KNJIŽNICA DOMŽALE 1230 DOMŽALE DMŽALE, 26. MARCA 1999 • ŠT. 3 • LETNIK 38 GLASILO OBČIN DOMŽALE, LUKOVICA IN MORAVČE Vsak Človek je junak in prerok za nekoga, za katerega ima tisto, kar mu pove, večjo vrednost Ralph Waldo Emerson DEKANIJSKI SINODALNI DAN DEKANIJE DOMŽALE Izberi življenje Slovenska sinoda z naslovom IZBERI ŽIVLJENJE bo veliko dogajanje za slovensko Cerkev in velik izziv za vsakega posameznika, saj se sinoda ne dogaja vsako leto ali vsako desetletje. Slovenska sinoda bo določila, dokončno izrekla in potrdila smeri v oznanjevanju, liturgiji, diakoni-ji, mladinski pastorali, zakonu in vlogi kristjana v družbi. Marsikaj bo novega za slovensko Cer- kev, kar bo zelo pomembno za nas in za naš čas. Zato so za to sinodo potrebne temeljite priprave; ena izmed teh priprav je prav gotovo bil dekanijski sinodalni dan v soboto, 20. marca 1999 v Dobu. POVABILO Vabim Vas na SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE, posvečeno 19. aprilu, PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE v ponedeljek, 19. aprila 1999, ob 20. uri Kulturni dom Franca Bernika Domžale. Program: • slavnostni govor • podelitev priznanj Občine Domžale za leto 1999 • kulturni program, v katerem bodo nastopili: Dominik Krt, bariton Ana Pusar Jerič, sopranistka Andrej Jarc, pianist Jerko Novak, kitarist Trobilni ansambel učencev Glasbene šole Domžale Vezno besedilo: Matjaž Romih Hkrati vsem občankam in občanom ob PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE iskreno čestitam! Županja Cveta ZALOKAR ORAŽEM, l.r. Dekanijski sinodalni dan v dekaniji Domžale je bil zelo skrbno pripravljen. Najprej so se duhovniki domžalske dekanije pripravljali za to dogajanje. Laični predstavniki iz vseh župnij dekanije Domžale so se zbirali na več pripravljalnih sestankih in se dogovarjali o poteku dekanijskega sinodalnega dne. Dogovorjeno je bilo, da se dekanijski sinodalni dan izvede vsaj v dveh delih, saj sta bila pomembnost in obseg potrebnega dela preobširna za en dan. Potrebno je bilo obdelati šest tematskih skupin, ki naj bi bile zajete v tem dekanijskem si-nodalnem dnevu. Prva tema je imela naslov Oznanjevanje, ki je obsegala pogovore in predloge o veroučni in birmanski pastorali, ki doseže svoj vrh v potrditvi dozorevajočih mladih s prejemom sv. birme. Naslednja tema je obsegala mladinsko pastoralo, ki bi mladim na njim razumljiv in privlačen način podajala versko izobrazbo za odgovorno življenje. Mladi bodo nosili vso odgovornost jutrišnjega dne in njim bo potrebno dati največ za življenje po evangeliju. Odhajanju nedelje in zakramentu sprave pa je bila posvečena tretja tema, v kateri je tekel pogovor, kako nedelji vrniti vsebino glavnega prazničnega dne, ki ima svoj začetek v Veliki noči, ki je središče cerkvenega leta in vsega bogoslužja Cerkrve. .'/l,fiM«»i m /'in/rezu vetom in maattiiomiene Velika noč - temelj našega upanja Kristjani vsako nedeljo v veroizpovedi izgovarjamo pomenljive besede: »In tretji dan je od mrtvih vstal, po pričevanju Pisma. In je šel v nebesa... Pričakujem vstajenja mrtvih in življenja v prihodnjem veku.« Že od prvega vesoljnega cerkvenega zbora (koncila) I. 325 v Niceji, v današnji Turčiji, je to jedro krščanske vere. Milijarde krščenih, ki so živele pred nami, so prestopile prag smrti ob podpori te vere, ki je ostala nespremenjena skozi stoletja. Cerkev jo oznanja danes, kakor jo je oznanjala včeraj in jo bo oznanjala do konca časov. Ob praznovanju velike noči, največjega krščanskega praznika, se je dobro vprašati: Ali je vredno biti kristjan? Čemu evangelij? Kaj daje vera v Kristusa? Ali ima krščanstvo kaj več kakor druga verstva? S Cerkve - »Petrove barke« - so bili skozi stoletja prisiljeni vreči v morje veliko nepotrebnega tovora, nekaj pa so odtrgali vetrovi viharnega oceana. Imenitna ladja Cerkve - takšna je bila predvsem v srednjem veku - postaja danes vedno bolj podobna preprostemu rešilnemu čolnu. Nič hudega! To /lomnik Cenjeni naši zvesti dopisniki, prosim vas, da ne pozabite, da naslednja številka izide 23. aprila 1999. Zadnji rok za oddajo vaših člankov (največ tipkana stran in pol), »opremljenih« s fotografijami, je petek, 9. april. Če boste svoje prispevke oddali na disketah, vas prosim, da priložite zraven še natisnjeno besedilo vašega članka. K sodelovanju lepo vabim tudi nove dopisnike s fotoaparati. Prepričan sem, da se bo do zadnjega roka za odda jo članka v vašem kraju ali v njegovi bližini zgodilo nekaj pomembnega. Ob vas pa živijo tudi ljudje, ki brez dvoma sodijo naravnost v Slamnik. Poiščite jih in vaš klepet z njimi pripravite za objavo. Hvala. Bogdan Osolin odgovorni urednik Slamnika je bolj skladno z evangelijem. Sicer pa vemo, da so v nasprotju z bahatimi ladjami revni splavi in čolni sicer nelagodni, toda nepotopljivi. Še s posebno ljubeznijo je fotograf Rado Gostič posnel tole BO sebej za bralce Slamnika in njihove oči. Radost pomladnega jutra Zadnja jutra so me opominjala, da iz gozda že rahlo diši po pomladi. Tudi koledar potrjuje, da nas bo narava kmalu obdarila s toplimi sončnimi žarki, vedno daljšimi dnevi in z vsemi lepotami, ki nam jih podari v vsakem letnem času. Živimo na takem delu ZttM I je, ki nam omogoča, da živimo s spremembami letnih časov, da je vsak od teh časov lepota zase, pomad pa tisti letni čas, ki nas najbolj osrečuje in podarja veliko mero sonca, zelenja, raznobarvnih cvetov v naravi ali doma in vedno daljši dan, tako da nas ptičje petje razveseljuje od jutra do večera. »Na Gregorjevo, otec, še veš, se ptički ženili so...«, se pesnik Oton Župančič v Dumi spominja svojih prvih otroških pomladnih juter v Beli krajini. Gregorjevo nas opominja tudi na staro cehovsko izročilo, ki pravi, da se od tega dne dalje že lahko rokodelska dela opravljajo pri dnevni svetlobi. Ljudje se od nekdaj radi igramo, veselimo, srečujemo in praznujemo. Tak drugi predpomladni praznik se nam ponuja prav na Gregorjevo, ko po potokih, rečicah pa tudi kar precej hudournih vodah spuščamo Gregorčke. Take stare običaje so pričeli marsikje po slovenskih krajih ponovno oživljati. Ohranilo jih je tudi staro cehovsko mesto Tržič, kjer so v novejšem času prvi začeli spuščati Gregorčke po hudourni reki Bistrici, ki vsa radoživa teče skozi mesto. Lepo je, da se stari običaji ohranjajo, saj združujejo stare in mlade iz določenih sredin, nekje je ta navada še vedno dobro zasidrana, drugje se bo pa po zaslugi zanesenjakov pričela pojavljati in postala tudi tradicionalna. Prav je, da se s takimi navadami seznanjajo tudi otroci v različnih vzgojnoizobraževalnih ustanovah, ki bodo hote ali nehote prevzele tiste prijetne trenutke, ki so jih včasih svojim vnuč-kom podarjali njihovi stari starši. Prvi predpomladni praznik je sv. Valentin; Valentin da ključ od korenin, pravi stari pregovor, posodobili smo ga v pravi praznik ljubezni in medsebojne pozornosti in prav je tako, saj ljudje toplino sočloveka potrebujemo na vsakem koraku. Koreninice ljubezni se začnejo odpirati v naših srcih, vedno večjo propustnost potovanju, ki mu rečemo ljubezen, dovoljujejo in na Gregorjevo, ko se ptički ženijo, se vnamejo tudi različno stara srca vseh ljudi in si izpovedujejo nevidna sporočila, ki se znajo ujeti samo na tisto edino pravilno in odgovarjajočo frekvenco nekega drugega so-srca. Tako nam narava zagotavlja, da se v miru in z ljubeznijo pripravljamo na to, da bomo pridelali v času bogatih sončnih žarkov čim več dobrot, pa ne samo tistih za naše želodčke; poskrbimo tudi za tiste nevidne dobrote, ki lahko domujejo le v nas samih in nas bodo ohranjale pri dobri volji v tistih dveh četrtinah leta, ko Sonce obsije nasprotni del Zemlje, nas pa pozdravi le za nekaj ur. Oba predpomlad-na praznika nas vabita in nam pomagata, da se na največji krščanski praznik pomladi, veliko noč, z dobroto v srcih pripravljamo. Vsem bralkam in brak em želim, rl.i prilui/.iioče praznike doi.ik.ile lepo n, jih kar najlepše tudi preživite. MIC A KAVKA Trikrat tretja seja Občinskega sveta občine Domžale Tretja seja Občinskega sveta občine Domžale se je pričela 17. februarja 1999 ob 16. uri. Vodil jo je podžupan Simon Mavsar, na seji je bilo navzočih 29 članov Občinskega sveta, odsotnost pa sta opravičila svetnika LDS mag. Milan Pirman in Jože Lenič. Seja se je pričela z razpravo o zapisniku 2. seje, ki so ga člani Občinskega sveta prejeli z vabilom. V zvezi z besedilom zapisnika je razpravljal le dr. Miha Brejc (SDS) in županji predlagal da zadrži realizacijo sklepa o predčasni razrešitvi uredniškega odbora Slamnik, ker je Seat ELECTRON! 1.4 Eloctron to od 1.738.601 SfT Cordoba 1.4 Eloctron Z* od 1.881.187 SIT Cordoba Vario 1.4 Eloctron to od 1.811.627 8IT ELECTHON k* nov pak trt oproma, Id vaabuja alaktrfeni pomik stakal In a »ruralno uklapanja. * staro za novo * leasing * nakup na obroka do 5 lat PORSCHE LJ UBLJANA SEAT Carrtar Trzin —• ji«__■__ rrofjsjfiii ■■ion Ljubljanska 3», Treh* Zakona e 18. LJubljana tal: 061/716 262 tat 061/173 44 88 Dr. Miha Brejc (SDS) - njegove razprave so pravi retorični biseri. v nasprotju z Odlokom o glasilu ob čin Domžale, Lukovica in Moravče Člani Občinskega sveta so zapisnik 2. seje z dne 27. januarja 1999 v predloženem besedilu soglasno sprejeli. /lamnik Domžale TRIKRAT TRETJA SEJA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Program dela, osnutek proračuna, zazidalni in ureditveni načrti in 24 vprašanj, pobud predlogov in zahtev članov sveta Nadaljevanje s prve strani Sprejemanje dnevnega reda Občinska uprava je pripravila gradivo za 16 točk dnevnega reda, dodatno pa sta bila predlagana tudi obravnava in sprejem Predloga za delovno povračilo stroškov volilne kampanje. V razpravi je svetnik Janez Stibrič, SDS, predlagal umik vseh predlaganih točk in svoj predlog utemeljeval z razlogom, da je uvrstitev točk na dnevni red v nasprotju s 3. odstavkom 47. člena, 2. odstavkom 48. člena, prvo alinejo 100. člena 2. odstavkom 108. člena, 2. odstavkom 109. člena Poslovnika občinskega sveta, enako je umik 12. in 13. tč. predlagal dr. Miha Brejc, SDS, v zvezi s 13. točko pa ga je podprl Bogdan Osolin, SKD. Predlaganemu umiku točk je nasprotoval Franci Gerbec, član Statutarno pravne komisije. Upoštevaje 2. odstavek 67. člena Poslovnika občinskega sveta je predsedujoči odredil odmor in predlagal, da se najprej sestane Sta-turarno-pravna komisija in odloči glede zakonitosti obravnave 13. točke - glede na določila 52. člena Poslovnika, pri njenem delu pa naj sodelujeta tudi svetnika janeža Stibrič in dr. Miha Brejc kot predlagatelja umika te točke z dnevnega reda. Stališče glede predlaganega umika vseh drugih točk dnevnega reda pa naj bi v odmoru oblikoval kolegij županje. »Gentlemanski« dogovor Po odmoru so svetniki najprej