PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena jlO lir Leto XX. St 101 (5784) TRST, torek 28. aprila 1964 Na Cipru se nadaljujejo spopadi med varnostnimi silami in Turki Ciprski Turki so začeli sovražno kampanjo proti generalu Džaniju in varnostnim silam OZN - Posredovalec Tuomioja v Atenah - Amnestija za politične kaznjence v Grčiji ATENE, 27. — Finski diplomat Sakari Tuomioja, ki je po-rredovalec OZN za Ciper, je prišel včeraj v Atene na razgovore s predsednikom grške vlade in z zunanjim ministrom. Jutri bo Tuomioja odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal z U Tantom, v četrtek pa bo odšel v London na razgovor s člani britanske vlade. Prejšnji teden se je Tuomioja razgovarjal v Ankari s predstavniki turške vlade. Včeraj je Tuomioja ob priho- du iz Nikozije izjavil, da je položaj na Cipru še vedno nevaren. Dodal je, da bo treba najti rešitev, ki bo sprejemljiva za vse zainteresirane strani. Toda ta rešitev bo morala biti v skladu z načeli OZN. Dalje je Tuomioja izjavil, da so gledišča zelo različna. Grška vlada poudarja, da je treba ciprskemu ljudstvu omogočiti, da izrazi svobodno voljo na temelju načel OZN. To so sporočili posredovalcu •bed razgovori z njim in mu izročili tudi spomenico o Cipru. Na Cipru je včeraj in danes prišlo do novih spopadov in streljanja. Včeraj so turški uporniki začeli streljati na neko postajo sil OZN sredi vasi Avos Teodoros v Larnaki. Do streljanja je prišlo tudi na področju gozda Karm in trdnjave Sv. Hilariona. Na to trdnjavo so začele streljati s topovi ciprske varnostne sile, ker v njej še vedno vztrajajo oboroženi turški u-porniki že od prvih neredov na otoku konec prejšnjega leta. O-krog te trdnjave so bili že v soboto hudi boji, med katerimi so padli štirje Turki in en Grk. Boji so se danes nadaljevali. Po štiridesetih minutah premirja, ki so ga dosegli funkcioonarji OZN na sektorju Sv. Milariona, so se boji nocoj znova vneli. Pozno ponoči je v teku srdita bitka. Ciprske varnostne sile napredujejo proti turški utrdbi Sv. Hilariona. Preteklo noč je prišlo do streljanja tudi na področju Pafosa, majhne vasi na jugozahodu otoka, kjer je že dolgo časa bilo mirno. Predsednik Makarios je skušal danes osebno doseči prenehanje spopadov v Ayos Teodorosu. Obljubil je, da se bodo varnostne sile umaknile, če bodo turški uporniki prenehali streljati. Voditelj turške skupnosti v vasi se je obvezal, da bo dosegel prenehanje streljanja. Načelnik varnostnih sil 0ZN general Džani je prišel danes v Limasol, da si ogleda položaj v Ayos Teodorosu. Ciprski Turki pa so začeli sovražno kampanjo proti poveljniku sil OZN, generalu Džaniju in pro- . ...................in,,,... m, ...................................u".....n„,min,milni.........................„„„„„„„>„ Posredovanje romunskih voditeljev med Sovjetsko zvezo in Kitajsko Predlog CK KP Romunije, naj bi prenehala javna polemika in naj se združijo vse sile, da se prepreči razkol ■ Čuenlaj zavrnil predlog SZ o sporazumu za miroljubno reševanje ozemeljskih sporov BUKAREŠTA, 27. — Centralni komite romunske delavske ■»tranke je v svojem glasilu «Scinteia» objavil poziv vsem komunističnim strankam, «predvsem pa obema velikima partijama Sovjetske zveze in Kitajske, naj združijo vse sile in prepre-čijo razcepa. Romunska delavska stranka se hkrati zavzema za »enotnost in povezavo tabora socialističnih držav in svetovnega komunističnega in delavskega gibanja«. Trenutno bi bil najpomembnej- ši korak v tej smeri — piše v izjavi centralnega komiteja RDP — takojšnje prenehanje vseh oblik javne polemike med komunističnimi In delavskimi strankami. CK RDE pošilja hkrati poziv vsem bratskim komunističnim strankam, naj takoj prenehajo javno polemiko in naj rajši pripravijo posvetovanje zastopnikov komunističnih in delavskih strank. Ce ne bi mogli ustaviti polemike, romunska delavska stranka Predlaga, naj bi začeli proučeva-t; načelna mnenja s pogojem, da bi bila objektivna in brez medsebojnega obtoževanja, brez misti-1!kacij in napačnega prikazovanja stališč drugih strank. Romunska delavska stranka ra-zen tega meni, da bi morale KP sz. Kp Kitajske im druge stranke Ustanoviti komisijo, ki naj bi organizirala posvetovanje predstavnikov vseh komunističnih in delavskih strank. V tem delu izjave poudarjajo, je KP SZ prenehala objavljati jnaterial s februarskega plenuma '-K SZ, im to na intervencijo romunske delavske stranke, z namenom da bi lahko romunska delegacija začela v tej smeri ustrez-nc razgovore. Toda 31. marca letos so Kitajci objavili nov članek v «Zen Min Bau» in v časniku «Hung Ci», uato pa je 3. aprila letos tudi J°vjetski tisk objavil materiale s februarskega plenuma CK KP SZ. V izjavi CK RDP, ki je danes ot>javljena, se Romuni zavzemajo za popolno in splošno razorožitev, ** razpust vseh vojaških blokov :n za sklenitev nenapadalnega pak. ta med vanšavskio zvezo in NATO. pav tako se zavzemajo za oblikovanje brezatomske cone kakor za miroljubno sožitje. Sode-*°vanje v okviru SEV se po izja- vi razvija v skladu z načeli popolne enakopravnosti, spoštovanja suverenosti in nacionalnih interesov ter vzajemne in tovariške pomoči. Razširjeni pl.fn.um CK RDP, na katerem so sprejeli to izjavo, je bil od 15. do 22. aprila v Bukarešti. Tedaj so v kratkem sporočilu povedali, da bo ustrezni dokument o delu plenuma objavljen kasneje Na plenumu so proučili poročilo romunske delegacije, ki se je v začetku marca pogajala v Pekingu in v Moskvi z zastopniki KP Kitajske in Sovjetske zveze. V zaključnem delu izjave CK RDP, ki obsega okrog deset tisoč besed, oziroma polne tri strani lista «Scinteia», je kritična analiza dela Kominterne in Informbi-roja. V tej zvezi obsojajo prakso likvidacije in izključevanja članov vodstev in celotnih strank iz teh organizacij. Pri tem navajajo tudi napako, ki jo je zagrešil In-torbiro, ko je izključil Komunistično stranko Jugoslavije. Po o-ceni, ki jo vsebuje ta izjava, je bila na cnsnovi kritične analize »kulta osebnosti« na XX. kongresu KiP SZ omogočeno rehabilitacija na ta način nepravično obsojenih članov vodstev in celotnih strank. Kitajska vlada je zavrnila predlog Hruščova za podpis mednarodnega sporazuma o prepovedi uporabe sile pri reševanju obmejnih ln ozemeljskih problemov. To je mogoče ugotoviti iz izjave Cuen-laja pred stalnim odborom kitajskega kongresa in državnim svetom. čuenlaj je sovjetski predlog ocenil za «novo slepilo, ki služi imperialistični politiki napada in vojne«. Čuenlaj se je sicer Izrekel za Na Cipru nemirov noče biti konca. Včeraj in predvčerajšnjim * Prišlo do novih spopadov kar j treh krajih: na enem so tur-®ki uporniki začeli streljati na neko postajo sil OZN; v drugem kraju je prišlo do streljanja s topovi ciprskih varnostnih sil na teko trdnjavo, v kateri še ved-1,0 vztrajajo oboroženi turški Oporniki in kjer je trajala srdito bitka pozno v noč; predpreteklo noč pa so streljali v nekem kraju na jugozahodu Cipra. Hkra- 11 Pa so ciprski Turki začeli sovražno kampanjo proti poveljniku sil OZN generalu Džaniju in v Nikoziji organizirali tudi demonstracije. Posredovalec OZN * Prispel v Atene na razgovore ■ Predsednikom grške vlade ter 'rjavil, da je položaj na otoku še v*dno nevaren, ker so gledišča *elo različna, vsekakor pa je tre-“a ciprskemu ljudstvu omogočiti, u® Izrazi svobodno voljo na temelju načel OZN. V Atenah so uradno sporočili, J* bodo takoj izpustili 430 političnih kaznjencev, ki so bili obujeni kot udeleženci partizanske V°jne v letih 1847-49, hkrati pa "odo znižali kazen 120 kaznjencem, ki so bili obsojeni zaradi V°hunstva. Med izpuščenimi bo tudi že 16 let zaprti sindikalistič-ni voditelj Ambatielos. Medtem pa je tajnik OZN U ■ant včeraj prispel v Pariz, kjer "° Predsedoval upravnemu Odboru OZN za koordinacijo ter je včeraj imel razgovore s predsednikom francoske vlade in z zunanjim ministrom, kar vsekakor pomeni znamenje postopnega francoskega približevanja OZN in aktivnejšo vlogo Francije. Alžirski predsednik Ben Bela pa nadaljuje v Moskvi razgovore s Hruščovom, ki je včeraj izjavil, da se zaveda težav alžirskega ljudstva zaradi pomanjkanja sredstev, kadrov, izkušenj in zaradi obstoja nasprotnikov v notranjosti in nevarnosti od zunaj. Ben Bela, ki bo ostal v ZSSR do 7. maja, nato pa obiskal še Bolgarijo, CSSR in ZAR, se je vnovič zahvalil Sovjetski zvezi za pomoč in poudaril, da podpira sodelovanje med državami z različnim socialnim ustrojem, ter je dodal, da ne bo miru, dokler bodo na svetu zatirani narodi in zatiralci. Naser je v Jemenu ponovno obtožil Veliko Britanijo, da pošilja orožje silam bivšega imama in s tem razpihuje državljansko vojno v Jemenu, da bi se obdržala v Adenu in v Južni Arabiji. Za Sirijo pa je dejal, da je sedanja vlada prekršila duha arabskih konferenc na vrhu. ker je obtožila ZAR in Irak, da sta finansirala upor, »kakor da bi se revolucija kupovala z denarjem«. V ZDA je združenje za napredek barvastih ljudi pozvalo vse 'črnce v New Yorku, naj obnovijo množične demonstracije proti rasni diskriminaciji na gradbiščih. Demonstracije so napovedane tudi na newyorški svetovni razstavi. mimo reševanje obmejnih problemov med azijsko-afriškimi kakor tudi med socialističnimi državami, medtem ko je o predlogu Hruščova dejal, da ta predlog v bistvu pomeni «zahtevati od ljudstev vseh dežel, naj se odrečejo boju proti imperialistični politiki in vojni«. «Ta gledišča je Čuenlaj obrazložil v daljšem poročilu stalnemu odboru in državnemu svetu o rezultatih svojega nedavnega obiska v nekaterih azijsko-afriških državah in v Albaniji. Ko je označil obisk kot nov uspeh splošne linije kitajske zunanje politike, je videl v njem tudi novo zagotovilo pravilnosti kitajskih ocen, da je revolucionarni položaj v Afriki in Aziji «izjemno ugoden«. čuenlaj je odlično podprl priprave in idejo za sklic druge konference azijsko-afriških držav in ponovil prejšnjo izjavo, da si druga azijsko-afriška konferenca in druga konferenca nevezanih držav medsebojno ne nasprotujeta. Ob tej priložnosti je ponovno zagovarjal miroljubno sožitje držav z različnimi družbenimi sistemi in dodal, da je Kitajska pripravljena po tem načelu urediti tudi svoje odnose z ZDA. Vendar pa je vso odgovornost za sedanje stanje ki-tajsko-ameriških odnosov in za slabo perspektivo pripisal izključno Ameriki. Ko se je dotaknil nekaterih osnovnih načel kitajske zunanje politike, je z največjimi superlativi govoril o Albaniji in njenih voditeljih. Predsednik vlade LR Kitajske je tudi to priložnost izkoristil za obrekovanje jugoslovanske politike. ti silam OZN sploh. V turški četrti Nikozije so včeraj proti silam OZN demonstrirale turške ženske. Včeraj je ciprski list »Haravgi« objavil sporočilo političnega urada CK ciprske komunistične stran (Akel), ki podpira predsednika Makariosa in pravi, da Makarios predstavlja voljo ciprskega ljudstva. Grško pravosodno ministrstvo je nocoj javilo, da bodo takoj izpustili 430 političnih kaznjencev, ki so bili obsojeni v zvezi s partizansko vojno v letih 1947-1949. 120 kaznjencev, ki so jih obsodili zaradi vohunstva, pa ne bodo izpustili, vendar pa jim bodo znižali kazen. Med izpuščenimi bo tudi sindikalistični voditelji Ambatielos, ki je zaprt že šestnajst let, in zaradi katerega s0 bile v Veliki Britaniji številne demonstracije, zlasti med obiskom kraljice Friderike v Londonu v začetku lanskega leta. V zadnjih letih so bile v Grčiji in v tujini številne demonstracije z zahtevo, naj se izpustijo politični kaznjenci v Grčiji. V številnih državah so ustanovili odbore, ki so delovali za njihovo osvoboditev, toda prejšnje vlade so vedno odklanjale take ukrepe. Predsednik grške vlade Papan-dreu je ta ukrep sporočil sinoči. Izjavil je, da bodo izpuščeni vsi politični kaznjenci, ki so prestali že dvanajst let ječe ali pa dve tretjini kazni, na katero so bili obsojeni. Ce bodo v petih letih po izpustitvi zakrivili kak nov prestopek, jih bodo ponovno zaprli. Načrt zakona, ki je bil predložen parlamentu in ki predvideva ukinitev izrednih ukrepov, vsebuje tudi določbo o ukinitvi »potrdi1 o državljanskih vrlinah«. Ta potrdila so .do sedaj zahtevali ob številnih okoliščinah vsakodnevnega življenja. Odslej^ jih bodo zahtevali samo od državnih funkcionarjev in od pripadnikov narodne obrambe. Imenovan francoski poslanik v Pekingu Johnson svetuje Erhardu zboljšanje odnosov s SZ BONN, 27. — Neka ilustrirana revija v Muenchenu na Bavarskem je objavila intervju ameriškega predsednika Johnsona, ki pravi, da je svetoval kanclerju Erhardu, naj skuša izboljšati odnose s Sovjetsko zvezo. Predsednik pravi, da je rekel Erhardu: »Postavite se v kožo Rusov. Nemčija jim povzroča zaskrbljenost in to je razumljivo«. Johnson je svetoval tudi večji razvoj trgovine Zahodne Nemčije z vzhodnoevropskimi dr- žavami. Poudaril je, da vse dotlej, dokler bodo dobri trgovski odnosi. ne bo govorilo orožje«. List «Bild» tolmači Johnsonov intervju kot posredno odobritev morebitnega sestanka med Erhardom in Hrušču-vom. Andrea Benussi prejel visoko odlikovanje REKA, 27. — S slovesno sejo delavskega sveta se je založniško podjetje italijanske unije za Istro in Reko EDIT pridružilo proslavi jubilejev, ki jih bodo letos slavile številne italijanske ustanove v Jugoslaviji. Seje se je udeležil tudi Andrea Benussi, član CK KP Hrvaške, ki ga je nedavno, ob njegovi 70-letnici predsednik republike odlikoval z redom Republike z zlatim vencem. Kot je znano proslavlja letos 20-letnico obstoja Italijanska unija za Istro in Reko, slavi se 20-letnica o ustanovitvi bataljona «Pino Budi-cin» in 20-letnica italijanskega tiska. EDIT izdaja danes, poleg dnevnika «La voce del popolo» posebno revijo «Panorama», list za pionirje in tiska knjige za šole italijanske manj- šine. V kratkem bo EDIT začela tu- PRVI RAZGOVOR MORA S HOMOM V LONDONU Pospeševati proces pomirjen j a ne štediti z napori za razorožite v V senatu se začne danes razprava o državnem proračunu za drugo polletje 1964 Donat Cattin proti Fanfaniju - Poročilo Vecchiettija na zasedanju PSIUP RUM, 27. — Predsednik vlade Moro, ki je prispel danes dopoldne z vlakom na uraden obisk v London, je imel prvi razgovor s predsednikpm angleške vlade Douglasom Homom, med katerim sta se zadržala na mednarodnih vprašanjih, predvsem kar zadeva odnose men Vzhodom in Zahodom, razo-rožitveno konferenco v Ženevi in stanje NATO; v sredo pa bosta razpravljala o stanju v Evropi in na Srednjem vzhodu, hkrati pa bosta pretresla stanje bilateralnih odnosov med Italijo in Veliko Britanijo. Obe delegaciji soglašata, da je proces mednarodnega pomir-jenja konkretno dejstvo in obe vladi se strinjata, da je treba ta proces pospeševati in vztra- jati, da bi se poglobil; hkrati pa sta delegaciji poudarili tudi potrebo, da NATO ostane kot jamstvo varnosti. Delegaciji sta ugotovili, da se je sedaj znatno zmanjšala nevarnost za mir v Evropi, da pa imamo še vedno nerešena razna vprašanja, zlasti na azijskem jugovzhodu, k' bi utegnila povzročiti zaostritev položaja v zainteresiranih državah. Delegaciji sta razpravljali tudi o kitajskem vprašanju; prav tako sta razpravljali tudi o večstranski atomski sili, toda pri tem je šlo le za potrditev stališč obeh vlad. Home je poudaril politični pomen tega načrta. Kar zadeva stanje NATO, so razpravljali tudi o okrepitvi atlantske organizacije in o potrebi, da se pravilno ocenijo morebitne sredobežne tež. nje, zlasti v zvezi z okoliščino, da bo leta 1999 zapadla pogodba o atlantskem zavezništvu. Kar pa zadeva ženevsko konferenco, sta delegaciji poudarili potrebo, da di izdajati revijo za kulturna vpra- se ,ne štedi 2 napori jn ‘ da s'e iz. šanja. | koristi vsaka prilika, da bi na tej konferenci dosegli korak naprej. Zvečer je bil Moro gost «Bri-tish-Italian Society», ki mu •'red-seduje bivši angleški veleposlanik v Rimu Ashley Clark, sedaj lord Harewood. Jutri bo Moro obiskal Harlow in Cambridge, proti večeru pa se bo vrnil v London. • • Jutri popoldne se bo začela v senatu splošna razprava o - državnem proračunu za polletje od 1. julija do 31, decembra, da bi s 1. januarjem prihodnjega leta prešli na novo finančno poslovanje, ki je z odobritvijo zakona Curti izenačilo finančno leto s sončnim letom. Pred razpravo bo minister za državni proračun Giolitti poročal o gospodarskem iri finančnem stanju dežele in se bo zadržal pretežno na vprašanjih nacionalnega dohodka, proizvodnje, zaposlitve itd., medtem ko bo zakladni minister Colombo takoj nato poročal o vprašanjih, ki spadajo v pristojnost tega resora, namreč o stanju državnega zaklada in o kreditni politiki. Švedska vlada je nedavno povabila zunanjega ministra Sara- li„ii„„iiii!ii„„i„imiii„ii!iiiiiiiiilliuiliii„„m„i„ii„iiii„„iiilli„l„i„l„„ili„niliiiiiii„i„iii„ii„iiiii„i„iii!„ii„„iiiiiii„iii„iii„„i„„i„i„i„„ii„iiiii„ii„i! PO PODPISU TRGOVINSKIH PROTOKOLOV MED SFRJ IN ITALIJO Predviden dvig obmejnega prometa Delegadja 5FI0 zopet v Beogradu PARIZ, 27. — Francosko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je bil Lucien Paye imenovan za francoskega poslanika v Pekingu. Pa-ye je bil svoj čas minister za prosveto, sedaj pa je poslanik v Senegalu. Predstavnik kitajskega diplomatskega predstavništva v Parizu je izjavil, da bo kitajsko vlado zastopal v Parizu pomočnik zunanjega ministra in bivši poslanik v Indoneziji Huang Cen. V pariških pooblaščenih krogih potrjujejo danes informacije, da bi utegnila Kitajska dati naročila francoskim ladjedelnicam. Po treh tednih obiska v Pekingu se je vrnila v Pariz delegacija tehnikov s podrobnimi načrti ladij, ki bi jih Kitajci dali zgraditi v Franciji. Gre za prekomorsko ladjo za prevažanje tovora in potnikov ter za eno trgovsko ladjo ali več takih ladij s tonažo 15 ali 16.000 ton. Sedaj bodo načrte proučili tehniki v francoskih ladjedelnicah. Ko bodo predstavniki francoskih ladjedelnic septembra znova obiskali Peking, bodo sporočili kitajski vladi francoske predloge. Po nepopolnih podatkih znaša škoda zaradi potresa v Slavoniji 17,2 milijarde dinarjev (Od našega dopisnika) BEOGRAD, '27. — Na;' razgovorih mešane jugošlovanško-ibali j anske komisije o redni trgovinski izmenjavi in malem obmejnem prometu, ki so se končali v soboto zvečer v Beogradu, so bili, kot se je zvedelo, sprejeti sklepi za nadaljnji razvoj trgovinske izmenjave, tako da se pričakuje nadaljnje povečanje jugoslovanskega izvoza v Italijo, z druge strani pa tudi italijanskega izvoza v Jugoslavijo. Do povečanja izmenjave bo prišlo tud; na področju malega obmejnega prometa zaradi pomembnega povečanja kontingentnih list in dogovora o brezcarinskem uvozu v okviru tržaškega in goriške-ga sporazuma. V razgovorih je bila z italijanske strani sicer izražena mala zaskrbljenost zaradi povečanega primanjkljajo v trgovinski izmenjavi, ki se je lani prvič zaključka s saldom v korist Jugoslavije 13,5 milijarde dinarjev. Toda če se upoštevajo potrebe Jugoslavije pri izvajanju sedemletnega družbenega načrta, posebno v razni opremi, je ta zaskrbljenost ne- utemeljena, ker se bo ta primanjkljaj. v nadaljnjem ------- miiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiinniiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmititiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiimiiiiiitiiiiiiii Ameriški črnci napovedujejo nove demonstracije v New Yorku Prizor z nedavne mogočne protirasisticne demonstracije v New Yornu. ivapis na taoa se glasi: «sedaj hočemo biti državljani prvega razreda !* NEW YORK, 27. — Eden od voditeljev gibanja proti rasni diskriminaciji, pastor Milton Gala-mison je sporočil po televiziji, d i bodo organizirali nove proti-rasistične demonstracije na new-yorški razstavi. Sporočil je, da bodo črnske organizacije demon- no obnovijo demonstracije proti strirale na področju razstave proti gradbenim podjetjem, ki ne sprejemajo črncev na delo. Združenje za napredek barvastih ljudi je včeraj pozvalo vse črnce v New Yorku, naj množič- rasni diskriminaciji na gradbiščih. Predsednik komisije za delo in industrijo te organizacije je izjavil da bodo demonstracije še odločnejše in bolj množične. kar kor so bile lanske v New Yorku. m razvoju izmenjave likvidiral. Med razgovori v Beogradu so razpravljali tudi o zboljšanju carinske procedure na italijansko-ju-goslovanski meji tako v rednem prometu kot v malem obmejnem prometu. Dogovorili so se, da se proučevanje tega vprašanja prepusti delegaciji strokovnjakov. I-.talijanska delegacija je med razgovori pokazala razumevanje za jugoslovansko želj«, da jugoslovansko dobave nekaterih jugoslovanskih prehrambenih artiklov določijo stabilni okviri, medtem ko je z druge strani Jugoslavija pokazala veliko zanimanje za nakup italijanske opreme na kredit, toda v ugodnejših pogojih, vsaj v takih, kot jih nudijo Francija, skandinavske države, Švica in Kanada. O podpisu protokolov je govoril tudi italijanski opolnomočeni minister Giovanni Luccioli, ki je dopisniku Anse izjavil, da v trgovinski izmenjavi med Italijo in Jugoslavijo ni nobenih težav, ter ja dodal: »Mnenja smo, da se bo dvignil jugoslovanski izvoz v I-taliijo, kakor tudi italijanski v Jugoslavijo, zlasti kar zadeva tradicionalne italijanske proizvode: južno sadje, riž in številne druge industrijske proizvode, predvsem pa investicijska sredstva.