Jiuroslaviio. Dr. Beneš se ie na koncu proslave vsem udeležencem predavania zahvalil za številen obisk. nakar ie bila tiha. skromna, ali dostoina proslava zaključena. lagati voč važnosti, nego na kudarsibodi pričakovano znižanje cen. Kolebanje cen prinaša veliko vznemirjenje v narodno go-spodarstvo in občutno moti gospodarstvo posameznikov, tako pridobitno, kakor potrebno. Kolebanje podžiga strast SpekuLJ-je ter podkopava veselje do poštenega dela. Sele gotova stalnost cen vstvarin podlago za natančno to pravilno kalkulacijo cen za proizvajanje dobrin; ona šele pomaga do tega, da pribitki na cene v trgovini gredo na.:aj na mero, ki je narodnogospodarsko upravičena. Nadalje zastopajo sloviti angleški ekonomist G. J. GiJ-schen, francosa ekonomista Leon Say, l.e-roy-Bcaulieu in vsi novejši nemški pisatelji (Llcfmann, Cbristens, Heyn, Dolbem .J J dragi) isto mnenje. Vsi pisatelji Izvajajo: da slaba valuta pospešuje izvoz, d očim ga visoko stanje valute otežuje. V /položaju, v katerem smo se nahajali v času žetve, b! biio tore) za nas koristno, da se zboljšanje valute ni forstralo umetno ter da se iz gori navedenih razlogov ni izzvalo naglo dviganje valute, kateremu je vsled slabega našega gospodarskega položaja morala slediti reakcija. Gospodarski referent »Jutra«, ki mora priznati, da je umetnemu dvignenju naši valute sledila reakcija, hvali ta čin v protislovju s temeljnimi narodu »-gospodarskimi načeli, priznanimi od gospodarskih strokovnjakov in le ponižno sprejetih od nas nestrokovnjakov. Razna poročila. utadlčevc! p:2d sodiščem. Včeraj se ic vršila v Osijeku obravnava proti onirn, ki so hujskali kmete na ustajo v Zlutojcvelb. Glavna obtoženca Posplšil to GombarlTč sta obtožena, da sta hujskala ljudstvo na upor proti orožnikom. Razprava, ki Je trajala ves dan, je bila zvečer odgodena, da se zaslišijo nove priče. Nadaljuje se v soboto. Denisova proslava v Beogradu. Beograjski vseučillškl profesorji prlrede svečano sejo v spomin na velikega prijatelja našega naroda, pokojnega profesorja na Sorbonnl, Ernesta Denisa. Volitve članov v beograjsko industrijsko zbornico so končane. Glasovalo se je z lističi, ki so se oddajali v zalcpnicah. Od 80 volčičev jih je volilo 62. Poleg'starih članov so bili voljeni v zbornico še štirje novi člani. Vprašanje predsednika bosanske vlade. Vprašanje, kdo naj stopi na mesto predsednika bosenske vlade, dr. Srskiča, še ni rešeno. Vse tozadevne kombinacije bodo, kakor se z,dl, ostale samo kombinacije. Mnogi so mnenja, da se to vprašanje dolgo časa ne bo moglo končnovcljavno rešiti. Zatoraj bo gotovo pverjeno intcrimistlč- no vodstvo predsedniških agend kakemu višjemu uradniku. Socialna-" šola v " Zagrebu. Ii-rvatska vlada bo ustanovila v Zagrebu socialno šolo, v kateri se bo gojil teoretični in praktični pouk za osebe, ki se nameravajo posvetiti socialnemu skrbstvu. V to šolo se bodo sprejemali samo oni, ki so dovršili vsaj štiri razrede srednje šole. • Človeške žrtve v svetovni vojni. Zanimive podatke o Izgubah držav, ki so se udeležijo setovne vojne, je objavila danska študijska družba za socialne posledice vojne v Kodanju. Izgube, ki so izračunane do srede 1919. 