poslušali tolmačenje poslovniških določil, s katerimi je predsedujoči utemeljil, da predlagani umiki posameznih točk niso utemeljeni, pri obravnavi predloga za umik 1 2. točke (Sklep o razglasitvi športnih objektov za objekte občinskega pomena) je svetnikom občinska uprava zagotovila, da bodo obravnave točke dopolnila gradivo v skladu z določili poslovnika. Predlagatelji 13. točke (Odlok o glasilu Slamnik) so to umaknili - glede na »gentlemansko« (izraz je v Delu uporabil g. Janez Petkovšek) zagotovilo Bogdana Osolina (SKD), da bo iz nadaljnjega postopka umaknil predlog odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o glasilu občin Domžale, Lukovica in Moravče. Sledilo je maratonsko sprejemanje dnevnega reda, saj so svetniki glede na predlog umika vseh točk predlagatelja Janeza Stibriča (SDS) glasovali o uvrstitvi prav vsake točke na dnevni red. Svetnik Stibrič je pri glasovanju ostal osamljen, saj je za umik večine točk glasoval le on, (razen v treh primerih, ko so za umik točke glasovali 4 oz. 6 svetnikov), in dnevni red s 16 točkami dnevnega reda je bil pozno popoldne ali zgodaj zvečer določen. Sprejet okvirni delovni program Uvodno informacijo o okvirnem delovnem programu Občinskega sveta Občine Domžale za prvo polletje T 999 je podal Edvard Ješelnik, direktor občinske uprave, ki je predlagal tudi spremembo datuma majske seje, tako da lahko v prvem polletju pričakujemo še naslednje seje: 27. marec - četrta seja 19. april - slovesna seja s pode-litvjo priznanj 21. april - peta seja 26. maj - šesta seja 23. junij - sedma seja. V tem času naj bi Občinski svet obravnaval blizu 100 točk dnevnega reda. Program so svetniki po razpravi Martine Urbanija (SDS) soglasno sprejeli. Osnutek proračuna gre v javno obravnavo Hkrati z vabilom za 3. sejo so svetniki prejeli tudi osnutek proračuna, na seji pa tudi mnenja vseh pristojnih odborov. Po uvodni obrazložitvi županje Cvete Zalokar Oražem je stališča matičnega telesa - Odbora za finance predstavil njegov predsednik Roman Lenassi. Čeprav je bila to šele prva obravnava osnutka proračuna, so o njem razpravljali številni svetniki in opo- zarjali predvsem na višine posameznih postavk (Jurij Berlot (SLS), Marko Vresk (LDS), Martina Urba-"nija (SDS), dr. Marko Starbek (SKD), Roman Kurmanšek (SDS), Roman Lenassi (SKD), Bogdan Osolin (SKD), Janez Stibrič (SDS), mag. Peter Pengal (LDS), in dr. Miha Brejc (SDS)). Pred odmorom, ki ga je v skladu s 70. členom Poslovnika predlagal svetnik Juri Berlot (SLS), so svetniki prisluhnili predlogom sklepov svetnikov Francija Gerbca, ZLSD in dr. Mihe Brejca, SDS, nato pa po odmoru in predstavitvi stališča uprave do predlogov sklepov predlagateljev brez dodatne razprave glasovali za vse sklepe skupaj in jih z enim glasom PROTI tudi sprejeli v naslednjem besedilu: 1. Občinski svet sprejema predlog proračuna Občine Domžale za leto 1999 s predlogom Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1999 in ugotavlja njegovo primernost za nadaljnjo obravnavo. 2. Javna razprava o proračunu traja do 17. marca 1999. Porabnike proračuna se o javni razpravi obvesti v sredstvih javnega obveščanja. Predlogi in pripombe iz javne razprave se zbirajo na Oddelku za finance in gospodarstvo Občine Domžale. Predlog Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1999 je na vpogled na oglasni deski Občine Domžale. Za organiziranje in vodenje javne razprave je odgovoren Oddelek za finance in gospodarstvo. 3. Predlagatelj proračuna mora pripraviti memorandum proračuna za leto 1999-2001 skladno s poslovnikom in ga posredovati članom Občinskega sveta najkasneje do 3. 3. 1999. 4. Županja naj pri pripravi predlog proračuna Občine Domžale za leto 1999 in predloga Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 1999 za drugo obravnavo prouči tudi pripombe in predloge, dane na 3. seji Občinskega sveta Občine Domžale. Ker je od začetka seje preteklo že pet ur, kolikor naj bi v skladu z 69. < lenom Poslovnika praviloma trajale seje, je predsedujoči svetnike povprašal, ali bi s sejo nadaljevali. Ker je bila večina za odhod domov, se je tretja seja nadaljevala 3. marca 1999. Prvo nadaljevanje tretje seje V nadaljevanju seje so svetniki pod drobnogled vzeli finančni plan Stanovanjskega sklada. Obrazložil ga je Zoran Vitrovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja, svoje mnenje o njem pa sta obliko vala Odbor za prostor in varstvo okolja in Odbor za finance, katerega predsednik je predlagal, da pred odločanjem dobi pojasnilo oz. razčlenitev postavke stroškov delovanja sklada v pisni obliki. Po razpravi dr. Miha Brejca (SDS), Janeza Stibriča (SDS), Roman Lenassija (SKD), Romana Kurmanška (SDS) ter Marka Vreska, predsednika Statutarne pravne komisije in pojasnilih Zorana Vitoroviča so svetniki s 24 glasovi ZA (prisotnih je bilo 29 članov, sejo pa je vodil podžupan Roman Kurmanšek) dali SOGLASJE k finančnemu planu Stanovanjskega sklada občine Domažale za leto 1999. O pravilniku prihodnjič Uvodno obrazložitev Pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim je podala Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti. Ga. Andreja Pogačnik Jarc je kot predsednica Odbora za družbene dejavnosti predstavila stališča tega odbora, svetniki pa so se seznanili tudi s stališči Statutarno pravne komisije. V razpravi so sodelovali: podžupan Simon Mavsar, Bogdan Osolin (SKD), Jurij Berlot (SLS), Martina Urbanija (SDS), Janez Stibrič (SDS) in dr. Miha Brejc (SDS), opozorili so na potrebne dopolnitve posameznih členov pravilnika in glede na drugo obravnavo predlagali, da se obravnava pravilnika prekine in dokonča na eni prihodnjih sej. S tem se je strinjal tudi predlagatelj in tako je 25 svetnikov (eden je bil PRO- Akti, ki jih je Občinski svet občine Domžale sprejel na 3. seji -__ VSEBINA: • Sklep o sprejemu odloka o povračilih za priklop na plinovodno omrežje • Odlok o povračilih za priklop na plinovodno omrežje • Sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1996 , ,, .^z&iddm*____________ • Spremembe in dopolnitve programa priprave spremenil) in dopolnitev prostorskih sestavin doJgrjročrtega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986-1990, za območje občine Domžale, oboje dopolnitev 1996 • Spremembe in dopolnitve programa priprave prostorskih izvedbenih aktov za območje občine DomžaliSv • Sklep o razglasitvi športnih objektov /a objekte občinskega pomena • Sklep o sprejemu stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave osnutka zazidalnega načrta Novi Dragomelj 1 • Sklep o sprejemu osnutka odloka o ureditvenem načrtu območja D 1/1 ob Kolodvorski • Sklep o sprejemu osnutka odloka o ureditvenem načrtu območja D 7 Stob . - • Sklep o sprejemu osnutka odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje urejanja J 3 Srednje Jarše »ob razbremenil-niku« in J 4 Jarše Center • Sklep o sprejemu osnutka odloka o lokacijskem načrtu za območje povezovalne ceste J 5/severni podaljšek Trdinove/ • Sklep o izdaji soglasja k finančnemu planu stanovanjskega sklada občine Domžale za leto 1999 • Sklep o delnem povračilu stroškov volilne kampanje • Sklep o odprodaji samske sobe na Ljubljanski 83 Domžale • Sklep o ukinitvi javnega dobra. Vsi akti so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Domžale štev. 3, ki bo izšel konec marca 1999. TI) odločilo, da se razprava o Pravilniku v skladu z 68. členom Poslovnika prekine in preloži na eno naslednjih sej, predlagatelj pa do tedaj dopolni pravilnik s predlogi iz razprave. Zato bomo PRAVILNIK podrobneje predstavili, ko bo sprejet. Seja se je nadaljevala s sprejemom Odloka o povračilu za priklop na plinovodno omrežje. Delno povračilo stroškov volilne kampanje Čeprav smo na lokalne volitve v novembru 1998 že malo pozabili, so se svetniki nanje spomnili, ko so obravnavali predlog za delno povračilo stroškov volilne kampanje. Po uvodni obrazložitvi Urške 11» Vi dergar, načelnice Oddelka za splošne zadeve, so brez razprave organizatorjem volilne kampanje na volitvah v Občinski svet in volitvah županje razdelili naslednja finančna sredstva: Slamnik je glasilo občin Domžale, Lukovica in Moravče in je nadaljevalec tradicij časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5. 11. 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec in je redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik. Odgovorni urednik BOGDAN OSOLIN, tel.: 714-599, 720-100, (0609)634505 Pomočnica odgovornega urednik,) MARIJA KAVKA Člani uredništva FRANC CERAR, DADA BREJC, MARTIN GROŠELJ, VERA VOJSKA, dr. BOGDAN DOLENC Urednica strani občine Lukovica MONIKA DOMITROVIČ Urednica strani občine Moravče BERNARDA MAL Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 714-599, 720-100 URADNE URE: vsako sredo od 8.-16. ure Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR Lektor prof. AVGUŠTIN PIRNAT Glasilo izhaja v nakladi 1 i.000 izvodov in ga prejemalo vsa gospodinjstvi brezplačno. Na podlagi /akona o prometnem davku in mnenja ministrstva za kulturo spada glasilo med proizvode, za ka-lere se plai'uje ',"/,, davek od prometa proizvodov. TISK: DELO - Tisk časopisov in revij, d.d, Ljubljana Domžale /lamnik 1. LIBLKALNI DEMOKRACIJI SLOVENKE 218.820,00 2. SOCIALDEMOKRATSKI STRANKI SLOVENIJE 121.920,00 3. SLOVENSKIM KRŠČANSKIM DEMOKRATOM 104.220,00 4. ZDRUŽENI LISTI SOCIALNIH DEMOKRATOV 92.640,00 5. SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI 52.500,00 (>. ZELENIM SLOVENIJE 30.000,00 /. 