« Končno je minister Luccioli poudaril važnost protokola o lokalni izmenjavi med obmejnima področjema, ki predvideva razširitev kontingentnih list. Z jugoslovanske strani pa je bilo poudarjeno, da je Italija udeležena v jugoslovan- skem izvozu z 20 odstotki,, v uvozu pa: s, 15 odstotki. V Beograd je prispela nocoj gospodarska delegacija Indonezije na razgovore z jugoslovanskimi zastopniki o nadaljnjem napredku jugoslovansko-indonezijskih gospodarskih odnosov. Trgovinska izmenjava med Jugoslavijo in Indonezijo, ki se opravlja na osnovi sporazuma o gospodarskem sodelovanju o dolgoročni trgovinski izmenjavi, sklenjeni leta 1961, se je zadnje leto pomembno povečala. K temu sta vsekakor prispevala dva sporazuma o jugoslovanskih dobavah na kredit Indoneziji investicijske opreme in ladij v vrednosti 25 milijonov dolarjev. Med razgovori v Beogradu bosta delegaciji proučili izvajanje sklenjenih sporazumov in možnosti nadaljnjega razvoja gospodarskega sodelovanja. Po tridnevnem obisku na Hrvaškem, Sloveniji, Črni gori bo Bosni in Hercegovini sta se danes vrnili v Beograd obe skupini delegacije SFIO. Člani delegacije so posamezno obiskali razna zvezna tajništva in centralni komite Zveze mladine Jugoslavije, kjer so se zanimali za njihovo delo. Popoldne je delegacija francoskih socialistov obiskala kmetijsko zadrugo v Stari Pazovi. Opoldne je vodja francoske delegacije Guy Mollet priredil v hotelu »Metropol« kosilo v čast delegaciji SZDLJ, ki sodeluje v razgovorih z delegacijo SFIO. Po zadnjih, še vedno nepopolnih podatkih, je potres 13. aprila letos na področju Slavonije povzročil skoro 17,2 milijarde dinarjev škode. Potres je porušil 1344 stanovanjskih stavb, 28 šol in 7 gospo- tlU OUl lil I gu darskih objektov, poškodoval pa 11.777 stanovanj, 228 šol in 17;i gospodarskih objektov. B. B iiiiiliiitiiifMiimiitiiimmiiiimiiiiMiiiiifiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiitiiiiiimi Branco odredil preiskavo o Goulartovi upravi Nova brazilska vlada napoveduje agrarno, bančno in davčno reformo * General Branco misli ustanoviti novo stranko RIO DE JANEIRO, 27. — Brazilski predsednik Castelo Branco je imenoval posebno komisijo, ki naj izvede politlčno-upravno preiskavo o Goulartovi upravi. V komisiji, ki bo delovala v vsej državi, bo 260 častnikov. Castelo Branco se Je sestal v Belo Horizontu z guvernerjema Pintom in Alvesom. Domnevajo, da so govorili o načrtih za ustanovitev nove stranke, ki bi združevala «vse revolucionarne demokratične sile.« Po sestanku je predsednik izjavil, da mu ni nič znanega o kaki novi listi oseb, ki bi jim od-) vzeli politične pravice ln poslanske mandate. Nova brazilska vlada Je sklenila izvesti agrarno, bančno in davčno reformo. Predsednik Castelo Branco je povedal, da bodo te osnovne reforme uresničene «energično, pametno, oblastno in varčno«. Dodal je, da bo akcija izvedena »v duhu demokratičnega režima in ne Podrobnosti, kako se bo novi režim praktično spopadel z velikimi problemi osnovnih reform v Braziliji, niso znane. Po prvih informacijah bi izvajanje teh reform financirala vlada. Zato so na prvi seji vlade piedlagali ustanovitev posebnega fonda, ki bi ga vlada uporabila za finansiranje nekaterih akcij pri izvajanju reform. Sredstva za ta fond bi vlada dobila z uvedbo novih davkov ali pa s povečanimi davčnimi obremenitvami. V tej smeri bi bilo treba izvesti tudi ustavno reformo. Prva seja vlade je pokazala, da so v Braziliji danes najhujši gospodarski problemi. Računajo, da bo proračunski primanjkljaj dosegel letos približno 1500 milijard kruzerov. Vlada je sklenila ukiniti podpore, ki jih je doslej dajala za nakup žita in petroleja, z namenom, da bi prihranila okrog 250 milijard kruzerov. Vendar pa menijo, da bi utegnil ta korak 'po- na njegov račun«, kakor je to «ho- vzročiti naraščanje cen osnovnih tda Goulartova vlada«. ^proizvodov. gata na obisk v Stockholm; minister je povabilo sprejel, datum obiska pa bodo določili kasneje. 29. t.m. pa pride na dvodnevni obisk v Italijo delegacija francoske socialistične stranke (SFIO), ki jo bo vodil glavni tajnik Guy Mollet, v njej pa bosta še Christian Pineau in Robert Pontillon. Delegacija bo gost FSDI in bo imela razgovore s Saragatom, s tajnikom Tanassijem in z namest. nikom tajnika Cariglio. Delegacija se namerava pobliže spoznati z italijanskimi vprašanji in utrditi »vezi bratskega prpateljstv* in solidarnosti med SFIO in PS-DI». Ko je govoril na sestanku demokristjanov v Turinu, je Donat Cattin poudaril med drugim, da koncentracija levih struj KD skuša doseči, da bi demokratična koncepcija levega centra prevladala nad »zmerno« koncepcijo. Proti tej usmeritvi so scelbjanci, k; nasprotujejo levemu centru, medtem ko se bo med linijo do-rotejcev in morotejcev, ki so pod. pisali isto kongresno resolucijo, »pokazala razlika med zmernostjo dorotejcev in težnjo po temeljitih in radikalnih spremembah v gospodarskih i-n socialnih struk. turah, ki je lastna mnogim pristašem Mora«. Ko je govoril o Fanfaniju in njegovih prislaših, je Donat Cattin dejal: »S te strani se vztraja na nenujnosti formule levega centra; te teze nas niso le užalostile, ampak nas tudi močno zaskrbljajo. Kdor govori o nenujnosti — je dodal govornik — ne more le reči, da so ga slabo razumeli, ampak je dolžan nakazati nekaj točnega; au-ticipirane volitve pa niso nič točnega. Ce bi se ražbilo zavezništvo med KD in PSI, bi obstajali v sedanjih razmerah samo dve ne- sprejemljivi alternativi; ali fron-tizem, ali rezek preokret v des- no z nevarnostjo, da zdrsne v semigolistični populizem. Kar zadeva nezadostnost glede tempa, ljudi in sposobnosti v dejavnosti vlade, pa je Donat Cattin mnenja, da jih je moč precizirati in popraviti z večjo učinkovitostjo, «če ne postavimo vprašanja o zavezništvu med KD in PSI«. Danes, se je začelo zasedanje glavnega odbora PSIUP, ki mora odobriti dokončno besedilo programa, ki bo v veljavi do strankinega kongresa. Uvodno poročilo je imel Vec-chietti, ki je poudaril med drugim, da so dogodki zadnjih tednov potr- iloža- dili tendenco k poslabšanju položaja, kar da priznavajo tudi predstavniki levega centra, začenši z Morom. La Malfa ne vidi drugega zdravila, razen »uveljavljanja politike dohodkov«, ki gre na škodo delavcev, medtem ko Saragat vidi le potrebo, da se «evropeizem okrepi z atlantizmom in da se mir zavaruje z ravnotežjem sile, h kateremu težijo pristaši atomske oborožitve NATO«. «Vlada — je pripomnil tajnik PSIUP — popušča izsiljevanju delodajalskih krogov, medtem ko se gospodarsko stanje še nadalje slabša: ni nobene volje, da bi sprejeli ukrepe, da inflacija ne bi oškodovala delavcev, po drugi plati pa imamo koncentracijo vseh sposobnosti odpora proti mezdnim zahtevam. V tem popolnem bankrotu se vodilne skupine strank levega centra pomikajo vedno bolj v desno, pa tudi sindikalne organizacije CISL in UIL se podrejajo tej usmerit/i«. Ko se je dotaknil priprav za kongres KD, je Vecehietti dejal, da je večinska resolucija »impegno demo-cratico« »dokaz uspeha transformi-stičnega manevrs, ki je izročil levi center demokristJanškim neokonser-vativcem«, medtem ko Fanfani »plove proti pozicijam, ki so vedno bliže levičarskemu gohzmu«. Vecehietti je zatrjeval, da je treba zrušiti sedanjo vlado čimprej, da ne bi prizadejala «nove in še hujše škode«. Čakati, «bi pomenilo zapraviti, drugo za drugo, vse možnosti za naprednejše rešitve in pripraviti teren samo za bolj nazadnjaške rešitve«. Ko je govoril o mednarodni politiki je Vecehietti dejal med drugim, da politika vlade teži k okrepitvi vezi z ZDA in s tem »vključuje tudi Italijo v politiko, ki jo ZDA vodijo v Latinski Ameriki in v južnovzhodni Aziji«. Kar zadeva sovjetskodcitajski spor, pa je Vecehietti dejal, da «hudim napakam kitajskih koi komunistov ne zadošča zoperstaviti ob- sodbo, ampak je treba nakazati perspektivo glede pogojev in smo. trov delavskega intemacionali-zma. ki naj zajame različne razmere, v katerih se nahaja«. Sedanje težkoče delavskega gibanja so težkoče razvoja »v odločilnem razdobju, ki hoče odpreti nacionalno in miroljubno pot v socializem, ne da bi zapadli v socialdemokratske napake« in ne dg b. zapadli v »monolitsko koncepcijo sistema vodilne države«. Po poročilu Vecchiettija, se je začela diskusija, v katero so pot segli Guerra, Cecchetti. Vecchi; Racca in Lattanzi. Diskusija se bo nadaljevala jutri. U Tant v Parizu PARIZ, 27. — Glavni tajnik OZN U Tant je prispel včeraj iz New Yorka v Pariz, kjer bo ostal tri dni. Med bivanjem v Parizu bo predsedoval sejam upravnega odbora OZN za koordinacijo, katerega naloga je usklajevanje dejavnosti in sodelovanja med OZN in njenimi specializiranimi agencijami. Večjo pozornost pa pripisujejo sestankom U Tanta z vodilnimi francoskimi državniki. Danes se j,e U Tant razgovarjal s predsednikom francoske vlade, še prej pa « podtajnikom; v francoskem zunanjem ministrstvu. Popoldne pa se je sestal z zunanjim ministrom de Murvillom. Kdo za de Gaullom? Zmagoslavje dvomljive vrednosti PARIZ, aprila. — Operacija predsednika de Gaulla ni bila samo medicinsko dejanje, temveč je imela tudi psihološki odmev v državi. Po eni plati je približala — kot je opazil tudi časopis Monde — človeka množici, čeprav je prizadela heroja. Odslej je de Gaulle za ljudi ranljiv, zavoljo česar je tudi prizadet mit, vendar pa to vseeno ne pomeni, da je trpel generalov ugled. Politiki so na dejstvo, da je bil neki kirurg «gospodar nad gospodarjem«, različno reagiral. Skrivnost, v kateri so pripravljali operacijo, in pa to, ker dolgo niso izdali prvega uradnega sporočila z zdravstvenim biltenom, je dalo opoziciji priložnost, da razširi govorice o bojazni vodilne garniture ob misli, kaj bi se utegnilo zgoditi, če bi izgubila svojega vodjo, predsednika de Gaulla. V zvezi z možnostmi pri naslednjih predsedniških volitvah je nastalo posebno vzdušje. Deferre Je v nedeljskem govoru v Chartresu, ki so ga naznanili pred generalovo operacijo, obžaloval, da je de Gaulle zbolel, ker bi bil «boj jasnejši«, če bi kandidiral na volitvah. Z drugimi besedami, dopustil je možnost, da bi se de Gaulle umaknil iz političnega življenja, hkrati pa se je optimistično izrazil o svojem uspehu. Vendar pa Deferre ni edini, ki bo de Gaullov nasprotnik na predsedniških volitvah. Zadnje dni kandidati kar rastejo na vseh koncih. Čeprav vse to ni plod dejstva, da je šef države v bolniški postelji v Faubourg-Saint-Jacques ob vznožju Montparnassa, vendarle so na podlagi presoj povprečnih volivcev, češ, de Gaulle je, torej, lahko tudi bolan in nemara ga bo to tudi onemogočilo v politični akciji, nastale možnosti za druge. Isti dan, ko so v bolnišnici Co-chin operirali sedanjega šefa države, je neki senator izjavil, da bo kandidiral za novega šefa. To je Andre Comu bretonski senator in pripadnik politične skupine centra, ki se imenuje Demokratska levica, znana pa je pod imenom Radikalna stranka poprejšnjih režimov, po. gosta v vladah Četrte republike, stranka, ki zastopa malo buržoazi-jo, drobne industrialce ali pa liberalnejše intelektualce. Zdi se, da Cornu s svojo kandidaturo ni izrazil uradne želje svoje politične stranke. Radikali se tu in tam izrekajo za Deferra, ki naj bi kot kandidat levice uporabil tudi te glasove. Radikali so zdaj trdno v opoziciji proti de Gaullu, vendar jih je težko istovetiti z levico kot klasičnim pojmom za silo, ki teži k družbenemu napredku. Comu je znan kot nediscipliniran član svoje stranke in kot Uk je dolgo vztrajal pri svoji osebni kandidaturi za predsednika republike leta 1953, ko so radikali določili zoper Cotyja svojega uradnega kandidaU. Zatorej morda Comu, nekdanji sekre tar v petih vladah Četrte republi ke, zdaj spet samovoljno ukrepa Morda pa bi radi radikali s Cor nujevo kandidaturo izsiljevali Def ferra. Kot je znano, zmaga na pred sedniških volitvah kandidat, ki ima absolutno večino. Ce kdo ne doseže te večine, potem zadostuje naslednji teden relativna večina, pri tem pa lahko en kandidat odstopi v prid drugega. Nekaj dni po de Gaullovi operaciji se je najavil še en kandidat za predsedniške volitve, in sicer Tixier-Vignancour. Ime je znano vsem tistim, ki so po vojni spremljali politične dogodke v Franciji. Kot skrajni desničar, imenujejo ga celo ((desničarskega anarhisU«, je Tixier-Vignancour kot odvetnik zagovarjal obtožence v številnih najvažnejših procesih, kjer Je skrajna desnica sedela na zatožni klopi zaradi diverzij in protidržavnih zadev. Zapleten je bil na primer v razvpito «afero z dokumenti«, bil je odvetnik v «afori bazuka«, zagovarjal je desne ekstremiste v ((aferi barikada«, zagovarjal je šefa O AS, generala Selana, zagovarjal je atenUtorja na generala de Gaulla po imenu Bastien-Thiryja, ki so ga obsodili na smrt, zagovarjal Je še vrsto drugih oasovskih diverzantov. Sodišče je zmeraj izrabljal kot politično tribuno proti vsem vladam, ki so »razsipale cesarstvo«; od Mendes-Francea zaradi Indoki-ne do de Gaulla zaradi Alžirije. Politično kariero je začel v fašistični Lavalovi vladi kot državni podsekreter v Vichyju. Bil je zmeraj dosleden. Formalno ne pripada nobeni stranki, vendar je zmeraj služil najreakcionamejšim družbenim silam. Zdaj je tudi obrazložil svoj politični program: »Sem nasprotnik generala de Gaulla brez pridržkov, ker pa je general večkrat igral vlogo komuniste, se lahko moja kandidatura smatra kot povsem na-. sprotna komunizmu«. Zavzema se za krepitev Atlantskega pakte, citira Salazarja, rad bi, da bi Alžir-ci strmoglavili svoje voditelje in zaprosili Francijo, naj spet pride: «Ce se nam ni posrečilo ohraniti francosko Alžirijo, ne bomo pristali na alžirsko Francijo«. V notranji politiki zahteva popolno amnestijo, rehabilitacijo Petaina, odškodnino za alžirske povratnike, svobodno gospodarstvo. Zahteva tudi podporo »nacionalne sile«. De malokdo je prepričan v ka- kršenkoli uspeh Tixier-Vignancoura. Kot predstavnik nečesa, kar je minilo, nima možnosti," vendar'pa bi utegnil omajati korppaktijost sil, razporejenih od centra proti desni. To bi konec koncev utegnilo škodovati de Gaullu, koristiti pa Defferru, Vendar pa Tbuer-Vignancour ni edini, ki se je na desnici najavil kot kandidat za predsedniški stolček. Te dni je politična skupina Neodvisnih in kmetov (CNIP), ki ima v parlamentu kakih 30 poslancev, medtem ko jih je v Četrti republiki imela trikrat več, najavila celo dva kandidate. V opoziciji proti de Gaullu bo torej tudi politična grupacija, ki se ne strinja niti z Defferrom, kajti on bo «hote ali nehote sprejel glasove komunistov, to pa zadostuje, da ne gre priporočati njegove kandidature«. Ta skupina zastopa pravzaprav tiste konservativne j še sloje v kapitalistični družbi, ki se zavzemajo za gospodarski liberalizem, so proti intervenciji države v gospodarstvu in seveda ostro nasprotujejo socializmu. Radi bi, da bi jih na predsedniških volitvah zastopal eden izmed njih: Pinay, nekdanji premier in pomembna osebnost v francoski konservativni desnici. Pinay se še ni izrekel, vendar prevladuje vtis, da ni naklonjen predlogu svojih strankarskih kolegov. Zato imajo le-ti pripravljeno alternativno re-. šitev — Lecanusta, predsednika srednje, vendar prožne politične grupacije katoliške MRP. Za MRP, ki zastopa desni center, se bojuje tudi Defferre in eden izmed, poglavitnih taktičnih razlogov, zaradi česar odklanja razgovor s komunisti, je koketiranje s katoliki. Le-ti so doslej glasovali za de Gaulla, ker pa štejejo 1.5 milijona volivcev ali približno devet odstotkov, se zanimajo zanje' vsi kandidati po vrsti. ■'Poleg vseh teh kandidatov je eden iz vrst Komunistične partije, ki ni zadovoljen, da Defferre noče sddelovati pri skupnem programu. Ali bo sodelovanje enega komuniste v prvem volilnem turnusu spremenilo Defferrovo stališče, je še prezgodaj napovedati, vendar je dejstvo, da imajo komunisti več kot 21 odstotkov volivcev. To pa ne more biti vseeno kandidatu, ki namerava postati predsednik države. /ui/iV/p ^ cflpfinlibcv i.}: Jtl Ciprski Grki so ugrabili Turkom zastavo ■i “ « *2 (jlnbbu Jutri se začne festival v Cannesu CANNES, 27. — Pojutrišnjem se prične tukaj XVII. mednarodni filmski festival, ki bo trajal do 14. maja. Za otvoritev bodo predvajali izven konkurence film «La caduta dellimpero romanov S Sofio Loren. Uradno pa bo Italijo na tem festivalu predstavljal film «Sedotta e abban-donatav režiserja Germija; predvajali pa bodo tudi Ferrerijev film «La donnd scimmiav. Edino Francija ima na sporedu tri filme, po dva pa ZDA, SZ, Brazilija, Japonska, po en film pa imajo Španija, Madžarska, Grčija, Nemčija, Velika Britanija, Poljska, Jugoslavija, Švedska, Argentina' in Indija. Skupaj je na sporedu 46 filmov, od katerih sta dva izven konkurence. V petek 8. maja ne bo na sporedu filmov v konkurenci pač pa bodo dopoldne predvajali Bulaji-čev film «Skopje 63». Jugoslavi- iijiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiziiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii POLOŽAJ V DOLINI REKE ZERAVŠAN V UZBEKISTANU Ali bo uspelo rešiti slavno z izrednimi napori mesto Samarkand Uporabili bodo na stotine ton razstreliva, da bi dokončali v nekaj dnčh prekop, po katerem naj odteče voda - Voda se dviga 2,5 cm vsake štiri minute MOSKVA, 27. — Z velikimi količinami razstreliva skušajo sovjetski specialisti odpreti prekop v ogromnem naravnem jezu, ki se je napravil na reki Zeravšan, ko se je pol hriba Darivorz odtrgalo in zdrsnilo v dolino i približno 140 km od Samarkanda. Za ogromnim jezom je nastalo veliko jezero, v katerem je že kakih 15 milijonov kubičnih metrov vode. Globina jezera je dosegla že 35 m ter narašča po 2 5 cm vsake štiri minute. Strokovnjaki vojaških pionirskih čet se trudijo, da bi naredili 300 m dolg prekop v Ogromni mas! zemlije in granita, da bi lahko v o. da, ki se je nabrala za' jeedmiža-1 čela odtekati po dolini reke Ze-ravšan. Tako bi še ordšftštfiltUneJ varnost, ki grozi zgodovinskemu mestu Samaricandu in drugim krajem na tem področju, ki je izredno obdelano in na katerem raste bombaž in vinogradi. Iz o-grožemh krajev je bilo prebivalstvo že evakuirano. Radio Moskva je danes javil, da bo delo za izkop kanala najbrž končano v sredo, Radio je tudi dejal, da se je nevarnost poplave že zmanjšala in bo popolnoma odstranjena z izkopom kanala. »Izvestija« pa poročajo danes zvečer, da je položaj v dolini reke Zeravšan še vedno resen, ker se gladina vode za jezom naglo dviga. Tehniki, inženirji in vojaki tehničnih čet prihajajo neprestano v to oddaljeno deželo ter se vključujejo v delo brez pre-stanka, ' da bi izkopali prekop. Ce namreč voda tako narase, da bi sama predrla umetni jez, potem pride lahko do katastrofalne poplave, ki bi pomenila veliko nevarnost za Samarkand in za Buharo, ki je oddaljena kakih 300 km, Ce bi se umetni jez nenadoma umaknil, bi steklo po do-liml 600 milijonov kubičnih metrov vode in blata. Umetni jez iz zemlje in granita, ki še zadržuje to maso vode, je visok 150 do 250 m, širok 400 in dolg 800 m. Stranski prekop bo moral biti 300 m dolg in 8 m globok. Dokončati ga bo treba v štirih dneh, da ne pride do katastrofe. Y normalnih razmerah bi bilo treba za tako delo kakih 20 dni. Danes zvečer ali jutri zjutraj bodo tehniki razstrelili na stotine in stotine ton eksploziva, »Izvestija« pišejo, da usad rta reki Zeravšan ne smp postati »narodna katastrofa«. Po vesteh, ki ^prihajajo iz Samarkanda, najbolj pomembnega mesta v neposredni nevarnosti, položaj tamkaj ni tako , st ra.