1., se ozirajo na zmanjšano šte-vilo rojstev, porrmožitov pomrljlvosti ta na žrtve na bojiščih. Vse Izgube znašajo okoli 35,380.000 ljudi. Med osem državami je razmeroma največ trpela Srbija. Najvočja brezžična postaja na svetu se ustanovi na Francoskem. V nedeljo je francoski državni podtajnik za pošto to brzo-jav Dechamp položil temeljni kamen za postajo Pri Melunu. Postaja bo daleč nad* krfljcvala vse dosedanje. Mogla bo v 24, urah oddati ta sprejeti več kot 2 milijona besed. Gospodarstvo. DEPRESIJA NA SVETOVNEM SLADKORNEM TRŽIŠČU. Kakor se poroča iz Prage, Je po-praševanje po češkem sladkorja iz drugih držav postalo manjše. Staro pravilo je. da nihče ne kupuje, kadar cene padajo- Stare zaloge, ki so bite že itak velike. So še nafastle. Preokreta na živahnejši izvoz pa še gotovo nekaj časa ni pričakovati, ker navzlic nizkim cenam nihče ne kupuje sladkorja več. nego ga ne-obhodno potrebuje. — Ameriško tržišče sladkorja-se ie v zadnjem času nekoliko zboljšalo. — Javanski sladkor neprestano pada v cenah. — Letošnja Svetovna sladkorna proizvodnja bo za skoro 2 milijona ton večja, nego je bila v poslovnem letu 1919/20. Od te zvišane produkcije odpade, kakor se Je preračunalo, na Evropo 874.881. na Ameriko 744.087, na Azijo 293-598 in Afriko 9510 ton. V Evropi izkazujejo naj-večii prirastek v produkciji Nemčija. Češkoslovaška, Francija, Belgija, Nizozemska in Španska; v Ameriki: Kuba, Brazilija in Zedinjene države; v Aziji: Java in Filipini. — V Evropi neprestano oferirajo javanski sladkor. Znatne množine so ga kupile Avstrija, Norveška in druge države. Poplava z javanskim sladkorjem pomeni za češke rafinerije nevarnost, da se bo konzum navadil na slabejše vrste sladkorja, ker ie mnogo cenejši, ter bo povpraševanje za prvovrstnim, kakor va proizvaja Češkoslovaška, ponehavalo. * H- Žitne ceng y Vojvodini Promet Je na vseh tržiščih slab; najbolj ga duši zastoj v železniškem obrata, a tudi splošno padante izvoza, Cene so bile koncem pretečenega tedna: pšenica 950—980, rž 800—830, oves 280, Ječmen 520—530, koma 350—380, nu-lerlca 14.50—14.80, moka za peko ln kuho 13—14 K. 3- Mariborski trg. Na živinski sedem v Mariboru so pretekli petek prignali 40 prašičev. Za kilogram žive teže se je plačevalo 26—30 kron. V soboto le bil mariborski trg zelo živahen. Špeharjev je bilo na trgu 30, ki so pripeljali okoli 150 prašičev. Krompirja ie bilo 22 vozov. Poljedelskih pridelkov Je bilo mnogo na proda). Cene so bile srednje. Znižana cena za sladkor. Upravni odbor tvornlce sladkorja v Čukarioi je znižal cone sladkorju od 14 na 12 dinarjev za kilogram. .+ Angleško blago za Jugoslavijo. Kakor poročajo iz Soluna, Je dospelo tja 5 parnikov te Liverpola, Amsterdama ta Hamburga z blagom za našo kraljevino. + Za Intenzivni promet med Češkoslovaško to Jugoslavijo. Naš in češkoslovaški minister za promet sta izmenjala brzojavki, v katerih poudarjata potrebo po kar najbolj intenzivnem prometu med obema državama. + Odprava blagovnih pošiljk x eka- prosi. Kakor smo že poročali, jc prišlo med družbo za spalne vozove in našo železniško upravo do sporazuma glede odprema* nja malih zavojev z Vlaki te družbe. Za prevoz se bo plačalo 50% več kakor za ročno prtljago, družba pa Jamči za blago In plača odškodnino. Blago se bo pošiljalo s Simplon-ekspresom ter bo vso manlpu-iicijo vršilo osobje družbe. Take zavoje bo odpošiljala družba tudi te Beograda v Pariz ln bo v to svrho na razpolago vsak teden en vagon. Ta služba sc bo začela opravljati po I. februarju. + Za centralizacijo Jugoslovanskega zadružništva na ncodrešeaem ozemlju se vnoto