1)1 MOKRATIČNI STRANKI • UPOK. SLOVENIJE 28.560,00 8. DEMOKRATSKI STRANKI SLOVENIJE 21.480,00 1. Cvetki ZALOKAR-ORAŽEM 380.320,00 2. Francu HERLETU 115.280,00 Dopolnjen program priprav prostorskih sestavin »Najdaljša« (glede na naslov) točka dnevnega reda Dopolnitev programa priprav sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgo ročnega plana občine Domžale za obdobje 1986-2000, dopolnjenega 1988 in prostorskih sestavin druž-benega plana občine Domžale za obdobje 1986 1990, /,\ območje občine Domžale, obe dopolnitvi I 9% sta bili sprejeli po skrajšanem postopku in daljši razpravi (Anton Preskar, LDS, Jurij Berlot, SLS, Franci Gerbec, ZLSD, Roman Lenassi, SKD in Roman Kurmanšek, SDS -skupaj s tremi amandmaji. O pripombah in predlogih na ZN Novi Dragomelj 1 Po uvodni informaciji 0 zbranih stališčih do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave Odloka o zazidalnem načrtu območja Novi Dragomelj Zorana Vitoroviča, načelnika Oddelka za okolje in prostor, ter direktorja Regijske razvojne družbe Domžale, so svetniki najprej prisluhnili poro čilu g. Francija Gerbca, predsedni- ta Zalokar Oražem. Z večino glasov so bila stališča do pripomb in predlogov sprejeta, hkrati z njimi pa tudi oba predlagana sklepa. Kakšen bo center mesta? Spremembe in dopolnitve Programa priprave prostorskih izvedbenih aktov so bile sprejete brez razprave, zato pa je bila daljša prva obravnava Odloka o ureditvenem načrtu območja D1/1 ob Kolodvorski, ki je bil precejšnje pozornosti deležen že na seji ()ilbora za prostor in varstvo okolja, katerega stališ- območja mesta Domžale. Po krajšem odmoru so na predlog dr. Marka Starbka (SKD) prisotni prisluhnili še avtorju idejnih rešitev Bojanu Špiku, nato pa s 16 glasovi ZA in 9 glasovi PROTI podprli predlagane sklepe ter tudi sklep podžupana Simona Mavsarja. Vse sklepe lahko najdete na straneh SLAMNIKA ter se vključite v javno obravnavo. Tudi tokrat je svetnike prehitela ura in drugo nadaljevanje tretje seje se je lahko začelo - 8. marca z na-geljčki za županjo in vse predstavnice ženskega spola in zelo hitrim sprejemom Odloka o ureditvenem ča je predstavil njegov predsednik Franci Gerbec. Razpravljala Janez Grmek (SDS), Jurij Berlot (SLD), dr. Marko Starbek (SKD), mag. Milan Pirman (LDS), Jože Lenič (LDS), Simon Mavsar (podžupan), Franci ka Odbora za prostor in varstvo okolja, ki je predlagal, da se zaradi varovanja naravne dediščine podpre varianta zmanjšanega obsega pozidave območja, kasneje pa je predlagal še sklep, da občinska strokovna služba omenjen predlog upošteva pri pripravi sprememb in dopolnitev .prostorskih sestavin DDP tako, da predlo/i območja v občini Domžale, ki bodo glede na naravne danosti in značilnosti določena kot naravni rezervati oz. zaščiteni biotopi. Svoja mnenja so predstavili še: Marko Vresk (LDS), lurij Berlot (SLS), Anton Preskar (LDS), lanez Grmek (SDS), dr. Mar ko Starbek (SKD) ter Županja ( ve Gerbec (ZLSD), Bogdan Osolin (SKD), Roman Kurmanšek (SDS) so vsak s svojega zornega kota opo-zarjali, da parcialno urbanistično načrtovanje revitalizacije in uredit ve centra Domžal ni primerno, pač pa naj L)i pripravili predlog celovitega prostorskega urejanja centra. Konkreten predlog sta v obravnavo posredovala Jurij Berlot (SLS) - prek javnih razpisov pridobiti več idejnih projektov programskih zasnov funkcij širšega centra mesta Domžale, in podžupan Simon Mavsar do obravnave predloga omenjene ga odloka občinska uprava predlo /i osnutek programskih zasnov prostorskega centralnega urejanja načrtu območja D 7 STOB. Ker je bil odlok sprejet kot osnutek, ste povabljeni k javni obravnavi. V javni obravnavi tudi J3, H, )5 Predlog odloka o prostorskih ureditvenih pogojih območij J3 in J4 Jarše in Odloka o lokacijskem načrtu območja povezovalne ceste J5 )arše (severni podaljšek Trdinove ceste) se svetniki prejeli z gradivom. Uvodno informacijo jim je po dal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za okolje in prostor, prejeli pa so tudi stališča Odbora za prostor in varstvo okolja. V razpravi sta so delovala Jurij Berlot, SLS - predlog drugačne cestne in prometne ureditve, Janez Stibrič, SDS - opozoril je na številne krajane, ki vsebine predlaganih odlokov ne podpirajo; v odgovorih pa je g. Vitorovič pojasnil, da je sestanek s svetom KS Jarše-Rodica bil in da je predlagani osnutek kompromis med zahtevami krajanov in naravovarstvenikov, pripravljena rešitev je strokovno najboljša, stvar politike pa je, da jo, morda tudi z določenimi pomisleki in spremembami, potrdi. Z večino glasov svetnikov (2 PROTI) so bili dokumenti sprejeti in dani v javno razgrnitev in obravnavo. Športni objekti občinskega pomena V uvodni obrazložitvi je Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, pojasnila vsebino sklepa ter dodatno obrazložitev predloga in dodatnega sklepa. Razprava, v kateri so sodelovali, Jurij Berlot, SLS, dr. Miha Brejc, SDS, dr. Marko Starbek, SKD, Bogdan Osolin, SKD in Janez Stibrič, SDS, je opozorila na nekatere formalne (ni pari elnili številk) in vsebinske po manjkljivosti predlaganega gradiva, nekateri pa so predlagali tudi prelo žitev obravnave točke na eno naslednjih sej. Po temeljitih pojasnilih načelnice in županje (Zakon o športu kot skrajni rok za določitev objektov za objekte občinskega po mena določa 5. april 1999, način in temelji izbire teh objektov, sodelovanje Športne zveze Domžale) se je razprava nadaljevala in v prvem delu zaključila z odmorom. Po njem je stališča svetniške skupine ZLSD predstavil Franci Gerbec, do bili pa smo še dva predloga športnih objektov, ki naj ju uvrstijo med objekte športnega pomena, in sicer: dr. Marko Starbek, SKD, je predlagal igrišče ob OŠ Dob, županja pa teniško dvorano v Športnem parku. S tem pa razprava še ni bila zaključena, saj smo slišali pripombe na vsebino Zakona o športu (dr. Miha Brejc, SDS), odgovor nanj (lože Lenič, LDS), mnenje o potrebnosti stališča Statutarno-pravne komisije (Marko Vresk, predsednik) ter predlog, da o sklepu ponovno razpravlja in oblikuje mnenje Statutarno pravna komisija (Janez Stibrič, SDS in podpisniki). Občinski svet je zadnji predlog s 17 glasovi PROTI zavrnil, enako pa tudi predlog dr. Starbka in dr. Brejca, da se obravnava točke prekine in preloži na eno naslednjih sej (ZA 10 svetnikov) ter nato s 17 glasovi ZA na predlog dr. Marka Starbka med športne objekte ot)čin-skega pomena uvrstil igrišče ob Osnovni šoli Dob, kamor je bila na predlog županje uvrščena tudi teniška dvorana v Športnem parku Domžale. Ob koncu je bil s 17 glasovi ZA in 8 glasovi PROTI sprejet tudi predlagani sklep in tako so občinskega pomena naslednji športni objekti: Športni park Domžale, hala Komunalnega centra Domžale, Športni park Vir, kegljišče Domžale, Javno igrišče pri Osnovni šoli Domžale, teniška dvorana v Športnem parku Domžale in igrišče ob Osnovni šoli Dob, svetniki pa so ob tem sprejeli še naslednje sklepe: 1. Pristojne strokovne službe občine Domžale izvedejo vpis v Zemljiško knjigo. 2. Občina bo zagotavljala sredstva za vzdrževanje športnih objektov po že uveljavljenem sistemu v smislu zagotavljanja javnega interesa na področju športa, ki ga je občinski svet opredelil s sprejemom Pravilnika za vrednotenje športnih pro gramov s pripadajočimi normativi. 3. Občinska uprava pripravi za eno od prihodnjih sej Občinskega sveta predlog organizacije upravljanja in gospodarjenja s športnimi objekti občinskega pomena, vključno s pogoji za uporabo teh objektov za posamezne vrste uporabnikov. 24 vprašanj, pobud, predlogov in zahtev članov sveta Po sprejemu soglasja k odprodaji sobe na Ljubljanski cesti 83 v Domžalah ter šestih sklepov o ukinitvi javnega dobra so bili na vrsti vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta. V tej točki so sodelovali svetniki, ki so postavili naslednje število vprašanj, pobud, predlo gov in zahtev: Janez Grmek, SDS (2), Bogdan Osolin, SKD (3), Svetniška skupina SDS (7), Franc Černa-goj, Zeleni (4), Andreja Pogačnik-Jarc, ZLSD (1), Martina Urbanija, SDS (3), dr. Marko Starbek, SKD (1), Franci Gerbec, ZLSD (1), Jože Cuzak, DS (1) ter Pavel Cerar, LDS (1). Več o tej točki pa v prihodnji Številki SI AMNIKA. v. v. Na podlagi 39. člena Zakona o urejaniu naselij in drugih posegov v prov tor (Uč list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86, 43/98, Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Orx'inski svet Občine Domžale na 3. seji dne 08. 03. 1999 spreiel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJIH ZA OBMOČJE UREJANJA J { SREDNJE JARŠE »OB RAZBREMENILNIKU« IN J 4 JARŠE CENTER Občinski svet sprejema osnutek Odloka o prostorskih ureditvenih pogo jih za območje urejanja J 3 Srednje Jarše »()b razbremenilniku« in J 4 Jarše Center v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. Javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2. Javna obravnava bo v prostorih Orxane Dom Žale, v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve Lx> možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki E»o v Tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na običajen način po sređuje javnosti. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-24/99 Datum: 08. 03. 1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKEGA SVETA Roman KURMANŠEK, I. r. PčžDŽUPAN Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86, 43/98, Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95,21/95 in 4/98) je Občinski svet OL>čine Domžale na 3. seji dne 08. 03. 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O LOKACIJSKEM NAČRTU ZA OBMOČJE POVEZOVALNE CESTE J 5 (SEVERNI PODALJŠEK TRDINOVE) Občinski svet sprejema osnutek Odloka o lokacijskem načrtu za območje povezovalne ceste J 5 (severni podaljšek Trdinove) v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo, javna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale - Oddelek za prostor in varstvo okolja, Savska 2. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale, v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi z osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v Tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na običajen način posreduje javnosti. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01 500-25/99 Datum: 08. 03. 1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKEGA SVETA Roman KURMANŠEK, I. r. PODŽUPAN Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86, 43/98, Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97), 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na 3. seji dne 03. 03. 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA D 1/1 OB KOLODVORSKI Občinska uprava naj do obravnave predloga Odloka o ureditvenem na črtu območja D 1/1 ob Kolodvorski ulici Občinskemu svetu predloži osnutek programskih zasnov prostorskega centralnega urejanja območja mesta Domžal. Občinski svet sprejema osnutek Odloka o ureditvenem načrtu območja D 1/1 ob Kolodvorski v prvi obravnavi in ga posreduje v 60-dnevno jav no razgrnitev in javno obravnavo. lavna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale - Oddelek za prostor in varstvo okolja Savska 2. Javna obravnava bo v prostorih Občine Domžale v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek občinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno predloge in pripombe v zvezi 7 osnutkom prostorskega izvedbenega načrta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v Tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska ž. Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na običajen način posreduje javnosti. OBČINA DOMŽALE Občinski svet Številka: 01500-22/99 Datum: 03. 03. 1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKEGA SVETA Roman KURMANŠEK, I. r. PODŽUPAN Na podlagi 39. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, štev. 18/84, 37/85, 29/86, 43/98, Ur. list RS, štev. 26/ 90, 18/93, 47/9.3, 71/93 in 44/97), 18. člena Statuta Občine Domžale (Ur. vestnik Občine Domžale, štev. 10/95, 21/95 in 4/98) je Občinski svet Občine Domžale na 3. seji dne 08. 