šen Sprejeti so bili vsi varnostni u-krepi in vremenske razmere so dobre. Ni znano, ali so 230.000 prebivalcev mesta evakuirali, kot so evakuirali prebivalstvo manjših krajev, ki so bliže usadu. Samarkand, včasih poznan kot «najlepši biser vzhodnega islam-skega sveta«, je mesto, ki je izredno bogato zgodovinskih spo-‘menikov. Poleg tega pa se ponaša z zanimivimi ostanki človeških bivališč iz paleolitika. Sovjetske oblasti izdajajo sedaj po deset milijard lir letno za obnoviiev številnih muslimanskih spomenikov tega mesta, ki je že doživelo dobo velikega sijaja v tretjem stoletju pred n. št. in je bilo potem glavno mesto Timurlenkove-ga cesarstva. Zadeva Zech-Ncnntwich BRUNSW1CK, 27. — Se tretjo osebo so aretirali v zvezi s pobegom bivšega esesovskega oficirja Hansa Walterja Zech-Nenntwicha, ki je bil pred dnevi obsojen za- radi vojnih zločinov. Aretiranec iimmmiiliiiiiiimiifiliilinHiiiiilinHiiiifitiiiuiniiiiititiHtlliltiillilllltiftimiliillilmliilMlliiinriiiiitluiiiitHimiiitimtimimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimftHMiimiiiimiH V Celovcu so zborovali zastopniki slovenskih izseljenskih družin Po celovškem ^Slovenskem vest-nikua posnemamo: Kakor vsako leto so se zastopniki slovenskih izseljenskih družin tudi letos zbrali na občnem zboru svoje zveze, da se skupno spomnijo prestanega trpljenja in žrtev, ki smo Jih morali koroški Slovenci doprinesti v boju proti fašizmu: da napravijo obračun o dosedanjih prizadevanjih za popravo škode, ki so jo utrpeli vsled preganjanja in ki je bila povzročena našemu ljudstvu s fizičnim nasiljem ter raznarodovalno politiko, ter da ponovno izpričajo svojo izseljensko zavest, ki jih je družila v izselje-ništvu In ki je tudi danes jamstvo, da bomo koroški Slovenci ostali zvesti idealom, za katere smo bili v letih nasilja pripravljeni doprinesti največje žrtve. Občnega zbora zadnjo nedeljo se je udeležilo lepo število bivših izseljencev, med njimi razveseljivo mnogo mladine, kar je najboljši dokaz, da je ostala v našem ljudstvu živa zavest, da moramo čuvati in posredovati dalje zvestobo do domače zemlje ter ljubezen do materinega jezika in lastnega ljudstva. Uvodoma so se udeleženci občnega zbora spomnil; svojih umrlih Velik uspeh je dosegla skupina baletnikov Iz Romunije v turinskem gledališču Alfieri. Na sliki Irinel Llciu In Gabriela Popescu, glavna solistka romunskega opernega baleta. — (Zanimivo, da so morali prvo predstavo za dva dni odložiti, ker so zaboji s kostumi na čuden način potovali z letali v Milan in v Rim napiesto v Turin. sotrpinov ter vseh žrtev nacističnega nasilja. O teh žrtvah in o škodi, ki smo jo utrpeli koroški Slovenci, je bilo govora v poročilu in v diskusiji. «Neizmerno je bilo gorje, ki ga je moralo prestati naše ljudstvo, in ogromne so bile žrtve, ki smo jih doprinesli koroški Slovenci. Škode, ki nam je bila s tem povzročena, sploh ni mogoče v celoti izračunati. Predvsem pa nam ne gre samo za popravo tiste škode, ki jo je mogoče poravnati z denarjem, marveč razumemo pod popravo škode zlasti nujnost, da se končno preneha zapostavljanje naših ljudi in naših krajev, da se nam končno prizna vsestraska in popolna enakopravnost — enakopravnost na šolskem in kulturnem področju, e-nakopravnost v gospodarskem in družbenem življenju ter enakopravnost našega jezika v uradih in v javnosti. Pravico do take e-nakopravnosti smo si priborili z našim trpljenjem v izseljeništvu, zanjo je naše ljudstvo doprineslo ogromno žrtev in danes nihče nima pravice, da bi nam odrekal upravičenost naše zahteve po enakopravnem življenju. Se najmar.j pa imajo tako pravico tisti, ki so nekdaj aktivno pomagali uresničevati zločinske načrte nacizma, danes pa skušajo te zločine omalovaževati ali celo zanikati.« Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, da danes gotovi krogi trdijo, da so dobili slovenski izseljenci že preveč odškodnine, da morajo biti pravzaprav hvaležni, ker so bili izseljeni, d« se jih je vrnilo preveč iz taborišč itd. »Pri tem pa se moramo zavedati, da so to v glavnem še isti ljudje, ki so že enkrat sistematično pripravljali načrte in s podobnim hujskanjem ustvarjali vzdušje za fizično iztrebljenje slovenskega življa ria Koroškem, isti krogi, ki nosijo glavno krivdo za vse tisto, kar je koroške Slovence stalo ogromne žrtve. Toda zločinsko delo teh ljudi se nadaljuje še danes, nadaljuje se hujskanje proti našemu ljudstvu in proti našim pravicam, ki smo si jih priborili z zvrhano mero krivic in trpljenja. Danes kričijo po ugotavljanju manjšine, kakor da ne bi bila že nacistična doba dovolj jasno pokazala, kje živimo koroški Slovenci. Danes skušajo celo dokazovati, da Slovenci sploh nimamo domovinske pravice na Koroškem. «Ravno zaradi te-ga pa v zvezi s popravo škode posebno odločno in dosledno poudarjamo zahtevo, da je treba na Koroškem ustvariti pogoje, v katerih se kaj takega, kar smo doživeli tistega dne v aprilu, nikdar več ne bi moglo zgoditi. Pod takimi pogoji razumemo, da se nam mora priznati popolna enakopravnost, katera bo popravila vse krivice, ki so se nam dogajale; hkrati pa mora biti v deželi uresničeno res mirno in prijateljsko sožitje obeh narodov, da bosta brez hujskanja in zapostavljanja živela enakopravna v skupni domovini.« Posebno obširno je bilo na občnem zboru govora o skrbi za mladi naraščaj ter je bila poudarjena potreba, da ostanemo zvesti idealom, za katere so izseljenci trpeli v izseljeništvu in za katere je naše ljudstvo doprineslo dragocene žrtve. »Vcepimo te ideale zvestobe do domače zemlje ter ljubezni do materinega jezika m lastnega naroda predvsem v srca naše mladine, od katere je odvisna naša bodočnost. Nočemo biti šovinisti in tudi mladine ne nameravamo zastrupiti z narodno nestrpnostjo. Toda jezik je vsakemu najdragocenejša svetinja, zvestoba narodu je slehernemu človeku prva zapoved; kdor se odreče materini govorici in se izneveri lastnemu narodu, tisti zapravi največji zaklad in Je oropan tistega, kar daje posamezniku šele pravico, da postane polnovreden. član človeške družbe. Zavedajnao se dolžnosti, ki nam jo nalaga zgodovina naroda, iz katerega izhajamo, zavedajmo se veličine našega trpljenja in dragocenosti naših žrtev; predvsem pa se zavedajmo odgovornosti, ki jo ima. mo napram mladini, kajti od tega Je odvisno, kakšna bo bodočnost našega ljudstval« je trgovec s tekstilnim blagom 37-letni Werper Plaetzer, ki je baje preskrbel letalo, s katerim je o-menjeni častnik pobegnil v Švico. Dve ze priej aretirani osebi sta eden izmed jetniških paznikov ter šofer avtomobila, s katerim se je ubežnik odpeljal od zapora do letališča Nordhorn. V Parizu aretacije v zvezi z ropom v Ul. Montenapolcone PARIZ; "27. — Fo rčru V Ulici Montenapoleone v Milanu so sledovi kmalu privedli preiskovalce tudi v Francijo, nakar je prišlo do tesnega sodelovanja med policijama iz Pariza in Milana. V Parizu so aretirali več oseb; sicer ni rečeno, da je katera teh oseb osebno sodelovala pri ropu v Milanu, gotovo pa bo zaslišanje vseh teh oseb pripomoglo do zasleditve pravih roparjev. Med aretiranimi je tudi »ugledna« o-sebnost «Jo» Rossi, imenovan tudi »Jo le maire«. Filatelistična razstava VARESE, 27. — Predsednik komisije za javna dela v poslanski zbornici posl. Alessandrini je v soboto v Varese otvoril prvo vsedržavno filatelistično razstavo. Na razstavi, ki ima za osnovno temo ((Cvetlica na znamkah«, je okrog 30.CCO znamk, katerih vrednost znaša okrog 500 milijonov lir. Odletel propeler in ubil pilota DAR-ES-SALAM, 37. — Na čuden način je danes izgubil življenje pilot letala družbe «East Afričan Air-ways». Propeler letala, ki se je spuščalo za pristanek, Je nenadoma odletel, razbil steklo pilotove kabine in v hipu ubil pilote. Nikomur od potnikov, ki Jih je bilo 22, ter od posadke se ni nič zgodilo. 'junmiHnuuiiiiifitiiiiMiiiiiHHiiiiiiiiiiifiltiiitHiiiimiiiuiiiMiilliiiimiiiiiiiliiiimiiiMiMiiiiiiimHiiiiiiiiii Dva Eichmannova sodelavca pred sodbo FRANKFURT, 27. — Danes se je tu pričel proces proti dvema sodelavcema Eiehmanna, ki sta obtožena sodelovanja pri umoru več kot 400.000 madžarskih Zidov. Obtoženca sta bivši esesovski pod-polnikov Hermann Krumey, ki ima sedaj 59 let. ter bivši esesov-ki kapetan 52-letni Otto Hunsche. Odgovarjati morata za obtožbo, da sta sodelovala pri uničenju 437.000 Zidov, ki so bili poleti 1944 pripeljani iz Madžarske, potem ko je propadel poskus, da bi se pogajali za življenje milijona madžarskih Zidov v zamenjavo za dobavo 10.000 tovornjakov ter velikih količin čaja, kave, mila in tungste-na, ki naj bi jim nabavili Anglo-američani. Proces je v isti dvorani — vsak drugi dan — kakor proces proti 22 zločincem iz taborišča Auschvvitz. Madžarski Židje so bili večinoma pomorjeni v plinskih celicah v Auschvvitzu v okviru «dokončne rešitve židovskega vprašanja«. Krumey in Hunsche sta tudi obtožena, da sta od madžarskih Židov izmamila celo bogastvo z lažnimi obljubami, da jim bosta rešila živ-l i *> n i e. Krumey je imel zelo važno vlogo pri poskusu pogajanj za življenja madžarskih Zidov in zavezniške tovornjake. Imel je stike z nekim židovskim časnikarjem. Joelom Brandom, ki mu je bilo dovoljeno, da je z letalom odpotoval iz Budimpešte v Istanbul, kjer naj bi pričel pugajanja z nekim zavezniškim emisarjem. Zavezniki pa niso hoteli sprejeti zamenjave in . Krumey ter Hunsche sta na osnovi odredb Eiehmanna, ki je šel nalašč zato na Madžarsko, organizirala šesttedensko racijo ma-držarskih Zidov ter njih transport v Auschvvitz. Hunsche Proces proti Krumeyu in Hunsche-Ju je bil danes odložen za teden dni zaradi tega, ker se Hunsche slabo počuti. (Najbrž ne tako, kot Židje, katere je mučil in moril...) Gospoda obtoženca sta qa današnji razpravi vedela povedati, da ste njuni celici neudobni. Tudi njuni odvetniki so navajali razne ugovore, ki so pa bili vsi zavrnjeni. Med drugim so protestirali proti temu, da je proces vsaki drugi dan v isti dvorani kakor proces proti 22 zločincem Iz Auschwitza. (Le kaj jih to teko moti?) bliUu'ih ja ima v Cannesu še kratkome-tražni film »Med oblaki». Maja Pliseckaja v milanski Scali MILAN, 27. — V začetku prihodnje jeseni bo milanska Sca-la odpotovala v Moskvo, kjer bo uprizorila pet oper iz svojega tipičnega repertoarja. Kmalu potem pa pride v Milan mpskovski Bolšoj, ki bo prav tako v Scali predvajal pet ruskilj oper od Musorgskega do Prokofjeva. Ze te dni pa je v Scali na gostovanju velika sovjetska plesalka Moja Pliseckaja, ki ima že od 1960 v moskovskem gledališču Bolšoj mesto, ki je do tedaj pripadalo slatini (seplaj upokojeni) Ga-lini Ulanovi. Pliseckaja nastopa kot Odette in Odile v Čajkovskega ((Labodjem jezerus ter navdušuje milansko občinstvo. Njen partner je Nikolaj Fadeje-čev, prav tako član gledališča Bolšoj. Prav med pripravami za nastop v Scali je prispelo sporočilo, da je Pliseckaja prejela Leninovo nagrado. Arhimedove proslave SIRACUSA, 27. — Tukaj so se danes pričele proslave na čast Arhimeda, ki je bil doma iz Sira-cuse. V gledališču je bila slovesnost, katere se "e poleg predstavnikov oblasti udeležilo čez sto profesorjev s 47 univerz z vsega sveta. Umrl je avtor »Montanare« TRIDENT, 27. — Tu je bil fianes popoldne pogreb prof. Luigija Pi-garelllja, avtorja znanih pesmi «Montanara» in «Pvcanella». Pevski zbor SAT mu je na grobu zapel «Montanaro» in «Ai preat», furlansko pesem, ki jo je prav Pigarelli harmoniziral. V Madridu aretiran bivši «pesnik falange« MADRID, 27. — Španski pesnik Dionisio Ridruejo, bivši «pesnik falange», se je pred nekaj dnevi na skrivaj vrnil v Madrid po dveh letih emigracije. Kljub svoji za Franca zaslužni preteklosti se je režimu v Španiji zameril, ko se je junija 1962 skupaj z nekaterimi drugimi Spanci udeležil nekega zborovanja v Miinchnu, kjer se je sestal v nekaterimi-španskimi političnimi emigranti. Po tem «pregrešku» mu je ostala izbira med kpnfinaci-jo v Španiji ali pregnanstvom. Izbral je drugo ter se naselil v Parizu. Po njegovi vrnitvi v Madrid pa so se v njegovi hiši kmalu pojavili policisti m ga odpeljali. Potem je bilo tudi uradno sporočeno, da je aretiran, njegov primer pa bo obravnavalo sodišče za javni red, ki je bilo ustanovljeno lani z nalogo soditi osebe, ki so obtožene političnih kaznivih dejanj. Irving Stone v Italiji zaradi filma o Michelangelu RIM, 27. — Ameriški pisatelj Irving Stone te z ženo prispel iz New Yorka v P.im. Pisatelj, ki je avtor znanega t^-mana o Michelangelu, je prišel v Italijo zato. da bi kontroliral, kako bo narejena filmska verzija tega njegovega romana. V filmu bo obdelano samo življenje Michelangela kot slikarja v dobi, ko je slikal Sikstinsko kapelo. Režiral bo Carol Reed, Charlton Heston in Rex Harrison pa bosta Buonarroti in papež Julij II. Igrali bodo tudi Diane Cilen-to, Alberto Lupo, Tomas Milian in drugi. Pisatelja, ki se bo mudil v Italiji teden dni, bodo funkcionarji producentske družbe spremljali v Toskano, aa obišče kraje, kjer bodo snemali eksterierje. Snemati bodo pričeli v začetku junija. Testori in Feltrinelli oproščena zaradi »Arlalde« RIM, 27. — Dramatik Gie^anni Testori ter založnik Giangiaco-mo Feltrinelli sta bila oproščena obtožbe, da sta žalila čut sramu s komedijo «L’Arinlda», ki je izšla pri Feltrinelliju 1960. Testori je bil oproščen tudi podobne obtožbe, da je pripravil «nedostojno predstavo», ker so nje govo delo igrali januarja 1961 v Rimu ter naslednji mesec istega leta v Milanu. Kot je znano, je «L’Arialdo» igrala v rimskem gledališču Eliseo skupina Paolo Stoppa - Rina Morelli ti režiji Lucchina Viscontlja. Ko pa so šli isto delo igrat v Milan, je republiški prokurator ukazal, da se je predvajanje prenehalo ter avtorja in založnika komedije prijaoil sodišču. Sedaj, po treh letih, so torej avtorja in založnika oprostili. Mar ne bi bilo lepo, če bi vsaj približno tako hitro, kot se izvede prepoved igranja, ravnala v teh stvareh tudi sodnija. Končno pa iz te razsodbe še niti m jasno, ali bi gledališka skupina, ki je bila tako kruto prizadeta, sploh lahko nadaljevala predstave tega dela. Problemi mesta Periodični irimestralni zbornik Ulisse (I problemi di Ulisse) je svoj zadnji snopič (letnik XVJ„ zvezek VIII., snopič L, september 1963) posvetil problemom mesta.. V tem snopiču sodeluje šestnajst avtorjev, ki so na 160 straneh obdelali mesto z najrazličnejših gledišč, od vprašanja nastanka do mestnega prometa. — Revijo izdaja založba Šansoni v Firencah. Po dveh mesecih iskanja in poskušanja je Dino De Laurentiis našel igralko za Evo v svojem filmu »Biblija«. Imenuje se Ulla Bergryd sta izhajali vse leto. To sa bili. Kostanjška elita in Gojko Knajeljc. V Gojku Knajeljcu je Kostanjevec deloma naturalist, deloma pa moderni simbolist, čutiti je njegovo težnjo po poglobljenem risanju značajev. Slovstveni kritiki imajo za Kosta-nievčevo najboljše delo novelo Ella. Kostanjevec je objavil 'pri Mohorjevi družbi in Slovenski matici■ (pri Mohorjevi predvSdrh večerniske ljudske povesti). Avstrija se udeleži bienale v Benetkah DUNAJ, 27. — Precej vznemirjenja je povzročila rest, da se Avstrija ne bo ndele.žila. beneške w-metnostne bienale. To je sporočil prosvetni minister Piffl Percevic, ki je dejal, da hi morala žirija izbrati umetnike, ki naj predstavljajo Avstrijo na bienali. Ker p® ni več časa. ria bi imenovali žirijo, bodo denar dodelili inštitutu za raziskavo raka Neodvisni dunajski dnevnik «Neues Osterreichs je pod naslonom čez celo stran zelo ostro napadel to odločitev ministra. Danes pa je minister objavil, da je le Pila imenovana žirija, ki je že določila, naj Avstrijo predstavlja 70-letni rektor dunajske akademije lepih umetnosti prot Boeckl Poleg njega bo predstavljal Avstrijo kipar Hrdlicka, kot je bilo že določeno. Junija filmski festival v San Sebastianu SAN SEBASTIAN, 27. - Dvanajstega mednarodnega filmskega festivala v San Sebastianu se bodo udeležile Italija, Francija. Zah. Nemčija, Poljska, CSSK. Kolumbija, Argentina, vZDA. Japonska in Španija. Te države 'o svojo udeležbo že prijavile, lahko pa se še katera prijavi. Festival bo od S. do 14. junija. Prvič v Španiji bo letos podelila svojo nagrado tudi mednarodna zveza filmskih kritikov. Po tatvini Morandijeve slike FIRENCE, 27. — Tatvina majhne Morandijeve slike (46 cm krat 40) v palači Pittt ie zelo vznemirila policijo. V teh dneh je galerija moderne umetnosti z drugimi florentinskimi muzeji vred cilj M’ sočev oseb, med katere se lahko pomeša tudi kdo. k> nima najboljših namenov ristt. ki ie odnesel sliko, je na isto mesto prilepil «kopijo»; na zadnji strani je napisal «Hvala» ter v angleščini ie »Ljubim Morandiia». Zraven tega pa je še datum 18 aprila IS64. Po vsem tem se domneva, da gre za kakega navajenega obiskovalca, ki je imel čas, da je najprej napravil kopijo, nato original izrezal in ga potem nadomestil s svojim Izdelkov. Ukradr.no Morandijevo tihožitje je bilo t palači Pitti deset let. • * * SIRACUSA, 27. — V občinski knjižnici so objavili podelitev na-‘grad shentini 11/64«. Na področju gledališča je bil nagrajen Maria Fratti iz Benetk za delo «1 sedut-tori«, za poezijo pa Milančan Ajdo Merini. Nagrajen je bil nadalje pisatelj iz Sicilije Leonardo Scia-scid in drugi. * * * MILAN, 27. — V Milanu s° pred dnevi odprli posebno gleda-USče (Teatro giallo), kjer bodo prikazovali samo detektivska podobna gledališka dela. Nove oblike revolucionarne vzgoje na Kitajskem Ustanove političnih oddelkov v industriji in prometu Idejno in politično vzgajanje s pomočjo medsebojnega nadzorovanja in primerjanja - Novi kadri političnih delavcev iz vojske - Leteče politične ekipe in udarne skupine Ali gre v tem primeru za nekaj, kar je neposredno povezano z zadnjimi stališči KP SZ in drugih partij do KP Kitajske, ali dejansko samo za običajno nadaljevanje prakse, da se v deželi istočasno razvija vsaj pet važnih političnih Kampanj — s tem v zvezi je težko kaj izjaviti, toda dejstvo je, da se je na Kitajskem trenutno z vso intenzivnostjo razplamtela še ena nova kampanja. To pot gre za kampanjo nadaljnje izpolnitve kadrov z revolucionarnim duhom, s katerim naj bi se po možnosti preželo vse prebivalstvo Kitajske. Gre potemtakem za še eno akcijo, za nov pritok, da se tako izrazimo, ki naj se pridruži glavni matični struji političnega življenja dežele — gre skratka za neko splošno kampanjo proučevanja dela ter izvrševanja napotil predsednika Maocetunga. To najnovejšo obliko praktičnega uresničevanja določenih teoretičnih in ideoloških postavk o-značuje stremljenje, da bi vodilni kadri na vseh področjih življenja Kitajske, preko njih pa tudi vsi aktivisti in kar najširše plasti prebivalstva, postali še bolj trdni in gotovi, da bi se na osnovi medsebojnega nadzorovanja, primerjanja in preverjanja, da bi se, torej, tako vsi ti kadri, aktivisti in najširši sloji prebivalstva dvignili na stopnjo najbolj fanatične zvestobe učenju ;n delu predsednika Maocetunga. Ta zamisel se, kot omenjeno, zdaj izvaja s pomočjo medsebojnega primerjanja, kontrole in tekmovanja glede tega, kdo vse to z večjim uspehom proučuje in v praksi boljše izvaja nauke in napotila predsednika Maocetunga, kakor tudi, kdo kaže višjo”razi-redno zavest,, revolucionarno odločnost in sposobnost, da na revolucionar^ način pristopa k najrazličnejšim vprašanjem življenja na višji,, ravni, kdo se nadalje najuspešneje in na najbolj nepo-: sreden način povezuje z ljudskimi množicami, kdo končno, v splošnem z največjo praktično doslednostjo v svojem delu in življenju izvaja parolo, da mora politika v celotnem ljudskem ho-: tenju in dejavnosti predstavljati ‘Poveljujočega generala«. t Opirajoč se na določeno teorijo, in ideološke kategorije, se ta ak-.‘Cijg čedalje bolj izraža v obli-,kah konkretne praktičhe borbe za ccrevolucioniranje« kadrov :n vse dežele. Na nekaterih področjih družbenega življenja pa je 'sPričo moči sprejetih državnih ukrepov že začela postajati stvarnost, ki globoko prodira v življenje državljanov Gre namreč za to, da se v deželi že izvaja ukrep, naj bi se v vseh pano-Sah industrije in prometa ustanovili posebni politični oddelki, nekaj podobnega političnim u-Pravam ali ustanovi političnih komisarjev v vojski. Osnovna na-l°ga teh novih ustanov v kitajski industriji in prometu bo v borbi ter odgovornosti za revolucionarno podobo in politično fi-z’°gnomSJo vsakega posameznika, kakor tudi podjetij ter ustanov, ki jim bodo poverjena; v borbi Za »nadaljnji dvig velike, rdeče zastave ideologije predsednika Maocetunga«, kot tudi stremljenju, da se v industrijo ter pro-, met v največji meri prenesejo ter v njih uporabijo izkušnja ki-* tajske armade v pogledu orga-. nizacije dela in življenja. Ta Izredno avtoritativna institucija — avtoritativna tudi zarast tega, ker bo delovala v imenu ideologije predsednika Maocetunga — je trenutno formalne^ in javno uzakonjena samo na Področju industrije ter prometa, ker pač imata ti dve področji — tako vsaj to tolmačijo — največ skupnega s sistemom dela ln življenja v armadi, pa ju bo •Pričo tega ter s pomočjo novoustanovljenih političnih oddelkov tudi najlažje spremeniti v «mo-“erno revolucionarno industrijsko armado Kitajske.