zavzemajo razni krosi. Idejo je samo pozdraviti ne samo Iz gospodarskega, temveč tudi Iz narodnega ozira. Glavna gospodarska moč neodrešonik Jugoslovanov, obstoja ravno v zadružništvu. Trdna centralizacija zadružništva pomeni velik na* predek, da ne rečemo gospodarsko rešitev podjarmljenih Jugoslovanov pred italijanskim kapitalom. + Osnavljauje trgovskih muzejev n« Balkanu. Cehi se ne brigajo samo za dviganje lastne Industrije, temveč tudi za to, kako bi razširili svojo izvozno in uvozno trgovino. V tem oziru posvečajo posebno pažnjo balkanskim državam ter iščejo sredstev, da lahko konkurirajo z drughiti Industrijskimi državami. Nedavno je češko ministrstvo za trgovino sklicalo v Prago konferenco trgovskih zbornic, na kalerl se je razpravljalo o sredstvih, s katerimi bi se razširila češka trgovina na Balkan to preko Balkana. Konferenca je sklenila, da se osnujejo v Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji ln v Carigradu trgovski muzeji. Glavno središče zunanje trgovine za Balkan bo Bratislava. Osnovati nameravalo tudi orl-jentsko-akadernljo s kulturnim ekonomskim oddelkom. Za glavnega tajnika J« Imenovan znani potovalec po iztoku prot. Musil. !+' Število brezposelnih v Angliji vedno bolj narašča. Dosedaj je tri četrt milijona osob brez posla. + Znižani transporlul stroški Iz Ame rlko v Evropo. Transportni stroški iz Amerike v Evropo so se radi obilnega ladijskega prostora zelo zmanjšali. Prevoz ene tono moko, postavljeno v Trst, stane 1.60 dolarjev, ali okroglo dve kroni za kilogram. V trgovskih krogih se smatra, da bi ameriška živila mogla konkurirati našemu izvozu, ako bi padel kurz dolarja. -i- Promet na državni žclczmcl .''ari-. jevske direkcije. Državna železnica sarajevske direkcije jc prevozila od 1. junija do konca novembru lanskega letu 1.733.1//5 oseb to 518.107 ton blaga; od tega je bil) dohodkov 129,339.930 kron. V istem razdobju leta 1919. je prevozila 1,963.890 oseb, oziroma 513.533 ton bla^ca, za kar je bila dohodkov 57,785.800 kron. Osebni promet se je torej zmanjšal za 230.755 oseb, a blagovni promet se ic zvišal za 4522 ton. Dohodki so se z,višali za 71,554.130, krcu, Dnevne vesti. — Avstrijski konsldenti In ovadu- j hi. Preidi smo: Pri teh besedah do- 1 stane vroče marsikomu, ki sedi na toplem, ter upravlja ugledne r>os!c v Jugoslaviji Po prevratu in ge nekal mesecev nozneie so nagi časopisi odločno pozivali, naj sc obelodani lista taldk elementov, toda nozneie ie o zadevi vse utihnilo. Pred dnevi oa ie bil pri sodišču v Liubliani slučai ne-Jieva konfidenta. toda sodnik ni dopustil dokaza resnice. Poštena iusro-.slovaska 'iavnost sc ne bo pustila usnayati. Kdor ie taino grešil. nai se brez usmilenia razkrjie. da bo delal iavno pokoro. — Zaslužijo, da bi jih s škorpijoni . •. Novi napisi na železnicah v cirilici so za Nemce in nemškutarje isto. kar ie rdeči robec za purana. Naimirneiši med niimi se ne moreio zdržati zbadljivih onazk. Tako smo siišali te dni med vožnio oroti Zidanem mostu vpokoienesra strojevodjo — seveda hudeca nemškutarja — ki le imenoval cirilične črke škorpijone. In sopotrrki — tudi Slovenci so se smeiali neokusni šali. Privoščili hi takim elementom ki iedo kruh v Jugoslaviji, a na nio Dliujeio. nai bi res prišli škorniioni nad nie, — „Po toči zvonljo“. Na to našo notico v 1- štev. „Jugoslavije" se nam sporoča, da ie intervenirala deželna vlada v