03. 1999 sprejel SKLEP O SPREJEMU OSNUTKA ODLOKA O UREDITVENEM NAČRTU OBMOČJA D 7 STOB Občinski svet sprejema osnutek Odloka o ureditvenem načrtu območja D 7 Stob v prvi obravnavi in ga posreduje v 30-dnevno javno razgrnitev in javno obravnavo. lavna razgrnitev bo v prostorih Občine Domžale Oddelek /,i prostor 111 varslvo okolja, Savska 2. Javna oLnavnava L>o v prodorih Občine Dom Žale, v času javne razgrnitve, vodil jo bo pristojni oddelek otjčinske uprave. V času javne razgrnitve bo možno pierlloge in pripombe v zve/i z os nutkom prostorskega izvedbenega na( rta vpisati v knjigo pripomb, ki bo v Tajništvu Oddelka za prostor in varstvo okolja, Savska 2 Obvestilo o javni razgrnitvi in javni obravnavi se na običajen način posreduje- javnosti. OBČINA DOMŽALt Občinski svet Številka: 01 500-23/99 Datum: 08. 03. 1999 PREDSEDUJOČI OBČINSKI (,A SVI IA Roman KURMANŠEK, I. r. PODŽUPAN /lomnih Domžale TUDI V DOMŽALAH POSVET SVETNIC Brez žensk ne gre V Sloveniji že nekaj časa upada zastopanost žensk pri političnem odločanju. Urad za žensko politiko je opravil analize in ugotovil, da je situacija že kar kritična. Na zadnjih državno-zborskih volitvah leta 1996 je ženskam uspelo zasesti samo 7 mest od 90-ih, kar predstavlja samo 7,8%. Vlada Republike Slovenije je popolnoma moška vlada, pa tudi število žensk na drugi ravni odločanja, to je na mestih državnih sekretark in sekretarjev, se je v zadnjem obdobju očitno zmanjšalo. Podobno je tudi na lokalnih ravneh. Z namenom, da spodbuja širšo javnost, da bo zaupala pomembne naloge na različnih ravneh odločanja tudi ženskam, je Urad za žensko politiko po celotni Sloveniji pripravil vrsto srečanj občinskih in mestnih svetnic, ki so se zbrale tudi v Domžalah. V uvodni informaciji je ga. Vera Kozmik, direktorica Urada za žensko politiko, predstavila regijo, v kateri so združili občine Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče, Trzin, Dol pri Ljubljani, Kamnik, Komenda, Litija Vodice, Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. V tej regiji je bilo na zadnjih lokalnih volitvah izvoljenih 45 svetnic, skupaj v Sloveniji 382 svetnic ali 11,6%. Poudarila je, da Urad za žensko politiko skupaj s svetnicami želi narediti delo, ki ga opravljajo ženske, bolj vidno, dati težo in pomen njihovim prizadevanjem in postaviti na dnevne rede različnih ustanov odločanja o problemih in predloge rešitev. Določene zadeve posebno čutijo in poznajo ženske, brez katerih je politično odločanje prikrajšano za znanje in sposobnosti, pa tudi izkušnje in vizijo velikega dela narodovega telesa - torej ženske. Ženske morajo biti bolj glasne in morajo dati vedeti, da brez njih ne gre. V razpravi, v kateri je sodelovala tudi ga. Cveta Zalokar Ora-žem, županja Občine Domžale, so svetnice izmenjale izkušnje, ki so si jih že pridobile v delu občinskih svetov, obravnavale posa- Gospodarska zveza pri SLS Domžale in problematika SPB Med udeleženkami so bile tudi svetnice iz Občinskega sveta občine Domžale. mezne teme in zlasti poudarile, da si bodo tudi v prihodnje prizadevale, da občinski sveti ne bi prezrli nekaterih pomembnejših tem. Še posebej pa si bodo prizadevale za razreševanje zadev, ki jih ženske še posebej občutijo. V. V. Pri Slovenski ljudski stranki - podružnica Domžale delujejo številne zveze, ki združujejo člane po različnih interesnih usmeritvah. Med njimi je dejavna tudi Gospodarska zveza. V svoj program za območje občine Domžale je Gospodarska zveza vključila tudi ureditev ter posodobitev objekta SPB v Domžalah ter prav tako njegove okolice in še posebej parkirnih prostorov. Prav problematika SPB-ja je predsednik Gospodarske zveze pri SLS Domžale, Tomaž Pele, ki ima tudi vso podporo podjetnikov in obrtnikov, delujočih v tem objektu, že Domžalski Socialdemokrati resno in zavzeto pri pregledu gradiv za seje Občinskega sveta SDS SocialDemokrati Slovenije Kljub obilici gradiva, ki ga pripravljajo najrazličnejši predlagatelji za obravnavo na seji Občinskega sveta Občine Domžale, so člani obeh strankinih odborov, ki delujeta v okviru OO SDS Domžale, temeljito pregledali vsa gradiva ter nanj podali pripombe, ki kot pomoč služijo svetnikom Socialdemokratske stranke v Občinskem svetu Občine Domžale. V SDS Domžale sta ustanovljena dva odbora. Odbor za družbene dejavnosti, katerega predsednica je ga. Majda Pučnik-Rudl, obravnava vse predloge odlokov in vsa gradiva, ki se tičejo problematike v okviru družbenih dejavnosti (šolstvo, vrtci, zdravstvo, šport, domovi ostarelih itd.). Drugi odbor, Odbor za gospodarske javne službe, vodi ga g. janež Grmek, obravnava gradiva s področja infrastrukturnih in komunalnih dejavnosti. Na zadnji seji obeh odborov so vsi člani med drugim obravnavali tudi predlog proračuna Občine Domžale za leto 1999, ki je bil dan v javno razpravo. Odbora sta pripravila številne pripombe in predloge. Kljub temu da je javna razprava o občinskem proračunu v času, ko SKD SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI OBČINSKI ODBOR DOMŽALE sporoča vsem svojim članicam in članom ter simpatizerjem, da bodo odslej URADNE URE Vsako sredo od 17. do 19. ure na Ljubljanski 70/11. nadstropje (nasproti domžalske avtobusne postaje) Takrat boste lahko tam poklepetali o vsem, kar vas zanima, tudi o vremenu, če boste vi tako želeli. Članarina za letošnje leto je 1500 tolarjev. Če slučajno ne morete priti, nam lahko telefonirate ali pošljete faks: (061)711-234. Pri nas vas bomo zares poslušali! SKD težko čaka na vas. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Pristopnica Deset pomladi bo mlada stranka, ki od leta 1998 na poseben način nezamenljivo zaznamuje in soustvarja našo domovino. Kakor zemlja preživlja mile in hude letne čase in menjave vremena, tako ima SKD dobre in slabe trenutke. Vsi pravijo, da ima zdaj dober trenutek. Kaj pa ti? Če želiš biti del tega trenutka in prispevati, da bi bila Slovenija bolj po meri vrednot, za katerimi stojimo krščanski demokrati, izpolni prijavnico in postani članica SKD. Dobrodošel, dobrodošla! Da, želim postati član-ica *f*p ! Prosim, pošljite mi dodatne informacije. lme-Rojen dne _ Priimek. Telefon. E-mail _ Stalno prebivališče: Ulica_ Kraj_ Občina_ Izjava Izjavljam, da sem državljan-ka Republike Slovenije. V/na_dne Podpis_ OO SKD Domžale, Ljubljanska 70, p.p. 88, tel./faks: 711-234 Slovenski krščanski demokrati, Tajništvo stranke, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana Faks: 061/211-741 izide ta številka časopisa Slamnik že mimo, pa je kljub temu še možno vplivati na predlog proračuna, in sicer v obliki amandmajev. Zato oba odbora pozivata vse člane in simpatizerje Socialdemokratske stranke, naj svoje predloge v pisni obliki sporoče na sedež stranke v Domžalah (Ljubljanska 70) ali pa nas osebno ali telefonično pokličejo med uradnimi urami (vsak torek od 18. do 19. ure; telefonska številka je 721-359.) JANEZ STIBRIČ OPOZICIJSKI POGLED NA 3. SEJO OBČINSKEGA SVETA OBČINE DOMŽALE Demokrati, zeleni in DeSus pa nič 3. sejo Občinskega sveta Občine Domžale je bila nadvse burna in predvsem dolga. Začela se je 17. februarja, sledili pa sta še dve nadaljevanji. Seja je bila zaključena šele 8. marca. Zaradi tehtnih pripomb svetnikov SDS na samo gradivo so dnevni red sprejemali skorajda tri ure. Do tega zanesljivo ne bi prišlo, če bi županja in občinska uprava pripravili gradiva na način, kot je določen s Poslovnikom Občinskega sveta Občine Domžale. Po nekaj sestankih so med prekinjeno sejo poskušali zadostiti pomanjkljivostim predlagateljev gradiv. Slednjič so le našli nekakšen kompromis, kljub temu pa ostaja grenak priokus, saj so bile rešitve res zelo kompromisne. Svetniki SDS bi mirno lahko zahtevali ponovna usklajevanja, saj so bile tudi predstavljene rešitve slabe (bilo je bolj iskanje lukenj v Poslovniku), vendar Socialdemokratski stranki nikakor ni do tega, da bi seje trajale neskončno dolgo in bi zaradi tega zastalo delo v občini. Zato so svetniki SDS zamižali na eno oko in sprejeli predlagani dnevni red. Upajo, da je bilo triurno sprejemanje dnevnega reda dovolj resno opozorilo županji in strankam, ki jo podpirajo, naj v bodoče upoštevajo sprejete akte o delu Občinskega sveta Občine Domžale. Na seji (v treh »delih«) so obravnavali 16 točk dnevnega reda. Mnoge med njimi so bile vitalnega pomena za življenje občanov v naši občini. Tako so obravnavali tudi predlog proračuna za leto 1999, precej točk pa se je nanašalo na prostorske spremembe (zazidalni načrt Novi Dragomelj, ureditveni načrt Kolodvorske ulice v Domžalah, ureditveni načrt STOB, lokacij- r. ski načrt povezovalne ceste )5 |ar-Še-severni podaljšek Trdinove ulice, če naštejem samo najbolj odmevne). Večina teh načrtov je sedaj v javni obravnavi in upam, da bodo nanje občani pravočasno podali pripombe in predlog/'. Kljub vsem tem pomembnim točkam pa na seji ni bilo slišati niti glasu predstavnikov oz. svetnikov I )emokratov (g. |ože C.uzak), Zelenih (g. Franc Černagoj) in DeSusa (g. Franc Poznič). Nekako bi še razumel, da volivci, ki so volili Demokrate, Zelene in DeSus, od njihovih i/voljenih predstavnikov v Občinskem svetu niso pričakovali nobene razprave v okviru sprejemanja predloga občinskega proračuna (čeprav je to vsako leto najvažnejši občinski akt - pri denarju se namreč vse prične in konča). Ne razumem pa tega, da se pri obravnavi drugih točk dnevnega reda, ki so še zelo pomembni za življenje ljudi oz. volivcev, glasovi volivcev, i/ra-ženih preko svetnikov Demokratov, Zelenih in DeSus, niso slišali. Mar je njim in njihovim volivcem res popolnoma vseeno, kaj in kako se bo delalo v naši občini? Sicer drži, da je to, ali se bodo Demokrati, Zeleni in DeSus sploh kdaj oglasili pri obravnavi kakšne točke dnevnega reda, povsem njihova stvar oz. stvar vodstev stranke Demokratov, Zelenih in DeSusa. A že zaradi odnosa do njihove volilne baze bi bilo dobro, ko bi se (vsaj občasno) oglasili in v razpravi povedali svoje mnenje oz. mnenje stranke, ki jo zastopajo v Občinskem svetu. Menda imajo vsaj svoje mnenje o predlogih in aktih, ki so predmet obravnav Občinskega sveta. Da pa glasujejo tako, »kot jim županja veli«, je vsem že dobro /runo... JANEZ STIBRIČ n Naročilnica (samo za nove naročnike!) Da, naročam štirinajstdnevnik VIR Letno naročnino v višini 5.000 SIT (3.000 SIT za upokojence, študente in brezposelne - priložite ustrezno potrdilo) bom poravnal po položnici, ki mi jo boste poslali po pošti. PROSIMO, PIŠITE Z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI: Ime in priimek:........................ Ulica, hišna številka in kraj: Poštna številka:! JLLI Pošta. Vaš podpis: predstavil gospe županji. Še posebno veliko težav je uporabnikom povzročil nedavno zapadli sneg. Čeprav so marljivi lastniki pravočasno odstranili sneg izpred lokalov, pa to ni bilo ravno najbolj učinkovito, saj so kupi snega v vsem poznani »betonski džungli« SPB-ja še vedno predstavljali velike ovire. K vsemu temu so se pridružila še zasnežena in potem nesplužena parkirišča, ki jih že tako primanjkuje. To pa je še dodatno onemogočalo uspešno poslovanje vsem uporabnikom prostorov v SPB-ju. Vsi pa se zahvaljujemo Komunal- nemu podjetju Domžale, ki je sneg dokončno odstranilo iz prehodov, pa čeprav z enotedensko zamudo. ROK RAVNIKAR Obisk z ministrstva pri SLS Domžale Na povabilo upravnega odbora je v okviru izredne seje domžalsko podružnico SLS obiskala tudi skupina / Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi obiskovalci pa so seveda tudi Člani SLS: minister Ciril Smrkolj ter sodelavca pri ministrstvu Boris Grabrijan in Janez Pevec. Po uvodnem pozdravu nam je minister Smrkolj predstavil delo ministrstva in glav ne prihodnje usmeritve kmetijske politike v Sloveniji. Ta bo v največji meri vezana na slovensko prilagajanje in približevanje EU ter članstvo Slovenije v Cefti. Povedal je, da želijo v Sloveniji pospešeno organizira ti trdno jedro uspešnih kmetij in prehrambenih proizvajalcev, ki bi konkurenčno na- stopili na evropskem trgu, V tej smeri deluje ministrstvo tudi s svojo intervencijsko in subvencijsko finančno politiko, s katero izvajajo programe prestrukturiranja kmetijstva, programe razvoja podeželja, slovenski okoljevarstveni program kmetijstva in druge. Sledila je še debata, v kateri so sodelovali naši člani s svojimi vprašanji. Vsi pa smo se strinjali, da bi bila srečanja v takšni obliki zanimiva in privlačna za vse, ki se kakorkoli ukvarjajo s kmetijstvom na področ-ju občine Domžale (zdajšnje in prejšnje, velike). Na tej seji so si člani upravnega odbora SLS Domžale oglodali tudi predlog proračuna Občine Domžale za leto 1499, s po udarkom, seveda, na kmetijskem delu. Strinjali smo se, da bi bilo potrebno za uspe šen razvoj kmelijstva v domžalski občini in izpeljavo razvojnih programov povečati finančna sredstva namenjena za kmetijstvo. Upamo in želimo si, da bi nas pii tem pred logu podprle tudi vse druge politične sir.m ke s svojimi svetniki v Občinskem svetu. ROK RAVNIKAR l_ Naročilnico pošljite na naslov: SKD, -Za VIR», Beethovnova 4, 1000 Ljubljana, lahko tudi po faksu: 061/211-741. Hvala! J Odsevi Kar nekaj let po osamosvojitvi smo lahko vsak večer takoj po IV dnevniku spremljali zelo zanimivo oddajo Žarišče in tako sproti poslušali, gledali in opazovali soočanja mnenj različnih politikov, gospodarstvenikov in drugih. Prav različnost mnenj, še zlasti pa aktualnost, je bila tisto, kar je bilo v približno dvajset minutnem ŽarišCu najbolj privlačno. Tako smo v TV dnevniku lahko najprej poslušali in gledali običajno poročanje, v Žarišču pa smo se seznanili še s poglobljeno razpravo med akterji najbolj aktualnega dogodka tistega dne. Da je šlo za zelo gledano oddajo mi verjetno ni treba posebej govoriti, saj so tudi različne raziskave javnega mnenja to večkrat potrdile. Verjetno prav zaradi tega, zaradi prevelike gledanosti namreč, so jo kmalu premaknili na deseto uro zvečer, malo kasneje pa ukinili. Res škoda. Toda, še bolj važno je vprašanje, zakaj so to storili? Odgovor je seveda na dlani. Po eni strani smo si gledalci namreč lahko vsak večer v Žarišču pridobili veliko informai ij o dogodkih, po drugi strani pa smo si Ustvarjali mnenje tudi o nastopajočih, kajti /a rišče je bilo jiravo nasprotje običajnih načinov informiranj,i. Ni ponu jalo samo ene resnic e, ampak smo vsakič lahko spoznali obe plati ko vanca, iz česar je sledilo, da so tako nekateri dali prav enemu, drugi drugemu stališču, tretji so na primer zamahnili z roko in so imeli povsem svoj pogled na stvari in tako dalje. Skratka, ljudje smo imeli mož nosi, da smo se v kratkem rasu seznanili z aktualnimi dogodki in, kar je najvažnejše, spoznali različna mnenja. Nekaj podobnega je bilo v listih letih tudi pri časopisu Delo. Vsak dan smo lahko v I )olu prebirali /elo kritične članke o oblasti (takrat je vlado vodil Peterle), seveda pa tudi članke avtorjev, ki sn bili drugačnega mnenj,i. Kmalu po tem, ko je Drnovšek postal predsednik vlade pa so ukinili TV Žarišče, pa tudi uredniška politika Dela se je začela spreminjati. Vse manj je bilo političnih oddaj in v zadnjem letu dni se ne spomnim prave politične razprave, ki ne bi bila vnaprej posneta, Sočasno / uki njanjem političnih oddaj pa so vse televizijske ekrane začele preplavljati ' enone nadaljevanke in filmi, pa seveda šport. Kako naj si to ra/ lagamo drugače kot tako, rla tisti, ki vladajo, želijo neuko in nelnfof mirano ljudstvo, saj je z njim bistveno laže manipulirati. Z drugimi besedami bi temu lahko rekli tudi nekako tako: dajmo ljudstvu čim več zabave in pozabili bodo na politiko in politike, istočasno bodo postali tudi lahek plen. Ce se kdaj pa kdaj le /godi in se v medijih poja vijo kritični zapisi o vladi, gre stoodstotno ali za strogo odmerjeni' (to rej dopuščene') članke, ali pa gre, tudi to se včasih zgodi, za uredniški spodrsljaj. Če je šlo za ukaz z vrha, da je treba napadati r erkev, so bili vsi časopisi polni lega, če je bila tema na primer denacionalizacija, se je plaz seveda usul na upravičen; e do premoženja in podobno. Ves čas je bilo, in seveda je še, dovoljeno brez omejitev pljuvati po |anši, Peterleti), Podobnikih in drugih iz pomladnega bloka. Le redki lokalni in strankarski časopisi so obdržali kritično distanco do oblasti, državne ali lokalne, pa še ti so ves čas predmet fiapadov. In upam si trditi, da je tudi naš Slamnik takšen časopis. K.n poglejte si Slamnik zadnjih štirih let. Ves čas je bil kritičen do oblasti, vendar pa je bil ves čas odprt ludi za drugačna mnenja. Ker smo kritizirali županjo zaradi razsipništva in negospodarnega ravnanja z denarjem d,iv kopi,k evalc ev in se norčevali i/ tega, da hoče biti v vsaki številki Sl.im-nika vsaj na petih slikah, smo bili deležni ostrili napadov in < elo ra/ rešitve uredništva. Vendar so se /adeve v zadnjih dneh dramatično spremenile. Tako lahko kar naenkrat na televiziji, v časopisu Delo in še kje prebiramo ostre napade na i JrnovŠka, še več, nekateri kar tekmujejo, kdo ga bo bolj »usekal«. ( e ne bi slutili scenarija v ozadju, bi se lahko vprašali, kaj se je vendar zgodilo z novinarji, ki so še včeraj peli slavo in kovali v nebo najboljšega predsednika Drnovška, danes pa ga polivajo / gnojnic o? Zato bom raje uporabila mojo staro fra/o: prav nič. se ni zgodilo / njimi, dobili so le nov ukaz in sedaj ga / enako vnetostjo iz vršujejo kot prejšnje. Le kaj bodo sedaj rekli v naših Domžalah tovariš Gerbec in njegovi? Najbrž bi nam sedaj dovolili kritizirati oblast, če seveda s tem mislimo Drnovška. Na srečo pa o tem, kar pišemo ves čas, nikogar ne sprašujemo. Zaenkrat še lahko pišemo kar mislimo in nam je malo mar, kaj meni oblast. In tako bo vse dotlej dokler bo to uredništvo vodilo časopis Slamnik. Tako bomo v naslednjih številkah pisali o tem kaj počne sedanja občinska oblast, postregli vam bomo z informacijami i/ ozadja in poskrbeli, da bodo objavljeni podatki o porabi proračunskih sredstev. Ne bomo pozabili komentirati tudi pomembnih političnih dogodkov na državni ravni, skratka, upamo, da bomo do konca našega mandata, to je'do novembra letos poskrbeli za zanimivo branje. DADA BREJC Domžale /bmnik Neodvisni (domžalski) sodniki - od ustave, zakonov in drugih predpisov Tragična zgodba " Viktorju Kurentu, ki je bil dolga leta brez kakršnekoli pravne zaščite in so mu bile zaradi tega odvzete oz. je bil prikrajšan za osnovne človekove pravice in je pristal v umobolnici, je pobuda, da sem se ponovno odločil javno o tem spregovoriti. Nenazadnje je bila že nekajkrat v sredstvih javnega obveščanja opisana kakšna izmed nezakonitih zadev, med drugim tudi v TV »Tedniku«. 0 nezakonitem delu sodišč sva z V. Kurentom pisno seznanjala predsednika parlamenta, predsednika rs, predsednika vlade RS, varuha človekovih pravic, pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve, državno tožilstvo, n.idrcjrn.i sodišča in druge organe. Pravno nasilje nad žrtvijo Viktorjem Kurentom se je zgodilo po dogovorih in v spregi, zato na članke ni bilo od nikogar nobnega odgovora, čeprav so bili sodniki navedeni tudi poimensko. Kom.milu domžalske policijske poslaje lane/ (,r.i din je na TV »Tedniku« izjavljal same nc-resnii e. Menim, da ni težko ugotoviti, zakaj ni bilo nikoli nobenega odgovora,! saj so imeli nenazadnje možnost, da bi lah ko demantirali »neresni« e«, ki so se pojavljale v člankih. 1 )obila pa sva nične odgovore, in sicer od varuha čovekovih pravic, komisije za petu ije, pravosodja. Vsi odgovori so bili nekako v običajnem stilu, da so sodišča samostojna in neodvisna; če bi se vmešavali, bi to pomenilo pritisk na sodišče. Kcsnii ,i je, d,i so naša sodišča neodvisna od ustave, zakonov in drugih predpisov Ko pa so zadeve, v katerih je bilo nezakrv nito odločeno, postale pravnomočne, so sledili odgovori, da je zadeva pravno močna in da se v pravnomočne zadeve ne morejo vmešavati! To lahko več deset krat dokažemo. Tu govorim le o zadevah, ki so mi dobro znane, namreč imam vso dokumentacijo, katerih sodbe in sklepi so strahotno v nasprotju z zakonskimi predpisi. Na žalost pa le en sklep ni postal pravnomočen. Opisal bom eno izmed zadev, o »zakonitem« sojenju, s katerirn so pripomogli, da je Viktor Kurent pristal v umobolni ci. To je zgodba o »delu« domžalskega tožilstva in sodišča, o tem, da policija ni storila ničesar, da bi zaščitila Viktorja Kurenta pred nasilnim nečakom ]ako Koran-tom, ki je bil nekoč pred izključitvijo gojenec: policijske šole. V noči / dne I 7. nt 18. 8. 1995 je nečak laka Korant samovoljno zrušil sušilnico za sadje, velikosti ca. 8 m x 5 m. Oškodovanec Viktor Kurent je šel dne 18. 8. 1995 prijaviti, da so podrli sušilnico, na PP Domžale. Na PP Domžale so mu odgovorili, da zoper lako Koranta ne liodo podali kazenske ovadbe, in ga napotili k odvetniku. Viktor Kurent je odšel k odvetniku Ludviku Ma-roši, ki je spisal »Predlog - kazensko ovad- bo«. V predlog pa ni navedel približne vrednosti sušilnice. Zakaj ni navedel približne vrednosti, ni težko ugotoviti!? Dne 24. 8. 1995 je bila na Domžalsko tožilstvo vložena ovadba, že 28. 8. 