DoIertjHke Novico iíiíiajajo vsak iiefi^k; ako : ; 10 trt (iiUi praznik, (iaii poprpj. : :
Cena jitu Je za celo leto (od aprila clo aprila) K, za jiol leta 1'50 Iv. \aroi:iiina »a Neniííijo, Bosno in {Irug'e evropsko države znaša K, za Ameriko +-50 Iv, List ill oiílasi se plařiijojo iiii]>r<\j.
A'se (i«i»is(', íiiiroíiiino in oziíitijílu S|>iejťiiiíi tiskarna ,í. Krajec nasi.
Leto 1915 umira . . *
Tistiki'at je zEilirqteiielo človeško srce... Zakaj čudovit nemir, čudovito i)ri-čakovanje je [davalo i/, iieziiaiiili daljav, Trišla jo čudežna noč, in Jîvezdc so clflitele na uelju, liki solze, ki jiii je porodilo neiitcšeno koprnenje. Iti glej ! Na nebu je zažarela zvezda polna sijaja, zvezila kakor bi bila poi'ojcna v jutranji zarji, ko se dviga solnce izzii morja vso sveže, rožno, spleteno iz zlatib žarkov božj ega iiiirn... Tedaj so popailali milijoni v prah, in oíi so jim bile rosne. Si'ca, poprej polna koprneiija, polna nemira so vztrepetala, so se odprla, kajti mir božji je lil iz čndcziiili daljav... Tisti-krat. pa je dvignilo božjc Dete svojo i'očicc v blagoslov... Ostrmol je svet spričo čudovite skrivnosti. Temne gruče pastirjev so se srečevale, pomikale se, bitelc: „Kam Ijmljo božji, kam?" Xikdo ni vedel odgovora. Tedaj pa je dilinilo (ako sladko, (ako neizrečeno milobno iz daljav. Silna pesem je vzdrbtela v ozračju, morje svitlobe je razlilo nebo na zemljo, in Čudovita pesem se je utrgala iz jasiic visoČÍ!ie; Slava Bogu lia višavi, in mir ljudem iia zemlji.,.
TWignila se je nenadoma železna pest. Jeklene kremplje je zasadila v osrčje naSe domovine. Liki pošasti je zaliropelo. Iz lirvavoga žrela jc hnilinil ogenj in strup, Toljane, poprej vriskajoče v svitu solnoa, so sedaj poniandrane. Vasice, ovenčane s Šumečim bladom gozdov, so požgane. Ogenj in dim sta objela našo domovino. Topovi bruliajo sinrtinosne kroglje In meč poje svojo krvavo pesem. Kakor železen okle}) objeiiilje sovražnik širno Avstrijo. Grai)CŽ-Ijive roke se stczajo po ozemlju naše svete tiomovine. Satanski krohot bobni izza naSib niejà, izziva pošast nezvestobe, lakomnosti. S peklensko zavistjo je opazovala zver naš razvitek, naše blagostanje. Nenadoma je zbesnclo, in grom in blisk se je vsul na našo ljubljcjio Avstrijo. Domovina je zajokala, kakor bi jo presunila silna bolečina. Zaplakalo so naše cvetočo ieiveidí, iz iisrčja gora pa se je vil bolesten vzdih
Tedaj pa se je dvignilo iz ognja in dima. Silno so strepetale poljane, in gozdovi
.so zmajali s svojimi vrhovi. Iz grmenja in krohota se je dvignil dvoglavi orel. Iz kraljevega očesa niu žari blisk. Nenkročcn pogum in ponos mu gorita iz plemenitega očesa. V jeklenih kreni[iljili šviga ostri meč... Domovina je dvignila svojo glavo.,.
Jvakor grom je zabobnelo, in omajal se je sovražni oklep. Z nevzdržno silo je planil dvoglavi orel v boj in glej! presilne sovražne čete so bežale spričo junaštva naših čel.
Leto 1915 umira. Trudno krvi in boja nagiba svojo glavo. Ura beži, in kmalu napoči trenutek, ko se dvigne izza gorà mlado leto. Rosno in Žarko se dvigne iz zlatega, rožnatega gradu, ki sameva tam v kilstalncm morju. IMilijoiii in milijoin te pozdravljajo nežno dete, kajti vsi pričakujejo tvojih darov. Vidim tisoče smelih junakov, kako te pozdravljajo. Vidim venec oti'ok, ki se ti smehlja naproti. Opazujem ki'og mamic in Žen, ki ti kličejo: „Pridi, pridi!"
Toda jaz gloílam sivo, mogočno skalo. Ponosno jiočiva tamkaj dvoglavi orel. Krvavi meč je poveziijen. Iskro okobliskomapi'eleta domovino... Venčani bojevniki hite domov. Mogočno done zvonovi veličastno pesem zmage. A^isi vstajajo iz razvalin, pomendrana polja se zbujajo.,. Oj pomlad rajska, pomlad cvetoča. Cvetje rosno, cvetjc pestro duhti. Krog narodov se zbira, ponosno koraka in poklanja cvetja avstrijskemu orlu. Veličastna liimna jiretresa ozračje. Ponosno .širi dvoglavi orel svoja krila in dviga svojo glavo. Domovina pa vstaja ojačena, pomlajena v krvi in ognju ...
Tisiikrat je dvignilo božje Dete ročico v blagoslov. Svet je ostrmel spričo Čmlovi(,e skrivnosti. Temne gruče ljudi so se srečevale, „Kam ljudje božji, kam?" Nikdo ni vedel odgovora. Silna pesem je vzdihtela v ozračju. Morje luči je nebo razlilo na zemljo, in Čudovita pe.sem se je utrgala iz sinje visočinc: Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji,..
Naročniki,
priporočajte ,DdI. Novice'!
Božič na rušah junakov.
Kam ste Sli in kje ležite, po katerih gozdih spite vi rojaki ~ vi junaki?! — Oujte, sveta noč je danes! — Slava Bogu naj doni ki ljubezen jo rodi!
Yi rojaki — vi junaki, višja volja je velela, kroglja Vam je žiije vzela, dala Vam je večni raj. Tam zdaj zi'ete v noč presveto, zrete Mater preljubečo, zi-ete v blaženo skrivnost, večna sije \%am mladost.
Vaša kri je nas rodila, našo zemljo bo gnojila, lepše bo prinesla dni. Vi rojaki — vi junaki. Vam naj veČJia luč gori, nam pa mir naj zažari!
Fr. I'av.šic.
Božićnica za ranjene vojake v vseh novomeških bolnicah.
Vsled darežljivosti Novomeščanov in doluotnikov iz okolice je bilo mogoče obdarovati na sveti večer našc hrabre vojake-juiiake, Jlvala gre posfbno našim vrlim damam od „lídečega križa", ki so z veseljem jtrevzele oskrbo vseh božičnic. V bolnici cesarice Elizabete je prevzela vodstvo visokorodna gospa baronica Uecbbacb. Oskrba v novi gimnaziji je bila poverjena blagorodni gospej dr. Žitek-ovi, v stari gimnaziji pi'eblagorodnigospoj pl.tiarzarolli in v Narodnem domu blagorodni gospej dr. SlaiiČ-evi. Vse velečastite dame so svoje vloge najlepše i/.vrŠile v radost in tolažbo bolnikom, kajti v vseli bolnišnicah so bili vojaki-bolniki in tudi strežniki enako dobro obdarovani. Pa tudi vrli t)rostovoIjni strelci so prejeli v bolnici cesarice Klizabete božične darove,
V cesarice Elizabete bolnici je imel miloatijivi g. prošt dr. Seb. Elbert vele-pomemben Iiožični govor v slovenskem in nemškem jeziku. — V imenu g. deželnega
glavarja dr, Ivana ŠusteršiČa je pri tej priliki izročil mil. g, prošt od slavnega deželnega odbora vposlana odlikovanja spodaj navedenim zaslužnim osebam. Dopis na mil. g. prosta se glasi:
Ker mi ni mogoče znakov odlikovanj, ki jih je Njegova c, in kr. visokost, prejasni gosi)od nadvojvoda Fran Salvator podelil na okrožni bolnici v Novem mestu delujočim osebam, tistim osebno izročiti, kakor sem Želel, pošiljam dotične znake, in sicer:
1.	Častni znak 13. razreda z vojno dekoracijo za dr. Josipa Strašek, vodilnega zdravnika bolnice,
2.	srebrno častno svetinjo od Rdečega križa z vojno dekoracijo za S, Agnes Hude, in
3.	bronaste častne svetinje od Rdečega križa z vojno dekoi'acijo za SS. Aiigustino Primée in Vincencijo Šega ter gdČ. Gizelo Ekel Vaši milosti s prošnjo, da jib blagovoli v mojem imenu izročiti navedenim odlikovanim osebam,
V Ljubljani, dne 7. decembra 1915, ŠiisteršiČ 1. r.