« Toda povsem gotova je, oziro-**la. vsaj vsi znaki tako kažejo! u* se bo ta sistemi posebnih 'pot ujičnilj teles v gospodarskem in celotnem življenju Kitajsko raz. a'r‘l še na dsfala Iibijt^čja dejav-, bosti. Predvsem je očitno, da b« v kratkem zajel tudi državni | Jrgovino, tretje izredno važno j ln obsežno področje, da bi se *» ' tem razširili še na ono, ki naj na Kitajskem predstavlja temeljno in najbolj vseobsežno gospodarsko dejavnost — kolektivi-zirano poljedelstvo. V poljedelstvu bo to pomenilo, da se bo nad petsto milijonov kitajskih kmetov v določeni novi obliki — s pomočjo posebnih političnih ustanov in instrumentov — vključilo v sistem totalne politične prevzgoje, in to na osnovi medsebojnega nadzorovanja ter primerjanja. Obstaja tudi možnost, da bodo ustanovljena mobilna politična telesa in udarne skupine, katerih glavna naloga bo, da po potrebi in pod vodstvom političnih ter upravnih organov na najhitrejši način intervenirajo tam, kjer bo takšna nagla politična intervencija najbolj nujna. Kadri . za to vrsto dela so že pripravljeni, oziroma jih zdaj popravljajo, za., vso Kitajsko. O-srednje jedro teh kadrov predstavljajo 'trenutno, kot je moč sklepati.. po . nekaterih znakih, demobilizirani in posebej za ta namen določeni oficirji kitajske armade, poleg teh pa izbirajo tudi med politično najbolj zanesljivimi elementi podjetij ter ustanov, ki jih zatem posebej pripravljajo za to odgovorno ter zaupno delo. Le-ti morajo, kot se zdi, obvezno opraviti tudi krajše tečaje v vojski. Tako se že obstoječi in na gosto razpredeni mreži nekaj desetin milijonov izrecno političnih voditeljev ter aktivistov na Kitajskem, le-1em zdaj pridružijo še poseben sloj ljudi, ki jih bo zagotovo kak milijon in katerih neravno lahka naloga bo, da v kitajsko ljudstvo vnašajo novega revolucionarnega duha. Sodeč po času, ki je bil potreben za praktično uresničenje te akcije, kot tudi po oblikah, ki so jih za ta namen uporabili, je zamisel nedvomno moč smatrati za izredno obsežno in udarno, vendar pa utegnejo tudi njene posledice biti nenavadne in ob- s°7ne B. BOGUNOVIC Danes povsod turizem v Razne države, ki se prej niso kdo ve kaj zanimale za turizem iz raznih vzrokov, so uvidele gospodarsko in politično važnost tujskega prometa ter si izredno prizadevajo, da bi .razvile in okrepile tujski promet, privabile vedno več turistov iz raznih dežel ter začele tekmovati z državami, kjer ima turizem že svoje tradicije. Tudi Romunija sii prizadeva, da bi razvila tujski promet. V Mamaji, blizu starodavnega mesta Co-stanca ob Črnem morju so v treh letih zgradili naselje 29 najmodernejših turistič-nih hotelov, ki so bili lani v poletni sezoni polni tujih turistov. Letos pričakujejo še večji obisk, ker se je v raznih državah povečalo zanimanje za te kraje. Na sliki pogled na Mamajo — ŠE ENO PRIČANJE IZ STALINSKE DOBE A. G. GORBATOV: ‘ČRNO LETO* Po dolgih mučenjih in brez priznanja ter po nedolžnem obsojen na 15 let PRI GEOLOŠKIH RAZISKAVAH ZA NOVE H1DROCENTRALE SO DOGNALI Kako je v milijonih let nastala «bistra hčiplanin» Aluvialni pe»ek in gru4č IXM Meliični drobir fc-cJ Jeierska glina ■jt Apnen«: | Vrtine ato 200 150 IOO 50 IOO 200 300 350 300 500 550 *00 Geološki profil Sošk e doline pri Bovcu «Bistra si hči planin« je pred več kot pol stoletja pel naš Simon Gregorčič, ko je v preprostih stihih opeval čudovito Sočo. Soča je zareč «hči planin«, saj se njeno življenje začne v osrčju Julijcev, nedaleč od mogočnega Triglava. V njeno strugo se zlivajo nešteti potoki in potočki, ki prihajajo iz vsega njenega zelo razčlenjenega povodja. Gregorčičeva definicija Soče pa ima v sebi samo del resnice. Ali svoji statičnosti, ni pa povsem resnična, če gledamo na Sočo z zgodovinsko - geološkega stališča. V tem primeru je Soča najprej hči mogočnih ledenikov, ki so v raznih razdobjih pokrivali prostrano ozemlje, ki gre od Mosta na Soči (Sv. Lucija) daleč proti severu. Da je Soča ledeniškega izvora, se je vedelo že prej, toda šele v zadnjih časih smo dobili podatke, ki nam omogočajo, da opišemo vsaj okvirno zgodovino te V Je Soča nekoč tekla po dolini Nadiže? - Se prej morje «Thetis» - Skozi ledeno dobo in jezera - Vrtine, ki so šle do «dna» Soče, ki je globoko tudi 200 m prelepe reke Slovenskega Primorja. Že pred leti so razni strokovnjaki proučevali gibanje ledenikov v dolini Soče in sam tok njene sedan-e struge. Nekateri so celo menili, da je Soča do nedavnega tekla na primer po Ngdigki dolini ter se skupaj z Nadižo, in Terom izlivala v morje. Te svoje teze so ti pisci podprli med drugim z dejstvom, da starejši rimski viri ne poznajo Soče, medtem ko obširno govorijo o manjših vodah, kot na primer o Timavi itd. Toda tu se ne bomo spuščali v te razprave, kajti naš namen je predvsem ta, da spoznamo, kakšna je bila dolina Soče med njenim izvirom in Mostom na Soči. Danes že dobro poznamo geo- b.Qlie povedano; resnična je v ......................................miiiiiiiiiiiiiin...iiiiii.mui........niniiiiitiiiiiiiiHNimiitiiiiiiiiiiiiiuniiniiiiiHi.. KONSTRUKTOR RAKET B. APEIMAN ZATRJUJE V ameriških načrtih so že vesoljske ladje 50 ton SUNNYVALE (Kalifornija), 2? — Barnet Adelman eden izmed voditeljev družbe «United Air-craft Corporation«, ki se ukvarja z gradnjo letal in raket, je izjavil, da bo možno v treh letih izdelovati vesoljske ladje, ki bodo tehtale 50 ton. Barnet Adelman, ki je strokovnjak za raketne motorje trdi, da bo sodobna tehnologija omogočila gradnjo takih veso.jskih ladij, in to za radi novega sistema, ki omogoča združevanje posameznih sestavnih raketnih motorjev na trdno gorivo tako, da bodo mogli združevati po pet ali celo več motorjev v skupino, kot bodo pač terjale zahteve posameznega poskusa. Ta način naj bi po mnenju strokovnjaka imel prednost pred dosedanjim sistemom, kar se bo nosilna moč rakete mogla sproti, po želji, spreminjati, večati Barnet Adelman je dodal, da tovarne družbe kU»Ued AircpJt« že izdelujejo motorje, ki bodo vgrajeni v "skupine od petih se-stavnih delov, in jih bodo uporabili za rakete «Titan 1II-C«, katere polet je predviden za leto 11)65. Ti motorji bodo imeli potisno silo preko enega mi- Glennova bolezen bo dolga HOUSTON, 27 — Ameriški astronavt John Glenn je včeraj izjavil, da se bo po mnenju zdravnikov moral zdraviti še več mesecev, preden bo popolnoma ozdravel. Polkovnik Glenn namreč trpi za motnje v notranjem ušesu, zaradi česar pogosto izgublja ravnotežje, je omotičen in mu gre na bruhanje. Sedaj zatrjuje, da so to posledice padca v kopalnici, z druge strani pa je znano, da bi to moglo biti tudi posledica njegovega vesoljskega poskusa, kajti podobne motnje ima tudi njegov tovariš shepard, ki ni padel v kopalnici. Nc glede na domneve, da Glenn in Shepard čutita motnje, ki se pripisujejo njihovim vesoljskim poskusom, se Glenn drži tega. da je njegovim mot-njam kriv padec v kopalnici. Naj bo kakorkoli, toda Glen je bi) primoran odpovedati se svojim političnim ambicijam in Je umaknil svojo Kandidaturo za senatorske volitve lijona kilogramov ......minil,IM,.....u........min........umni...mmimniiuliimiimiimm..miimnmuummmunmmmmi.............. OVEN (od 21.3. do 20.4.TImejte ----------------—--------------------nekl s*leP v zvezi z vašim čustve- zaupanje vase, zakaj končno bo-*te premagali vse težkoče. Ne popustite pesimizmu. RIK (od 31.4. do 20.5.) Ne opijajte se preveč na svojo domišljijo, *er A' -Vas privedla ng jjauačno DVOJČKA ■' (od 2%6. do 2U.) ha‘ Ne zamenjujte neke določene predrznosti z junaštvom. Neko srečanje vam bo nudilo zelo ugodne gospodarske možnosti. RAK (od »2.6 do 22.7,) Danes nikakor ne opirajte na improvizirane odločitve. Srečali boste dr* atelja, ki ga že dolgo niste videli. LEV (od 23.7. do 22.8.) Uspelo vam bo obrniti v svoj prid dolo- HOROSKOP nim vprašanjem STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Zavrnite vse, kar bi vas utegnilo spraviti v pesimizem, Družinski člani vam bodo pomagali izpolniti čeno kritično situacijo. Vaši prija- ] neko vašo željo. bjodatlunes izkazali za ze-1 KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) lAMdl 23 8. do 22.0.) Ogi-j te »se ®ovih problllinoV in ne zapletajte svojih programov. Zadoščeno bo vašemu samoljubju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Postavite se po robu lenobnosti, ki se vas polašča. Ne nasedajte iluzi am, če hočete doseči resnično srečo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11,1 Ne odpovejte se neki izredno u-godni finančni priložnosti. Premislite še enkrat, preden sprejmete Posvetite vso svojo pozornost nekaterim še nerešenim finančnim zadevam Obvladovale vas bodo družinske skrbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo izredno primeren za uresničitev vašega finančnega načrta. Zadeva ki vam je zelo pri srcu, _je do trenutno zataknila. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S svojo •lahkomiselnostjo utegnete povzročiti neko upravno nevšečnost. Zagotovi en ie uspeh vašega čustvenega načrta. Lado Leskovar na obisku v Trstu •Prejšnji teden se je v našem mestu mudil najpopularnejši pevec lahke glasbe v Sloveniji Lado Leskovar, ki nam je s skrivnostnim nasmeškom zaupal, da ni povsem slučajno prišel v Trst, jasneje pa se. o tem ni izrekel. Vprašali smo ga, če namerava v Trstu kdaj tudi nastopiti Cin mu pri tem namignili na U revijo slovenske popevke na Tržaškem). «Prj vaši reviji bi prav rad sodeloval. ko bi ne bil že vezan na ljubljanski festival, ki bo maja in za katerega se bom kaj kmalu začel pripravljati, da ver- jetno še za študij ne bom imel časa.« Brž ko je omenil študij, smo ga debelo pogledali, zakaj prepričani smo bili, da se Leskovar ukvarja le s petjem. «Mar ne veste, da študiram pravo Se dve leti in da se mu nikakor ne maram odreči! Rad pojem m nastopam na radiu in televiziji, pri tem pa ne pozabljam na paragrafe, Dokler mi bo občinstvo izkazovalo svojo naklonjenost, bom zanj iz dna srca rad pel, potem pa postanem pravnik ali mornar, kar sem nekoč že bi!.» Izrazili smo željo, da bi Leskovar vselej ostal naš priljubljeni pevec. In ko smo se poslavljali od njega, nismo vedeli, kai pravzaprav ie,- pevec, mornar ali bodoči advokat? J. r. loško sestavo doline, in sicer zahvaljujoč se skrbnemu in neutrudnemu delu strokovnjakov »Geološkega zavoda« iz Ljubljane, ki je izvršil veliko število vrtanj na zgornjem delu Soče po naročilu ustanove ELES (Elektrogospodarska skupnost Slove-.pijje)-i» Ta ustanova jse Jikvarja z idej*x da bi zgradila na Soči nov gistem elektrarn. Posebej jo je zanimalo področje med Žago in Bovcem, kjer 'bi morebiti zgradila velik jez, ki bi spremenil ta del doline v veliko jezero. Na tem svetu pa ni nič docela novega v absolutnem smislu besede." Tu je namreč že nekoč obstajalo jezero, ki se je razprostiralo od Trnovega do Bovca. Toda poglejmo, kaj so strokovnjaki geološkega zavoda, ki jih vodi inž Nosan, našli na preseku doline iznad Žage. Na tem profilu so izvršili vrsto vrtanj do globine skoraj 300 m. Material, ki so ga dobili iz teh vrtin, je pokazal, da je na površini sedanje doline več ali manj debel sloi grušča in raznega aluvional-nega materiala. Toda ta plast je razmeroma tanka (morda kakih 10 metrov). Takoj nato so vrtalni stroji zadeli ob plast »jezerske krede«, ki je debela skoraj 200 m. Sledi nato kakih 70 m debela plast grušča (ki utegne biti ostanek talne morene) in šele potem se pride do trialnega apnenca, ki tvori hrhtenico vsega Julijskega gorovja. Vrtanja so pokazala še, da je bilo prvotno korito Soče razmeroma zelo ozko na dnu, kot ie razvidno iz priloženega profila doline. Na podlagi teh podatkov si lahko sedaj ustvarimo približno sliko Soške doline pred deset in desettisočletji. V zgodnjem mezozoiku, se pravi pred milijoni in milijoni let, se je v teh krajih razprostiralo morje («Thetis») ki je bilo včasih globlje in včasih plitkejše. Skozi milijone in milijone let se je na dnu tega morja sesedal material (apnenec) ki tvori danes mogočne sklade v Julijcih. Pozneje so začele delovati go-rotvorne sile in dvignile ves ta predel i* morske vode. Minili so še milijoni let, toda ves ta svet je ostal še razmeroma malo raz--členjen. Končno obliko mu je dal ^led, ki je v začetku kvar-tgrjt pokril vso pokrajino do Mosta na Soči. Ti ogromni ledeniki so izbrusili ali izglodali sedanjo strugo Soče, toda vse do globine 300 m pod sedanjim tokom. Ledenik je valil s seboj velikanske množine materiala (skale, grušč in podobno) ter jih puščal ali na dnu doline (talne morene) ali ob strani ali pri ledeniškem jeziku (čelne morene). Verjetno so v določenem trenutku prav čelne morene med Trnovim in Kobaridom zagradile dolino in ko se je led začel taliti, so omogočile nastanek jezera, ki je bilo dolgo mogoče okoli 20 km. Minevala so tisočletja in tisočletja. Hudourniki in potoki so stalno naplavljali v jezero droben material, ki se je v obliki blata (jezerska kreda) sesedal na dno jezera. Ker je bil dotok vode izredno bogat, se je sloj se-sedlega blata na dnu jezera neprestano večal ter dosegel v ne kem časovnem razdobju, ki ga ne moremo še ugotoviti, skoraj 200 ni. Ne smemo pa misliti, da je bila gladina tega prodovnega jezera v višini sedanje doline. Vrtanja ob pobočjih doline so dokazala. da je bilo jeze_.ro za okoli 7p m višje. . % * . Kako pa se je jezero izpraz* nilo? Na to vprašanje ne vemo odgovora. Zelo verjetno pa je, da so v določenem trenutku nastopil) siloviti tektonski premiki zgornjih zemeljskih plasti, ki so precei spremenili podobo prejšnje doline. Tako je govoto. da se je struga reke pod Trnovim preče' dvignila. Z vrtanji so namreč ugotovili, da je skalna podlaga doline ori Kobaridu za okoli 8f) m višia kot pri Bovcu. Kakšna je bila torei slika Soške dol;ne v času ko so se ledeniki začeli taliti in se umikati proti skalnatim vrhom (kier ie danes le še nekai siromašnih o-stankov nekdaj mogočne ledene ode:e kot na primer triglavski in kabinski ledenik)? Gore. ki so obdanalo dolino, so bile brez dvoma višje, kot so današnje. Cb zori sveta, na katerem danes živimo, so se gorski vrhovi zrcaLli v krasnih alpskih jezerih, kakršnih današnja Slovenija ne pozna več. Saj so bila mnogo več:a, kot je na primer Bohini-sko jezero (dolgo 4 km), da ne govorimo o Blejskem, ki ie še manjše. Toda, četudi so jezera izginila, je ostala krasna dolina, ki nas še vedno privlačuje z nevzdržno silo; zares »bistra hči planin« in davnih ledenikov. V. KENDA MOSKVA, konec aprila, — Četrta letošnja številka revije »Novi mir«, ki je izšla 24. t. m. vsebuje dokument, ki ima izreden pomen tako s človeškega kot z zgodovinskega vidika. Gre za spomine armadnega generala A.V. Gorbatova, ki je bil leta 1937 ok-tožen sodelovanja pri ccvojaško-fašistični zaroti«, pri kateri so izgubili življenje Tuhačevski, Ja-kir, Uborevič in mnogi drugi najboljši strokovnjaki tedanjega sovjetskega vrhovnega štaba, Spomini nosijo naslov «Crno le. to«. Gorbatova so spomladi 1937. leta nenadoma poklicali v Moskvo. V enem irmed hotelov je čakal, da se odloči njegova usoda. «Ob dveh ponoči se je slišalo trkanje na vrata moje sobe Neki ženski glas je rekel: «Prispela je brzojavka za vas». Gotovo bo od moje žene, sem mislil, ko sem odpiral vrata. Vstopili pa so tri. je moški v uniformi. Eden od njih mi je povedal, da sem arz-tiran. Zahteval sem od njega, | naj mi pokaže zaporni nalog. Odvrnil pa mi je: «Saj dobro vidite, kdo smo«. Ko so mi strgali e uniforme odlikovanja in mi odvzeli partijsko izkaznico ter druge dokumente, so me naložili na avtomobil in me odpeljali po praznih ulicah Moskve, ki je trdno spala.« Gorbatova so zaprli v znane zapore v Ul. Lubjanka. «Pol?g mene je bilo v celici še sedem oseb. Pozneje sem s presenečenjem in grozo zvedel, da so te osebe, ki so bili vsi funkcionarji, potem ko so prestali zasliševanje, že podpisali razne obsurdne in lažne izpovedi in da so »priznale«, da so skupno z drugimi odgovorne za Zločine, ki jih niso nikoli storile. Nekateri so to storili. ker so jih k temu prisilili, drugi pa iz strahu, ker so od dni. gih slišali o mučenjih*. General piše, da je najprej čutil psihološki upor proti takšnim absurdnim lažem in hkrati nekakšno odvratnost proti vsemu temu početju. In v tem smislu je tovarišem v celici, ki so svoja «priznanja» in «grehe» že podpisali, rekel: «S takšnitn obnašanjem zavajate tudi preiskovalne organe in sovjetsko oblasti). Ti .-o mu odgovorili z argumenti, ki jih je narekovala neka za njega »tuja« logika. To «tujo» logiko je Gorbatov označil takole: »Cim več ljudi se bo znašlo v zaporu — so trdili njegovi tovariši v nesreči i—, tem prej se bo prišlo do spoznanja, da se vršijo absurdne in partiji zelo ŠKodljive stvari*. Fo treh dneh so tudi Gorbatova poklicali pred preiskovalnega sodnika, ai mu je dal kos papirja in pero ter rekel: «Vse svoje »zločine« podrobno navedi.» V začetku je to odklonil. tiPrav — je re' el sodnik —. Vsi se v začetku obnašajo tako, ko pa nato pomislijo, se spomnejo marsičesa in se lotijo pisanja. Na razpolago imaš dovolj časa, nam se ne mudiš Ko Je rekel to, je preiskova ni sodnik odšel. Vrnil se je čez kako uro: »Ko je videl, da ni* sem napisal ničesar, je bil jezen: »Se nisi razumel kaj se od tebe zahteva? Zavedeti se moraš, da se mi ne šalimo radi. Stori to, kar ti je naročeno J Prav nič ne boš na boljšem, če boš s svojim obnašanjem pripomogel Te temu, da se bodo naši odnosi io tebe spremenili, seveda v slabo. Doslej ni bilo nikogar, ki bi ne dal svojega lepega priznanja«. Minila je ura. Sodnik se je ponovno vrnil in mu rekel: «Zares se obnašaš slabo. In to že od sirnega začetka. Skodal Prav, pomisli malo*. Naslednjega dne se je prizor ponovil, toda način obnašanja preiskovalnega sodnika je postal boij nasilen. Grozil je Gorbatovu, da ga bo poslal v zapore (očitno s*roge zapore) v Lefortovo. Istega dne je Gorbatova poklical predse neki višji funkcionar. Tudi "a ga je opozoril in mu grozil, torta brez uspeha. Končno so ga prepeljali v zapore v Lefortovo in ga vtaknili v neko celico, ki ;e bila določena za eno osebo, kjer pa je našei že dve osebi in sicer nekega brigadnega poveljnika ter nekega visokega funkcionarja ; ministrstva za trgovino. Ta dva sta že podpisala svoja absurdna priznanja na lastno škodo ter na škodo drugih. Gorbatov glede e-ga komentira: uMoju dva tovariša sta bila mnenja, da je bolje podpisati takoj saj tako in tako \e na koncu podpiše, pa čeprav čez teden ali čez šest mesecev.» Gorbatov dodaja: «Raje umrem, kot bi krivično obtoževal sebe m druge!* Tovariša v celici so mu na to odvrnila: nTudi mi dva sva prej mislila tako«. Gorbatov je še več dni vztrajal in ni popustil pod pritiskom preiskovalcev: ni «priznal», ,ii «podpisal» Zasliševanja so zače. njaia postajati sistematična in razburljiva Toda vsakokrat, ko se je brez moči vrnil v celico, sta mu tovariša ponavljala: «To je šele začetek*. In tako je priš o do zasliševanj, ki jih Gorbatov označuje kot «nasilna». Bilo uh je šest, ki so se razvrstila z odmori od dveh do treh dni. «Včn-s ih že nisem mogel več sam vrniti se » celico. Potem so me pustili pri miru za kakih dvajset dni. Sledilo je nato nadaljnjih pet zasliševanj, med katerimi sem po naključju zvedel, da se moj sodnik — mučitelj kliče Stolbuvski Ne vem, kje je sedaj. Ce je živ, bi želel, da bi prebr d to, kar pišem sedaj, da bi občutil vse moje zaničevanje, ki sem ga že tedaj zučel čutiti zanj.* Poleg Stolbunskega sta pri zasliševanju sodelovala še dva krep-pa mučitelja. »Se danes mi zveni v ušesu urozilno piskanje Stolbunskega: sPodpisal boš, podpisal boš!* Slišal sem to vsakokrat, ko so me vsega krvavečega in brez moči odnesli z zasliševanja. Zdržal sem tudi mučenje drugega ciklusa zasliševanj. Ko pa se je začel tretji, s i nisem želel drugega, kot da bi čimprej umrl, Nato so me pustili pri miru kake tri mesece. V tem času sem mislil na mnoge stvari. Mislil sem tudi na ženo. Njene razmere so morale biti še hujše kot moje in spominjam se, da me je med enim od zasliševanj sodnik vprašal, kakšni so moji odnosi z ženo. Ko sem mu rekel, da so dobri, je rekel: «Potemtakem bomo aretirali še njo in jo prisilili, dl priča proti sebi in proti tebi.* Ko so minili trije meseci odmo. ra, so 8. maja 1939. leta rekli Gorbatovu, naj se pripravi za ,d-hod. Prepričan je bil, da ga nameravajo izpustiti. Odpeljali Da so ga pred vojaško sodišče. Proces je trajal štiri ali pet minut. Ko je predsednik sodišča preveril osebne podatke Gorbatova, je rekel: »Zakaj niste priznali svojih zloč.nov?* Gorbatov mu je odvrnil :«Nfsem napravil kaj takega, kar bi moral izpovedati*. Predsednik sodišča: «Kako va to, da je kar deset oseb, ki so ie obsojene, pričalo proti tebi?* Po tem kratkem procesu so Gorbatova odpeljali na hodnik n čez dve minuti je že zvedel za obsodbo: iiPetnajst let zapora m nadaljnjih pet let odvzema državljanskih pravic: bil je to tako nepričakovan in hud udarec, da sem se zrušil na pod.* E. B. K=1 Radio Trst A 7.00 Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Slov. narodni motivi; 11.45 Jug. orkestri; 12.15 Po-Fomemek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Glasba po željah; 17.00 «Musici del Friu-lin; 17.20 Lahka glasba; 18.00 Italijanščina; 18,15 Umetnost in prireditve; 18,30 Sodobna ital. glasba; 18.55 Orkester Olivieri; 19.15 Pisani balončki; nato izbor domačih motivov; 20.00 Šport; 20.30 Revija glasbil; 21.00 Ital. dramatika; 21.50 Jug. solisti; 22.10 Ples v blue-jeans. Trst 12.00 Plošče; 12.25 Tretja stran: 13.15 Kot juke box; 14.25 Profili domačih glasbenikov. Koper 6.15 Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL: 12.00 Opoldanski koktail; 12.50 Turistične beležke; 13.00 Operne arije; 13.40 Plošče; 14.00 Melodije in ritmi; 14.3o Lahka glasba: 15,30 Iz znamenjih oper; 16.15 Pevci; 16.30 Otr iški kotiček; 17.00 Orkestri: 17.40 Furlanske popevke; 18.00 Prenos RL; 19.00 Orkester Jožeta Kampiča: 19.30 Prenos RL; 22.15 Ansambel Masetti; 22.40 Haydnov koncert za rog. TOREK, 28. APRILA 1964 Nacionalni program 6.30 Vreme na ital. morjih; 8.30 Jutranji pozdrav; 9.00 Strani iz albuma; 9.20 Pesmi; 10.00 Operna antologija; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.15 Ital. pesmi; 11.46 Simf. glasba; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Likovne umetnosti; 15.45 Gospodarska rubrika; 16.00 Program za najmlajše; 16.30 Komorna glasba s plošč; 17.25 Simf. koncert; 18.55 Pianist A. Previn; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 L. Ferrari Trecate; »Le astuzie di Bertoldo«. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.40 Poje Paula; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba; 12.05 Danes v glasbi; 14.00 Pevci; 14.45 Plošče: 15.15 Za vas izbrani motivi: 15.35 Koncert v miniaturi; 16.15 Rapsodija; 16.50 Ital. narodne pesmi; 17,00 Filmske novosti: 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Vaš juke box; 17.50 Vaši izbranci: 19.50 Sama glasba: 20.35 Nagradno te^movanie: 21.45 Glasba v večenv ej.io Jazz. III. program 18.10 Družbene vede; 18.45 Bachova sonata štev. 2: 19.15 Tuji periodični tisk; 19.30 Vsakovečer-ni koncert; 20.30 Revija revij; 20.3o Dve Milhaudovi skladbi; 21.20 Klavirske skladbe; 22.15 Radijska črtica; 22.45 Glasba danes. Slovenija 8.05 Cehoslov. zabavna glasba; 8.35 Med domačimi «vižarji»; 8.55 Sola; 9.25 Jug. zabavna glasba: 10.15 Plesni orkestri; 10.40 Iz 1. dejanja Ponchiellijeve «Giocon-de»; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Lepe želje za L maj; 13.30 Balet »Cajna punčka«; 14.05 Sola; 14.35 Bernard: «Jutranja zaria« in »Slovenski utrinki«; 15.15 Zabavna glasba: 15.30 V torek na svidenje; 16.00 Vsak dan; 17.05 Koncert; 18.00 Aktualnosti: 18.10 Godala v ritmu; 18.25 Plesni orkester; 18.45 Na mednarodnih križ-potjih; 19.05 Glasbene razglednice: 20.00 Zborovske skladbe; 20.20 Radijska igra; 21.30 Večer Edvarda Griega; 22.10 Glasbena medigra; 22.15 Jazz; 23.05 Popevke. Ital. televizija 8.30 Sola: 17.30 Program za naj-mlaiše; 18.30 «Nikoli ni prepozno«; 19.00 Dnevnik; 19.15 Slikarstvo, kiparstvo in arhitektura: 20.15 Šport: 20.30 Dnevnik: 21.00 Film: «Varšavski obsojenci«; 22.35 Kako, kdaj. zakaj? 23 Ort Dnevnik. DRUGI KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Reportaža: «Skozi Kongo«; 22.15 Sergej Prokofjev, ob koni-u šnortoe vesti. Jug. televizija 20.00 Stereofonski koncert zabavne glasbe. Vreme včeraj: najvdšja temperatura 21, najreižja 10.8, ob 19, uri 16.8; vlage 55 odst., zračni tlak 1004.7, veter 3 'km jugozahodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 14.8. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 28. aprila Pavel Sonce vzide ob 4.58 in zatone ob 19.18. Dolžina dneva 14.09. Luna vzide ob 20.55 in zatone ob 6.03 Jutri, SREDA, 29. aprila Robert RAZGIBANA PREDVOLILNA NEDELJA PSI zahteva uresničenje reform KPI pa zadostna sredstva za deželo V nedeljo in včeraj so bila tudi zborovanja republikancev, Slovenske skupnosti, PSI UP, PSDI in liberalcev Tudi pretekla predvolilna nedelja je bila precej razgibana Za PSI je govoril na Trgu sv. Antona podtajnik ministrstva zunanjih zadev sen. Arialdo Banfi. V začetku govora je poudaril, da se je ESI, iko je sprejela udeležbo v vladi, popolnoma zavedala, da sprejema nase veliko odgovornost, saj je šlo za to, da se uresničijo bistvene strukturne re-forme za demokratični razvoj v državi v slabem gospodarskem položaju, ki ga je zakrivila egoistična politika nazadnjaškega razreda. V državi, kjer ima vsak državljan vsaj 10 upravičenih razlogov za godrnjanje, je mnogo laže voditi opozicijsko politiko, ki je donosna za pridobivanje glasov, ki pa delavcem nese mno go manij, saj pušča stvari pri starem. PSI se zaveda vseh ovir .n težkoč in moči nasprotnikov politike reform, vendar hoče s pomočjo množic vse te ovire odstraniti. Ravno od množic pa je odvisno, da se zavrne izsiljevanje desnice, ki na vsako napoved reform odgovarja z borznimi špekulacijami, odpusti, davčnimi u-tajami itd. PSI se zaveda, da je prihodnost države na kocki: ali se potrebne reforme izvedejo v demokratični ureditvi ali pa bo doživela demokracija hudo krizo. Toda PSI je pripravljena popolnoma podpreti politiko reform, ne bo pa hodila v žerjavico po kostanj, zato da bi reševala volilne interese strank vladne koalicije. Bliža se namreč čas izbire, ki pomeni uresničenje zakonov o navadnih deželah, zakona o gradbenih zemljiščih, a-grarnih zakonov in gospodarskega načrtovanja. Ce se to ne bo uresničilo, bo znala PSI potegniti vse potrebne zaključke ter se ne bo dala ujeti v mreže negib-nosti. Včeraj sta govorila za PSI senator Mario Berlinguer, ki je obravnaval zlasti vprašanja upokojencev, in poslanka Tullia Caret-toni, ki je poudarila pomen dežele' za demokratični razvoj. Na Trgu Goldoni je bilo v nedeljo dopoldne zborovanje KPI, na caterem je govorila poslanka Nel-a Marcellino. Predvsem je pouda-■ila, da so deželne volitve veldke->a pomena, ker je treba izvoliti predstavnike, ki bodo znali zagovarjati koristi prebivalstva in zagotoviti deželi mesto, ki ji pripa-la v vsedržavni skupnosti, da ne nodo ti kraji več zanemarjeni kot ioslej. Ustanovitev avtonomne de-sele je uspeh borbe naprednih sil. demokristjani so jo dolgo časa jvirali in so skupno z liberalci ter nisini izkoriščali Trst le za svoje ažipatriotske manifestacije, s katerimi so goljufali italijanski narod ter mu prikrivali razmere in potrebe našega mesta in dežele, govorili so o patriotizmu, zane-narjali pa so življenjske interese teh obmejnih krajev in so jih prepustili tujcem za njihova vojaška oporišča. Nato je na kratko obrazložila program KPI ter navedla podatke p državnem prispevku dosedanjim avtonomnim deželam. Pripomnila e, da mora vlada najti potrebna n zadostna sredstva za pomoč de-;eli. Opravičila, da ni moč najti nedstev, so neutemeljena. Zmanjkajo naj izdatke za oborožitev, trivcem za katastrofo Vajonta naj te izplačajo odškodnine za nacio-talizacijo električne energije in trepko naj primejo mogotce, ki itajajo svoje dohodke, pa bo prišlo v državne blagajne več denarja. Navedla je glavne gospodarske ji socialne probleme naše dežele, ki terjajo rešitev, in poudarila, da mora postati dežela Furlanija-Jullj-ska krajina most med narodi in pobudnica za uresničitev ter okrepitev novih, prijateljskih odnosov med sosedi. Lista «Slovenske skupnosti« je v nedeljo in v ponedeljek priredila vrsto shodov, na katerih so govorili; dr. Jože Škrk, dr. Matej Poštovan, Danilo Lovrečič, Prane Mljač in Marjan Metlika. Govorniki so pojas-tjevali program liste »Slovenske skupnosti« ter pri tem poudarjali tjegov narodnoobrambni in socialni red. Nosilec liste dr. Jože Škrk je naj-orej poudarjal dolžnosti bodoče deželne uprave do slovenskega prebivalstva od Milj do Trbiža ter se je nato spomnil slovenskega odporniškega gibanja. Poudaril je, da so primorski Slovenci pričeli z bojem proti fašizmu za uresničenje svojih narodnostnih pravic že kmalu po prvi svetovni vojni. Čimbolj je fašizem preganjal naše ljudi, tembolj je v njih rastel upor. Kljub ogromnemu krvnemu deležu, ki smo ga Slovenci v Italiji dali za zmago demokracije, nam še vedno odrekajo najosnovnejše pravice. V dvorani kina »Grattacielo« je v nedeljo govoril za republikance bivši minister in znani republikanski voditelj La Malta. Govornika je predstavil deželni tajnik PRI odv. Volil, ki je kot mnogi drugi tržaški predstavniki sredinskih strank udaril na »patriotično« struno ter zanikal udeležencem narodno-osvobodil-ne borba pravico praznovanja 25. aprila, dneva osvoboditve, češ da so se »borili za druge ideale In ne za ideale, za katere so se borili pripadniki italijanskega odporništva«. Govor La Malfe pa se je nanašal predvsem na utemeljevanje sedanje politike levega centra in vladnih ukrepov proti slabi gospodarski konjunkturi. La Malfa je zavrnil vse obtožbe, zlasti desnice, da je za sedanji gospodarski položaj kriva politika levega centra, ter je ugotovil, da so se pogoji za slabo gospodarsko konjunkturo ustvarili prav v letih »gospodarskega čudeža«. Ostro je La Malfa napadel Fanfa-nlja, ki mu je očital, da s polemiko in kritikami proti sedanji politiki Krščanske demokracije in njenega ednosa do sedanje oblike vlade levega centra, dokazuje svojo neiskrenost, hkrati pa spravlja v nevarnost vm leve sile, od socialistov do leve- ga krila demokristjanov. Te sile, je dejal La Malfa, ki so sedaj na vladi, bi dobile nepopravljiv udarec, če bi se morale umakniti v opozi- ladjedelnica Sv. Marka Vidali, 20. Campore Burlo. PSIUP: Ob 10 Istrska ulica št. 10 Pincherle, 11. Domus Civica Fran- “5‘L131!,. Poleg tega bo PSIUP predvajala dokumentarne filme ob 19.30 uri pri Sv. Alojziju in ob 20.30 v Rojanu na Trgu tra i Rivi. PSDI: Ob 18. uri Trg Sv. Jakoba poslanec Averardi, 20. v Miljah, Trg Marconi, Averardi, 11. Ponte-roš Pierandrei, niče Pierandrei. Zdravstveni dan o tuberkulozi Tudi v Trstu so v nedeljo proslavili svetovni, zdravstveni dan, ki je bil tokrat posvečen tuberkulozi. V veliki dvorani liceja «Dante» je govoril prof. L’Eltore. Govornik je uvodoma dejal, da je tuberkuloza še vedno med najhuj-.šimi boleznimi človeštva in je umrljivost za njo v svetu zelo visoka, kljub modernim učinkovitim sredstvom. Istočasno je to socialna bolezen in učinkovito pobijanje tuberkuloze je odvisno od socialnih, gospodarskih in drugih prilik. Tudi v Trstu stanje še ni zadovoljivo, saj je število novih obolenj mnogo višje kot je na splošno v Italiji in dosega 3.5 promila, medtem ko znaša splošno italijansko povprečje 1 promila. Zato je govornik pozval oblasti, da borbo proti tuberkulozi še zaostre in da še nadalje izpopolnijo že dokaj zadovoljiva sredstva in zdravilišča. Olj zaključku so nagradili zaslužne v borbi proti tuberkulozi in med njimi ravnatelja sanatorija INPS prof. Battigellija in ravnatelja proti-12. Trg Stare mit-, tuberkuloznega dispanzerija prof. I Secchija. ..........................himiui................................m,.,,,..........................m..........n....iimi.nii.m.niiiii.i.ili.iiiiiuu.mlliMiM.l............................................................................................................ BORBA PROTI FUNKCIONALNIM AVTONOMIJAM» V pristanišču popolno mrtvilo zaradi stavke pristaniščnikov Na razkladanje ali na nakladanje /s zato čakalo 13 ladij gospodarskimi posledicami, ki si jih lahko vsakdo zamisli. Član tajništva PSIUP Valori je na zborovanju v nedeljo ob 19. uri na Trgu Goldoni najprej govoril o nujnosti preokreta v okviru dežele, nato pa o gospodarskih in političnih težavah v Italiji. Dejal je, da je gospodarska desnica spravila deželo v tak položaj, da je vlada levega centra nesmiselna m je sodelovanje PSI v vladi resna napaka. Po njegovem je treba ustvariti novo enotno levo koalicijo, ki bo izdelala drugačno osnovo za alternativo italijanskega političnega življenja. Za PSDI je včeraj govoril na Trgu Goldoni prof. Lonza, ki je med drugim orisal gospodarsko načrtovanje, ki ga predlaga stranka v okviru dežele. Za liberalce je v nedeljo okrog poldne govoril na istem trgu vsedržavni podtajnik Bozzi, ki je v glavnem polemiziral z demokristjani in napadal socialiste, češ da pripravljajo komunistom pot v vlado. Ob koncu pa se je seveda tudi obregnil ob zborovanju na Trgu Goldoni v počastitev 20. obletnice odporniškega gibanja, ker je poleg socialističnega poslanca Lombardija govorila «kar po slovensko« komunistična poslanka Bemetičeva. VOLILNA ZBOROVANJA Danes bodo naslednja volilna zborovanja: KPI: Ob 19. uri bo važno zborovanje na Trgu Sv. Jakoba, kjer bo govoril Giancarlo Pajetta. Ob 10. Ponteroš Šema, 11. Stara mitnica poslanka Laura Diaz, 11.30 Borzni trg poslanka Marcellino, 12. PSI: Ob 19. uri na Trgu Goldoni, kjer bo govoril poslanec Aldo Venturini, član osrednjega vodstva stranke. Ob 10.30 bo zborovanje na Trgu Perugino, ob 12.10 pred Fel-szegyjem, ob 12. v Ul. Boveto v Barkovljah, 17.30 Ul. della Rampa pri arzenalu, 18.30 Ul. Benussi, 20. Križ in Devin. iiiuiuiniiiiiiitiimiiiiiimniiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiniiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiitiifiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOVINARJI SO SI OGLEDALI AVTOSTRADO Dela dobro napredujejo kljub oviram in težkočam Na podlagi nove konvencije bo cestišče široko skupno 24 m SKLEP POKRAJINSKEGA ODBORA ZA CENE Cene govejega mesa na drobno se zvišajo od 3.5 odst. do 7 odst. Cene telečjo' :. mesa znižajo za 2 odst. - Odbor ni sprejel predloga ir. ccarjev za ukinitev maksimalnih cen mesa Sinoči se je sestal pokra jinski odbor za cene, ki je določil nove cene za meso na osnovi ugotovitev posebne tehnične komisije, ki je ugotovila, da so se v zadnjih treh tednih dvignile cene za goveje meso na debelo. Odbor je določil, da povprečno zvišajo cene za goveje meso na drobno od 3,5% do 7% in da znižajo cene za teletino povprečno za 2%. Novi cenik za meso je torej od danes naprej naslednji (v oklepaju stare cene); Meso goveje živine prve vrste: Govedina za juho ekonomična 520 lir (5001, prednji del s 25% kosti 900 lir (840), prednji del brez kosti 1.180 (1.100), zadnji del s 25% kosti 1.100 lir (1.020), zadnji del brez kosti 1.460 lir (1.400), zadnji del (zrezki) 1.740 lir (1.680), pljučna pečenka (ombolo) 2.240 lir (2.100). Meso goveje živine druge vrste: Govedina za juho ekonomična 480 lir (480), prednji del s 25% kosti 780 lir (750), prednji del brez kosti 1.060 lir (1.000), zadnji del s 25% kosti 960 (920), zadnji del brez kosti 1.340 lir (1.280), zadnji del (zreški) 1.560 lir (1.500), pljučna pečenka (ombolo) 2.040 lir (1.900). Telečje meso: Za golaž 860 lir (880), prsi in hrbet 960 lir (980), rebra 1.650 Ur (1.680), pleče brez kosti 1.730 lir (1.760), stegno brez kosti 2.150 lir (2.200), stegno (zrezki) 2.430 lir (2.480). Mesarji morajo na vidnem mestu izobesiti novi cenik in na mesu namestiti liste z oznako kakovosti ter cene. Policijski organi so pooblaščeni, da nadzorujejo kakovost in ceno mesa. Pokrajinski odbor za cene je zavrnil predlog mesarjev, da se ukinejo uradno določene minimalne cene ter sklenil, da se vključita v tehnično komisijo, ki sledi gibanju cen na debelo, še predstavnika trgovcev na debelo in Delavskih zadrug. Včeraj se je začela zopet po vsej državi in tudi v Trstu stavka pristaniških delavcev, ki se konča danes ob 8. juri zjutraj. Stavke so se udeležili vsi delavci treh pristaniških družb in priložnostni delavci. Delavci pristaniških družb, ki razkladajo ladje za železarno Ital-sider, pa so stavkali po dve uri v vsaki izmeni. Zaradi stavke je popolnoma počivalo delo v trgovskem pristanišču na 13 ladjah, to je na treh v starem in na 10 v novem pristanišču. V industrijskem pristanišču, kjer je zasidranih pet ladij, pa je razen omenjene stavke po dve uri za vsako izmeno delo redno potekalo. Zaradi napovedi stavke so v soboto in nedeljo predvsem pohiteU z razkladanjem pokvarljivega blaga, kljub temu pa je ostalo na ladjah še 1.200 ton čebule in 1.200 ton pomaranč. V vsej državi je stavkalo okrog 30.000 pristaniških delavcev, in sicer proti tako imenovanim »funkcionalnim avtonomijah«. Delavci nasprotujejo poskusom raznih zasebnih podjetij, oziroma bolje povedano monopolov, da bi z omenjeno avtonomijo odvzeli lukam njihov javni značaj in jih nekako »privatizirali«. Monopoli bi namreč hoteli kar z lastnimi delavci razkladati in nakladati ladje, češ da bi na ta način mnogo prihranili. Pri tem trdijo, da se borijo proti «monopolu» pristaniških družb, češ da nalagajo previsoke tarife za opravljeno delo. Značilno pri tem pa je, da igra v borbi proti pristaniškim družbam vlogo napadalnega oddelka podjetja z dr. žavno udeležbo Italsider, ki bi hotelo razširiti v raznih pristaniščih »funkcionalne avtonomije«, to je da bi kar samo mimo pristaniških družb poskrbelo za razkladanje in Včeraj je skupina tržaških časnikarjev na povabilo družbe «Auto-vie Venete« obiskala objekte, ki so v gradnji na novi avto cesti Trst-Benetke z odcepom v Videm. V spremstvu generalnega ravnatelja družbe inž. Visintina in ravnatelja del inž. Cuttina so si časnikarji ogledali gradnjo mosta na Soči in mosta na Teru pri Villossah, gradnjo cestnega vozla pri Palmanovi, kjer se bo avto cesta odcepila proti Vidmu, in gradnjo velikega mosta čez Tilment pri Rinchisu (Latisana). Dela, ki so sedaj v teku, se nanašajo na objekte, ki jih skoraj ni videti, ker so oddaljeni od sedanjih glavnih prometnih cest. Zato se človeku zdi, ko si to ogleda,, skoraj neverjetno, da je bilo doslej, kljub tolikim težavam in oviram, opravljenega toliko dela, ki že sedaj nudi delno sliko, kakšna bo nova ayto cesta, ko bo končana. Na gradbiščih sta inž. Visintin In Cuttin, kakor tudi predstavniki podjetij, ki gradijo posamezne objekte, obrazložili časnikarjem razne podrobnosti o načinu posameznih gradenj ter o obsežnosti del, ki jih sedaj izvajajo. Na gradbišču pri La-tisani pa je sprejel časnikarje predsednik družbe »Autovie Venete« odv. Candolinl, ki se jun Je na kosilu v Larisam zahvalil za njihov obisk in jim predočil predvsem vrsto težav, na katere so družba ter zainteresirane krajevne ustanove naletele pri pristojnih osrednjih oblasteh, proden so se dela lahko začela. Težave so bile predvsem upravnega značaja, nanašale so se najprej na zavlačevanje odobritve konvencije za gradnjo avto ceste, nato pa je začetek del zavrl novi zakon o avtocestah, na osnovi katerega so morali spremeniti širino cestišča od tri na štiri steze, kar Je seveda zahtevalo višje stroške. Sedaj so tudi te težave mimo, je dejal odv. Candolinl, in bo družba «Aut,ovie Venete« v prihodnjih dneh podpisala v Rimu novo konvencijo, na osnovi katere bodo morali zgraditi cestišče široko skupno 24 metrov. Besede predsednika odv. Candoli-nija ter ostalih predstavnikov družbe in podjetij so bile zelo spodbudne, hkrati pa niso prikrivale novih ovir, na katere bodo morda še naleteli preden bo rvto cesta dograjena. Po drugi strani pa Je tudi res, da dela, ki so sedaj v teku, dobro napredujejo, in je pričakovati, da bo vsaj gradnja avto ceste iz Trsta v Videm ter do Ti Imen ta v predvidenem času končana. To željo so izrazili vsi, ker je sedanja državna cesta zlasti do Latisane obupna in ne more niti delno vzdržati velikega avtomobilskega prometa. Nedvomno pa je, da je gradnja nove avto ceste res nujna, in to ne samo zaradi povezave naše dežele z ostalim italijanskim omrežjem avto cest, ampak tudi zaradi povezave italijanskega avto cestnega omrežja s srednjo in Jugovzhodno Evropo. Pf> dokončnih podatkih bo celotna avto cesta stala skupno 30 (milijard Ur, in sicer 24 milijard lo Mester, 6 milijard pa odsek ,vto ceste skozi Mestre, ki pa ni pristojnosti družbe »Autovie Ve-iete». Od 24 milijard stroškov bo druž- ba dobila od države 8,5 milijarde lir prispevka. Za ostale stroške pa je že najela posojilo 13,8 milijard lir pri denarnem zavodu «Credito fondiario delle Venezie«. Do začetka leta 1963 so bila dana na dražbo prva dela za gradnjo mostov čez Sočo, Ter in Tilment; septembra lani so bila dana na draž. bo dela 6. in 7. odseka, in sicer gradnja ceste od Tera do Palmanove ter vozel pri Palmanovi za skupno vrednost 1.219.282.000 lir del; marca letos so bila dana na dražbo dela 1., 2. in 3. odseka od Moščenlce do Sesljana za skupno vrednost 1.075.630.000 lir del, ter dela na področju Palmanova - Videm - Zugliano, ki bodo stala 668.958.000 lir. Na osnovi podpisane konvencije bi moral biti odsek avto ceste Trst-Palmanova-Videm končan do konca letošnjega leta; odsek Palmanova - Mestre do konca leta 1966; prehodni del skozi Mestre pa do konca leta 1967. Zaradi težav, ki so jih imeli predvsem pri dražbah, prvi odsek Trst - Palmanova - Videm ne bo končan letos, ampak v prvi polovici prihodnjega leta; glede drugega odseka, Palmanova - Mestre, se družba sedaj pogaja za finansiranje del od Palmanove do mesta na Tilmentu, s čimer bo zgrajena avto cesta do Tilmenta. Nadalje bodo razpisane dražbe za ostale odseke drugega dela, tako da bodo vsa dela do Mestre končana do konca 1966, kot je bilo predvideno. Splavitev ribiške ladje <0ceanus» V ladjedelnici Sv. Justa so v nedeljo dopoldne splavili motorno ribiško ladjo «Oceanus», ki jo grade za tržaško družbo, ki se u-kvarja z ribolovom na odprtem morju. Ladja ima 600 ton, je dolga 59 m, široka 9 in visoka 4.75. Predvidena brzina ob polnem tovoru bo znašala 13 milj na uro, medtem ko je predvidena avtonomija plovbe 11.000 milj. V obsežno skladšče bodo lahko vskladi-ščili 600 Kubičnih metrov zmrznjenih rib. Včeraj splavljena ladja je že druga iste vrste, ki so jo sDlavili v ladjedelnici Sv. Justa, medtem ko so na splavišče takoj po splavitvi postavili gredelj tretje enake jadje. Botrica ladje je bila mati enega izmed upraviteljev tržaške družbe za lov na odprtem morju Em-ma Dick. Na svečanosti so bili prisotni predstavniki oblasti n med njimi tudi tržaški župan, Ki je v kratkem nagovoru podčrtal, da gre za splavitev v tržaški ladjedelnici, kjer grade ladje za domačo — tržaško družbo. Predstavnik brodarjev Dick je orisal razvoj, dosežen pri ribolovu na odprtem morju, ki vedno bolj dobiva industrijsko podobo. Zahvalil se je vladi za prispevk in skrb za ribiško dejavnost in poudaril, da imajo ribiške ladje zgrajene v ladjedelnici Sv. Justa odlične značilnosti in da so bili z njimi doseženi ugodni rezultati. nakladanje ladij. To velja v vsedržavnem obsegu, medtem ko razkladajo pri nas ladje, ki dovažajo železarni surovine, pristaniški delavci. Kot smo omenili, se pritožujejo monopol: nad »previsokimi« tarifami in nad «monopoli» pristaniških družb v pristaniščih. Pri tem pa pozabljajo, da imajo nad družbami nadzorstvo pristaniška poveljstva ter sveti za pristaniško delo, v katerih so zastopniki delodajl-cev, ki imajo opravka v pristaniščih, v večini. Potemtakem ne gre za noben monopol. Seveda pa branijo delavci pridobljene pravice ter nočejo dopustiti, da bi pristanišča res postala zaseben monopol. Za obnovitev gledališča «Rossetti» Včeraj so se pri Ustanovi za turizem in letoviščarstvo sestali predstavniki ustanov, ki so zainteresirane za obnovitev gledališča »Rosset-ti». Ugotovili so, da primanjkuje še 30 milijonov lir in so razne ustanove sklenile, da bodo proučile možnost nadaljnjega