1995 pa zavržena, torej v 4 (štirih) dneh!, si slde pa Kt 281/95-2-GF-KV. Viktor Kurent je bil napoten, da se to kaznivo dejanje preganja na zasebno tožbo, tožilec Gorazd Fišer. Viktor Kurent se je na vabilo odvetnika zglasil pri njem in napisal mu je zasebno kazensko ti ižl « i, ki je datirana z dne 22.9. T995 in v njej navedel, da je vrednost sušilnice 3.000.000,- SIT. Da je bila vrednost pretirano visoka, in zakaj tako visoka, ni težko ugotoviti. Sodišče - sodnica Nataša Smrekar je dne 28.9.1995 zasebno tožbo zavrgla, torej v pičlih 6 (šest) dneh. V sklep št. K 133/9.5 pa je navedla: »V predmetni zadevi tako ni podane zalite ve upravičenega tožili a, /aio je sodišče zasebno tožbo zavrglo«. Torej je očitno, da delujejo v spregi in po dogovorih ob dejsrvu, da je tožilstvo odločilo nasprotno od sodišča. Ponovno se je brezpravni Viktor Kurent oglasil pri meni, kot npr. tudi takrat, ko je domžalska sodnica Helena Bele Vrhovei ugotovila in presodila, da je kobila moškega spola! in mi opisal tragično nezakonito zgodbo, ki ga je kot /e mnogokrat pred tem doletela na orne njenem sodišču. Zoper nezakoniti sklep se je Viktor Kurent pritožil po odvetniku, kei pa je pooblastil tudi mene, da ga v zadevi zastopam, sem mu kol pooblaščenec napisal pritožbo. Višje sodišče v Ljubljani je sklep K 133/95 razveljavilo s sklepom Kp 966/95, z dne 15. 11. I995, sklep pa je domžalsko sodišče prejelo 24.11. 1995. Domžalsko sodišče - sodnica Nataša Smrekar pa sedaj v tej zadevi ni bila več tako ažurna, saj se je naslednja fiktivna obravnava vršila 19. b. 1998, torej 2 (dve) leti in 8 (osem) mesecev po prejemu sklepa Kp 966/95. Ker pa obdolženca ni bilo na obravnavo, je bila ta preložena na 27. 8. 1998. Seveda obdolženec tudi tokrat ni prišel na obravnavo, tako kot na nobeno oz. samo na eno in še takrat je takoj ob prihodu v raz-pravno dvorano zahteval, da iz nje odide njegova teta. Njegovi zahtevi je sodnii a Mirjam Tehnin-Krivic takoj sledila. Sodnica je na obeh fiktivnih obravnavah 19. 6. in 27. 8. 1998 izjavila, da obravnave v ne-navzočnosti obdolženca ne more biti. Ko sem ji predočil sodbo, s katero je bila žrtev pravnega nasilja v odsotnosti obsojena na šesl mesecev zapora, pogojno /a dve leti, pa sem dobil odgovor, sklicujoč se na »1. odstavek 442. člena Zakona o kazenskem postopku, da njegova navzočnost ni nujni in da je bil pred tem že zaslišan in ni pristopil na nobeno glavno obravnavo«. Dejstvo je, da je obdolženi porušil tujo sušilnico in ga torej ni potrebno zaslišali, saj je zadeva jasna. Sodišče - sodnica Mojca Smrekar - Tomelj in predsednik sodišča Peter Goloti sla samoini-i ialivno /nižala vrednost sušilnice za polovico, na 1.500.000. - SIT. Zavajanje in ščitenje obdolženca Predsednik sodiši a Petei I lolob je vložil na Višje sodišče v Ljubljani »Predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi 34. člena ZKP. Predlog štev. Su 29/98. Vzrok za prenos krajevne pristojnosti naj bi bil v tem, da so zoper Borisa jančigaja sodniki Okrajnega sodišča v Domžalah podali na pristojno državno tožilstvo predlog za pregon zaradi suma storitve kaznivega dejanja razžalitve«. Tudi ta predlog je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo kot neutemeljen, sklep Kr 34/98. Nato so si izmislili, da bi to kazensko zadevo razdelili še na civilno, ker so seveda dobro vedeli, da je medtem Viktor Kurent pristal v umobolnici. Morda so si želeli, da bi jaz dal v podpis pooblastilo neprištevni osebi, kar bi pomenilo, da bi zoper mene zaradi izkoriščanja neprištevne osebe podali kazensko prijavo. Nenazadnje pa tudi zato, da bi zaščitili obdolženca. Da je navedeno resnica, dokazujem: Ko je bila za nevloženo tožbo razpisana obravnava 13. 11. 1998, je bilo prvo vprašanje sodnice Mojce Smrekar - Tomelj, če imam pooblastilo! Na moj odgovor, da so kazensko tožbo delili še na civilno, se je sodnica močno razburila in zahtevala, da takoj zapustim razpravno dvorano, česar nisem storil in sem ji predlagal, da pokliče policijo, kar jo je še bolj razburilo (resnica bode v oči) in je odšla iz razpravne dvorane ter po hodniku vpila: »varnostnik, varnostnik, varnostnik... Ko pa je prišel varnostnik, so prišli poleg mene iz razpravne dvorane še trije prisotni in tako se je zaključila vnaprej zrežirana obravnava. Zaradi nevložene civilne tožbe sem predsedniku sodišča Petru Golobu, sodnici Nataši Smrekar, sodnici Mojci Smrekar - Tomelj, varuhu človekovih pravic Ivanu Bizjaku in njegovemu namestniku Alešu Butali dne 16. 11. 1998 poslal dopis - prošnjo, da mi sporočijo, kdo je vložil civilno tožbo. Odgovora pa še do danes od nikogar nisem prejel! Represalije Združba, ki deluje po dogovorih v spregi, si prizadeva, kako bi prikrili kršenje zakonskih določil in zlorab uradnih položajev, si je izmislila, da bi mene poslali k psihiatru na pregled moje umske prištev-nosti. Odredbo K 23/97-5 za preged pri psihiatru je izdal sodnik okrajnega sodišča v Kamniku Zvjezdan Radonjič. Odredba se opira na 241. člen ZKP. Ta člen pa ni v nobeni zvezi z izvedeništ-vom. Da je zadeva še bolj nezakonita, pa ml sodnik Zvjezdan Kadonjič ni posredoval odredbe in to navzlic 1. odstavku 249. člena ZKP, kjer piše: »Odredba se vroči tudi strankam«. Omenjeni sodnik pa je odredbo posredoval le psihiatru dr. Dušanu Žagarju, ki si je dovolil in me 4 (štiri)krat klical domov po telefonu, da se dogovoriva za pregled. Odgovoril sem mu, da se nimava kaj meniti, kei nisem prejel odredbe, mi )e pričel groziti, da bo uredil, da me bodo prisilno privedli!; Scen dokaz več, da delujejo v spregi in se med seboj dogovarjajo. Klicanje po telefonu pa me spominja na policijsko prakso in metode. Neki tožilec mi je dal dobronameren nasvet, da hodim skrajno desno, da me morda ne povozi kakšen avtomobil! Spoštovani brak I naj presodijo, Ce so takšni sodniki, ki zlorabljajo uradne položaje, zavestno in namerno kršijo ustavo, zakonska določila itd., vredni, da zaseda jo sodniška mesta! S takšnim delom in ravnanjem pa blatijo že tako do skrajnosti skorumpirano sodstvo. Bo kdo od poimenske) naštetih na resnico tudi kaj odgovoril?! BORIS JANČIGAI Odziv na članek »Odstranitev spomenikov NOB« Pred kratkim sem prebiral občinski časopis Slamnik z dne 5. 2. 1999, v katerem sem naletel na članek (Odstranitev spomenikov NOB v centru Domžal) o veliki domžalski osramotit, ki se navezuje na spomenika NOB. Kljub temu da imamo v novi državi, na katero se sklicuje pisec, svobodo govora, za katero menim, da je edino pravilna in legitimna, me je najbolj razjezilo avtorjevo pisanje v imenu vseh prebivalcev občine in celo njenih naključnih obiskovalcev. V navedenem članku avtor enači NOB s komunističnim režimom, kar nakazuje na njegovo »poznavanje« zgodovine in po mojem mnenju žali veliko večino še preživelih borcev NOB, ki s partijo niso imeli nič. Obenem primerja bivšo Jugoslavijo z V Nemčijo ter Bolgarijo, kljub temu da so v omenjenih državah vsaj med komunistično vladavino veljale popolnoma druge življenjske razmere. Avtor tudi zelo humano in strpno sugerira možne rešitve določenih problemov (streljanje, rušenje ipd.). Njegov članek dejansko spodbuja nasilje inkot tak sploh ni primeren za objavo. Kot zagrizen nasprotnik komunizma prisega na prijeme najbolj železnega komunističnega sistema na svetu - kitajskega. Ali ni res, da tam državne sovražnike javno usmrtijo? Vsekakor se strinjam, da je bilo z bivšim »komunističnim« sistemom nekaj narobe, kar je pokazal že njegov propad in ugotovitev le tega res ne potrebuje posebnega strokovnjaka. Omenja tudi spremembe, ki naj bi se dogodile v Sloveniji, jaz pa se sprašujem, kje je živel ves ta čas po letu 1991, da jih ne vidi. Omembe vredna je tudi opazka na zaprisego tako imenovanih »komunističnih« partizanov Stalinu, kjer pa pisec pozablja na prisego domobrancev Hitlerju aprila 1944. Će bi šlo »ta belim« in njihovemu Hitlerju bolj po maslu, bi res lahko uživali v samostojni Sloveniji, ki je bila del velike Nemčije. Kolikor vem, so strokovnjaki, in to ne le slovenski, NOB ocenili pozitivno, kar nam priznavajo sosednje in druge države, zatorej naj tisti, ki mu spomeniki NOB niso po meri, vidi zgodovinsko, ne pa demagoško ozadje. Vedeti pa je treba, da brez SHS ter stare Jugoslavije in nato SFRJ po vsej verjetnosti tudi samostojne Slovenije ne bi bilo. Zgodovina je ena sama in v očeh posameznika takšna, kakor mu ustreza v času, v katerem, živimo ter prilagojena njegovim potrebam, nujno pa je, da uradno zgodovino, ki je za narod tako pomembna, prepustimo strokovnjakom zgodovinarjem in kot laiki čim manj obremenjujemo naše cenjene bralce. Vsekakor pa zgodovina ni v domeni političnih strank, pa naj bodo te kakršnekoli. Zato je apel le v tem primeru smešen. Spomenika sta vendarle del zgodovine. Naj bo takšna ali drugačna, izbrisati se je ne da, čeprav se nekateri zelo trudijo v tej smeri. Ne vem, zakaj je to po trebno, očitno želijo, da bi Slovenci postali svojevrsten fenomen - narod brez zgodovine in preteklosti. Ne nazadnje pa je pomembno tudi vprašanje finančnih sredstev Kot prvič naj omenim, da se mi ne zdi prav, da je Slamnik kot občinsko glasilo tako močno strankarsko obarvan. Res je, da imajo določene stranke v Domžalah večino, vendar je tudi veliko občanov, ki smo strankarsko neopredeljeni in naš denar se ravno tako steka v občinski proračun, iz katerega se financira tudi občinski časopis. Druga stvar pa so sredstva, ki bodo potrebna za odstranitev starih »sramotnih« spomenikov in postavitev novih, če se bodo modre občinske glave odločile za to potezo. Občani pri tem tako ali tako ne bomo imeli nobene besede, važno je samo to, da napajamo občinsko korito. Menim, da lahko občinski denar zapravljamo tudi bolj namensko in pametno, npr.: naselje Vir leži ob eni najbolj prometnih c est v Sloveniji, pa sta na celi Saranovičevi ulici samo dva prehoda za pešce, ki pa sta realno rečeno smrtno nevarna, zato bi lahko na tej cesti naredili nadhod ali podhod ali pa vsaj še kakšen prehod za pešce. Prepričan sem, da je podobnih problemov še veliko in da NOB spomeniki niso in ne bi smeli biti prvi na prioritetni listi. UROŠ ACCETTO Marijan Slevec -zapeljevalec?!! V prejšnji številki Slamnika se je g. Marijan Slevec v svojem prispevku zelo trudil, da bi ovrgel nekatere moje trditve in zapažanja. Jaz sem sicer pisal o tem, kako se borci NOB zopet »dvigujejo«, namesto da bi bili lepo tiho, saj mnogi med njimi prejemajo bonitete, ki izhajajo iz komunističnega režima, ko so bili pač »taglavni«, sedaj pa temu ne bi smelo biti več tako, a dokler nam vladajo razni Kučani, Drnovški, pa tudi na lokalnih nivojih predstavniki prejšnjega političnega režima, npr. Cveta Zalokar-Ora/em itd., bodo te neupravičene bonitete še vedno prejemali. Marijan Slevec pa je namesto o tem, pisal o povsem drugih stvareh, čeprav je želel odgovarjati na moj prispevek in ga nekako ovreči. To mu seveda ni uspelo, kljub vsemu pa moram zavrniti nekatere njegove napačne interpretacije in dejstva, ki jih je navedel, odgovoril bom v stavku ali dveh. Ne zaradi g. Slevca, pač pa zaradi bralcev Slamnika, ki