Velečastitemu in milostivému gospodu Dr. Sebast. Elbert, proŠtu itd, itd, v Novem mestu.
Cesarska pesem je sklenila lepo slovesnost, Nato je sledila obdaritev.
Kako bomo cepili trte v prihodnjem
letu.	(Konca)
Suho cepljenje na stalnem mestu ni nič novega. 5íe v starih Časih so n. pr. Vipavci precepljevali nerodovitne trte (opfbljivke) s pomočjo cepljenja v sklad, liodobno kakor se cepi še dandanes pri nas sadno dreï.je
To cepljenje je piišlo v zadnjih lelih na Vipavskem zopet v rabo. Našlo se je nekaj Vipavcev, ki znajo na ta način prav imenitno cepiti. Videl sem letos tak vino-gi'ad v Št, Vidu pri Vipavi, Vinograd je bil letos cepljen na tri leta stai'o podlago, in ker je bila podlaga zdi'ava in močna, je že letos, tedaj že v i>rvem letu tndi
LISTEK.
Konec ciganske povesti.
A. H.
Nikar se ne strašite! Cigan Johan je bil bela vrana med cigani. Ni si za-di'gnil satu vrvi krog dolgega vratu. Tudi ga ni.so našli zmrzlega v sneg», kakor pi'ed leti par ncdolŽnili otročičev njegove sorte, ki jih je precej po 3'ojstvu položila brezsrčna mati v najhujši zimi v sneg, češ: Če sta zares ciganske krvi, jima ne bo škodovalo; če pa ne plove po njih žilah vroča ciganska kri, naj pa le umrjeta. Konec Joliaiiovega eiganjenja je bil marveč konec vožnje drzne ladje, ki je srečno utekla sovražnemu zalezovanju na odprtem morju in se znašia v tnirnem jiristanišču, Umi'1 je Jolian celo j)reviden. livo vam njegove zavisti vredne sreče!
Kdo je bil cigan .TohanV Nepoznana je bila njegova oseba dolgo Časa vaškim kokošam in zaklenjenim shrambam. Še-le pred par leti je prisopihala radovedna otročad
iz boste in jela zatrjevati vsa v strahu : cigani kurijo tam sredi goščave. Dosti jih je. Največ mladih, pa tudi star mož sedi ob ognju in ])oleg njega stara ciganka, vsekakor bolna, ker se nič ne more premikati in samo stoka. ICdo bi verjel otročjim čenčam! No, vseeno je ostalo res; ciganka je bila na smrt bolna. In kmalu potem je stopala mežanova mati v spremstvu par radoziialili ženic })roti kraju, odkoder je prihajal dim in stok. ]\iati ni šla prazna. Polno torbo si je naložila jedil dobra žena, da jih dá bolnici zajedno z dobrimi nauki. Moramo pohvaliti bistroumno mater, lieli kruh in žbca juhe, iia se je omočilo trdovratni ciganki otrplo si'm in je zaželelo po nasvetu dobrotnice svoje duhovnikovih tolažil. Kako je gledal očarani .Foban, ko je prišel gospod v bili obleki v bosto, dolgo govoril sani z njegovo boljšo ])o-lovico, jo oblil po umazani glavi, ji dal nekaj belega v usta in še potem segal s prstom zdaj v svetlo posodic/), zdaj se s |>rstom dotikal ženinih ustnic, rok, nog, Vse mu je bilo novo. Prav se mu je zdelo
tako. A, kav ga je navdalo z nepopisno radostjo in česar mu ni šlo nikoli iz spomina, to so bile svitle kronice, ki so zdrknile iz dobrotne posvečene roke v njegovo na-ločje. Morebiti so bile namenjene bolnici. Kdo ve! -lohanu to tii šio v glavo. Ona je itak dobila belo reČ v «sta in bo kmalu umrla, Xi mogel [jrelivalifi dobrega gospoda. Še v žganjarni je govoril edino-le o njem in je čisto pozabil na bolno ženo. Toliko časa ga je hvalil in si spi'oti zamakal v.sled govorice osušeno grlo, dokler ni nehalo cvenkati v žejui in se ni ju'espal v jaiku ob poti.
Bolno ženo, silno slabu, so peljali v neko hišo, da bo vsaj umrla na i)ostelji, ki je v življenju najbrž ni poznala, Jolian je sto\úcal za vozom in se solzil. Smilila se mu je žena. A, kdo bi to verjel ! Vesel je, da jo bo kmalu rešen, so ugibali obrek-Ijivci. Še drugi so pa uganili, da mu teko vroče solze po svitlili kronicah, ki jih več nikjer ne more zagledati. Pustimo v času prostosti vsakemu svojo misel.
Ciganki so dobre roke zelo postregle.
Vsega so ji nanesli : obleke, odeje, brane, celo nijnega vinca. Prišli so jo (olažit poleg moža i drugi deležniki ciganske usode. Tolažba je bila kratka. Naslednje jutro izgine cela druhal, tudi ,Tohan in z njimi prav vse, kar se je le dalo ločiti od bolnice. Slovo cigansko je bilo očividno težko, Revica je precej nato izdihnila. Pokopali sojo ki-ščanski; za pogrebce je imela le nevidne duhove.
-Tolian je torej odšel v druge kraje, da še v drugih okoliščinah pokaže svoje cigansko lice. Sled za njim se je popolnoma izgubila. Že ga niso več omenjale najbolj zgovorne žetiicc. Morebiti se mu je že iztekla nit življenja v tujini. Kdo bi skibel za cigana in- tijegovo usodo!
.lolianii pa ni nehalo biti si'ce za kraje, kjer živi tolikanj dobi'o ljudstvo. Spetinspet mu je blodila poskočna misel po oni hosti, kjer mu je oliolela ciganska žena in kjer so se našla usmiljena srca ne-le za bolnico, temveč tudi zanj. Slabel je vidno. Stai' je že. Tra se mu nagiba že na poldne. Tudi on bo moral dati slovo
Iji'cciij obrodi]. Kako so si ti Vipavci uspelia svesti, je videti iz toj^a, da copij» trt« za pridelek p i' v c g a 1 e t a, to jo, da dobú za plaOilo tisto (;ro/.djc, ki ga cepljene îi'te dajo v letu cejiljenja in ki na Vipavskem tudi iirav povoljno zori,
Ůo so se Vipavci tega cepljenja privadili aatiii od sclie, se ga bodo tudi Dolenjci lahko naučili jioil strokovnim na-Todilont. Tre!>a je le dobre volje za to.
Na stalntin mestu v sklad (razkol, precei») (čepijo Vijiavci trte prav zgodaj, tedaj 7.Q k(jiiceni februarja ali začctkotii marca meseca. Pil nas z o/írom na hladnejše podrn;i)je nr, ho ka/alo cc[)iti i>i'ctl drugo polovico nicseca maica, tedaj takrat, ko pj'icne trta odganjati. Će smo ťa Čas ceidjeiijc zaiiuulili, smemo cepiti šc-lc tedaj, ko najliitjši pritisk soka poneha, to jc, ko požene trta kakega '/•> m dolge poganjke.
Ameriška trta (podlaga) se prav blizu nad ])ovršino zemlje odreže s pomofjo ostrega noža, razkoljc, a tic pregloimko, nikakor ne čez luislednji členek (koleiiček). Da se to ne zgodi, se jo pojii'cj, če je treba, nad kolenčkom z beko preveže. To se lu'iporoča zlasti pri starejših močnih trtah. V nastali precep so sredi zatakne koščena ali lesena zagozda, ki drži precep nai'azen. Potem se prij'ežc eden, ali pri močnejših trtaJi po dva cepiča v podobi zagozdo, atiipak tako, da iH'- končuje rezna plošča s svržjo, temveč z lesom, Tedaj se prireže ccpifi od ene strani malo bolj kot od ilruge.
Nato se zatakneta cepiča v prccep tako, da ležite konibinalnc plasti druga na drugi, to je, da ieži zeletikasta podkožna plast čopiča med enakima podkožnima plastema podlage.
Paziti je treba tudi, da stojita cepiča v precepu prav tesno, da tedaj „ne zijata". Cc lic, se mora precep z nožem primerno prirezati, da se cepiča prccepu dobro pri-ležeta. Nato se ('e])ilno mesto še z beko ali močno špago dobro poveže, in so potem, da se ne izsuši, še z mahom obveže in jtrisuje zemljo v podobi krtine tako, da gledajo samo oiiesa cei)iČa iz zemlje. Na vrini je dobro cepič zamazati s cei)ilno smolo, da se prehitro ne izsuši. Da se cepič ne odlomi, se pa zraven ccpljenke zatakne kol, na katerega se trto s jiomočjo bekc za jiodlago pi'iveže. I'o cepljcnju je tieba poganjke iz podlage večkrat, kakor hitro se junkažejo, obii-ati. Ko cepljenka že dobro laste, se jo pa odkrije do eopil-nega mesta.