zadevi pp. Lukiča pri vojaški oblasti že 3!.. avgusta 1. I. Pozneje je posredovala še par-krat. zadnjič pa 3. novembra, ko je bil g. Lukič še v Dolnji Lendavi. — Pozneje ie dala dež- vlada v tej zadevi vojaškim in osrednjim oblastem samo še nekatera zahtevana pojasnila. Toliko v lojalen popravek. — Nemška nesramnost. V roko nam ie vriše! letalc, ki ga ic Izdalo pomožno udru-ženje ra dunajske Nemce na Jugu. S takimi letaki so brezdvomno naša nemčurska gnezda preplavljena, saj jih ie v Mariboru toliko, da zavijajo v nje klobase. Akcija je namenjena nemškim in nentčurskim urad-Kitom, učiteljem, trgovcem in obrtnikom v naših pokrajin. Oklic je višek nemške nesramnosti in lažnjivosti, ker govori o nasilni politiki Jugoslovanov, »ki imajo prott vsem pravicam zasedene pokrajine južne Štajerske in K-.roške. Reke nedolžne krvi so že potekle in še vedno se sliši o novih nasilstvih in grozodejstvih«. 'Nesramne laži brez najmanjšega dokaza zaključuje letak s pozivom: Zahtevajmo svobodno nemško Štajersko, svobodno Kočevsko, svobodno Koroško (torej 5c nimajo dovolj!) hi svobodo za Južno Tirolsko,* — Oklic so podpisali med drugimi: dvor. svetnik Rih. Marckhl (bivši sodnik v Celju), koroški Poslanec Pauli tseb, prof. dr. Samassa (Ljubljančan), sekcijski svetnik dr. V. Schvvogel (Gorenjec), bivši postajenačelmk v Gorici Fr. \Vieser, neki dr. MiUschJnsky, tud. VVuschnig itd. — In takim predrznim hujskačem pošilja naša država živila v Avstrijo! _ ~ 0fcbna dohoilarlna. Okrajni odbor ■ v Radovljici je nedavno sprejel Sicdeio resolucijo: »Zahtevamo, da nam naša obiastva javijo imenik zaupnikov, ki se jih poslužujejo pri odmori osebne dolio-daritie. Mi hočemo pogledati v oči denun-cljantum, ki dr jejo zgolj iz političnih zagrizenosti napačne informacije, kar vpliva na popolno pristransko In silno krivično odmero dohodninskih davkov.« — To resolucijo podpišejo z obema rokama vsi, k! morajo plačevati osebno doliodarino. Teb zaupnikov — ki so včasih prav sumljive vrednosti— ne vodijo samo politična, temveč tudi podla osebna sovraštva. Vsakdo tudi ve, da je potem nemogoče dokazati / oblastvom, da so informacije teli poštenja-kovtčev »na-pačne«. O nekem gostilničarja sc je reklo, da je prodal ICO hi piva, v re-siiicl pa je razpečal le piva v steklenicah 9 In. Dobitniku, ki mu izkazuje bilanca 130 tisoč kron premoženja, so trdili, da je za-Eluzd čistega dobička 107.000 K ter so m i odmerili čez 10.000 K osebne dobodarine In nad 30.000 K vojnega davka. Takih krivičnih slučajev je na tisoče. Čas je torej: da Le tako zahrbno ovaduštvo odpravi. Torej ua dan z imeni zaupnikov! — Ponarejeni ameriški 20-dolarskI ankovci. Ameriške oblasti opozarjajo, da ' ,ia.10 -V pro,tI‘otu Ponarejeni bankovci a arjev. Faiziftkatl so sestavljeni Iz s, nihann foter,«,. „be,, česar so tuci mnogo debelejši od pravi!: Zadnja stran ponarejenih bankovcev je'plava mesto zelena. Spoznajo se tudi po tem, da so manjši nego pravi. Kdor Ima torej z dolarji opravka, naj bo oprezen, ker skušalo falziitkate spraviti v promet najrajše v inozemstvu, kjer dolarjev dobro nc pozna- — Razpis zdravniške službo. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje drugo mesto uradnega zdravnika za okoliš okrajnega glavarstva Maribor. Iuloresentje sc opozarjajo na tozadevni razpis v »Uradnem listu«. i. ~ Nesreča z lovsko puško. Martin ro tz Sv. Lovrenca :v. Slov. goricah in hotel streljati golobe. Ko k hotel sprožiti puško na goloba, sedečega na strehi, je puško razgnalo In ves naboj je šel Murku v čele. — Nesreča pri Igri. Karlovšek Julka, lOlctua hči vdove po rudarju iz Trbovelj, se je z drugimi otroci vred Igrala. Njen brat je medtem streljal z lokom In Je na njo nameril lok. V tem tronotku sc je Julka obrnila proti njemu hi pušica jo je zadela naravnost v levo oko, — Konj ga Je udaril. Zore Luka, tesar iz PSaj novce pri Zlatem polju, Je tesal v gozdu tramove za lesnega trgovca Kun-stelja iz Vrhnike. V tem je privozil mimo gospodarje« kotil, ki se je Zoreta ustraši! In ga s kopitom udaril na glavo. Ljubljana. — Lokalni patrljotlzem je čisto (epa reč, kajti iz tc polilevne rožice prav lahko zraste sčasoma širši patrijotlzem. Pa ni to, kar smo hotel! povedati. V Ljubljani človek kratkem alo ne sme biti lokalni patrliot, če sl noče srca trgati. Kamor pogledaš, povsod si želiš spremembe, remedure. Pri tem spoznaš, da bi to Mi ono ne stalo mnogo, da se ohrani ali popravi. Marsikatero ograjo ie že snedla rja, preduo so žalostne ostanke prepleskali. Pravočasno se ničesar ne naTedi, prej se mora fijakar s trhlega mosta v Gradaščico prekucniti. Dokončati se tudi ne sme nobena reč do konca! To .vidimo na levi in desni strani ob strug! Ljubljanice. Koliko matcrijala Je že požrlo to cincanje Ln poskušanje! Pa to ne let! morda na očeta dr. Tavčarja, ki ima sicer nas lokalne patrijolc močno v želodcu, ki pa res ne mc-re ničesar zato, če regulacija struge ne spada v njegov delokrog. Bodimo pTavičnl! Zvedel! smo, dr, je dal, župan mostnemu vrtnarju Helnicu stro-g nalog, naj se vsaj lotos noketiko potrudi, da bo vedel zakaj pk.čo vleče. V prvi vrsti namerava olepšati prostor na Bregu, lcjcr je stala rajna Nag!asova hiša. Pridejo pa baje še druge lepe reči, da se bomo kar Čudili. — Poblranej državne trošarine za plim Finančna oblast le ukazala, da mora trošarino za plin, ki jc predpisana s pravilnikom za Izvrševanje določil o državni trošarini na plin (Uuddm! list štev. 345 Iz leta 1920), pobirati plinarna. Trošarino na plin je treba plačevati od 20. septembra 1920 nadalje ter znaša Isto 1 krono 60 vinarjev od vsakega kubičnega metra plina, ki se je uporabil za razsvetljavo. PUn za kurjavo in pogon le trošarino prost. To se dale potrošnikom plina na znanje z dostavkom, da bede prihodnje dni pobiral uslužbenec plinarne trošarino za dobo od 20.. septembra do konca decembra 1920 s posebnimi računi. Za dobo od januarja 1931 nadalje se bo trošarina na plin pobirala ob enem z znosk! za porabljeni piin. Potrošniki plina so opozarjajo ob enem še na določilo v členu 112, točka 4 navedenega pravilnika, glasom katerega morajo račune hraniti tri mesece ter jih vedno na zahtevo pokazati trošarinski kontroli. _ Nesrečna pot v Rožno dolino jc poslala že svetovno znana po svoji zanemarjenosti. Komaj se jc zadnje dni nekoliko osušiila za kar pa nc gre zalivala mestnemu magistratu, temuč južnemu vetru — Ima že drgo nevarno hibo. VoztiikB, ki dovažajo temeljno kamenje za bodoče betonske hiše odkladajo cele skale kar po pešpoti. Podnevi sl pasanti že še napravijo ovinek na blatno cesto, toda po noči sc lahko zgodi smrtna nesreča, safl ob cdl dolgi cest! ni svetilke. —Javno predavanje na univerzi se vršt danes 12. t. m. ob 8. url zvečer. Predava g. univ. prof. dr. F. Veber iz crkla »Teto ln