financiranja. Odobritev sklepov krajevnih ustanov Pokrajinski upravni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto u-pravnih sklepov krajevnih ustanov. Med drugim je odobril sklep tržašike občine o izboljšanju cestne razsvetljave v Ul. Ovidio za 3.055.000 lir. Za zgoniško občino je odobril splošni regulacijski načrt, za repentaborsko občino izdatek za prvi živinski sejem ter za r.abrežin-sko občino pravilnik o-troških vrtcev. PROTI NEPOPUSTLJIVOSTI FINCANTIERI Uspela stavka v CRDA in Tržaškem arzenalu Jutri celodnevna stavka v konfekcijski industriji Včeraj opoldne se je pričela v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču ter v Tržaškem arzenalu in miljski ladjedelnici Sv. Roka enotna stavka, ki se bo končala danes zjutraj. Stavke so se udeležili delavci stoodstotno. Z njo so protestirali proti Fincantieri in IRI, ki nočeta urediti vprašanj poenotenja prejemkov na podlagi nove delovne pogodbe, stalnih nagrad in akordnih dodatkov. Stavke so se udeležili tudi delavci v nekaterih zasebnih kovinarskih podjetjih, s čimer so pokazali solidarnost z delavci podjetij IRI. V Miljah je bila včeraj enotna skupščina, na kateri so sklenili, da bodo napovedali sindikati med tednom splošno stavko v Miljah v podporo mizarjev v ladjedelnici Sv. Roka, ki že tako dolgo stavkajo proti premestitvi v Tržaški arzenal. Jutri bo po vsej državi in seveda tudi v Trstu stavka uslužbencev konfekcijske industrije v podjetjih Beltrame, Radiči Pettina-natura, Fratelli Salvador: in Belfe Šport. Gre za kakih 300 delavk in delavcev. Industrijci se namreč nočejo pogajati s sindikati za sklenitev nove delovne pogodbe, na podlagi delavskih zahtev. Te zahteve vsebujejo med drugim: pet delovnih dni na teden, tretji teden dopustov, zagotovitev proizvodne nagrade, ureditev vprašanja vajencev, ureditev strokovnih kvalifikacij in znatno zvišanje mezd. Jutri ob 15.30 priredi sindikat FILA -CGIL v Ul. Pondares 8 skupščino, na kateri bodo delavkam in delavcem orisali omenjene zahteve in vprašanja ter razpravljali tudi o vprašanjih v raznih podjetjih. Pogumni mladenič rešil žensko iz morja Zaradi družinskih sporov si je sinoči 42-letna Milena Ciacchi por. Ouadrelli iz Ul. Combi 17 hotela vzeti' življenje in je na obrežju pri vhodu v novo pristanišče skočila v morje. Ni ji uspelo, ker je prav takrat iiniiiiiHOHHUHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiHiuuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiimuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiinHiiiiiiiiiii PO SKLEPU OBMEJNIH ORGANOV Drugačen način štetja prehodov s propustnicami Sedaj ne upoštevajo več datuma vidiranja propustnice, temveč štejejo prehode od začetka do konca istega meseca Obmejni italijanski in Jugoslovan-, nom znatno olajšala delo pri nadzt-ski organi so soglasno sklenili, da j ranju in žigosanju propustnic, saj bodo na drugačen način šteli število — x “ prehodov, ki jih opravijo lastniki propustnic, izdanih na osnovi videmskega sporazuma. Do sedaj so namreč šteli število prehodov na osnovi datuma vidiranja propustnice, medtem ko bodo sedaj to štetje poenostavili in bodo šteli štiri prehode od začetka do konca istega meseca. V bistvu gre za neznatno izpremembo, ki pa bo mejnim orga- šel mimo 16-letni Mario Markežič iz Ul. Lazzaretto vecchio 5, ki je skočil za njo v morje in jo rešil. Nekdo je obvestil policijo, ki je s svojim avtom odpeljala žensko in njenega rešitelja v bolnišnico. žensko so sprejeli na III. medicinski oddelek m se bo morala zdraviti dva tedna, ker se je premrazila in je popila precej vode; pogumnega fanta, ki se je nekoliko premra-zil in zmočil do kosti, pa so sprejeli na opazovalni oddelek, kjer so mu nudili prvo zdravniško pomoč. Ko se je sinoči 55-letni Josip Valenti iz Ricmanj štev. 28 peljal z motornim kolesom po Domju, se je zaletel v zadnji del avtomobila, ki ga je vozil 45-letni Agostino Fracas-sa iz Ul. Romagna 122. Pobil in ranil se je po čelu, zlomil si je nosno kost in opraskal po rokah. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na otorino-loški oddelek. Zdraviti se bo moral tri tedne. Gledališča VERDI Danes ob 21. uri za red C v parterju in ložah ter za red B na galerijah in balkonih zadnja predstava Opere iz Pekinga. V četrtek ob 21. uri klavirski recital pianista Friedricha VVuehrerJa (peti abonma), posvečen Beethovnovim sonatam; sonata op. 27 št. 1, sonata op. 27 št. 2 (V svetlobi lune), sonata op. 109, sonata oP- 53 (E a ld esteinsona te) . Nadaljuje se prodaja razpoložljivih vstopnic. TEATRO NUOVO Danes ob 21. uri za red B v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Baodena) komedija Roberta Musila »Vincenc lo prijateljica pomembnih oseb«. Cene: parter A 1200, parter B 700, balkon 300. Ljudska prosveta S.A.K. »Jadran* priredi v sredo 2». aprila ob 28.30 v Ul Geppa 9 kulturni večer o temi »Pomembni trenutki našega obstoja; svoboda-t)u-bezen-upora. Koncert jazza in toe-zije ob spremljavi slik. Vabljeni vsi. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 2«. in 27. aprila se Je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo pa je 22 oseb. UMRLI SO; 62-letna lolanda Vene-zian por. Radizza, 85-letna France-sca Ziz vd. Kolarič. 59-letmi Carlo Rutter, 67-letna Maria Clementina Nicola por. Poggi, 82-letni Giuseppe Turel. 60-letni Giovannl Ravalico, 86. letna Caterina Vucic vd. Stocchetti, 48-letnl Aldo De Gasperl, 60-letni Carlo Ferfiila, 68-l«tni Andrea Peoiar, NiiiiiiitiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHmiiiiiiiiilMiiiiiiitiiiiimifiiiiiiiiiiimitHiHiimMiHmumiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiMiimiitiiiiitiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiii TRAGIČNI VZROKI EKSPLOZIJE V UL. MURAT Eksplozija plina v kopalnici zaradi samomorilnih namenov Ženska si je najprej prerezala zapestji, nato pa izpustila plin - Točni vzroki eksplozije še niso znani - Nesrečnica bo okrevala v dobrem mesecu V nedeljo okrog poldne je v ve- ce. Verjetno je pri tem iskra iz Kmalu nato je prispel tudi rešilni liki stavbi v Ul. Murat 8 nastala električnega zvonca v stanovanju avto. , v pritličju močna eksplozija, ki Valdemarinove povzročila eksplo- Ko so gasilci prišli v kopalnico, nn □! lo Vnlritimofinn. je povzročila precej strahu in preplaha med stanovalci in sosedi. Lahko bi imela hude posledice, vendar se je vse končajo kolikor toliko srečno. Predvsem je imela srečo 56-letna Amelia Manzini vdova Valdemarin, ki tam stanuje in je hotela napraviti samomor s plinom. Eksplozija ji je namreč rešila življenje. Nesrečna ženska je bila zelo potrta po smrti svojega moža, ki je umrl pred nekaj meseci v Nemčiji. Zaradi tega se je vi nedeljo hotela zastrupiti s plinom v stanovanju, v katerem biva sama. Zaprla se je v kopalnico in odprla plin ter si prerezala zapestji. Vratarica je v veži zavohala plin, a ni vedela, od kod uhaja. Zaradi tega je pritisnila na električne zvonce, da bi opozorila stanoval- žijo, morda pa si je Valdemarino-va prižgala cigareto. Na srečo ni bila kopalnica še popolnoma nasičena s plinom in eksplozija se je sprostila na hodnik ter na odprt prostor. Kljub temu je popolnoma odnesla okno, v kopalnici je vse razmetala; največjo škodo pa je utrpelo zgornje stanovanje, kjer je eksplozija odnesla 10 kv.m poda in je vse razmetala. porcelan in steklena posoda pa se je razbila drobce so našli tudi v II. in III. nadstropju, kakor da bi bil potres. Najprej so poklicali samo gasilce, ker so sosedje mislili, da Valdemarinove ni doma. Gasilcem, ki so prispeli z dvema vozovoma in malim tovornikom, je poveljeval sam komandant ing. Casablanca, polno prahu in dima, ker se je zrušil strop, so na tleh komaj zapazili obraz nesrečne ženske, ki je bila vsa pokrita z materialom in je bila v nezavesti. Nemudoma so odstranili material in jo z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico, med vožnjo pa ji je dr Russi pomagal s kisikom, da bi ‘ jo ohranil pri življenju. Zdelo se je da je njeno zdravje v zelo resnem stanju, vendar so po natančnem pregledu ugotovili, da zastrupitev s plinom ni tako huda Razen ran na zapestjih se je ženska tudi nekoliko pobila po glavi in desni nogi, ko se je nanjo zrušil strop. Sprejeli so jo na 2. kirurški oddelek in bo okrevala v dobrem mesecu. Njeno zdravstveno stanje je bilo v teku včerajšnjega dne nespremenjeno. na bo treba več za vsako prepustnico pogledati raznih datumov in izvesti dokaj zapleteno štetje prehodov. Na tak način se bodo pospešile operacije na meji, kar je nedvomno v korist zainteresiranega prebivalstva. Vendar pa je v prvih dneh prišlo tudi do nekaterih težav, ker so mej-nt nadzorni organi zavrnili nekatere lastnike propustnic, ki so v aprilu že izkoristili štiri prehode, ki pa so — po starem načinu štetja prehodov — menili, da lahko izkoristijo prehode za naslednji mesec. Te težave bodo seveda v kratkem odpadle same po sebi. V nujnih primerih pa se lahko prebivalci poslužijo drugih ugodnosti, ki jih nudi videmski sporazum in predvsem možnosti izdaje posebne propustnice, ki jih lahko izda poveljstvo obmejne policije, ki ima sedež v Ul. XXX. Ot-tobre št. 2. Motorist podrl žensko ko je prečkala ulico Včeraj ob 14.15 so prepeljali na ortopedski oddelek 63-letno Giusep-pino Semoli iz Naselja sv. Sergeja 2223, ki jo je malo prej povozil v D’Annunziovem drevoredu neki motorist. Ko je ženska hotela prečkati ulico v bližini poslopja St. 31, se je iz mesta pripeljal mimo 21-letni Emilio Babici, ki Je upravljal vespo TS 19181. Mladeniču, ki Je bil namenjen na Seneni trg, se ni posrečilo zavreti vozila ter Je žensko podrl na tla. Semolijevo so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da si Je zlomila levo in desno nogo ter utrpela še razne druge poškodbe. V bolnišnici se bo morala zdraviti 90 dni. ŠIRITE PRIMORSKI DNEVNIK AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile. Pisati »Eureka« — Casella Postale 5013 — Roma. AMERIČANE, ftaloamerlcane, Austra. liane. Francesl, vlllegglantl In Halla, sposerebbero rapldamente. Scrivere «Eureka», casella 5013. Roma. SLOVENSKI KLUB vljudno vabi na zanimivo predavanje DR. ARH. DARIA JAGODICA danes 28. t. m. ob 21. uri v Gregorčičevi dvorani v Ulici Geppa 9 o temi: «Urbanistični razvoj mesta Trsta» Nazionale 14.00 17.45 21.30 »Cleopa-tra« Technicolor. Todd-Ao, Elizabeth Taylor, Richard Burton. Arcobaleno 16.00 «Maigret e 1 gang-sters« Jean Gabin, Vittorio Sani- POiM. Excelsior 15.30 «Se permettete par-liamo dl donne« Vittorio Gassman. Prepovedano mladim. Fenice 15.30 «La vita agra« Ugo To-gnazzi Giovanna Ralll. Grattacielo 16.00 »I tre di Asihiya» Technicolor. Yul Brynner, Richard VVidmark, George Chakiris. Supercinema 16.00 *Sexy magico« — Technicolor. Prepovedano mladini. Alabarda 16.00 »La calda vita« Teoh-micolor. Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini. Zadnji dan. Filodrammatico 16.00 »TotO nella luna« TotO, Togn-azzi. Aurora 16.30 «7 giorni a maggio«. Cristallo 16.00 «A 007 dalla Russia con amore« Technicolor. Capitoi 16.30 »Tom Jones« Technicolor. Susan Yor>k, Albert Finney. Garibaldi 16.00 »La vendetta del ra-gno nero» Prepovedano mladini. Massimo 16.00 »Maciste 11 gladiatore di Sparta« Teohrvicolor Mark to-rest. Zadnji dan. Impero 16.00 «55 giorni a Pechino«. Moderno 16.30 Revija: »Donne... li- quori... e...« Na platnu: »Dicciot-tenni al sole«. Astra 16.30 «M ranch delle 3 campa-ne». Astoria Danes počitek. Vittorio Veneto 15.00 «11 Gattopardo« Technicolor. Burt Lancaster, Clau-dia Cardinale. Abbazia 16.00 »La morte cavalca a Riio Bravo« Technicolor. Maureen 0’Hara. Ideale 16.00 «Psycosissimo» Tognaz-zi in Vionello. Marconi Danes zaprto. Jutri «Citta nella paura«. Skedenj 16.00 »Ti-Koio e il suo pe-scecane« Technicolor. 74-letnt Cesare Magglola, 47-letna Olga Mauri por. Zunino, 82-letna Gi-sella Polak por. Kreutzer, 70-letna Gustava Schojer por. Zangrando, 89-letna Emiilia Pescanito por. Sala, 46-letni Luigl Kaiser, 62-letnl Aildo’ Ze-per, 87-letnl NlcolA Valentinuz, 75-letna Lidia Passer por. Dorini, 68-letna Adalglsa Rupprik por. Bres&a-rvi. 69-letmi Francesco Lefata, 71-letna Teresg Pobega por. Bertoccbl Mali oglasi POKRIVANJE PODOV in podi Iz plastike, guma. Ilnoleum od 450 lir dalje kv. meter. Preproge in plastične preproge za hodnike vseh vrst po zelo ugodnih cenah. Zagotovljena namestitev izkušenih delavcev A.R.P ITALPLAST Trst, Trg Ospedale 8, telefon 98-911. ENALOTTO Natečaj št. 17 ZMAGOVITI STOLPEC Bari s g Cagliari Firenze j Genova , Milan . . Neapelj . Palermo ■ Rim . . Turin . , Benetke Neapelj II Rim II . 77 38 48 41 2 89 6 78 59 38 85 84 2 X X X 1 2 1 2 X X 2 2 PROVIZORIČNI dobitki za zmagovalce z 12 točkami lir 24.638.000 11 točkami lir 348.600 10 točkami lir 25.900 Navedene vsote se lahko spremenijo na podlagi sprejetih ugovorov. Dokončne kvote določi o-srednja komisija po členu 15 uradnega pravilnika in bodo objavljene v Uradnem listu. * Ohranite odrezek, da boste imeli pravico do nagrade LOTERIJA BARI 77 15 31 41 CAGLIARI 38 50 77 26 FIRENCE 48 42 18 73 GENOVA 41 80 85 56 MILAN 2 9 70 77 NEAPELJ 89 85 67 40 PALERMO 6 80 5 60 RIM 78 84 44 33 TURIN 59 33 24 20 BENETKE 38 50 29 67 71 33 60 66 68 S 1 14 35 16 TRŽAŠKA KNJIGARNA Tr«l - Ul. n. Frančišku 20 Telefon 61-70» NOVO: A. Kivi: Sedem bratov L 1.650 DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA PRIREDIJO TRADICIONALNI PLES POD MLAJM- ki bo v nedeljo, 3. maja od 18. do 24. ure ln v ponedeljek, 4. maja od 20. do 24. un IGRAL BO DOLINSKI KVINTET PELA BOSTA DARIO IN DARKO T NEDELJO POPOLDNE BO IGRALA DOMAČA GODBA Prvi deželni sestanek o kulturi v Furlaniji -Julijski krajini v dvorani CCA AKTUALNOST KULTURE V DEŽELI Osnovno poročilo dekana filozofske fakultete prof. dr. Ferrera, ki je omenil tudi nujnost kulturnega sodelovanja s sosedno Jugoslavijo - Sklepno resolucijo bodo odobrili na sestanku v Vidmu V nedeljo dopoldne in popoldne kov; nezadostna sredstva za uni-1 Trsta do Furlanije in najbolj oster se bil v veliki dvorani «Circoio della Cultura e delle Arti>> v Trstu zanimiv sestanek kulturnih delavcev iz vseh treh pokrajin dežele Furlanija-Julijska krajina pod naslovom «Aktualnost kulture v deželi — Proble-V1’ in in$tituti». Sestanek je organiziral CCA s pomočjo filozofske fakultete tržaške univerze, katere dekan prof. Leonardo Ferrero je dopoldne prebral osnovno poročilo •{Kultura in dežela», kateremu so sledila (po pet minut vsako)' poročila ravrtateljev šestih odsekov CCA: za gledališče (dr. A. Gruber Benco), za književnost (prof. Ciacchi), za Prirodoslovne vede (prof. Furlani), za družbene vede (prof. Agnelli), za likovno umetnost (slikar Mascheri-Pi) in za glasbo (skladatelj Viozzi). Sledila je diskusija, ki jo je začel Pesnik Biagio Marin v «dvojnem svoistvu« — kot je dejal — Furlana “J Tržačana, nadaljevalo pa jo je H govornikov — vsak po pet minut 77 med katerimi tudi: rektor tržaške univerze prof. Origone, ravnatelj «Teatro Stabile» D’Osmo, skladatelj Fabio Vidali, tajnik tržaške federacije KD dr. Botteri, Budini in tabacco, oba profesorja s tržaške univerze, iz Vidma pa založnik Del Hianco. Popoldne sta prebrala dodatni poročili o muzejih v deželi Ptof. Muttinelli, ravnatelj muzeja v Čedadu in o knjižnicah dr. Manzi-Pk ravnatelj vladne knjižnice v Gotici. Sledilo je osem diskutantov in sončno zaključna beseda prof. Fer-fera ter sestanek posebne komisije la sestavo sklepne resolucije, sl daj bi zajela vse važnejše zahte-v.e poročil in disikutantov. Komi-šJla svojega dela kar tako na hi-i n.i. mogla opraviti in bodo resolucijo sestavili pozneje na po-a j ' osnutka in ob upoštevanju dodatnih predlogov. Tega hvale vrednega sestanka .je Udeležilo čez 70 od mnogo Povabljenih osebncsti. Med Povabljenimi — kot je izjavil Predsednik Fonda-Savio — je bi-.° tudi 20 parlamentarcev, od ka. in drugih oblasti do kulture in njenih ustanov z analognim odnosom v sosedni Sloveniji in Avstriji, primerjava, ki ni izpadla v korist naše dežele itd. Iz poročila o muzejih smo izvedeli, da jih je v deželi nič manj kot 40, ki pa seveda niso vsi v takem redu kot bi bilo nujno potrebno. O bibliotekah pa je v poročilu v prvi vrsti poudarjeno, da ,je glavni vzrok sedanjega nezadovoljivega stanja pomanjkanje zadevnega vsedržavnega zakona; med glavnimi predlogi poročila pa je ustanovitev deželne šole za strokovno usposobljenost knjižničarjev, predloga, ki ga je uvrstil nato med svojih osem predlogov za resolucijo tudi ravnatelj mestne knjižnice. V kratkepi članku o tako važnem deželnem sestanku seveda ni ; mogoče povedati vsega, kar smo slišali, kar je kritiziralo in predlagalo vseh 23 govornikov, ki so posegli v diskusijo. Naj poudarimo le, da je nekaj krat prišla do izraza potreba po kulturnih stikih s sosedi. V dveh primerih pa smo slišali zelo ostre kritike odnosa terih , -Pa se sestanka ni niti eden udeležil. Kot smo zvedeli, sta or-rfmzatorja — CCA in filozofska I, ulteta — povabila tudi dva °verlska kulturna delavca, in si-■ r. Pisatelja prof. Josipa Tavčar-m Slasbenika prof. Pavla Mer-_uja. Teda oba sta bila službeno zaradi obveznega štiridnevne-?a. šolskega izleta — zadržana. žiV° ,?? Ee sestanka nista udele-la. Njuna tako tehtno opraviče-odsotnost pa je prav zares ob-„a °vanja vredna, saj bi kot po-aoreoa imela pravico pnsefj v s usijo, ki je bila rK0^ smo ponovno čitali v italijanskem lo-‘ inem dnevnem tisku — omeie-.a samo ha pohabljene osebe. rppričani smo, da bi se v tem ripirn-eru mnogo več govorilo o ociezu kulturnega delovanja na-■ ..narodne skupnosti v deželi. P'.šle bi do izraza \tudi njene iH*turne- potrebe in njeni proble-. h ■ predvsem pa pereče vpra-a-» , medsebojnega kulturnega sev el°yanja, še prej pa se vetja, -.-in- < mrmiranja italijanskega dela kul-jUrne javnosti o vseh naših ne-"isinnih kulturnih naporih -Nekaj je namreč o tem omenil t- sam glavni poročevalec prof. ‘ errero. pozneje pa tudi prof. V10zzi, ko je govoril o pcmaujka-hvU- koncertnih dvoran in omenil Jiznjo otvoritev našega kulturnega doma. Mnenja smo, da bi ^‘o zelo prav — in tudi upamo 7 us bo nujnost upoštevanja slo-epskega dela kulturne aktivnosti derelj omenjena tudi v sklepni esoluciijj, katere končno besedilo Povijajo. Hkrati nas je na nedeljskem se. 'tanku zanimalo vse tisto, kar je j1:0 rečenega o kulturnem sode-‘•vaniu s sosedno Slovenijo in z “Proslavijo Ferrero se Je v svojem po-v , , dotaknil tudi tega vprašanja, svojem odgovoru diskutantom pa .uSpt°vil, da morda o tej važni rin7eT! med diskusijo ni bilo ! Povedano. Ugotovil je, da že mešani odbor «Furlanija-Ko-ji J*?