Cepiče jemljemo za cepljenje v sklad v dolžini 2 do 3 očes. Zato potrebne ključe moramo jiarezati že po zimi, predno trta' oilganja in jih spraviti v vlažnem i)esku na zračnem, ne preniokrem jia tudi ne pi'e-gorkem kraju, ker mora hiti cepie pri cepljenju pač svež, ne stne pa še niti v najmanjšem odganjati.
Profesor dr. liernatsky, znani ogrski
veščak, pripoi'oča, da se cepič pri ccpljenju odreže vselej pod kolenČkom (členkom), ki je opieiiiljen z vilico ali ročico, ker se na tem mestu jiajraj pritiie in da t>otem posebno zdravo in čvrsto cepljenko. Mesto cepljetija v sklad se lahko poslužujejo tisti, ki imajo cepiti bolj tetikc trte, katerih se ne da brez Škode razklati, angleške ali navadne kopnlacije in vežejo trte najbolje z zatuaŠkom in žico. Veže se pa tudi lahko s špago ali ralijo, anipak potem je treba zamazati cepilno mesto s cepilno smolo.
Oni vinogiadinki, ki so pi'isiljeni cepiti trte visoko, da jih laliko grubajo, to je tedaj zlasti tam, kjer niso trte praviltio sajenc in jih primanjkuje, naj se poslužujejo tako zvanega cepljenja na 1 o c e, n j (šiiaron ).
V to svrho se starejše ameriško trte obrežejo tako, da se jim luisti eden do (Iva 80 cm do 120 cm dolgi mladiki (locnja) in te se potem ocei)i s pomočjo navadne ali pa angleške kopulacije. Veže se ali z zanmškom in žico, kar je najbolje, ali pa s šjiago oziroma i'atijo, v katerctii slučaju zamažemo cepilno mesto s cepilno smolo. Na vrliu pa jc v vsakem slučaju dobro rano cepiča zamazati.
Zelo važno je, da cepimo trt(i na enega teh načinov v pi'avetii času in tu velja: Cepi se lahko takoj, ko začfic trta rasti, aiti])ak ne v Času, ko trtni sok najhuje pritiska, ker se sicer cepič v soku utopi. Najbolj pi'ikladni ste za cepljenje v suho na stalnem mestu tedaj dve dobi. Prva doba pade v sredino si)om]adi, to jc tedaj, ko prične trta ])oganjati. Taki'at je Čas za cepljenje ugoden. Potem začne luijhujši l)ntisk soka v ti'ti in v tem času cepiti ni ugodno. Kadar ta pritisk poneiia, to je, ko so poganjki trt jiribližno pol iiietra dolgi, nastane druga, za cepljenjc pripravna doba. Druga doba je vsleii io|)le]šega vremena za ce]djenje še bolj pi'ikhidna kot pi'va in daje tedaj iudi boljše uspehe.
IVed cepljenjem je ti'eba na trti seveda vse stranske poganjke obi'ati, ker lii siecv podlaga porabila ves sok i]i ce])ič se ne bi prijel. Le iiajzgoi'uejši poganjek, koj pod cepilnim mestom se ne odreže popobioma, temveč se samo na 2 očesi skrajša, ker ima namen, da vleče sok kvišku, do cepiča. Ko pa začne cepič poganjati se tudi to mladiko odreže.
Sploh pa jc obiranje izrastkov iz podlage pri tem cepljcnju ravnotako važno kot pri zelenem cejiljenju in se temu, ki ga zatiiiidi, cepljenje ne obnese.
Da jc treba ccpljenke v pravem času in večkrat škropiti proti paležu, je samo ob sebi umevno.	B. Skalický.
Priprave za spomladno setev.
Jesenska setev se letos ni mogla dokončati, ker je nagajalo slabo vreme.
Mai-sikatera njiva je ostala prazna in neol)delana. Naši gospodarji so sicer hiteli, kai' se je dalo, toda vse skujiaj ni niČ pomagalo. Nekaj njiv se je oijsejalo sicer še ])rve dni meseca decembra, ko je od-jenjala prva zima. Marsikatera njiva se pa sjdoh ni dala obdelati, ker se ni zadosti obsušila.
Vse to zamujeno delo bo treba nadomestiti spomladi. Skoda pa, ki jo imamo zaradi izostale seve, bo občutna, in sicer najbolj zaraditega, ker se bo pridelalo tiianj krušnega žita kakoi' ga potrei)ujetiio.
Vprašanje, ki naslaja sedaj vslcd te zamude, je sledeče: Kaj naj sejemo spomladi namesto zimske iišenicc, zitiiske rži in zimskega jeCtiicnaV
Z ozirom na to, da \iostaja sedanji vojni čas Čim dalje hujši za naše življenje, ni vse eiu), kaj sejemo namesto zimskega žila. Prav iiriprosto bi se dalo to vprašanje rešiti, če bi se sejalo spomladi namesto zitiiske sirni več ovsa in nekaj več luršice. Toda vsa stvar ni tako enostavna. Pomniti je, da nam oves v domači )iiši jia tudi za go.spodaistvo premalo zaleže, ker ga ne moremo po svoji volji rabiti, Setev turšice jc tudi omejena, ker jo treba za njo gnoja in delavtiih rok. Danes nam pa obojega manjka. (înoja bomo za priliodnje leto dosti manj pridelali kakoi' di'uga leta, ker se je precej krme odprodalo in ker se jc tudi listja za steljo tiianj napi'avilo. Manjkajo natii ])a tudi umetna gnojila. K vsem tem neprilikam jiride pa še ta, da bi v tetu slučaju odpadla setev strniščno ajde, ki jo po naših krajih ne nioi'cmo in ne smemo pogrešati. Po zgodnjem ovsu se da sicer še pridelati strniščna repa, ajda pa ne. S pomnoženo setvijo ovsa in turšicc bi nam tedaj ne bilo pamagano.
Pač pa si moramo pomagati s setvijo spondaiinega krušnega žita, s))omladne pšenice, s po m lad ne i'ži in s porn i a d n e g a ječme n a. Danes ko pi'inuinj-kuje vsepovsod kruha, se je treba zatekati k pridelovanju krušnega žita in če se ni dala jesenska setev takega žita izvesti, se moi'a spoiidadna. Poleg pšenice in rži je važna tudi setev s p o m 1 a d n c g a j e-čmena, kije za zmesni kruh prav dober. Če tudi nam spomladna seva krušnega žita ]iekaj pozneje zori, je vendar le še setev strniščne ajde po teh sadežih juogoča, zlasti po spomladnem ječmenu.
Seveda se nam tudi pri tej sevi kažejo težave, katere bo treba na kak način premagati.
Največja težava se nam kaže v dobavi potrebnega semena. Iz vnajnlh dežel bo težko kaj dobiti. Najbrže nič. Pa tudi iz domačih krajev bo težko spraviti potrebno seme skupaj, deloma zaraditega, ker se spomladnega Žita pri nas sploh manj prideluje, (le po gotovih krajih), deloma i)a zaraditega, ker jevojnožitni prometni zavod
eiganjcnju. Kako pi'av bi mu sedajíc prišli dobri ljudje! Kar tja pojde, kjer leži pokopana boljša njegova polovica. Tam ga gotovo ne bodo zavrgli. Samo ta strah pred možmi postave in iiravice ! Pa to se je že najbrž izgubilo v megli pozab-Ijenja. Ciganu itak itmi'a biti strah neznana reč. Tja pojde, pa je.
Kes! Le})ega dne jiopoldne se znajde v iilevu hiše, ki je bila last dobre tiiežanove matere. Zima ga ti'ese, slabo mu je, da se mu kar tennii preil očmi.
!Mežanova mati niso bili kaj veseli ne,povabljenega gosta. Ves je razcapan, Umazan morebiti že dve leti nazaj. Ta silen in zopi^rn duh, ki veje od njiîga, in jm se bojazen, da bei-ač ni najbi'ž sam, aiitjiak, da utegne pustiti tudi mi'tev za seboj življenje kot. di-ag spomin, in kai' ji je največ! Bogve, če je bil ki'ščcn, koliko i tli a na kosnuiti vesti nakazni h grehov. Če unn jfi kot pogan, potem bo pa njegova pogubljena duša hodila nazaj in jo strašila. Nič! Óe ga drugje nikjer nočejo, ga ima ona v hlevu le pod tem
pogojem, da uuu'je kot kristjan, To povcdii ciganu prav odločno.
Ni nam bilo dano videti, kaj se je godilo v eiganovi duíi spričo teh, njemu tako neprijetnih besed mežanove matere. Nič ne odgovoi'i, pać jta gloltoko vzdihne, da bi zbudil v srcu kmečke žene bolj gotovo tisto blagodejno čustvo, ki mu je iiravo ime usmiljenje. Mati majejo z glavo tako Čudno in S(; oddaljijo. I'ri tem je ostalo.