bi na podlagi njegovega zapisa lahko bili zavedeni, zapeljani. Kot prvo bo potrebno razčistiti, ali je bila pri nas med 2 svetovno vojno hkrati tudi državljanska vojna ali ne. Po definicijah, kaj sploh je državljanska vojna, je bil pri nas celo klasičen šolski primer državljanske vojne, ki pa se je končala z zmago komunističnih parizanov, prevlado komunističnega režima ter pobojem nedolžnih civilistov in domobrancev po že uradno končani 2. svetovni vojni (ter tudi končani državljanski vojni). To je seveda zločin brez primere in bi morali odgovorni za to odgovarjati, a to je že druga tema. Seveda se v času komunizma oz. socializma, ki je bil pri nas dolgih 4r> let, o tem sploh ni smelo govoriti, kaj šele (javno) pisati. Zato si nekateri na vsak način, ker pač resnica o grdobijah in zločinih ko rnunističnih partizanov nikakor ne sme na piano, želijo zaustaviti razne -Stibri-če, Brejc e, Osoline«. Niti ne sme na piano komunistična prisega Stalinu, verjetno največjemu zločine u našega časa (tesno za njim mu sledita lito in Hitler da, v tem zaporedju). Se pa na veliko vedno omenja prisega domobrancev Hitlerju. Osebno se ne strinjam ne z eno, ne z drugo, vendar če se piše in seznanja javnost o eni, se mora tudi o drugi (koliko mladih ve za zločinsko prisego komunističnih partizanov Stalinu?) In če se že govori o kolaboraciji, zakaj, za božjo voljo, se ne omenja tudi kolaboracije komunističnih partizanov s stalinisti. In zakaj smo bili v času previs de totalitarnega sistema od zahodnih zaveznic potisnjeni »za železno zave so«, skupaj z drugimi, za Zahod manjv rednimi socialističnimi narodi, če pa smo bili boljši in naprednejši od »gnile ga kapitalizma«, kol so nas učili? A v »gnilem kapitalizmu« ni nikoli primanjko valo osnovnih življenjskih potrebščin se še spomnite socialnega kruha, pa po manjkanja praška, kave, sladkorja, mo ke, mleka, telo banan zanje smo stali v dolgih vrstah ure in ure, »gnili kapitalizem« se je pa bril norca iz nas. A le za kaj, če smo pa živeli »bolje«, če smo bili v socialistični državi, če so nas učili, da materialno pomanjkanje ni vredno toliko kot zavest, da smo socialistična država, ki gre z velikimi koraki na prehod v komunizem. Koliko zmot in laži so nam v pretek lih petinštiridesetih letih servirali predstavniki komunističnega režima? Vsaka čast in spoštovanje do tistih, ki so pravo časno ugotovili, kakšna zmota in zgodo vinska ter ekonomska napaka je bil so tializem ter so pogumno sestopili s tega vlaka smrti. Drugi pa se kar oklepajo sedežev na tem vlaku. In da bo tragedija za naš narod še večja, tem še vedno kar dobro gre. Zaradi praktično popolnega monopola medijev, ki jih imajo še vedno skoraj v celoti pod svojo kontrolo predstavniki režimske miselnosti, je tudi stanje v politiki takšno. Vsako leto pa se zadeva kljub vsemu pomika bolj na stran strank slovenske pomladi, a stanje je še vedno skoraj 50:50. Kar spomnite se na Puckov glas, ki je odločil, da nam (trenutno) vladajo predstavniki stare kontinuitete Po zadnjih državnozbor skih volitvah se je tehtnica sic er nagnila na stran pomladnih strank, a Puckov glas je opravil svoje.... Po svoje se ne čudim g Slevcu, da še naprej »goni svojo«, saj verjetno spada med tiste, ki se še niso dvignili nad nivo lastnega razmišljanja, temveč dano slede mnenjem stare nomenklature. A čas bi že bil, da tudi osebe, kot je g. Slevec, spregledajo. Ko bodo igotovid kam na5 vodi kapitalizem, kot nam ga ponuja vla dajoča LDS, bodo morebiti le spoznali, da so živeli v zmotnem prepričanju. V upanju, g. Slevec, da boste čimjzrej prišli do tega spoznanja, vas lepo pozdravljam. JANEZ STIBRIČ prejeli smo • prejeli smo •prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo • prejeli smo Smo lahko res nezadovoljni z delom komunalcev? Operativni plan izvajanja zimske službe je projekt, ki ureja način in obseg del ali bolje opredeljuje zahtevani nivo storitev, spoštuje odlok o ureditvi zimske službe in odlok o gospodarjenju s komunalnimi površinami. Pa vendar to ni dokument, ki bi bil tako dobro pripravljen - razdelan, da le nespoštovanje tega lahko pripelje do odsto panj ali težav. Seveda smo si s tem planom (tudi iz večletnih izkušenj) zadali, kakšno stopnjo komunalnih storitev želimo in koliko sredstev smo v ta program pripravljeni vložiti. Za večdnevno sneženje z obilnimi padavinami nismo dovolj dobro opremljeni, torej v primeru, ko je potrebno sneg s pločnikov in zoženih delov vozišč, križišč in parkirišč odvažati, ker ga praktično ni kam odriniti. Komunalno podjetje v Občini Domžale in Trzin pluži skoraj 200 km lokalnih cest ter cest in ulic mestnega značaja. Operativni plan zimske službe vključuje 16 plugov (12 traktorjev in 4 kamioni) in 35 delavcev za izvajanje ročnih del. Normalna akcija pluženja snega na voziščih (do deb. 30. cm) naj bi trajala 6-7 ur. Zadnja večja akcija zimske službe s kooperanti se je začela 9. 2. ob 10. uri, takrat smo pričeli s posipanjem cest, da bi preprečili oprijemanje snega na vozišče in s tem zagotovili boljšo učinkovitost pluženja. Od 17. do 19. ure so bile v pluženje vključene vse razpo ložljive zmogljivosti. Prva akcija pluženja je bila končana ob 24. uri, žal pa sta zaradi okvare in lomov izpadli dve plužni enoti (kamion in traktor), tako da dela na svojem terenu nista dokončali. Ker je nenehno melo, smo morali pluženje ponoviti. Zaradi težkega, mokrega snega, marsikje ozkih koridorjev, kjer snega ni bilo kam odriniti, se je pluženje zavleklo oziroma sta zaradi poškodbe plugov iz|),idl,i še liakloi in kamionet. Popravila v delavnici (ravnanje plugov, varjenje) so poteka la v noči z 9. na 10. 2. in v noči 10. 2. na 11. 2. 1999. Določeni vozniki in strojniki so delali nepretrgoma prek 24 ur. Kljub temu da bi morali vozniki kamionov po osmih urah pluženja oditi na počitek, se to ni zgodilo. Zavedali smo se, če zapade več kot pol metra mokrega snega, tega nismo spo sobni več odriniti, pač pa bi ga morali odvažali. Povedali moramo, da smo se morali hkrati vključili tudi v odstranjevanje Podrtih dreves ali odlomljenih vej z vozišč in se lotevati oskrbe s pitno vodo, predvsem zaradi izpada električne energije Izvajanje /imske slu/lic je spremljal tudi predstavnik obči ne, nadzorni organ g. Tonkli, in to v noči z 9. 2. na 10. 2 in soglašal / ukrepi, le je i e|o pohvalil, s,11 so I uli i/v,i|,ik i i/redno prizadevni, Povedali pa moramo, da so bile posredovane in formacije prek radia (g. Brojan) v Občini Domžale nekorektne in so prizadele vse liste izvajal« e, ki so se neposredno spo Padli z akcijo v /imski slu/bi. Sprašujemo pa se, kakšno vlo !'.c> pu leni ulivesc.inin naj hi imel j.'... lonkli kol n.id/ouii organ Občine Domžale, ki je akcijo spremljal. Seveda pa bo potrebno doreči, če je smiselno operativni plan zimske službe za takšne razmere posebej pripraviti, kajti nihče se noče sprijazniti z dejstvom, da lahko sploh govorimo o prioriteti pri izvajanju del, kar naj bi pomenilo, da lahko akcija traja kar nekaj dni. Vsekakor pa se morajo komunalci pri podobnih okoliščinah sami spoprijeti s težavami zaradi zaparkiranih vozišč, ozkih pločnikov in določenih odsekov c est, pomanjkljivo in zastale lo mehanizacijo. Najtežje je za občane, katerim je bil sneg na-rinjen ob stanovanjske hiše, ograje, žive meje in celo na vhode. Tem se opravičujemo, saj v teh okoliščinah nismo uspeli, da bi takoj začeli odvažati sneg. KOMUNALNO STANOVANJSKO PODJETJE p.o. DOMŽALE Vodja zimske službe Janez Repnik ing. grad. s pomočnikoma: Jože Zalokar, Stane Učakar Komisija za varstvo kulturne in naravne dediščine Odgovor Komisije pri DVO Domžale Kamnik na dve izjavi, ki sta bili posredovani slovenski javnosti. Dokazno gradivo za obstoj prazgodovinskih Domžal na vzhodni strani Šumberka Žrmlje, dokaz za prazgodovinsko naselje Domžal na vzhodni strani Šumberka Obe sta bili izrečeni prek slovenske televi/i|e. Prva se je glasila: »Manj se bomo ukvarjali z zgodovino«. Druga pa: »V Domžalah razen kulturnega doma Franca Berni- Dokazni nož za obstoj prazgodovinskega naselja Domžal na zahodni strani Šumberka ka ni objekta, ki bi bil vreden zaščite zaradi svoje zgodo vinske vrednosti«. Proti takemu govorjenju bi najprej protestiral prav gotovo po kojni dolgoletni domžalski župnik in polihistor Franc Bernik, ki je sicer dobil veliko priznanje Domžalčanov, ko so vzorno obnovili njegov nekdanji Društveni dom in ga poimenovali Kulturni dom Franca Bernika. Citirana stavka pa ne izvirata iz neizobraženosti obeh avtorjev, ampak iz časa, ki je zaznamoval njuno mladost. To obdobje je imelo do obeh parametrov, do naravne in kulturne dediščine, po vsem drug odnos, kot pa sta ga oba dobila v novo pridobljeni, samostojni državi Sloveniji. Naša komisija z zadovoljstvom ugotavlja, da kljub številnim novogradnjam v Domžalah dosedaj ni bila uničena ali poškodovana domžalska naravna in kulturna dediščina, ki še zmeraj ostaja naša velika vrednota. V zvezi s skorajšnjo gradnjo avtoceste mimo Šumberka, mimo Kinološkega društva Domžale in skozi dolino potoka Draga, to je Mlake, je blagohotno ponudil svoje strokovne usluge dipl. arheolog gospod Milan Sagadin z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj. Opisal bo prvotno prazgodovinsko naselje Domžal na obeh straneh Šumberka. Na vzhodni strani Šumberka namreč potekajo deviacije za avtocesto. Komisija omenjenega društva pa si pridržuje pravico sodelovanja v projektni nalogi za prihodnjo urbaniv tično ureditev Domžal z opisom posameznih, ohranitve vrednih zgodovinskih objektov v Domžalah. AlOJZ JAGODIC Kje pa vas čevelj žuli? Sneg se počasi poslavlja in narava bo pokazala vse svoje lepe in grde sirani; še posebej pa nesnago, ki se je med tem nabrala. Ne želimo kritizirati komunakev, saj je dovolj drugega, ob kar bi se lahko spotaknili. V dnevnem časopisju smo j>r< brali novico o stavki delavcev, ki gradijo nov objekt »MALIN« v središču Radomelj. Delavci so poskušali narediti konec neredu, ki vlada pri gradnji tega objekta. To smo opazili tudi vaščani, vendar neprizadeto gledamo, kako objekt raste in nima veliko skupnega s prvotnimi načrti, ki so nam bili ponujeni na vpogled. Upamo, da šoto opazile tudi odgovorne službe občinskih organov. Sprememba projekta gotovo ne bo brez negativnih posledic za naš kraj in vedno bolj si upamo trditi, da nam je biki vse skupaj na nek način vsiljeno. Pa ne da nismo za napredek kraja, vendar ne za vsako ceno in ne na način, ki velja le za nekatere, ki si lastijo pravice in znajo poiskati luknje v zakonih Parkirni prostori Lx>do gotovo največji trn v peti krajanov. Do volj imamo zaparkiranega križišča in ulic okrog njega in skrajni čas bi že bil, da temu naredimo konec. Mnogo vprašanj bi še radi postavili odgovornim Težko