* za kulturno izmenjavo in v Pato izrazil mnenje, da bi bila to„lrs . Povsem naravna ustanovi-krj .podobn3ga odbora, ki bi se lah-in 'L’enoval na pr «Trst-Slovenija* V^up-Prmskaa. Ugledni znanst-,;,P'„ J® nato zelo prepričljivo po-sevl' PUjnost Jn veliko korist med-ipPoiplh stikov in izmenjav, za ka-v®,‘e rekel, da bi Jih mogli na o imenovati « kulturna trgovi-in njegovih izjav smo bili ‘ahko prav zares veseli, saj spPo Tavn° v nedeljski številki nami. , evnika posvetili temu vpraša-ajO .kulturnih stikov celo uvodni tudi * Zato smo prepričani, da bo siri« t0 Profesorjevo misel vsebovala 'klepna resolucija. Ferr SV0J1 ohSirni razlagi Je prof. ni i>er? Poudaril predvsem dve glav-tp, kulturni potrebi dežele: ustanovi-bjui^učinkovite in popolne osrednle stn.ui ke» in «močno založniško d» iruro,)- Za soistvo pa Je dejal. verzo; primerjava odnosa državnih 1 in odkrit je bil videmski založnik Del Blanco, prof. Tabacco pa se je upravičeno zelo hudo razburil zaradi vseh pomanjkljivosti na univerzi. Nedeljskemu sestanku kot prvemu nadvse koristnemu stiku najvidnejših kulturnih delavcev iz vse dežele bo sledil drugi sestanek, ki bo v Vidmu in na katerem bodo odobrili že omenjeni načrt resolucije, ki ga sestavlja prof. Ferrero. Padec z motorjem Včeraj popoldne ob 17.40 so prepeljali v splošno bolnišnico 42-letne-ga Ottavia Mnimasa iz Ul. Pirandel-lo 20, ki se je ponesrečil z motorjem na cesti iz Trsta proti Dolini. Zaradi peska na cestišču mu je spodneslo sprednje kolo motorja ter je nerodno padel na tla. Pri padcu se je pobil po rokah, po čelu in po desnem sencu. Kljub temu da je dobil tudi lažji pretres možganov, bo ozdravel v devetih dneh. Na neurološki oddelek so sinoči sprejeli s ^pridržano prognozo 58-letnega Angela Martinija iz Drevoreda XX. septembra, ki je na cesti blizu svojega doma padel na tla in se pobil ter ranil po glavi, iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii(iiiiiiitiiiii||||||«ni|||||| IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN V Soter oproščen krivde za smrtno prometno nesrečo Kljub nasprotnim trditvam preiskovalnih organov je sodišče menilo, da je nesrečo zakrivil motorist sam Pr»d kazenskim sodiščem (predsednik. Franzot. tožilec Corsi, zapisnikar De Paoli, obramba F. Ro mano) se je moral zagovarjati 2R-letni Angel Skerlavaj iz Trebč 42, ki je bil obtožen nenamernega umora ob priliki neke prometne nezgode. Kar se redko zgodi, se je pripetilo prav Skerlavaju, katerega so sodniki spoznali za nedolžnega ter so ga oprostili vsakršne krivde. Bilo je 28. oktobra leta 1962 okoli 11.40. ko'se je Skerlavaj peljal s svojim močnim avtom Fiat 1900-A po Ul. Carsia na Opčinah. A-sfalt je bil v tistem trenutku .'e ves moker; ker je malo prej močno deževalo. Nenadoma se je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu z mopedom 40-letni Guido Fettorosso z Oočin — Villa Carsia 1075. Nesrečni motorist je trčil v levo stran avtomobila, padel na tla ter se hudo poškodoval Kmalu nato je izdihnil zaradi hudih poškedb na gla'vi. pa pereče vpra■— —^'da je nčšrečo zakrivil prav Sker- davnj, in sicer'zato; ker je* upravljal svoje vozilo s preveliko hitrostjo, čeprav je šlo za ulico, kjer je bilo ob strani polno pešcev. Poleg tega so preiskovalci trdili tudi, da je Skerlavaj kriv nezgode, ker ni pravočasno zmanjšal brzine svojega avta ter se ni u-maknil na desno stran ceste. Udarec mopeda ob avto je bil tako močan, da je nesrečnega Pet-torossa odbilo izven ceste. Cein Skerjavajev avto, ki je sicer zelo solidno izdelan, je utrpel precejšnje poškodbe na levi strani. Sam šofer se. je tudi ngkoliko po,bil {er se je moral potem zdrav>ti štiri dni. Kazenski sodniki pa niso sprejeli teze preiskovalnih organov. Celo sam javni tožilec ni menil, da bi obstajal kakršenkoli dokaz o Skerjavajevi krivdi, saj je bilo skoraj očitno, da je nezgodo zakrivil prav Pettorosso, ki se je v določenem trenutku znašel s svojim mopedom nš levi strani ceste, se pra'-i na tisti polovici cestišča, po kateri je prihajal Skerlavaj. Zato je dr. Corrsi zahteval, 'naj sodniki oprostijo obtoženca zaradi pomanjkanja dokazov. Kot šmo že dejali je kazensKO sodišče oprostilo Skerlavaja, ker ni zagrešil kazenskega dejanja ter ;e s tem ugodilo zagovornikovi zahtevi. Gorišfeo-beneški dnevnik V NEDELJO V DVORANI UGG Recitatorji iz Milana prikazali veličino odporniškega gibanja Zadnje pismo Pinka Tomažiča - Po šolah poveličujejo rimske, ne pa junake odporništva Občinska uprava v Gorici je v nedeljo zvečer ob 21. uri v okviru proslav za 20. obletnico vstaje v Italiji povabila v veliko dvorano UGG v Gorici skupino za odrska dela «11 Trebbo« iz Milana, ki je v1 besedi in sliki ter z glasbenim komentarjem prikazala odporniško, gibanje v Italiji v razdobju od 1922 do 1945. V režiji Tonija Comella so štirje recitatorji prikazali nekaj nai-bolj značilnih dogodkov iz omenjenega obdobja, navajali misli in ocene uglednih politikov, filozofov, pisateljev in drugih ter jih primerjali z odlomki iz govorov Mussolinija, iz katerih je odsevala velika duhovna revščina fašizma in njegove doktrine, če jo lahko tako imenuje- vsem državljanom na področju na-, radi vremenskih in drugih neprilik še pokrajine in na področju nove dežele. Novi odbor agrarnega konzorcija V nedeljo dopoldne je bil v Gorici redni letni občni zbor agrarnega konzorcija za Goriško, na katerega so posamezne okrajne podružnice poslale svoje delegate. Predsednik konzorcija je podal po- ter ovir so lani zabeležili le bolj skromen napredek. Temu pa je vzrok tudi dejstvo, da se agrarni konzorcij iz Trsta udejstvuje tudi v naši pokrajini in sicer na področju okrog Tržiča. Ob koncu so izvolili nov odbor, ki ima naslednje člane: Douglas Attems, Antonio Banello, inž. Ser-gio Cosolo, Marino Cechet, dr. Ri-naldo Ctmoldi, Antonio Ferlat, Egi-dio Andrani, Attilio Grion, Silvano Comelli, Dionisio Paulin in Mario Montanari. Izvolili so tudi tri Zaradi deževnih dni se je zelo zavlekla gradnja kanalizacijske na. prave, ki bo povezovala novo zgradbo pred sodno palačo v Gorici z glavnim vodom. Cesta na križišču je še vedno razkopana, kar precej ovira cestni promet Podtajnik Lucchi z Waltritschem pri prefektu Pri prehitevanju avta je padla z motorja Že preteklo soboto zvečer je prišlo na Furlanski cesti v bližini poslopja št. 222 do precej hude prometne nesreče, pri kateri se je precej hudo poškodovala 53-le’r.a Celestina Grisoni vd. Sfecci iz Ul. Cancellieri. Ženska se je oeljala na motorju, katerega je upravljal 44-letni Renato Matzaun iz Ulice Berchet 27. Do nesreče ie prišlo, ko je ta hotel prehiteti avto Pat 500, katerega je šofiral 33-letni Au-relio De Bernardis iz Ul. Valdiri-vo 2, ki je prav tako hotel prehiteti neko drugo vozilo. Motor je trčil v fiat 500. ki ga je odbil na levo stran. Udarec je vrgel žensko s sedeža na *asfalt. Pri padcu se je Grisonijeva pobila po zatil-niku, si zlomila desno kljčunico in verjetno dve rebri na desni strani prsi. Ponesrečenko so takoj prepeljali v splošno bolnišnico, kamor so jo sprejeli s prognozo enega meseca zdravljenja. Žensko je podrl Včeraj zjutraj nekoliko po 8. uri je prišlo do prometne nezgode tudi v Ul. S. Michele, kjer ie nek; skuferist podrl na tla že priletno žensko. Ob isti uri je 72-letna Anna Valentini iz Ul. Dau-rant 4 hotela prečkati cesto v bližini poslopja št. 37. Slučajno se je v tistem trenutku pripeljal mimo s svojo vespo 20-letni Tullio Gi-raldi, ki je bil namenjen v Ul. sv. Justa. Skuter je podrl na tla žensko, ki se je pobila po nosu in po čelu Neki zasebni avtomobilist io je naložil na svoje vozilo ter io nemudoma odpeljal v splošno bolnišnico, kjer so jo zdravniki sprejeli na otolaringoiatrskj odde- ročilo, v katerem je v glavnih | člane nadzornega odbora in tri čla-obrisih podal nekaj podatkov o ne razsodišča. Na prvi seji, ki bo kmetijski letini na Goriškem lani te dni, si bodo novi odborniki poiti prodajne uspehe konzorcija. Za- razdelili delo in funkcije. mo V zvezi 'z usmrtitvijo poslanca i i»iii»MiiiiiiiiiiM»HiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiii«miniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiminmiiii«wiimi»iiiiiiniiiiiiiiiiH»iiiiiHiiiiiiiii»iiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMiiiiiiiPr ,zaPletenih B°: I delu 27-letni Erminio Perim iz San SS«ac S t* za organizacijo nekaterih kui-Kant, ustsnov v okviru deželne or-fa" zac Je uprave in kulturna vpra-Utrio,’ .¥ bo m°rala »podpirati in kulh.t , , osnovni pogoj resnične ki je lahko samo svobodna», kult,,. sa,mo *ta dejanska svoboda domiH Je, lahl{o resnični in nena-Vo!k i ferment deželnega raz-leč j k bo rodil trajne sadove da- samega kulturnega ozem- J vV ,ozlcern smislu...». Še*no.,o kakih 10 **ni sdrav- j drugih kriric proti ^ llllllllllllllllllllllllllUlltllllllltllll*lll^ll•llllllllllll•ll•llllllllllll»llllllllllllllllllllllllllllllMilllllll■lllllllllllHlllUlllllllllllllllll•|llll|•||,||,Ml|l•,*|,•,||,|, na Goriškern Spregovorili so tudi nekateri drugi predstavniki, nato pa so razdelili nagrade, v skupnem znesku 1,4 milijona lir. Prvo nagrado 400 tisoč lir so prisodili organizaciji Ginnastica Gori-ziana; drugo 300 tisoč lir jadralnemu društvu «Cosulich» iz Tržiča, tretjo 250 tisoč lir organizaciji Ora-torio San Michele, četrto 200 tisoč lir društvu «Ita!a» iz Gradiške, 150 tisoč lir je dobilo veslaško društvo «Timavo» iz Tržiča ter 100 tisoč iir moto klub «Pino Medeot» iz Gorice Poleg tega so razdelili tudi več kolajn in diplom. Kratke iz bolnišnice Včeraj so v civilni bolnišnici pridržali na zdravljenju tri osebe. Ob 16.30 so pripeljali 3-letnega Gina Marchija s Tržaške ceste 291, ki se je udaril v glavo, ko je padel z okna v stanovanju. V bolnici se bo zdravil 10 dni. Nekaj minut kasneje so pripeljali 54-letnega Edoarda Contiona iz Ronk Ul. Garibaldi 43. Ko sp je peljal proti domu, je izgubil oblast nad motociklom in padel na asfalt. Potolkel se je po glavi. V bolnici se bo zdravil 12 dni. S prognozo okrevanja v 12 dneh so pridržali na zdravljenju 39-let-r.ega Franca Lipovščtea z Majnice, ki je doma padel in se potolkel po desnem zapestju, kjer si je prerezal kite, in desni rami. V bolnišnico so ga pripeljali ob 19.35. V papirnici v Stivanu je v nedeljo zvečer zgubil življenje pri ne mezge. Nesrečni delavec, ki zapušča 14 mesecev staro hčerkico in ženo Mariso roj. Boschin, katera pričakuje drugega otroka, je začel z delom ob 14. uri in bi končal ob 22, nesreča pa se je zgodila ob 19. uri. V hipu se ja vse zgodilo in ni bilo vež nobene pomoči, da bi mlademu možu rešili življenje. Pe. rin je tedaj delal pred valjarji blizu bazena, ki je bil poln vode in lesne mezge. Z gumijasto cevko je spuščal zrak pod pritiskom proti papirju na začetku novega navoja. Napravil je dva koraka in padel v odprtino ter izginil v mezgi, ne da bi niti kriknil. Ce ga ne bi videl njegov delovni tovariš Riccardo Lazzari, ki je delal tam blizu, sploh ne bi nihče vedel, kako se je zgodila nesreča Lazzari je zavpil in se po gumijasti cevki, ki je padla skupno s Permom, spustil v bazen, da bi rešil Perina. Mislil si je, da se je KiaiO .IKI8. 1» KOS K K Predvaja danes, dne 28. t. m. z začetkom ob 19.80 uri humori-•Učni film: SESS0, PECCAT0 E ČASTITA» . (Spol, greh in čednost) Ipajo: PETER SELLERS — MAI ZETTELING — VERGI-NIA MASKELL namreč Perin krepko oprijel cevke, da ne bi utonil. Toda Perin je že zginil v gmoti. Nemudoma so ustavili stroje, izpraznili bazen in poklicali rešilni avto, a Perin je bil že mrtev, ker se je v vodi m gmoti takoj zadušil. Na kraj nesreče so nato prišli karabinjerski poveljnik iz Nabrežine poročnik Spinelli, župnik iz Stivana, pretor iz Tržiča ter zdravnik podjetja dr. Ettore iz Trsta. Domnevajo, da je Perinu, ki je bil 24. marca žrtev prometne nesreče in je nastopil službo v soboto, nenadoma postalo slabo, zaradi česar je zgubil ravnotežje. Tudi v soboto se je počutil slabo in je moral zapustiti delo, v nedeljo pa se je spet vrnil na svojo zadnjo ;zmeno. Pri prometni nesreči 24. marca ga je neki avtomobilist povozil ko se je peljal z motornim kolesom na delo. Pri padcu se ie takrat pobil po glavi in je dobil živčni pretres. Verjetno je v tem vzrok njegovega tragičnega konca. Motoristka v avto Nesreč z motorjem niso deležni samo moški, saj se včasih tudi kaka motoristka zaleti po nesreči v avto, ki prihaja iz stranske ulice. Prav ta nezgoda se je včeraj zjutraj okolj 8. ure pripetila 32-letni Teresi Filipponi por. Seccia, ki se ie peljala z vespo TS 12281 po Ul C Battisti v smeri proti Ul. Carducci. V bližini Ul. PalestrU na pa je prišlo do nezgode, čeprav je Filipponijeva vozila z zmerno hitrostjo. Po ,U1. Palestrina se je oripeljal namreč s svojim avtom fiat 500 D TS 48815 dr. Vin- cenzo Zucconi z Opčin - Ul. Mon-te re 3/2, ki je bil namenjen v Drevored 20. septembra. Iz neznanih razlogov je avtomobilist nadaljeval svojo pot in ženska se je zaletela vanj s svojim motorjem. Padla je na tla ter se pobila po spodnjem delu hrbta ter si verjetno poškodovala kako kost. Filippo-nijevo so takoj prepeljali v bolnišnico z rešilnim avtom RK ter jo sprejeli na ortopedski oddelek, kjer se bo morala zdraviti dva tedna. Z vespo v avto V zgodnjih urah včerajšnjega dne (bilo je nekaj pred 1. uro ponoči) se je 22-letni Giuseppe Baron iz Ul. del Veltro 65 ponesrečil, ko se je peljal svojo vespo TS »0558 po Istrski ulici v smeri proti Sv. Soboti. Do nesreče je prišlo na križišču z Industrijsko ulico. V tistem trenutku se je pri; peljal 'iz omenjene ulice 22-letni Cataldo Pinto, ki je upravljal avto fiat 600 TS 59871. Pinto, ki je prihajal na Istrsko ulico, je pravkar hotel zaviti na levo ter je zato zaprl pot prihajajočemu Baronu. Ta je trčil v avto ter padel na tla. Pinto je pobral ponesrečenca, ga posadil v svoje vozilo in ga nemudoma odpeljal v splošno bolnišnico. Zdravniki so ugotovili na ponesrečencu razne poškodbe na čelu in- na ustnicah, zaradi katerih se bo moral zdraviti na nevrokirurškem oddelku okoli 10 dni. PRISPEVAJTE za DIJAŠKO MATICO I Trčenje vozil na ločniškem mostu V nedeljo ob 18.40 se je pripetila na križišču pred ločniškim mostom lažja prometna nesreča. Trčila sta motocikel mondial in avtomobil fiat 1100. Na motociklu z evidenčno tablico GO 14002 se je po Ulici Aquileia peljali proti mostu 56-letni Marcello Zampa iz Ul. Udine 29 v Gorici. Ko se je že skoraj pripeljal na most, mu je povsem nepričakovano prečkal cesto avtomobil fiat 1100, ki ga je vozil 48-letni Bruno Gasparini iz Ul. S. S. Martiri 14 v Trstu. Avto- Nezgoda pri kmečkem delu na Oslavju Preteklo soboto se je pri kmečkem delu v bližini svoje hiše na Gornjem Oslavju št. 7 ponesrečil Milko Klanjšček. Ko je imel oprav, ka z motorno škropilnico, s katero je škropil strup proti škodljivcem, transmisijski jermen ni prav deloval. Hotel je pogledati in se prepričati, če ni kakšne okvare. Pri tem pa mu je potegnilo roko, na kateri je imel zaščitno usnjeno rokavico, med jermen in kolo, ter mu povzročilo precejšnje poškodbe. Takoj je odšel v gorlško civilno bolnišnico, kjer so mu ugotovili zlom sredinca jn prstanca leve roke ter "rano na palcu In so ga pridržali za 2 dni na zdravljenju. Hud petelin v Pevmi V nedeljo dopoldne se Je zatekla po prvo pomoč v goriško civilno bolnišnico Frančiška Bensa iz Pev-me št. 41. Zdravniki so ji ugotovili rano na desni nogi ter ji nudili prvo pomoč s prognozo okrevanja v 4 dneh. Zena je povedala, da jo je kavsnil domači petelin, ko je šla dat pičo kokošim v kokošnjaku. podal tajnik Slavko Ferletič. Iz njegovega poročila sledi, da se je število vlog v lanskem letu zvišalo za 28 odstotkov. Skupno s poprejšnjimi so znašala posojila 22 milijonov lir. Samo v lanskem letu, za katerega sq , bila podana poročila, je doberdppsjii denirni zavod dal 12,6 milijona posojil. Svoje naložbe je prineslo 31 novih članov, tako da se je njihovo število dvignilo ria 193. V lanskem letu so člani denarnega zavoda vložili skupno 55 milijonov lir. Denarni promet v obe smeri je dosegel 105 milijonov lir, kar je izredno veliko. Cisti dobiček je znašal 192.522 lir. Posojilnica je kupila za 17 milijonov vrednostnih papirjev. Nadzorni odbor je po poročilu Andreja Gergoleta bil prisoten na vseh 12 sejah upravnega odbora. Vse poslovanje denarnega zavoda je bilo v skladu s statutom Prisotni so odobrili vsa poročila ter zahtevali tudi nekaj pojasnil. Iz zgornjega je razvidno, da Je doberdobska posojilnica zelo zdrav zavod, v katerega imajo prebivalci s Krasa veliko zaupanje. Ker so njegove obrestne mere na posojila zelo ugodne, je eden izmed pomembnih činiteljev za dvig življenjskega nivoja prebivalstva. Kratke iz bolnišnice V nedeljo zvečer okrog 19. ure se je zatekla po pomoč v gorjško civilno bolnišnico 49-letna Anna O-patti iz Steverjana, Britof 3, El sa je porezala na desni roki, ko je odprla zaboj z olivami. Okrevala bo v 8 dneh Prvo pomoč so nudili tudi 60-let-nemu Demetriju Dinfovki iz Gorice, Ul. Scodnik 3, ki se Je z nekim žebljem ranil na palcu desne roke ..Okreval, bo v freb dneh., Okrog poldne pa so prlpeljaH v bolnišnico 64-letno Anno Tasini iz Gradeža, ki si .ie pri padcu doma zlomila desno roko v komolcu. Pridržali so jo na zdravljenju ea 40 dni. peljali v bolnišnico 38-letnega Mihaela Černiča z Vrha, ki se je ponesrečil na delu pri podjetju Mario Silvestri. Zdravniki so mu ugotovili udarec na glavi s pretresom možganov ter so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Včeraj dopoldne nekaj po 8. url pa je prišel po pomoč 16-letni Danilo Toso iz Kaprive, ki se je ponesrečil na delu v rupenski papirnici. Zdravniki so mu ugotovili manjšo rano na sredincu leve roke, ki si jo je povzročil, ko se je hotel vsestl na nek stol v tovarni. Okreval bo v 5 dneh. Karabinjerji našli tri granate na Kalvariji Patrulja karabinjerjev iz Pod-gore, ki je bila včeraj na obhodu po Kalvariji, je na vrhu, kjer so trije križi, našia tri granate, kalibra 75, ki jih je uporablja-lo topništvo v prvi svetovni vojni. Poleg granat, ki so še v dobrem stanju, so namestili opozorilni napis ter o najdbi obvestili posebni oddelek iz Trsta, ki bo granate danes odstranil. Volilna zborovanja danes in jutri Za PSI bosta govorila, danes 28. aprila, ob 12.30 uri v Tržiču pred tovarno Solvay Vittorio Semola in Elio Zuliani. Jutri b 12.30 bosta govorila za PSI pred tovarno OEM Vittorio Semola in Elio Zuliani. * * * Za KPI bo govoril danes, v torek ob 12.20 uri pred ladjedelnico CRDA Giancarlo Pajetta. VERDI. 15.15: «Se permettete — parliamo di donnen, V. Gassman in S. Koscina. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17., 19. in 21.15: «11 pro-česso», A. Perkins. Italijanski čmobeli film. O. Wellesa. Mladini pod 18. letom vstop prepovedan. VITTORIA. 17.30: «La valanga dei tank«. D. Kelljr in M. Helen. A-meriški čmobeH film. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.00:- «L’ombra del dubbio«, J. Cotten in T. Wright. Ameriški črnobeli film Alfreda Hitchocka DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci, tel 22-68. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 21,1 stopinje ob 14.30, najnižjo 6,4 stopinje ob 4. Povprečne dnevne vlage je bilo 40 odstotkov Aretacija Goriška kvestura je včeraj are-tiiala 36-letnega Angela Fedriga iz San Vita del Tagliamento. Odpeljali so ga v sodne zapore v Ul. Barzellini, kjer bo počakal na proces, na katerem se bo moral zagovarjati, ker je prekršil kvestor-jevo odredbo, po kateri ni smel priti v Gorico brez posebnega dovoljenja. Lanskega oktobra ga je goriška kvestura z izgonskim li- Ul. s. o. Mariin v irsiu. ŽIVIO- | gurjsim avraiuiu * mobil se je iz Ul. LunghTsonzo pe- stom poslala domov, ker je storil ljal čet križišče v Ul. Bolivia. Iz-1 prekršek. PROSVETNO DRUŠTVO ^BRIŠKI GRIČ> ■ ŠTEVERJAN priredi v DVORU 3-dnevno praznovanje 1. MAJA s sodelovanjem ansambla iz Ljubljane «VESELI PLANŠARJI» PROGRAM: Petek, 1. maja — ob 15.30 koncert VESELIH PLANŠARJEV z nastopom humorista Korla - od 18. do 24. ure P L E S ob zvokih VESELIH PLANŠARJEV Sobota, 2. maja — od 18. do 24. ure PLES Nedelja, 3. maja — ob 15. uri tekmovanje v briškoli - ob 18. uri nastop FOLKLORNE SKUPINE Iz Ločnika - od 20. do 24. ure PLES vmes tekmovanje v twistu V okviru prvomajskega praznovanja prireja odbor vinogradnikov iz Steverjana, Oslavja in Pevme RAZSTAVO VINA Od 1. do 4. maja v veliki kleti posestva baronice Tacco v DVORU. Razstavlja 15 vinogradnikov. Otvoritev razstave bo 1. maja ob 11. url ob igranju godbe na pihala iz Doberdoba. Vljudno vabljenil L#"«eni.lL «31 n wm% IM mm** B ^aHirSi II ršil |M it Edinstven uspeh mednarodnega namiznoteniškega turnirja na stadionu «Prvi maj» liigoslovanu Teranu kot najboljšemu "nagrada Bora" 2 nokala (Primorski dnevnik in Ulil) borovcu Košuti FINALNI IZIDI JUNIORJI KRNC (Ljubljana) — SAZO-NOV (Ljubljana) 3:0 (21:18, 21:17, 21:17) III. KATEGORIJA KOŠUTA B. (Bor) — GRAN-DINI (Rovigo) 3:0 (21:14, 21:10, 21:15) II. KATEGORIJA KOŠUTA B. (Bor) — TOSET-TO (Turin) 3:2 (21:19, 16:21, 15:21, 21:14, 21:18) A KATEGORIJA TERAN (Ljubljana) — MA-RIOTTI (Švica) 3:1 (16:21, 21:19, 21:18, 21:13) MEŠANE DVOJICE PIRC-TERAN (Ljubljana) — JACQUET - MARIOTTI (Švica) 3:2 (13:21, 18:21, 21:13, 21:18, 21:13) MOŠKE DVOJICE TER AN - JAZ VIC (Ljubljana) GRINTAL - STADER (Ljubljana) 3:0 (21:13, 21:14, 21:19) KONČNA RAZVRSTITEV JUNIORJI 1. KRNC (Ljubljana) 2. Sazonov (Ljubljana) 3. Bettiol L. (Treviso) III. KATEGORIJA 1. KOŠUTA B. (Bor) 2. Grandini (Rovigo) 3. Birsa (Soffitta Trst) II. KATEGORIJA 1. KOŠUTA B. (Bor) 2. Tosetto (Turin) 3. Santalena (Milan) ZENSKE 1. PIRC (Ljubljana) 2. Jacquet (Švica) 3. Škerlj (Ljubljana) A KATEGORIJA 1. TERAN (Ljubljana) 2. Mariotti (Švica) 3. Durazzano (Soffitta Trst) MEŠANE DVOJICE 1. PIRČEVA - TERAN (Ljub.) 2. Jacquet - Mariotti (Švica) 3. Virant - Jazvič (Ljubljana) MOŠKE DVOJICE 1. TERAN ■ JAZVIC (Ljub.) 2. Grintal - Stader (Ljubljana) 3. Durazzano - Crechici (Soffitta Trst) EKIPNO 1. SOFFITTA (Trst) 2. UNI (Trst) 3. Bor (Trst) POKALI Nagrada Bora: TERAN (Lj.) Pokal MI: B. KOŠUTA (Bor) Pokal Primorskega dnevnika: B. KOŠUTA (Bor) Pokal SKGZ: PIRČEVA - TE- RAN (Lj.) Pokal koprskih gasilcev in I-stra Benza: TERAN - JAZVIC (Ljubljana) Pokal predsedstva GITeT: PIRČEVA (Lj.) Pokal Tržaške turistične in le-tovičarske ustanove: SOFFITTA (Trst) PokaI SKGZ mešani dvojici Pirčeva - Teran V ekipni konkurenci najboljša tržaška Soffitta Ne pretiravamo, če trdimo, da se je letošnji mednarodni namiznoteniški turnir za «nagrado Bora« zaključil z nepričakovanim organizacijskim in tekmovalnim uspehom. Nagrade so pripadle najboljšim in tokrat so Ljubljančani in Ljubljančanke pobrale levji delež pokalov in praktičnih daril. Tudi Trst ni ostal praznih rok. To po zaslugi člana Bora Borisa Košute, ki je zmagal v skupini tretjekategomikov in tudi presenetljivo uspel odpraviti najboljše drugokategomike, s čimer si je s prvim mestom osvojil pokal Primorskega dnevnika. V ekipni konkurenci pa je po doseženih rezultatih v vseh skupinah, pa čeprav ni nihče prodrl do samega vrha, se je izkazala tržaška Soffitta, kateri so za požrtvovalne nastope igralcev podarili pokal tržaške turistične in le-toviščarske ustanove. Na stadionu «Prvi maj» je bilo tudi v nedeljo ves dan živo. Zjutraj so se odvijale zadnje izločilne in tudi polfinalne borbe, popoldne pa je turnir potekal v znamenju zadnjih spopadov za nagrade. Vse igre so bile živahne in napete, vendar ni nobena po razburljivosti in lepoti presegla sobotne med Teranom in | nu nudil izreden odpor in 'je Košuto njegovim rojakom Jazvičem, ki za- večkrat prisilil v obrambo. Končno služi lovoriko najlepšega dvoboja I pa je Košuti vseeno uspelo, tako iimiuimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiiiiuiiiiiiiiiiitmiiiimiiiiiiiiiiiittiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii Na odbojkarskem «turnirju prijatelj stva» turnirja. Finalne borbe sta otvorila