Gospoda sc je i'csno hal .lohan. Kako bo kregan radi pomilovanja vrednega pogreba rajnce žene. Za liip sc potolaži. Gospod je najlii'ž šel drugam, novi kajilan pa o tem ničesai' ne vc. Prijetno bi ijilo tudi, če bi še enki'at objelo njegove suhe dlani srelTi'iie kronice. Tako misli cigan v hlevu, krava liska ga pa debelo gleda, češ: v lepo diniščino si zašel. Saitn), tebe ne bo konec, kakor je Jias, kai' nas je naše sorte, temveč tebe čaka onkraj groba še hujša di'užba, kakor je kravja.
Tudi Johanu so jele vstajati v glavi resne misli. Povejtno po pravici, Četudi o veri ni vedel dosti več, kakor to, da
že vse pokupil, kar je bilo razpoloŽnih zalog. To je velika škoda za naše žitno pridelovanje, na katero smo od dne do dne bolj navezani.
Na vsak način bi se morala c. k)', kmetijska družba ozir. Gosjwdarska Zveza takoj pobrigati za to, da se dobi vse po-ti'ebno seme sjioniladnega žita, kolikor se ga da sploh še dobiti. Ravnotako se morajo pobrigati pa tudi vsi tisti gospodai'ji za nakuj) potrebnega semena, ki želijo sejati siiondadno pšenico, spomladno rž ali pa spomladoi jeČnu'ti. Najbolje bo, če se prizadeti gosi)odarji obračajo na svoja županstva zaradi dobave pot,rebnega setncna in da posredujejo županstva ves ta nakup.
Najtežje bo d(djití s])omladno p.šenico, ker je pii nas i)olj izjemoma pridelujejo, dede te je jiripomniti, dajo moramo sejati v prvi spomladi, da bo imela zadosti vlage za svoj razvoj. Spomladne rži se bo dalo še kaj dohiti, ker se pi'i nas v Iiritjskih krajili rada prideluje. Tudi za rž velja zgodnja setev. Važen je v takiîi slučajih pa tudi spoinladni ječmen, ki se pri nas tu in tam seje in od katerega bi se morda dalo dobiti tudi še nekaj semena.
Na vsak način je naša naloga, da skrliimo že sedaj za spomladno setev in da stoi'iiito v tem oziru vse, kar je mogoče. Le na ta način si zamoremo zagotoviti zadosten pridelek krušnega žita v nastopajoče] 11 lotu.	liohrman.
t
Božičiiica v bolnici Isniiijeiiih bratov v Kandiji.
Svetovna vojska, ki že drugi božič pi'Ctresa svet, je vzrok, da toliko ljubih očetov, dragih bratov in čvrstili sinov še vedno ni moglo praznovali sveti večer v ki'ogu svojih domačih. Toda človekoljubna in usmiljena srca so se lU'av letos s podvojeno radodarnostjo in z vso vnemo poti'udila, da bi izbî'isala sidze raz tužnoga obraza botnikov-vojakov, 1er so priskoCila Z veliko jiožrtvovalnostjo „Rdečemu kiižu" na pomoč, da je le-ta velekoristni zavod tem laglje izvršil svojo vzvišeno nalogo.
Podružnica „Rdečega križa" vNovetii mestu je prevzela i)riredii.čv božičnic, božičnih dreves in nabiranja darov zraven štii-ili vojaškili liolnic v Kudolfovem tudi za kandijsko bolnico.
Na sveti večer ob 5. uri je bil pri-četek božičnice. Malo drevescc so pomagale okrasiti pi'espoštovani gpdĆ. Clarici in Škcrlj. Mnogobarvjie električne hičice so podelile mično okrašenemu drevescu Se poseben sijaj. Vrle pevke so zapele nekaj božičnih pesmic s spi'emljevanjem harmonija, kar so hvalevredno preskrbele gospa Viktorija IMaper in gospodični Malči Piskai' in ilici Gričar s pomočjo dveh čč. gg. Usmiljenih bratov. Nato je imel slovesjiosti primeren govor prečast, gospod
živi Bog, in da je I\Iati božja bila sveta žena, se mu je vendar začelo prav zdeti, če bi še njemu prinesli tako belo reč, kakor njegovi ženi, in bi ga itotem pokopali na pi'ostor, ki je blagoslovljen. Ura mu bo pravkar bila dvanajst! Da, naj pridejo gosjiod k njemu!
Pa mi opiši pero veselje, ki je pospeševalo hitre korake skrbne iiiŠne gospodinje, ko je Šla v nedeljo jio pi'vi svet.i maši povedat gospodu, da jih želi cigan. Mudi se zelo!
Cigan — na zadnjo uro! Takega slučaja sc pa ne doživi vsak dan. Toda danes je nedelja in ojsravila v cerkvi, da človek ne ve, kje se ga drži glava. Će je sila huda, no, naj Ijo : „ Bom i)a pust il devetijidevetdeset ovac na paši, da i)oišČem izgubljeno, ki sc je zatekla v trnje, ki jo žuga vsak čas zadušiti."
„Gospod nesejo Boga ciganu", se je hitro razne.sla govorica po vaseh ob poti. T'rav se jim je zdel«, Če umre cigan kot sjiokoi'iiik. Obrekljivke so seveda bj'ž vedele, da kliče cigan gospoda le radi upanja na
denarje. To bi jih oštcl človek, če bi kaj zaleglo !
Cigan je ležal v veži, osnažen in pripravljen, kakor se spodobi, in Čakat korakov iz daljave. Služabnik božji je prišel v belem oblačilu, Vsedel sc je k ciganu in začel z njitii pogovor. Dolgo, dolgo sta sc tiicnila. Zbrane ženice zunaj pred vratmi, ki vedo vse, kar je in kar ni, kar je mogoče in kar je nemogoče, ki hočejo zvedeti vse, kar se stiie, in kar ne, so nestrpno Čakale konca. Le strah l)re(l spovednim pečatom jih je zadrževal, da niso iiosluškovale pri vratih. Zato so tembolj pobožno prelhrale jagode na rožeii-vcncu, da bi si s tem pregnale napačne namene. No! Nekaj hrane so privoščili gospod tudi njihovi radovednosti. Smele so se čuditi ganljivemu prizoru, ko je tekla blagoslovljen?, voda po tujčevem obi'azii in ko je bolnik i)rejel še ceio vrsto svetih zakramentov.
!Med zvonenjcm so zagrebli tudi cigaiiovo telo na blagoslovljeno ludiopališčc.
Povest je podala roko rcsnici.
gvardijan P. Auilirož, ki je povdai'jal po-tnibo miru vojakom no samo v vojnem |)Oineiin, amt>iik ravnotako v litiŠiicin ozîi ii. BožiCiio Dtl« Ijodo 1'aviio mogočno orožje mirne vesti in (tiste duše vojsiakov poselnio blaj^oslavljalo. Potem jo sledila kinoiiiato-gratiCna predstava jiod dol)iim vodstvom pree. g. cislcixdjana iz Zatićino P. Štefana, ki se ni ustrašil pota iii trinla, da tudi ou pomaga po svoji moći olajSati in omiliti žalostno tiiodo vojakov-iaiijencev.
Po predstavi so sc razdelila vojakoin-Ijolnikom la/lićna božična darila po že ouienjeiiili gospodičnali Clarici iii Škerlj. Tc (lai'ovo je nabral „Rdeči križ". Dobil jc vsak vojak iio^^ovicc, dva i'olK'.a, cigaretke, jabolka, jioiiiaranČe in sladčiee. ('ivilni bolniki so Idli deležni ra/.ven cigareLk enakili dai'ov, katera je castito vodstvo konventa iz lastniii sredstev pi'eskrbelo. Vse bolnike splošno, vojaške in civilne, je pa še obdaroval na lastne stroške Častiti konvent Usmiljenih bratov z vinom, Ćajem Í[i z okusnimi poticami. — Pri predstavi, kakor tudi pri razdelitvi darov, so bili navzoči: okrajni glavai', vlsokorodni gosiKxl baron Uedihacli, blagoiodiii gospod nadporočnik Hastreiter in vce odliěnili dam in gospodov.
Na sveti dan so bîli šo posebej po-gošccni vsi vojaški in dnigi bolniki po častitom konventu s priboljškom pcCcnUe in vina. Popolndiie pa s.ta boliiikom velikodušno darovala tri sodčke \nva gg. Tíaijcr in hotelir I\lalko. In zvečer je Ijila še posebna pi'edstava za vojake, obstoječa s kinoslikauii in z uprizoritvijo različnih nmetnostij in čarobjiarij, ki jiJi j(; izvrstno izvajal v splošno veselje in zabavo na-vzočili neki vojak-bolnik, ki jc po poklicu zares čarodejnik — fakir. Čast vojaku, ki pozabi na svoje lastne bolečine, samo da še zamore razvedriti svojega sotrpina!