duša« III. dol: Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnhu svetom. —!!. slnfonlčni koncert Muzike Dravsko divizije. Pri tom koncertu, ki sc vrši v ponedeljek 17. t. m. v dvorani »Union* se bo izvajalo: l. L. Beethoven: Ouvor-tura »Leonova IIIL« op. 72. Simfonija štev. 6, F-dur op. G3; 2. E. Adamič: Tatarske silhuete; 3. Dr. A. DvoTak: Slovanska rapsodija D-dur op. 45 šlov. 1; 4. C. M. Wcbcr: Ouvcrtura k operi »Oberon*. Vstopnice se dobivajo ^ Dolenčevi trafiki, Prešernova ulica. k — Veliki pustni kerzo. Običajna »Stavčeva« maškarada se vrši letos na pustno nedeljo dne 6. februarja v prostorih »Nar. doma«. — Vlom v zlatarsko trgovino L’. Černetovo. O tem predrznem vlomu pri belem dnevu smo poročali včeraj. Pokradeni so blil sledeči predmeti: 6 zlatih zapestnic v podobi verižic, 6 parov zlatih gumbov, 12 zlatih brož, 4 zlate ovratnice ln 2 obeska, 24 briljantnih prstanov, 12 parov z1at'h uhanov, 54 zlatih prstanov z. različnimi kamni, 21 zlatih medaljonov, 9 parov zlatili briljantnih uhanov, 9 zlatili gumbov, 10—12 srebrnih doz. 7.a storilci doslej še ni nobenih sledi. Občinstvo naj sumljivo osebo, ki b! prodajale in zastavljale slične predmete, takoj naznani orožnikom. — Usoda nevarnega vlomilca. Dne 6. t. m. jc opazil čevljarski mojster Al. Zalokar v Florjanski ulici, da je bilo ponoči vlomljeno v njegovo delavnico far odne-šeno 17 parov raznih čevljev v vrednosti čez 9000 K. Še Isto iutro ie stražnik za- gledal na Starem trgu mladeniča, ki je prodaja! par novih ženskih čevljev. Pripeljan na policijsko ravnateljstvo k nadzorniku Ljubiču se Je Izdal mladenič za Nikola Ivančiča, begunca la Trsta ter zatrjeval, da Je kupi! čevlje prejšnji večer od dveh bošnjakov za 160 K. Toda polletja Ima take tiče natanko popisane, zato je kmalu dognala, da ima pred seboj Nikola Luka-riča Iz Pelce, ki je pred enim letom pobegnil Iz zaporov v Zagrebu. Lukanlč jc končno le priznal, da je Izvršil vlom !n tatvino ter ostale čevlje zakopal v ograji za Ulico na grad, kjer so jih policijski agentje res Izkopati. Ltikarlč pa je tudi brezdvomno tisti, ki je v noči 26. ni. m. skušat vlomiti v trgovino O. Dobeica v Zatiški ulici ter pred stražnikom Petričem bežal preko Ljubljanice. Na tem begu je postal žrtev svojega poklica. Ker je moral broditi po mrzli vodi, dobil je nahod In revmatizem ter je bil dne 28. m. m. sprejet v deželno bolnico. Sprejem mu je koristil v dvojnem oziru: prvič je dobil zavetišče, kjer ga policija ni preganjala, drugič pa so ga v bolnici pozdravili, da Je mogel taoj po odpustitvi Iti zopet na delo. Maribor. Podpolkovnik Zwlrn se le ponesrečil. Ko se je v torek probl opoldne peljal podpolkovnik ZwLrn z nekim kapetanom v vozu k carinarnici, sta se pod meljskim železn. mistom splašila konja vsled žvižga lokomotive. Ker Jjh ni bilo mogoče zadržati, sta skušala oba gospoda skočiti z voza. Kapetanu se je to posrečilo, dočhn aJ Je podpolkovnik Zwim zvinil nego In zadobil več prask na rokah, obrazu In po »lavi. Podpolkovnika Zwirna so iz vojaške bolnice, kjer Je bil obvezan, odpeljali na njegov dom. Nevarna žena. Zona branjevca Vlad!