ljubljanska juniorja Krnc in Sazonov, ki sta se spoprijela za prvo mesto v tej skupini. Zmagal je Krnc, pa čeprav mu je bil njegov rojak enakovreden nasprotnik. V tretji kategoriji je Boris Košuta gladko odpravil le poredkoma nevarnega Grandi-nija iz Roviga. Bolj ostra je bila borba Košute z drugokategornikom Tosettom iz Turina, ki je lani zasedel prvo mesto. Turinčan je Tržača- Prehodni pokal šestorki Bora Pet setov za zmago nad Izolo Moška in ženska šestorka Bora sta se v nedeljo udeležili v Rovinju odbojkarskega «tumirja prijateljstva«. V moški konkurenci (o tekmovanju deklet bomo pisali v prihodnjih dneh) je nastopilo pet ekip. V prvi tekmi sta se spopadli šestorki Izole in Pazina. Sledila je tekma med Borom in Porečem II. Zaradi tekme na prostem, je veter, posebno v dopoldanskih urah, precej motil igralce. Ker so Borovi nasprot- niki igrali s soncem v hrbet, jim je to največ pripomoglo, da so posebno v prvem setu, nabrali nič manj kot 13 točk. V drugem nizu pa je šlo borovcem precej bolje in ker so zmagali nad nasprotnikom, so se uvrstili v finale. Drugega finalista pa je določila tekma med Izolo in Porečem I. Izolani so po ostri borbi zmagali in se tako uvrstili v zaključno kolo. Finalna tekma je bila popoldne, in ker so bili gledalci jezni nad Izolo, ki je Poreču preprečila pot v finale, so navijali za borovce, ki so se tako počutili kot na domačih tleh. Bor in Izola sta se tudi v preteklosti večkrat spoprijela in vse tekme so se zaključile v korist tržaških barv. To se je zgodilo tudi v nedeljo, pa čeprav so se morali igralci Bora resno mmim mn KVOTE: 12 — 4.763.000 lir 11 — 54.400 » Bari-Atalanta (4:0) 1 1. — 1. Fagus 1 Bologna-Catania (1:0) 1 2. Gavy X Fiorentina-Jnter (1:3) nev. 2. - 1. Titolo 2 Genoa-Spal (1:0) 1 2. Glorgione I Juventus-Vicenza (4:1) 1 3. — 1. Uccio X Lazio-Torino (0:0) X 2. Tamako 2 Messina-Mantova (1:0) 1 4. — 1. Gurgo X Milan-Sampdoria (0:1) 2 2. Calenda 1 Modena-Roma (3:3) X 5. — 1. Gabrio X Catanzaro-Cagliari (2:2) X 2. Pianello 2 Palermo-Foggia (0:0) X 6. — 1. Canton X Simmenthai-Varese (1:4) 2 2. Triora X Triestina-Venezia (2:2) X KVOTE: 12 — 7.826.439 lir 11 — 340.279 » 10 — 31.558 » potruditi, da so prisilili vztrajne nasprotnike na predajo. Tržačani se v prvem setu niso znašli in so ga morali prepustiti tekmecem. V drugem in tretjem setu pa so z lahkoto razpolagali z igralci Izole, v četrtem pa so ponovno popustili ln set porazno izgubili. Zadnji odločilni set pa je bil za borovce izrednega pomena. Zaradi tega so se zbrali in so z odlično igro prisilili nasprotnike na predajo, pri čemer so jim dopustili, da so si nabrali le tri točke. Igralci Bora so si tako osvojili prehodni pokal, katerega bo treba v prihodnosti braniti, da bo prišel v trajno last. Vedeti moramo, da so organizatorji sklenili, da bo postal ta turnir tradicionalen. Tekme turnirja bodo igrali vsako leto v drugem mestu. Izidi: Izola . Pazin 2:0 (15:6, 15:5) Bor - Poreč II. 2:0 (15:13, 15:6) Izola • Poreč I. 2:1 (15:4, 13:15, 18:16) Bor • Izola 3:2 (12:15, 15:7, 15:11, 6:15, 15:3) G. FURLANIC KOŠARKA LIMA, 27. — Češkoslovaška je na čelu lestvice finalne skupine svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva. Sledijo SZ, Brazilija, Jugoslavija, ZDA, Bolgarija in Peru. Izidi včerajšnjih tekem so naslednji: ZDA - Peru 59:38 ( 33:20) Brazilija • Jugoslavija 66:52 ( 33:29) CSSR . Brazilija 76:63 ( 33:32) * * • PRAGA, 27. — Košarkarska peterka Brna je v prvi tekmi finala za pokal evropskih prvakov premagala Real Madrid 110:99 (55:54). zaradi boljše kondicije kot tudi zaradi bolj učinkovite, živahne in duhovite igre, spraviti tekmeca na kolena. V dvoboju mešanih parov sta Slovenca Pirčeva in Teran porazno začela in sta bila že na pragu poraza. Pri stanju 2:0 za švicarsko dvojico Jacquetova-Mariotti sta se jugoslovanska prvaka zbrala in z zmago v treh zaporednih setih prisilila odlična nasprotnika na predajo. V tekmi žensk je švicarska prvakinja Jaequetova popolnoma odpovedala in je bila lahek plen živahne Pirčeve, ki ji z učinkovitimi potezami in udarci ni dala možnosti oddiha. Bolj napeta in zanimiva ter dolga je bila borba za prvo mesto v absolutni kategoriji med jugoslovanskim prvakom Teranom in Švicarjem Mariottijem. Gost iz Švice je učinkovito začel in Terana z bliskovitimi udarci popolnoma zmedel. Jugoslovan, ki potrebuje nekaj časa, da se razgreje in se znajde, je vseeno tekmoval v hladnokrvnosti z izredno mirnim Švicarjem in mu je prepustil samo prvi set. V ostalih. pa čeprav ni imel vedno pobude v svojih rokah, je znal vedno najti šibke točke nasprotnika, katerega je neusmiljeno prisilil na predajo. Igra sama ni bila po agonistič-ni plati na višku, kar je popolnoma razumljivo. Nagrada je bila prevelika, zaradi česar so igrali glavno vlogo prav živci, k: niso dovoljevali tekmecema, da bi se sprostila in predvsem preveč tvegala. V moškem doublu je boj za pokal potekal med jugoslovanskimi predstavniki. Na eni strani sta bila ne-prekosljiva Teran in Jazvič, na drugi pa Grintal in Stader, ki sta rojakoma le tu pa tam nudila odpor. Vseeno pa je bila igra živahvna in polna fines, kar so številni gledalci, kot v vseh prejšnjih tekmah, nagradili z burnim ploskanjem. Nagrajevanje, ki je sledilo zadnji finalni tekmi, je potekalo v veselem vzdušju, ker so prireditelji športnega združenja Bor poskrbeli za vse prvoplasirane v vsaki skupini pokal in tudi lepa praktična darila. NOGOMET MILAN, 27. — Prvo četrtfinalno tekmo za pokal Rappan Beograd -Bologna, ki bo 10. junija v Beogradu, bo sodil madžarski sodnik, medtem ko bosta stranska Jugoslovana. Povratno tekmo 17. istega meseca v Bologni pa bo sodil Avstrijec, stranska sodnika pa bosta Italijana. Z METOM DISKA 62,94 M Nov svetovni rekord Al Oerterja WALNUT, 27. — Američan Al Oerter je ponovno izboljšal svetovni rekord v metu diska. 27. aprila lani je ameriški atlet v istem mestu dosegel z 62,62 svetovni rekord, katerega je sedaj z metom 62,94 m ša izboljšal. 27-letni Al Oerter, ki se ponaša z dvojnim olimpijskim naslovom, je z novim rekordom potrdil, da je najresnejši favorit za letošnjo zlato olimpijsko kolajno. IZIDI LESTVICA •Bari-Atalanta 4:0 Inter 30 20 7 3 49 20 47 •Bologna-Catania 1:0 Bologna 30 19 8 3 47 19 45 •Genoa-Spal . 1:0 Milan 30 17 9 4 47 23 43 •Juventus-LR Vicenza 4:1 Fiorentina 30 14 9 7 42 21 37 •Lazio-Torino 0:0 Juventus 30 13 9 8 44 31 35 •Messina-Mantova 1:0 Torino 30 8 15 7 29 26 31 Sampdoria-Milan 1:0 Vicenza 30 11 8 11 30 34 30 •Modena-Roma 3:3 Roma 30 9 10 11 36 34 28 Inter-Fiorentina 3:1 Lazio 30 9 9 12 20 22 27 (odigrana v soboto) Atalanta 30 7 13 10 22 38 27 Prihodnje tekme Genoa 30 8 10 12 28 30 26 (3. maja) Catania 30 8 10 12 24 36 26 Mantova - Bologna; Catania - Messina 30 8 9 13 24 43 25 Fiorentina; Bari - Genoa; Inter- Mantova 30 5 14 11 27 39 24 Juventus; Sampdoria . LR Vicen- Sampd. 30 10 4 16 35 46 24 za; Atalanta - Lazio; Torino - Modena 30 6 11 13 29 42 23 Messina; Roma - Milan; Spal - Spal 30 5 11 14 23 33 21 Modena. Bari 30 5 10 15 17 36 20 Čeprav je Triestina vodila že z dvema goloma prednosti, se je morala zadovoljiti z neodločenim izidom in še sreča, da je sploh rešila točko. Gostje so bili namreč skoraj ves drugi polčas v očitni terenski premoči, Triestina pa je morala praktično igrati samo z desetimi igralci, ker si je že v prvih minutah drugega polčasa Novelli pretegnil mišice in je bil do kraja neuporaben na krilu, v zadnjih minutah pa je sploh ostal izven igrišča. Pa tudi ne glede na to, je domače moštvo v drugem polčasu popolnoma popustilo kot celota, še posebno pa je odpovedala njegova obramba, v kateri so bili Sadar, Vitelli, Pez .n Dalio le sonca samih sebe, Mi-niussi pa dokaj nezanesljiv in soodgovoren za prvi gol. Rešil se je samo Vargdien. Napad je deloval LESTVICA IZIDI •Catanzaro-Cagliari 2:2 •Palermo-Foggia 0:0 •Prato-Lecco 1:0 'Coaenza-Napoli 0:0 •Pro Patrla-Padova 1:1 *Brescia-Parma 2:1 Potenza-*Verona 2:1 •Alessanddria-Udinese 1:0 Varese-*Simmenthal 4:1 •Triestlna-Venezia 2:2 Prihodnje tekme (3. maja) Padova . Brescia; Verona - Co-senza; Napoli - Foggia; Venezia -Lecco; Cagliari - Palermo; Poten-za . Parma; Udinese - Prato; Va-rese - Pro Patria; Alessandria -Simmenthal. Foggia 30 13 14 3 33 16 40 Padova 30 13 12 5 33 15 38 Vare se 30 12 14 4 34 16 38 Verona 30 12 13 5 34 19 37 Cagliari 30 11 14 5 31 21 36 Brescia 30 17 8 5 48 21 35 Lecco 30 12 11 7 27 22 35 Napoli 30 9 13 8 31 30 31 P. Patria 30 9 12 9 30 26 30 Potenza 30 9 12 9 28 26 30 Triestina 30 10 10 10 25 28 30 Catanz. 30 10 9 n 33 40 29 Palermo 30 8 12 10 22 21 28 Udinese 30 8 10 12 21 26 26 Venezia 30 7 11 12 27 37 25 Parma 30 5 12 13 26 39 22 Aleisand. 30 6 10 14 21 41 22 Cosenza 30 7 7 16 19 38 21 Simment. 30 3 14 13 19 40 20 Prato 30 1 12 14 17 37 20 V 30. kolu nogometnega prvenstva Presenečenje: spodrsljaj Milana na domačih tleh Interno vrhu pred Bologno Milan je klonil. In to na domačih tleh v tekmi, ki na papirju ni predstavljala za prvake nobene nevarnosti. Toda Sampdoria se je predstavila z vrsto mladih sil in te ao spravile na kolena «črno-rdeče vrage«. Zaradi tega nepričakovanega dogodka, je Inter, ki je v sobotni tekmi premagal Fiorentino, še po* večal naskok do meščanskih tekmecev, a ni mogel do Bologne, ki si je, kljub temu, da >e morala igrati ve*-ji del tekme brez Pascuttija, privoščila izredno uporno Catanio. Bo-lonjčani so tako sami na drugem mestu razpredelnice 2 točki za In-terjem in 2 pred Milanom. Juventus je zopet prišel do zmage. Tokrat je prišel do obeh točk na račun enajsterice Lanerossi, ki je morala kloniti pred bolj vigra-nim moštvom z nepričakovano učinkovitim napadom. Vse ostale tekme pa so se končale z zmago domačinov, z izjemo dveh, kjer so si nasprotniki razdelili izkupiček. To se ie pripetilo Laziu, ki je moral prepustiti točko Torinu in tudi Romi, katero je Modena v drugem polčasu z izredno napadalno igro dohitela. 2e obsojeni Bari pa je v nedeljo zapel z vsemi strunami. Posledica je bila, da se je Atalanta znašla kar s štirimi žogami v mreži. Genoa in Messina sta tudi obogateli in sicer na račun Spala oziroma Mantove. V obeh primerih je en sam gol zadostoval za zmago. IllIimlllllntilllllllllllllilllllinlllllllltlllllllllllllllllllliltllintiiiiiiiniilillllllllllllllllllllilimillilllluilMU11' JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO V tekmi z Dinamom 3:0 za Crveno zvezdo Zmaga Olimpije in Maribora - Novogoričani s točko iz Maribora - Poraz Delamarisa Le 50.000 gledalcev, pa čeprav je bilo prodanih 75.000 vstopnic, je zaradi slabega vremena prisostvovalo «tekmi leta« I, zvezne jugoslovanske nogometne lige med Crveno zvezdo- in Dinamom. Z gladko zmago so si Beograjčani utrdili položaj na vrhu, medtem ko je Dinamo zaostal za 2 točki. Med nedeljskim zavrtljajem je m im 11II1111111 >1 ■ 11 ■ 11111 Slaba igra Tržačanov na občinskem stadionu Triestina-Venezia 2:2 (2:1) Domačini vodili z dvema goloma prednosti STRELCI: v prvem polčasu v 6’ Tesconi (V-) avtogol, v 19’ Novelli (T.), v 23’ Muiesan (V.), v drugem polčasu v 21’ Cardillo (V.). TRIESTINA: Miniussi; Grigeri, Vitali; Pez, Varglien, Sadar- Mantovani, Dalio, Ispiro, Rancati, Novelli; VENEZIA: Magnanini; De Bellis, Mancin; Tescond, Grossi, Neri; Cardillo, .Santon, Muiesan, Saivemini, Dori. SODNIK: Sebastii. Kotje 7:3 za Venezio. Gledalcev 8000. samo v prvem polčasu, dokler ie bil Novelli pri močeh. Rancati in Mantovani sta bila pod vsako kritiko, mladi debutant Ispiro pa je dal od sebe, kar je mogoče od debutanta zahtevati in nikakor ni on sam kriv, če to ni bilo dovolj za uspeh. Skratka nevaren padec forme celotnega moštva, ki ga ublažuje samo dejstvo, da moštvu ne grozi neposredna nevarnost za izpad. Začetek je kazal za domačine zelo ugodno. Ze v 6’ je Sadar streljal z desne strani. Žogo je dobil Ispiro in jo usmeril proti vratom. Magnan. je bil dobro postavljen, toaa Tesconi je žogi nehote spremenil smer tako, da se znašla v mreži. Tudi v naslednjih minutah so bili domači boljši 'n v 19’ je Novelli s krasnim strelom iz kakih 30 m neubranljivo poslal žogo v sam levi zgornji kot vrat. Trenutek nepozornosti je štiri minute kasneje izkoristil Muiesan. Cardillo je ušel Vitaliju in poslal nizko žogo pred vrata, kjer je bil Muiesan hitrejši od Miniussiia in je s prisebnostjo zatresel mrežo. V prvem polčasu io bila vrata Triestine še dvakrat v veliki nevarnosti: prvič v 28’, ko je Saivemini streljal v Minius-sija, in nato v 33’, ko je po grobi Vitalijevi napaki kar pet . igralcev zgrešilo žogo v neposredni bližini vrat dokler je ni Miniussi končno ubranil. Drugi polčas se je začel z napadom Triestine v 8’ z Novellijem in'v 9’ s Pezom, takoj nato pa se je poškodoval Novelli in vsa Triestina se je potegnila v neurejeno obrambo, medtem ko sta v napadu ostala praktično samo Ispiro in od časa dc časa Mantovani. V 21’ je Venezia kronala svoj pritisk z učinkovitim golom Cardilla z desne strani, popoten uspeh pa ji Beograd premagal Hajduka v samem Splitu, Sarajevo pa si je šel na Reko po celotni izkupiček. Tudi Vojvodina je bila uspešna na tujem, medtem ko se je moral Partizan zadovoljiti v tekmi s Trešnjevko le s polovično nagrado. V II. zvezni ligi sta slovenska predstavnika zabeležila novi zmagi. Olimpija je na tujih tleh kljub slabi igri odpravila Famos. Podoben podvig se je posrečil tudi Mariborčanom v Slavonskem brodu, le s to razliko, da je bil njihov rezultat za spoznanje boljši. • m m V slovenski nogometni ligi se je Novogoričanom posrečilo izsiliti med gostovanjem v Mariboru neodločen zid, medtem ko je izolski Delamaris, zaradi nespretnih napadalcev izgubil na domačih je ušel samo zaradi nepreciznosti i tleh z gostujočim trboveljskim Ru-njenih strelcev. I darjem I. LIGA C. zvezda — Dinamo Trešnjevka — Partizan Rijeka — Sarajevo Novi Sad — Velež Radnički — Vardar Hajduk — Beograd Zeljezničar — Vojvodina 0:1 II. LIGA (Zahod) 3:0 0:0} 0:0 (0:0} 2:4 2:2 1:0 2:3 (2:0 (0:0} (0:0) (0:D (0:0) 1:1 3:1 2:1 0:2 0:1 3:0 3:3 1:3 (1:1) (2:0) (1:1} (0:2) (0:0) (1:0) (1:2) (1:2) Zagreb — Lokomotiva Varteks — Bosna Borae — Istra Borovo — Čelik Sparta — Šibenik Sloboda — Slavonija Famos — Olimpija BSK — Maribor SLN Sobota — Kladivar Ljubljana — Triglav 2elezničar — N. Gorica 1:1 Delamaris — Rudar 0:2 Aluminij — Slovan 2:2 , Olimp - Celje 6:0 (0:0) Olimpija B. — Maribor B. preloženo. 0:3 (0:1} o-i (0:0) (1:0} (0:1) (1:2) JOŽA HOR V A T: — Ne boš zaspal, Kapara, poznam te! Glej, še malo pa se bo začelo svitati, a jaz bi moral prebuditi Btevioo, malega Stevico, ker je on na vrsti. Sam veš, kako je šibak in nocoj so ga ožulili gojzarji, ves je še moker in blaten, pa ne morem buditi njega, smili se mi. No daj, Kapara, nadomesti tega otroka, njemu je spanje bolj potrebno kot tebi, ti pa tudi če bi legel, bi moral vstati prej, kakor bi zaspal. No, daj! Izčrpan in na koncu z močmi se je poskušal še poslednjič upreti... i — Razumi, da ne morem. Prebudi Brica! — Brlco je na patroli. — Dobro vem, na kakšni patroli Je — vzroji Kapara — pri tujih ženah... Kurt>š se! — Ce tl pa pravim — ga je miril vodnik — častna beseda! Tudi Kapsula in Tamburica sta z njim. — Pa Vodenjak? — Leži v ambulanti, vročino ima. — Mornar? — Je že bil na straži. Hotel je izgovoriti še kakšno ime, a mu najbrž zaradi trud-nosti in jeze nobeno ni hotelo na misel. Zaprl je oči. Poskušal je še enkrat, zadnjič: — Ne morem! Pred menoj je posebna naloga, grem na pot in se moram odpočiti, moram...! — Ne blebetaj, Ilija, mi vsi imamo posebne naloge, odpočil se boš, kakor tudi jaz, po smrti. Takšno Je naše življenje. Drug drugemu moramo pomagati. Ali veš za znake spoznavanja? Ne veš? Nikar ne pozabi: »čevelj — mali!« Zapomni si; »čevelj — mali!» Pojdi ln zamenjaj Kočijaša in ostani, dokler ne pride naša četa. Zdravo, Kapara, in na svidenje! Kapara s kletvico razkolje noč in brez moči skomigne z rameni. Odide na konec vasi. Zaradi Slevice, samo zaradi njega. V Slivniku zamenja Kočijaša, prevzame stražo, stepta blato okoli sebe, odklopi puško in se zagleda v temo. Nekje na vzhodu je svetlozelena svilena nit zarje obrobljala dan. K tisti ženi, ki je njen mož preveč pobožen — njenega imena si ni zapomnil, če ga Je sploh kdaj vedel — k ženi, ki ga je tako hrepeneče prosila, naj se vrne, pravzaprav ni mislil iti. — Poglavitno je, da sem jo osvojil — je mislil ne brez zadovoljnosti — a če je nisem imel — tako... popolnoma, to ni moja krivda. Kaj hočemo, vojna je vojna...! Zdanilo se je in ves kraj je utripal v sivem negličastem zelenilu. Po zagorskih pobočjih in kotlinah se je kazalo krmežljavo, kislo in neprijetno jutro, polno megle, vlage in zle volje. Z griča na grič so razglašali petelini: Kukurikuuu... partizani so tuuu! Stal je pod slivo in oslonjen na karabinko dremavo opazoval enote brigade «Brača Radič«, kako gredo skozi Gluboki Breg in se razvijajo v predhodnico divizije. Redko kdo se je ozrl nanj. Le kakšen starejši borec ali starešina je dvignil roko v pozdrav, ko ga je opazil ob poti, ali pa zaklical; — Zdravo, Kapara, zdravo! — Ni odgovarjal. Samo kimal je z glavo in mežikal Kdo ve, katero noč po vrsti že ne spi. In zdaj ga moti dnevna svetloba, kakor da, je nočna ptica, čuk ali sova; mežika, utriplje z očmi, spušča in vzdiguje veke, mane si oči jn se bori, da ne bi vsak čas padel ln zaspal v Slivniku. Brigada pa gre mimo... Kapara ve, da Ji gre vsa čast. Brigada »Brača Radič« je nastarejša brigada severne Hrvaške, udarna brigada divizije. Njeni vojaki so prenekaterikrat s puškami sadili življenje in z zobmi obgrizovali smrt. V vasi še-movcu, kakšnih petnajst kilometrov od Varaždina, so na bregovih reke Drave, na ravnini prerezali cesto in dočakali sovražnika in tako branili, da bi se približal Ludbregu, ki so ga zavzemale druge naše enote. V neenaki borbi z močnejšim sovražnikom, z rojem tankov, avionov, artilerije, metalcev ognja, vsega, so borci te brigade drug ob drugem padali v strelski vrsti, a umikali se niso. Premaknili so se iz šemovca vsi onemogli, krvavi, prerešetani z izstrelki, premaknili so se, a šele tedaj, ko so naše sile zavzele Ludbreg. V šemovcu so pustili kakšnih petdeset mrtvih tovarišev... Kaparo zdrami bobnanje, žvenket činel in glasovi trobent,. Godba! Divizijska godba je stopala na čelu brigade «Matija Gubec« in igrala njihovo priljubljeno koračnico: «Balte v dlan, vsi na plan, stare pravde vzhaja dan...!» — Gubčki — tiho izreče ime, ki so z njim borci ljubkovalno imenovali vojake brigade »Matija Gubec«. Bili so pretežno plavolasi, močni mladeniči, golobradi, okrašeni z zelenjem, kakor da gredo v svate. S kraja na kraj kolone je donela pesem o Matiju Gubcu,., — Pojte, kar pojte, ne boste dolgo! — malo zlobno pomisli Kapara — še danes bost« z menoj v hudičevi vreči, tudi vi boste vedeli za vašega boga...! Za brigado »Matija Gubec« so prišli pratežkl deli štaba divizije. Prva je šla havbiška divizija in Kapara dobro napne oči da bi kar najbolje videl težke topovske cevi. Zlovoljen, kakršen je bil tistega jutra, Ilija takoj oplete z jezikom topničarje; _ več skrbi delate nam kakor sovražniku! Dobrih deset konj vam vleče orožje, pa samo eno kljuse granate! Ko je treba rušiti utrdbe nimate streliva, ko pa je treba bežati, vas mora braniti vsa divizija! Za topničarji se je lenih korakov premikala četa za zveze. Radijska postaja, obroči, kabli, žice... Za Kaparo je bilo dognano, da kabli, ki jih vojaki nosijo na hrbtih, nikoli ne bodo komandantom zagotovili zvez, ko bo najbolj potrebno — v bitki, tako žalostna in zaspana Je bila v Kaparovih očeh ta četa za zveze. Ko bi živel še kakšnih sto let, jim Kapara 5>4 bo odpustil, ker je namesto njih moral nekega dne iskati P° bojišču Jovičev bataljon. Kmalu bi bil tedaj ob glavo, kaj se to lahko kdaj pozabi in odpusti? Za oddelkom za zveze je stopala intendanca, sami hudi risi-To so torej heroji Zelene Mrkvice, to so torej tisti, ki so izg11" biii kuhinjo, mezge in kotle! Kapara prikima — 'če Je koga treba po vojni postaviti pred sodišče, je to gotovo treba storiti z intendanti, še pred sodišče ni treba. Preprosto zastrupiti ji*1 je treba kakor podgane! Zastrupiti, pa je! Prihajal je tehniški bataljon in z njim četa minerjev in diverzantov. Kapara zamrmra: — No, ja... pred temi Je včasih treba sneti kapo... pa samo včasih. Takoj za njimi je šla saniteta. — Tudi teh ni od nikoder, ko je treba! Ko sem lani pri Varaždinskih Toplicah dobil strel v vrat, bi bil za zmeraj ostal v jarku, da sem čakal ser niteto! Raztrgal sem srajco, zavezal rano in s pomočjo Tamburice ln Vodenjaka poiskal obvezovališče A ponoči med bitko boš prej našel Paveliča v bunkerju kakor partizansko saniteto-Ko sem ji naposled prišel v pest in ko so me spravili v bolnico, bi me bila kmalu ta saniteta ubila - z namernim ubojem! štiri dni niso hoteli dati jesti, ker imaš poškodovan P<> ziralnik — so rekli — smrtno si ranjen! V vrat! - In kaJ potem, pravim jaz, kaj potem, če sem ranjen v vrat? Koman dant Druge moslovaške brigade Kličkovič je dobil pri Križevcih strel v vrat, pa še s konja ni padel Gez osem dni je žrl fižol! - že, pravijo oni, to Je lahko, a Kličkovič je komandant brigade, ti si pa Kapara, desetar, zate je to smrtna rana in ne smeš jesti! (Nndal1evan1e sledi)