• Civilni bolniki, kakor i'anjeni in bolni vojaki, so IjIII ginjeni in hvaležni. Pi-epri-čali so se ob tej božičnici, kako hvaležni smo jim mi vsi za njihove krvave žrtve
obnuliho ijiitic (loiiiovinc. Naj hi jinl ostala ta božičnica t spomin in tolažbo kot skromno nadomestilo, ker niso mogli praznovati svetih božičnih praznikov pi'i svojih ljubih doma!
Milostipolno in blagoslovljeno
novo leto
želimo od srca vsem našim cenjenim naročnikom, bralcem in dopisovalcem z vljudno prošnjo: blagovolite pridobivati še novih naročnikov.
S prisrčnim novoletnim pozdravom Uredništvo in upravništvo.
DomaČe in tuje novice.
Večne slovesne obljube so 30. t. m.
napravile 66. šolske sestre de Notre Dame v fttiiiliehi: S. Maria Benedicta Zega; S. ]\laria Valentina Ogulin; S. Msiria Notburga 1'eCjak. C-iinljivo in pretresljivo slovesnost je izvršil mil g. prost di\ Scb. Elbcrt kot pooblaščenec Prcvzvišejiega g. knezoSkofa.
Zahvala! Vodstvo bolnišnice Usmiljenih bi-atov v Ivandiji se, v svojem in imenu bolnili vojakov, najpi'isrČneje zahvaljuje p, n. podružnici Rdečega križa v Novem mesl.n in vsetii, ki so prispevali za napi'avo božič-iiice in obdarovanje vojakov. 1'osebua zahvala bodi i)reblag, gospej Dr. Šegulovi /,a nesebični trud in požrtvovalnost, katero je imela kot. voditeljica te lepe napi-ave.
litnrl jo davčni asistent gosp. Frane î^eleznik dne 24. decembra v 27. leiu stai'osti po dolgi bolezni, Pogivb je bil v neileljo 2tí. decembra iz bolnice Usmiljenih bratov na šmihelsko pokopališče. — Naj v miru počiva!
Turjak. Umrl je grof TjCO A uersperg, lastnik tukajšnje graščine. Pogreb je bil nad vse veličasten.
Umrl je v Kostanjevici gosp. Franc Rue h, posestnik in iilcpai', veren katoliški mož in oče gosp. inženii'ja Rueha. Njegov naslednik, sin Karol, je umrl na bolezni, zadoijljeni na gališkem bojiŠČn. N. v m. p.!
Mesto venca. Pisarniški ui'adniki okrožnega kakoi' iudi okrajnega sodišča v Rudolfoveîii dai'ovali so mesto venca na grol) umrlega g. Ivana Majntingeija društvu Rudečega križa znesek 22T)0K.
Kot slikar na bojišče se bo podal naš domačin, slikarski mojster go.spod Vaupotič. Obilo najlepših uspehov!
„Glasbena Matica" v Ljubljani je iz-j'očlla ves čisti dobiček dveh dobrodelnih koncertov dne 7. iti 8. dec. t. 1., v kaierih se je izvajal Mozartov „Hetpiieni", v znesku 21,521v 54h c. kr. deželnemu predsi'dstvu na Kranjskem za naše invalidne in oslepele juiuike. Društvo je zaslužilo s svojimi koncerti v teku vojne že 4971 K 31 h za vojno oskrbo.
Letos naj ne bode novoletnih razglednic. Občinstvo se nujno naproša, da opusti letos pošiljanje novoletnih razglednic in voščil, kojih pregledovanje bi zelo obremenilo cenzurne postaje, ter raje za to poti'ebne izdatke podai'i v vojnooskrbovalne ali druge dobrodelne namene.
Vojnopoštni promet s paketi splošno dovoljen. Uradno se naznanja: Od 3. jan. dalje se bodo ])rejentali vojnbiioštni paketi na vse vojne pošte. Paketi na vojnopoštne urade 11, 39, .51, 125, 149, 109 in ISG se morejo oddali vsak dan, i>aketi na ostale vojnopoštne urade jia sam» trikrat, na teden, in sicer v potideljck, toi'ek in sredo. V vojnopoštnih paketili se sme pošiljati eiiiiio le: 1. oprema in obleka, 2. cigare, cigarete in tobak, jjipe, ustniki in uŽigala bi'ez bencina. Paketi z drngo vsebino so nedopustni ter so ali ne sprejmejo ali pa izključijo oil nailaljiie odprave in vi'uejo pošiljatelju proti iilačilu dotične jioSfne i)i'is!ojl)îne.
Ogenj! Dan pred Božičem, t. j. 24. t. m. oh 8. uri dopoldne jc kakor običajno več opi'aviii s ])ečjo. Lîospodinje pi'i])ravljajo kaj boljšega za prigrizniti. Tako je ludi naredila Marija :\likoliě iz Mal. Bnisnie. Pekla je in pripravljala „potice", kurila je dobro. Dasiraviio se ji je že prej dvakrat vnela streha radi tega, ker ji je dimnik odletel, vendar to ni pustila iudi sedaj ne popraviti — se je vnela streha in ji je na pod isti se naliajajoče 40 mernikov žita, 3 mernike ližola, 4 mernike suhih Čcšpelj in 1 mernik oi'ehov zgorelo. Pri tem ognju je tudi 9 kokoši našlo srart. Skupna Škoda se ceni nad 3000 K, dočim je zavarovana za looo kron.
Zasega usnja in podplatov preklicana. Kakor izvemo iz verodostojnega vii'a, je politična oblast sporazumno z vojaško upravo zasego usnja in podplatov ])reklîcala.
Išče se. V noči dne l, jnnija 1915 so se vozili vojaki nekega polka skozi Novomesto. Pešec Zdravko Muhvič je baje izročil nekemu Železniškemu delavcu bankovec za SOKčeš, naj mu pilnese drobiža. Slednji ni prinesel ne drobiža, ne bankovca nazaj, ter je vlak odšol. Zilravko ISluhviČ se nahaja nekje v bolnici, jie more se poizvedeti kje. Ker jc potrebno ga v tej zadevi zaslišali, se tem polom poživlja, da naznani svoj naslitv po vojaški dopisnici (Feldpostkarte) okrajnemu sodišču v Rudolfovo. — C. ki', okrajna soilnija v Rinlol-fovem, odd. 111., dne 21. decembra 19Í5 Očetovsko razmerje med vojskovodji in našimi vojaki. Z bojnega polja ob Soči piše 2G. doc. svojemu ujcu toi)ničar Tvau Krašovcc: ... Zdaj o i)raznîkili se i)rav dobi'0 imamo. Šli sitio k polnočnici eno uro daleč nazaj, jta nam ni bilo dovoljeno v cerkev; potem smo Sli seveda na naš dom nazaj, kamor smo dospeli ob 2. uri — drugače i)a ne vem nič za praznike; če Bog da, dnigo leto boitio pa Že doma, ko si bomo lahko ])omagaIi in v cerkev Šli. Kakor sem žc sporočil, smo letos dobili veliko božičnili daril iz Kranjsko in Štajerske, pa tudi od našega spoštovanega vrhovnega iioveijnika, generala iiadvojvoila
Evgena in generala Boroe.viča, ki se res na nas prav po očetovsko obračata. Ta spomin pošiljam in prosim, da se' shrani do časa, ko nas Vsemogočni pi ipelje domov, da me bo ta slika vedno sixniiinjala na naše srečne božične pj'aznike, ki smo jih prestali. Nadejam se, da ugodite moji ))rosnji . . . — Dostavek: Vsak vojak je dobil na kartoiui v posebnem zavitku fotografijo vrhovnega poveljnika general-obersta, nadvojvoda Kvgena s faksimila-podpisom: „Den braven Vcrteidigern der Siidwestfront meinen Dank und Qruti Erzberzog Eugen. —Weihnachten 1915." (Pridnim branilcem južnozahodne fronte mojo zalivalo in po/di'av. Nadvojvoda Kvgen. O božiču 1915.)
Pozdrav od Dolenjca. Usojam se naztianiti, mojitu ljubim Dolenjcem, da sem pi'išel z južnega bojišča bolan \n se zdravim v Laškem Ti'gu pri Celju. Vse znauce in l)rijatelje lei)o pozdravljata t.er voščim vesele božične praznike in srečno novo leto. Spoštovanjetn Ivan.TakŠe, sin bivšega oskrl)-nika na Uupi'Cvrliu,
Novomeški trg. ilarsikatera žejia-prodajalka je bila radi i»i'ivijanja cen vže kaznovana, knpovalke se pa ščiti. 20. t. jh. so bile na imvomeškem trgu kar naenkrat druge cene jajee. Novomeške datue za liraznike zelo veliko rabijo, kajti slučaj, da je prodajalka zahtevala 12 vinarjev za jajce, so knpovalke iste „licitirale". Tako je jajce prišlo na 10 vinarjev, ali kakor je neka kupovalka djala, „osem krajcarjev". Take slučaje bi bilo treba ostreje prijeti, da so odvadijo tudi knpovalke delati di'aginjo; kajti ni dobro, da se piodajalko pripre, temveč iinli knpo-valko, ker je ista po naredbi o privljanju cen tudi kažnjiva.