-mtra Kranjca Iz Vetrinjske ulice je vsled svoje ljubosumnosti že deli časa živela v prepiru s svojim možem. V torek ob 5. zjutraj pa je moža, Id Jo bil še v postelji, napadla, ter ga skušala usmrtiti. Na vpitle moža so prihiteli sosedje. Prerezati mu je hotela žilo leve roke. Poklicali so voz rešilne postaje, k! ie ranjenca prepeljal v Javno bolnico. Nevarno žensko so odvodih v zapor. Celi e. Hudožestvenl teatr v Celju, Vrše se pogajanja s slavnim ansamblom Moskovskega umetniškega gledališča, ki gostuie sedaj v Ljubljani, za dva- oziroma trikratno -gostovanje v našem gledališču. V spomin pokojnemu Arinimi OradlS-nikji, svojemu dolgoletnemu predsedniku in častnemu članu, je podarilo celjsko učiteljsko društvo 1000 K za uboge učence celjske okoliške šole. Dramatična šola se ustanovi prihodnje dni v celjskem metnem gledališču. Ošabna vest. G. Niko Dmneniko jc Izročil posle državnega pravdništva g. d I Dobe se v upravi „JUGO I SLAVIJE", Ljubljana, Marijin trg 1. 25 K v Ljubljani, Marijin trg Slev. 8, Wolfova ulica štev. 1« Teltfon Stev. 64. Miinita v Mi Soboti ie Doljcji Lendavi. JSK*« hranilne Sprejema vloge In vtege n« t«ko2l rsiua Cap Jih cb;«*tu> po 4 11 O 2 CIsSIh bros ocfbltka. — Izvenljublfanikl vlegateljl dob« peilno poloSnlca. Inkaso faktur in trgovske informacije. Izdaja celce, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta. — Daje poso* jila na vknjižbo, poroštvo, vrednostne papirje in na blago ležeče v javnih skladiščih. Trnovski krediti God uimfiiifini lantii. E3 ............................■ Zavod le neposredne ped državnim nadzorstvom. --------------------- Ivom. rn Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, jKranj, Ljubljana, Maribor, Metko- ..............■ i Opatija, Sarajavo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne kmiz.ee, žiro- in druge vloge z Trst, Wien. pod najugodneisimi pogoji. ’ ....... , Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. *^8!§ Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu- in mozems vu. "Efta Priporočajo se sledeče domače tvrdke: Avtogaraža Popravila vstli strojev Suštcržič & drug. Skladišče, javno Balkan, Dunajska cesta 33. Specialna trgovina t juvr.li in zlatnino Lud. Černe, Wollova nlica 3. • papirjem Uranus, Mestni trg u. a Špecerijo, leleznino In cementom Alojzij Sušnik, Ljubljana, Zaloška cesta št. 31. z železnino Erjavec & Turk, Valvazorjev trg 7, nasproti Križ. cerkve. s pohištvom in mizarstvom Franc Skalar, Rimska cesta 16. Arhitekt Viljem Treo, Gosposvetska c. 10. Kleparstvo Teodor Korn, troveki in kieparski mojster, vpeljevalec vodovodov Poljanska cesta Stev. 8. Skladišče, špedicijsko Dunajska c. 33 (Telcf. 366). Orodje in tehnične potrebščine Odon Kontny, tu, Kolodvorska ulica 37 Trgovina s Špecerijskim in delikatesnim bfcgoni Janko Stupica, Sodna ulica. iiv&lnib in pisalnih strojev In koles Ivan Jax & sin, Dunajska c. 15* s pisalnimi stroji The Rex & Co., Selenburgova ulica štev. 6. Fotografski atelje in povečevalni zavod Franc Kunc, Wolfova ulica 6. Špedicija Uher J. & A. Selenburgova ul. 4. Telefon fet. 117. ■ Železnino na debelo in drobno Breznik & Fritsch, Cankarjevo nabrežje štev. 1. Pisalni stroji Kontrolne blagajne prodaja in popravlja Franc Bar, Cankarjevo nabr. 5. s Čevlji Aleksander Oblat, Sv. Petra c. 28. Slike za legitimacije Hugon Hibšer, fotograf, Ljub* Ijana, Valvazorjev trg štev. 7, naspv\ Križ. cerkve. Slikarstvo, pleskarstvo Ivan Martinc, Poljanska fr. 4o. s Špecerijskim in kolonialnim blagom Hinko Štancer,- Dunajska c. 10. x delikatesami in prekajevalnica J. Chalupnik, Stari trg 19. Odgovorni ure.-IuUr Anion Tiska »UCitellsk? ai.s> uaat v Uubllani.