Vinski prekupovalci. Janez Lužar iz Bostanja je bil že, ker je prodajal kot mesar me.so predrago, kaznovan na 14 dni v zapor iti 300 kron globe. Sedaj pa je bil začel sku])ovati vino. Nakupil je vina Iiektoliter od 44 K, pj'odajal pa ga je po 90K. Naredil jc od 1500 do ] 900 kron dobička. Tukajšnje okrožno sodišče ga je 22. t. tn. obsodilo po § 14 naredbe o jtri-vijanju cen na eden mesce v zapor in na KJOO ki'on globo, katero je takoj plačal.
Jakob Planinšek pošilja z laške fronte prisrčne božične in novoletne pozdrave in Čestitko svojiiti Ijnbitn domaČim, sorodnikom, pi'ijateljem in znaticem ter vsem cenjenim bralcem Dol. Novic.
Umor? Dtic 13. decetiibra so našli na nekem savsketn otočiću pri Zagrebu priplavljeno truplo neznane žensko, stare 2() do 30 let in v blagoslovljenem stanu. Kako dolgo je truplo ležalo v vodi, se ne moie dognati. Lasje so tettine, kostanjeve, zobje dobi'0 ohfanjeni, Na prstu je itiiela kovinski prstan z etiiajliranim rdeČitn ki'ižcem. Okoli vrata je itnela koralje na rdeči vrvici. Imela je zvezane roke, in sicei- tako, da jo izključeno, da bi si jili mogla utopljojika sama zavezati. Zato se sutiii, da je bil izvršen umor. Obleka utopljenke, prstan iti koralje se nahajajo pri kr. policiji v Zagrebu.
Dopisi.
Mirna peČ. 19. decembra t. 1. je bil m našo faro veseJ praznik, ker so blagoslovili mil. g. prošt novo župno cerkev. Ali je mogoče? Ob vojski in nova župna cei kev! Je tiHigoče, dasi ne brez največjih težav. Že zaći'tek zidanja jo bil izredno težek, kajti nas])rotnikov ni manjkalo. Toda ])o-žrtvovalni stavbeiti odbo]' je premagal vse težkočo in začeli so zidati. Naenkrat je prišlo, Česar se iiiliče tii nadiijal. „Vojska!" jc zašumělo v svet.. Lepaki so^ klicali pod oi'ožje — titdi miftiopeške može. iti fante, zidarje in pomagače! Delo je zastalo, a le za bili. Požrtvovalnost navdnšottib fafanov je pod vjdivom že zgoraj pohvaljenega stavbenega odhoj'a premagala tudi težave vojske. Nadaljevalo se je, sicer bolj počasi, a slo ^'e vendai'! Delo je v velikem dokončano, cerkev blagosiovljetia.
Lepe slovesnosti seje udeležilo veliko število faranov, a tudi gostov iz sosednih župnij ni manjkalo. Vsi pa, dotiiačini in tujci, so zadovoljno občudovali zares posvečeno stavbo, ki kaže v arliitektoniki vso svojo umcrjenost posebno lepo sedaj, doklei' je še Čisto ]>razna. Kdor hoče videti zgolj arhitektonsko lepoto, je prav, če si ogleda prazno co'kev brez oprave, brez okraskov. Arhitektura seve še ni vse! Treba bo še potrkati na marsikatero dobro src(i, predno bo cerkev opretnljena z vsem najpotrebnejšim, kaj šele, predao bo tudi primerno okrašena, Jtiorda celo poslikana. Pravi kras iiove cerkve so brez dvonui slikana okna, ki dajejo notranjščini posebno prijetno razsvetljavo.
Vspored slovesnosti je bil: 1) Slovesno posvečevanje. 2) Govor mil. g. prosta, v katei'em so po pi'avici povdarjati začet-kotaa, v kako težkem času se je cerkev gradila. Nato so obrazložili milostljivi vos obred in izrazili srčno željo, naj bi so pač vsi, ki bodo molili v tej corkvi, zveličali. To se bo zgodilo, če bodo spolttjevali božje in cerkvene zapovedi. Ob koncn so se še enkrat obi'iiili do faranov in vseh, ki so kakorkoli iiospeševali zidanje corkve, z besedami: „To kar ste storili je lepo! V farni zgodovini bodo bi'ali najpoznejši rodovi: to cerkev so nam zgradili naši očetje ob času, ko je divjala na zemlji prestrašila svetovna vojska. H tem so pokazali svojo živo vero, s tem nas vedtio oponiinjajo k enaki živi veri," 3) Po govoru jo sledila slovesna sv. maša, ki so jo darovali vlč. g. domači župnik in jo sklenili z j'es prisrčnitii „Te Dcumî" Slovesnost je zaključila lopa {»opoldanska pobožitost — sv. rožni venec in peto litanije I^í. B.
Slovesni dan ostane v spomiiui Vako otrokotn kakor tudi odraslim. Radi bodo še . v poznih letih ponosno govorili o tem dnevu in pripovedovali svojitn potomcem, kako jo bilo tistega leta, ko so naši tepli Lahe, na kvatorno nedeljo v adventu v Mirni peči.
Iz Št. Vida. ~ V àt. Vidu pri Zatičini stiio na dan Vernih dnš pokopali Janeza K a s t e 1 i C, po dotiiače Kozlevčarja iz Sada, moža stare korenine. Z neumortiim delotii in pridtiostjo svojih rok si jo na malem posestvu, kjer je bilo mogoče roditi edino kravieo, toliko opomogel, da je )'edil in zapustil šest glav živine. Poleg ktnetije je bil tudi kolar samouk. Vstajal je po letu in po zimi ob štirih zjutraj in delal do desetih zvečei'. Bil je iz šole, nam sta-rejšitti v Iivaležnem spornimi oiiranjenoga starosta-učitelj a Andreja Turka. Svoj čas jo bil tudi tri leta župan in 25 let občinski odbornik. Gospodar je bil 50 let. Zadnja leta ko jo bil že izročil posestvo sinu, se je pečal večinoma s kolarskim delom in s čebelarsivom. ICmetje so mu radi dajali dela, ker je napravil trdna kolesa. Pogrešali ga bomo. liodi mu blag spomin! Zapustil je tri sinove. Starejši je gospodar na domu, druga dva sta bila poklicana pod orožje k 17. pešpolku. Jože slnži pri strážném bataljonu v Tj'stii. Mlajši Miha pa je bil dno 2f). avgusta 1914 v (íaliciji pri Oo-ligori težko ranjen v nogo in od Rnsov vjet. .liil je v bolnišnici v Moskvi in v Nižji Novgorodu. Sodaj se nahaja v mestu Samai'kand v Turkestaini v si'ednji Aziji, (Dopis smo prejeli še-le 27. decembra.)
Belolcpanjski « vestnik. -
Iz Semiča". — Zadnje „Dol. Novice" so pritiesle nam žalostno vest o preratii smrti i)!'(;časl,itega g. spiriluala Mihaela Bulovec, ki je zdihnil svojo blago dušo v bolnici Usmitjeiiih bratov v Kandiji.
Tilagi pokojnik jo sbižlioval iired 25. leti v Semiču sedem iii pol let. Bila je tu njegova prva služba. ^Ilad, ves vnet. za svoj poklic, je tli nenmonio deloval v cerkvi in v šoli. Ves srečen je bil, kadar je bil Soli in skoro vso življenje kot dnliovnik je posvetil Šolski ndadini. V semiški šoli je imel dve zelo nadarjeni
dekli«, ki sta se mu kot marljivi uccnki posebno priljubili. Pošlje ju v Šmiliel k ČÍ. sulskiiii sestram d. N. D. Ko st:i dovršili (II 8 ra/r. ljudske Šole, sta sto})ili v učiteljsko prii)ravjiico in i)o teh štiidijali v samostan čC. solskili sester d. N. D. in sedaj delujela kot iidteljici ena v ňiiiílielu, druga v Trnovem jiri II. Bistrici. Plačeval je za nje on sam. Poleg teli stroškov ni pozabil na semiškc reveže. Kjer je videl, da je treba pomoći, tam je pomagala njegova darežljiva roka. Zato je bil pa zelo priljubljen pri vseli .seiniškili žnpljanili. Da ga hranijo v le))em spominu njegove nekdajije učenke semiške šole, so pokazale sedaj s tem, ker so darovale, da se bodo v seiiiiški cerkvi opravilo zadušnice nanj. Pač lep dokaz hvaležnosti!
Pa tudi njemu se je Semič tako priljubi), da je še v bolezni izrazil Željo svojemu prijatelju, da si želi pi'iti Še enkj'at v Semič, da bi še enkrat maseval pri i\L B. na Smuku. To željo kakor tu(ÍÍ še mnogo di'ugih želj je moral nc.Hti v zgodnji grob. On je neumorno deloval, zato bi !)il zaslužil splošno priznanje, ki ga pa ni dočakal, ker mu je smrtni angelj prej zatisiiil oči. Lejwe priznanje, kot ga more svet dati, pa uživa oji sedaj nad zvezdami,
Njegov spomin naj živi med nami!
Raznotero.
Sv. oče in mir. Kolin 27. dec. Kakor poroča „Kiiln. Volkszeitung", je sveti oče predvčerajšnjim itnel nagovor na 25 kardinalov, v katerem je obžaloval olweg in grozovitost najbolj grozne vojne, tožil o razširjenju in trdovratuosti boja do. uničenja, kar postaja še liujše I'adi posledic, da se svet si)reiiunja v bolnišnico, in ves napredek v protikrščaiisko nazadovanje. Goreče molitve, je rekel sveti oče, so mi bolj všeč, kakor vsako drugo i)0ČaŠČenjc. Moj glas je bil prevečki'at izpostavljen neuspehu, vendar se moje zau])anje ni omajalo. V srcu iuiam veliko upanje navzlic vsemu človeškemu pričakovanju. Samo v Boga stavim vse svoje nepreuiagljivo zaupanje.
Obsodba izdajalcev na Formozi. —
Bukarešt, Iz Petrograda se poroča, da so ja])onske oblasti i'azglasile obsodbo v vele-izdajniškem procesu na i^'ormozi. Od 1413 oktožencev je obsojenih na snirt 900. Namen za)'oto je bil, da se odcepi otok Eormoza od .Tai)onske, da se unmri japonskega cesarja in tu i rus tr.sk ega predsednika in na Japonskeia jiroglasi ljudovlada.
Izgube Angležev. Urailno se poroča: Angleži so izgubili na vseh bojiščih do 9. dec. 1915; 119.925 mrtvih, 238.758' ranjencev in 69.545 pogrešancev; na častnikih pa 7367 mrtvih, 13.365 ranjencev in 2149 pogrešancev.
Kulturni Francozi. V listu „Weekly" poroča Reginald Sooker, da je videl senc-galskega zamorca, ki je nosil na svojem bajonetu 10 ali 12 človeških ušes v smislu senegalske i>rislovice : ustiwti tigra in obdrži njegovo ulio.
Beda ruskih beguncev jc po poročilu nekega Šveda, ki se ]e vrnil iz Rusije, grozna. On pravi; Beda v Rusiji je zelo velika. Število beguncev v mestih je ogromno. V Moskvi jih je milijon, a to ni nič v pritiieri s tistimi, ki nimajo niti strehe in potujejo dalje; svoje untve otroke pokopavajo v jarkih in ob jioljskih potih.
Znamenje časa. Vodstvo obrtne korporacije peštanskili izvoščekov se je obrnilo na višjega mestnega glavarja s prošnjo, da bi se ženskim članom družin vpoidicanili izvoščekov dovol do nadaljevanje obrti. Glavar je prošnji ugodil. Ženski izvoščki pa morajo preje najjraviti izkušnjo, pi'edno dobe koncesijo. Krog sto žensk iz družin vpoklicanih i/.voščlvov se sedaj pi'ipi'avlja na izkušnjo, h kateri se nekatere pripuste že tekoči teden.
Moški s 126 ženami. Berlinski listi poročajo, da je prišla policija na sled go-
ljufu, ki je imel 126 žen, ter je vsaki obljubil ženitev. 'J'e dui so ga odkrili ]tod iinenoin'Kridei'ika Roseidtranza, trgovskega potnika, stai'cga 40 let, ki je v lîerlinu in v pi'ovinrijalinli mestih nastopal v javnosti pod 1'azliČnimi imeni. Od svojih „zaročenk" je znal izmamiti velike svote deiu\i'ja in pohištva za več sob. Neka vdova mu je po.slaIa v Berlin pidnštvo, vredno več tisoč kron, katero je Rosenki anz na licu mesta prodal. I/o dveletnem zasledovanju se je policiji posrečilo najti prevejanega goljul'a. Aretiran je bii na lierlinskem kolodvoru v treimlkn. ko se je zoi)Đt priju^avljal, da se odpelje na obisk k neki zaročenki.
Razvedrilo.
Dragi časi. Slava; „Popřeje bi bila jaz dala za (a luoj nov klobuk komaj 40 kron in sedaj meje veljal 80K!" — Erna; „de pač istinito vse dražje! Premisli; ÍMleko se je tudi zopet podražilo za dva vinarja!" — Slava: „KajV Ali jc to mogoče!y To je i)a že ]iajvečja nesramnost!"
Novost. „Že dobro leto se nisve videle, dragaj)rijateljica;kajjenovegapri tebi ?" — I, kaj naj bo novega! Soprog, otrok in pa dvanajsta služkinja!"
Veliko zahtevanje. „Ivan, še nekaj; če se poročiva, bodes moral tudi mojo mamo in njene druge otroke vzeti k sebi." — „To se i-azume!" — „Kako si dober Ivan! Bralca moja bodeš dal lahko učiti; enega za inženerja in druzega za profesorja!" — „Bomo že videli, kaj se da narediti!" — „Ste pa Še tudi dve sestrici; kako pa bode z njihovo doto, če bi se imele možiti?' —
Laskavo. Meščan je hotel kupiti pri boljšem kmetu svinje, pa ga ni bilo doma. Doma pa je bila samo ïijegova lepa liči. Tej se je hotel naš meščan nekoliko lul-kupiti, češ, morda pride tem gotovejše in cenejše do svinj. Vpraša jo tedaj: „Vi, "Micka, ali kako se zovete, če so Vřiše svinje tudi tako lepe, kakoi' ste vi, no, polem so zares lepe svinje!"
Mir. Zdravnik: „Vaš mož mora imeti popolni iiur, sicer ne bode več ozdj'avel !" — Žena: „Tako je prav, gosjjod zdiavnik ; pa me noče prav nič poslušati !" — Z d r a vnik: „Dobro, prav dobro! Pameten bohiik to! Naj še le nadalje tako dela!"
• Darovalci in darovi
za napravo božičnlc v petih rezervnih bolnicah v Novem mestu in v Kandiji.
Darovali so p, n. ^jr. sledeče: Mestna hranilnica tiovot[ie.ška ^00 K ; Brata Kobe ÔO K ; Anul^Vanz, Martina Žužek, dr.Slaiic, Pleiwoîss, Ana Slane, Leopoldina Schegula, Antonija pl. Ficlitenau, Maca jd. banficr, Wit-schl, polkovnik pl. Piiii, DellAdami Tarzâl, Košičok in L Krajec aasl. [jo 20 kron; Baronica Rechbacti, baron RechbBcIi, Wanda DellAdami, groiica Adcliiia Olaricitii, Tli, 0|)itz, .A.ng'ela Vojska, Dr. Ažman, 1'auser, I, jMurgcl, Dr. Miihleisen, Vojska, Mici Afh, g-oapa pl. Garzarolli, Matija lirzar, Germ, Mramor, A. Kalćič, gospa Opit«, Kosir, Neža lulasel, Drajr. Andrîjaniô, Marija Novak, Bcrfiinaiin, ilorvat in Bcrtel po tOK; 01obevnik8K; Anica Ogoreiitz, L. liarborič, H. lianuš, Gerdešič po (Uv; Doliniok, Rci-ninghaus, F. Seidl, A. Piriumer, K. ObJak, Otntar Skale, K. Dolenc, Dr, Žitek, Dr. FinOan, grofica Katri (Jlaricini, Ilia pl. Giroiicoli, X, Treyisan, Zurc, Sidon in Griînwidd po ôK; pl. èuklje, Skalický, L. Koršič, Škerlj, Bntara, Poula, El. Mecliora, pl. Lanf^er, Fr, Žerjav, Kader, A. Windischcr, Melanija Vasic, .\I. Seiill, .T. Žitek, A. Kogler, iMiillcr, Kastelic in Ro^dna 110 4 krone; Jožefa Murn, lînbelli, Minka Buh, Ana Skoraj, J. Apjie, Fr. Povšo, A. Picek, A. Koss in E. Toporiš po ;s krone; Koza Kova«, H. Rozina, ,7. Mežnfir.šič, OuKchl-bftuer, Greti Medved, Majcen, Riiljelli, Ropaš, Kastelic, 1'olaj, ilr. Hrašovcc, Al. Hrstka, Fr. Balce, Barle, V. Koiiniiaii, A. hapajne Go-nijdč, Mila Riidež, I. Krajec, Molé, Drame, Ajinitscli, l''r. Jakše, Uoza in Luiza Wobner, J. Virant, Andrejčič, Cvclbar, Bučar, Brunnor, Durini, lieitz, Matlelfiper^'ei', M, Gorjanec, Surz Nimrod, Polyak. G^oiîa, Kraut, Moi^'olič, Kotidrič, vSchvciger, M. Žniavec, AI. .Tare, iJr. Vaupotič, lîroznik, L. Lonear, >i. Rozina, Mcríol, Falijan, P. Jer.šin, Dr Strašek, Rav-
nikar, Zwittcr, Fil. Smola, Pleycr, lllowsky, Koklic, Kiepacli, Toiijec in ,1, Windischcr ]>o 2 kroni; ,T. Vovk, Rosinn, J, Plachiita, J. Perko, d. Belojiavlovič, P, N'dîat, M. Biićar, d. dakše, Weiss, M. Kap.š, Ana Dnlcr. Gregore, Zobec, Mejnk, Vodnik, H, iJoleiic, Beri'ar, Kraif^her, SfotGC, Korlorinan, Kos, Avsec, Valkn, ,i, Kerliř, A. Abram, KoSuk, iindna, Splichal, Windisclier, Schilťrer in Arch po IK; líoxníaii in Penca po riJOK; Mohar 20 vin.; Lakiier GO vin.; Stipsič 30 vin. ~ Gnzelj .^iOO svalcic in eden zavitek nžigalic; Kos I jaslice; Kosir I f parov noííovic; M.Turk I smdo sladkorja; Martina Žužek 2000 svalvic; Kuder 300 svalcic; Paačič 10 litrov vina; gospa pj. (^arzarolli 1000 fivalcic; Ana Hlanc ň(i litrov vina; Atarlenca Scltefiula 300 cigaret; Antonija pl. Ficlitenau )18 litrov vina; A. Koss cijiaretc; Kicpacli lií knjig; E. 'rojtoriš 100 cigaret; M. Žinavcc 100 cigaret; liavinkar 100 cigaret; Gerdošič G litrov vina; Zwitter SOci^raret; Dr. Žitek 200 cigaret; baronica Rechbacb 400 cigaret; Th. Opitz 1000 cigarotk; Ko.Šak r, litrov vinu; Kiepach 200 cigaret; Dr. FiU'lan 150 cigaret; Maca )1. Langer 56 litrov vina. — Imenik darova ccv se !)ode nadaljeval.
Podružnica Rdečega križa v Novem mestu,
due 23, Jccembrn 1915.
Baron Reclibach.
107	j; 73^15
(j
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja !
C. kr. okrajna sodnija v Riidolfovcni je o obtožbi opravite^i'a državiie^ra jiravdništva zoper
Petra Malenšek
zavoíjo prestojika po § 14 ces. naredbe z dne 7./8, 1915, št. 228 drž. zak. v navzočnosti opravitelja državneji'a pravdnistva, proatejra obtoàonca Petra Malensek, po danes doj^nani glavni razpravi po prcdlog-n obtožitc^a, da se obtoženec kaznnjt, razsodila tako:
Peter Malenšek,
rojen leta 1867 v Malinah, oženjen, posestnik in trgovec z di'vami v Kandiji, že kaznovan,
je kriv
jirestopka po g 4 ces. pat. z dne 7. avgusta 1915, št. 228, storjcne^ja s tem, da jo oktobra in noveirhra meseca prodajal trohnelo vcjovje takozvani „PnijiclLolz" po 10 ozir. ítK meter, torej zahteval, izrabijaje izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne ccne in
se obsodi
radi tega po § 14 omcrrjenefra patenta z ii))orai)0 § UfiOh k. z. tla 2 lini zapova, )i00stri>ue:;a z 1 postom ill 1 ťnliiii ležiiířeni in z «lolio v ziiťsku 20K, v slučaja neizterljivosti pa na 2 dni zapora.
Da^c se v sraisln § líí imenovane cesarske naredbe določi, da se ima ta sodba enkrat objaviti v časopisu „Dol. Novice" in nabiti javno v občinah, kjor obdolženec stanuje in kjer je izvršil kazi^ivo dejtinje,
V smislu § 389 kpr. se obtoženec obsoja v povračilo stroškov kazenske^ra postoparrja. C. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem, odd. 111.,
dno 27. novembra 1915. Or. Hrašovec m, p.	Grom m. p.
Vsled i)riziva jo c, kr. okrožno kot vsklicno sodišče v Rudolfovem omenjeno aortbo Rproiiionilo in obsodilo ohtoženc^a v fîtobo v ziieslni NO kron evcnttielno 8 dni zapora, glede dvadnevneg-a zajiora pa kazen poostrilo. C. kr, okrajno sodišče v Novem mestu, odd. III.,
dno 28. decembra 1915. Dr. Hrašovec m. p.	Grom ui. p.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki jmstatie naš naročnik. - Brescjdačuji pojasnila [lO.ši^a: Srečkovno zastopstvo 13, Ljubljana.
Sreče in. veselja polno
:: 110170 leto ::
želi vsem svojim cdjcmalccm
glauiio sasiopsii^^o
„irJobhls"
1'odplat, štajersko.
Dražbenl Dhlic.
E 71H;15
Dne 22. februarja 1916 preclpoliKlne ob 10. url
Ijo pri c. kr. okra/Deiii říOiJi.ířii, v ixhí it, 80, driûba sIoJoL'ih iiuiireiiiii'iiiii :
Zemljaka kiiji(;ii lítíU cerkev, vi. št. 11 : hišu v Huli cerkvi k vino^mďoiii, travnikom in p;'>isđotii. Oen. vrtidngst 2022 K. KnjnisinjSi poniuiiík lîiJS li, K ticpre-iiiićiiini siMidíijo tiritikltiic: 2 soda, Btîskaluica tor dvo kudi v miiliii vrednosti 22 kron.
I'od najntftnjiim pontidkom m ne iirodftjft.
C. kr. okrajno sodišče v Rudolfovem, odd, IV.,
dno 18. dccctiilira Itd;'),
lOG
U 757/15
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
0. kr. okrajna sodnija v Rudolfovem je o obtožbi opravitelja državnoga pravdnistva zoper
Franca Banič
zavoro prestopka po § 14 postave z dne 7,/8. 1915, št. 228 drž, zak., v navzočnosti opra-vitelja državnega pravdništva, prosrcga obtoženca Franceta Banič, po danes doj^tiani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, da ae naj obtoženca kaznuje in po predlogu zasebne udeleženke, da se ji povrne preveč plačanih 9 kron, razsodila tako:
Frane Banič,
.'}4 let star, oženjen, posestnik v Koncu St, 7, ÍQ kaznovan
je kriv
prestopka po § 14 ees, pat, z dno 7, avgusta 191."i, št. 22B, pifvrJrreEra a tem, da je dne 7. decembra t. 1, pripeljal na novomeški trij voziček drv (špevt), jih ponujal in prodajal, češ, da jih je 2 metra za 24 kron in jih tudi proiial, katerih pa je bilo samo pičlo IVai'if izrabljajo izredne razmere, povzročene z vojnim stanjem, za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne ceno zahtcvjil in
se obsodi
radi tega po § 14 omenjenega patenta z uporabo § íífiOb k, 7.. na 1 dan zapora, poostrenega z 1 trdim ležiščem in z globo v /.iieskii i« kron, v slučaju ncizterijivostl pa na 24 ur zai)ora.
Dalje ae v smislu i; 19 imenovano cesarske naredbe določi, da se ima^ ta sodba enkrat objaviti v	Dol Novico" in
nabiti javno v občinah, kjer obdolžencc stanuje in kjer je izvršil kažnjivo dejanje.
V smislu g 389 kpr. se obtoženca obsoja v povračilo stroškov kazenskega posto-pai^a in da ima plačati ozir. vrniti kiipovalki drv Frančiški Sulii v Rudolfovem za drva plačano pretirano svoto (Í kron, kar pa ta več tirja, se odkáže v smislu § 372 kpr. na civilno pravdno pot.
C. kr. okrajna sodrija v RudoHovem, odd, III., dne deccmbra 1915.
Dr. Hrašovec m. p.	Grom m. p.

9 mmù
9 9
Popolnomo varno naložen denar. HRâNflHtCâfe P0S0JílNfCI
7M Kaiulijo in okolico, rog. Ziulr. z neoiiLZiivozo = v lastneiu domu v Kiuidijl ^^
sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter olu-estiije po
O

1-0-8S)
na leto brez odldtka rentnega davka, katerega sama iz svojega plačuje.
9999909O9999999099 99 9