tudi razumemo, da bodo prostori otroškega vrtca med poslovni-mi lokali in stanovanji, ko vrtec vendar imamo, prostora za dograditev pa tudi dovolj. Veliko vprašanj se pojavlja tudi okrog Kulturnega doma v Radomljah in avtorjev, ki tako ali drugače krojijo usodo tega objekta. Kaj imajo nadstandardna stanovanja skupnega s tem objek tom, ne vemo, radi bi, da nam na ta vprašanja kdo odgovori. Dejstvo je, da je Kulturni dom potreben temeljite obnove in prenove. Že vnaprej vemo, da bodo vsi, ki o tem odločajo, v en glas povedali, da denarja ni; pa vendar nekaj let za man čakamo, da tudi mi pridemo na vrsto. Zgodovina Doma sega daleč nazaj in domačini jo dobro po znajo. Dom je zrasel na pogorišču starega Sokolskega doma s prostovoljnim delom vaščanov in krajanov okoliških vasi. Da pa je bilo kulturno življenje v Radomljah že pred vojno zelo živahno, pa je v svoji knjigi »Na bregovih Bistrice« zapisal tudi g. Stražar. Bili smo kulturno, gospodarsko in športno zelo napreden kraj in tudi narodna zavest ljudi je bila na visoki stopnji. V domu sta dve lepi dvorani, ki sta kar dobro izkoriščeni, in pomožni prostori, ki jih uporabljajo člani raznih društev Ali pa sodi j>ekarna v prostore kulturnega doma, pa je že drugo vprašanje. Veliko je še vprašanj, ki bi jih radi zastavili odgovornim lju dem, zato pozivamo krajane, da o tem javno spregovorijo. Morda bi bil potreben tudi dialog z drugimi KS, ki nimajo primernih prostorov. Predlagamo tudi sodelovanje na občin skem nivoju, dvorano lahko ponudimo tudi knjižnici v Dom Žalah, ki ima krasen program prireditev in vedno premalo prostora. To je le nekaj predlogov - razmislite. Turistično društvo Radomlje /lamnik Domžale Velika noč -temelj našega upanja (Nadaljevanje s prve strani)! Kaj nam naša vera daje »povrh« glede na svet, ki je preskrbljen z vsem drugim? Tisto »povrh« je zmožnost opaziti svetlobo v globini obzorja; opaziti špranjo v zatohlem obnebju zgodovine. Odprtino, skozi katero vdira svetloba, ki vodi plovbo, ji kaže cilj in daje smisel. Morda je to edina prednost kristjana in njegove vere pred ideologijami tega sveta, na videz veliko bogatejšimi in mogočnejšimi. Morda je to vse. V Razodetju je Kristus rekel o sebi: »Pred tabo sem na stežaj odprl vrata, ki jih nihče ne bo mogel zapreti« (Raz 3,8). Kristjan s svojo vero je danes v podobnem položaju, kot je bil apostol Peter pred hromim beračem. »Srebra in zlata nimam, dam ti pa, kar imam: v imenu Jezusa Kristusa nazarejca, hodi!« (Apd, 3,6). Vse »srebro«, »zlato«, vsi tovori in cule, ki so jih Cerkve in kristjani vlačili za seboj kot nujne, vse to so morali med potjo odvreči. Ostalo jim je pravo in nevidno bogastvo, nekaj »povrh«, česar svet (čeprav je podedoval vse srebro in zlato) ne zmore dati. Ostalo je upanje, smer, v moči katere je mogoče »vstati in hoditi«. »Brez vstalega Kristusa bi me v tem svetu mučila kriza zadušitve«, je zapisal francoski arheolog in mislec Teilhard de Chardin. Nemški teolog Eugen Biser pa je rekel: »Če ima krščanstvo kakšno vrednost, je v tem, da nam pomaga sprejemati smrt in upati onkraj smrti.« Najstarejši krščanski dokument, prvo napisano besedilo Nove zaveze, ni evangelij, temveč pismo: prvo pismo, ki ga je Pavel napisal prebivalcem Tesalonike, današnjega Soluna, na začetku leta 51, samo kakih dvajset let po Jezusovi smrti. Takoj v prvih vrsticah podaja apostol svojo opredelitev kristjana. Kristjan je, »kdor se je spreobrnil od malikov k Bogu in služi živemu in pravemu Bogu, in pričakuje iz nebes njegovega Sina, ki ga je od mrtvih obudil, lezusa, ki nas rešuje pred prihodnjo jezo« (1 Tes 1,2-10). Verovati pomeni obrniti se k Bogu in zavreči vsakega malika v pričakovanju vstajenja z Vstalim, ki bo prišel. To teženje k brezkončni prihodnosti, v življenje brez zatona, k vstajenju mrtvih, je sila, ki je prešinjala mučence in svetnike. To je moč, ki je gnala Cerkev skozi morje zgodovine in jo reševala. »Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz božjih ust,« je rekel Jezus (Mt 4,4). Te besede so oznanilo, ki osvetljuje vse s svojo lučjo: »Ne boš umrl.« »Ljubiti koga pomeni povedati mu: ti ne boš umri« (Gabriel Marcel). Drugega upanja ni Eden najbolj znanih francoskih časnikarjev, Andre Frossard, je bil mlad, brezveren jud, ali bolje, kakor je sam zapisal: »Še več kakor brezveren, bil sem ravnodušen in v skrbeh za vse kaj drugega kakor za Boga, ki ga še zanikoval nisem.« Zanj postati kristjan in celo katoličan - v trenutku in za vselej - ni pomenilo drugega kakor »zavedati se, kako neizmerno se je pretrgalo zagrinjalo sveta.« To je bil zanj trenutek odkritja smisla življenja. Frossard je spreobrnjenec. Spreobrnitev je bila zanj kot blisk, ki sežge vse, kar je postranskega. Po njegovem je ena temeljnih, a često pozabljenih resnic naslednja: Kadar veš, da je še drug svet, da se življenje večno nadaljuje, je to treba povedati. Ko veš, da ni in da nikoli ne bo na zemlji drugega upanja za ljudi, razen krščanskega upanja, je to treba povedati.« Kaj bi ostalo od krščanstva, če ne bi več oznanjalo upanja, ki se je rodilo s Kristusovim vstaje njem? Kaj bi ostalo od krščanstva, če bi nehalo pričevati, da je on in samo on odprl špranjo v obzorju človeštva? To, kar je Jezus sam oznanil: plehka sol, pokvarjen kvas, luč, ki je skrita pod mernik. Vse to lahko mirno zavržemo. Samo Cerkev se more predstavljati kot zakladnica upanja, življenja, tudi večnega življenja. Edina je, ki daje takšne obljube svetu, ki ga vedno bolj uničuje pomanjkanje upanja. Med neštetimi učenjaki in profesorji, ki nas hočejo učiti, kako je treba živeti, samo Cerkev, ki kaže na Kristusa, obljublja, da nas bo poučila, kako je treba umreti, in celo, kako se ne umrje. Samo ona oznanja, da človek ni črta, ki bo enkrat nasilno pretrgana, temveč je daljica, ki izhaja iz ene točke in se nadaljuje v večnost. (Vir: V. Messori, Izziv smrti, Ljubljana 1986) BOGDAN DOLENC DEKANIJSKI SINODALNI DAN Izberi življenje Nadaljevanje s 1. strani V zakramentu sprave ali spovedi pa modernemu človeku zopet ponuditi tisto sporočilo in aktivnost, ki daje mir v sebi, z drugimi in z Bogom. Vse to pa današnjemu človeku tako primanjkuje, ker hlasta in hkrati je sit materialne zasičenosti in delovne prenapetosti. Vsi, ki smo Cerkev, imamo poslanstvo skrbeti za uboge in pomoči potrebne, prav tako za zasvojence in brezposelne. Ob tej temi se je ugotavljalo, da'se še niso zadosti organizirane oblike vrasle v življenje kristjanov, razen redkih posameznikov. To je bila tematska skupina z naslovom diakonija. Tematska skupina, ki je obravnavala pripravo na zakon in družino, pa je bila s stališča stanja v našem narodu zelo potrebna. Toliko razdrtih zakonov, kriza družinskih vrednot v Sloveniji, upadanje števila otrok narekuje resno in temeljito pripravo na zakon z uvedbo obvezne zaroke. Skrb za zakonce mora vodstvo Cerkve vključiti v svoja prioritetna prizadevanja. Zadnja tematska skupina je nosila naslov vloga kristjana v lokalni skupnosti. Časi so se spremenili in kristjani imajo možnost oblikovati se- danjo podobo Slovenije. Za sabo imamo težko izkušnjo drugorazrednih ljudi in kar ne zmoremo se vključiti v dejavno oblikovanje skupnega življenja v svoji lokalni skupnosti in zato potrebujemo močne spodbude in dobro izobrazbo na tem področju, Na teh sestankih je bilo dogovorjeno, da se v nedeljo popoldan, 7. marca 1999, zberejo predstavniki vseh župnij dekanije. Sest žu|)nij je bilo organizatork in v vsaki župniji je potekala ena tematska skupina. To je bila dobra priprava na dekanijski sinodalni dan, na katerem so se zbrali tehtni predlogi, dobre pobude in najpomembnejša vprašanja. Za temo oznanjevanje v Cerkvi je bila določena dobska župnija. O mladinski pastorali so se mladi iz vse dekanije pogovarjali in predlagali svoje želje in poglede v župniji Jarše. Na Brdu pa so se /brali vsi predstavniki vseh župnij dekanije, ki se tako ali drugače srečujejo z liturgijo. Domžalčani so pripravili po govovr na temo diakonija, pogovor o pripravi na zakon in družino pa je organizirala moravska župnija. Vlogo kristjana v lokalni skupnosti so pripravljali v župniji Mengeš. Na vseh teh srečanjih so se napravili skrbni zapisniki, ki so bili prebrani na sobotnem dekanijskem sinodalnem dnevu. Dekanijski sinodalni dan v Dobu se je pričel v župnijski cerkvi s slovesnim bogoslužjem božje besede in izpostavitvijo Najsvetejšega, ki je bilo izpostavljeno med celotnim sinodalnim zasedanjem. Član tajništva slovenske sinode g. Milan Knep je predstavil namen sinode in vsebinske poudarke. Predstavniki vseh župnij domžalske dekanije so se preselili v za to priložnost postavljen šotor. Program je potekal po tematskih skupinah. Dopoldan so se obravnavale tri tematike. Najprej je bilo pri vsaki tematiki prebrano poročilo iz župnijskih tematskih priprav, nato pa so za vsako temo posamezniki in skupine pričali iz vsojih življenjskih izkušenj. Potem je bila za vsako temo še tribuna, kjer so vsi imeli možnost kaj predlagati ali vprašati. Vmes pa je bil bogat kulturni program. Med pričevanjem o diakoniji je med udeležence prišel g. nadškof dr. Franc Ro de, katerega so vsi navzoči posebno toplo pozdravili. Po kosilu pa so se nadaljevale še preostale tri teme s podobnim načinom dela, kot so se dopoldan. Vmes so bili prebrani delni rezultati ankete, kije bila izvedena pred dekanijskim sinodalnim dnem in so pokazali mišljenje in stanje v nekaterih župnijah. Na koncu pa je bila slovesna sv. maša, ki jo je daroval ob somaševa-nju dekanijskih duhovnikov g. nadškof dr. Franc Rode, ki je v svoji slavnostni pridigi poudaril, kako potrebna so taka prizadevanja, katerim je bil priča, za našo Slovenijo in slovensko Cerkev, ki že 1250 let oznanja in živi evangelij. O vsebinsko bogatem sinodalnem srečanju bodo vsi udeleženci zagotovo še dolgo premišljevali, zakaj sinoda je v svojem najglobljem bistvu dogajanje Svetega Duha. PEREGRIN STEGNAR DRUŠTVO UTRIP DRUŽINE, DRUŠTVO ZA. BOLJŠO DRUŽINO vabi na predavanje ameriškega profesorja Marka Heintzmana in njegove žene na temo KOMUNIKACIJA V DRUŽINI. Prof. Mark Heintzman in njegova žena Karen sta starša štirih otrok in bosla predavala o komunikac iji med možem in ženo ter starši in otroki. Po praktičnem in odprtem pogovorit / občinstvom po predavanju bomo obravnavali vprašanja: • Kako lahko gojimo poštenost in prijaznost pri naših otrocih? • Zakaj je doslednost pri disciplini in komunikaciji v družini pomembna? • Kje je pravo ravnotež je tned otrokovo svobodno izbiro in pametnimi omejitvami staršev? Predavanje bo v Berni-kovi dvorani Glasbene šole Domžale (t. nadstropje) v petek, 9, aprila 1999 ob 18. uri. Vabljeni! Mosnarjeva mama s Hudega Ivana Cerar - Mosnarjeva mama je 24. decembra 1998 praznovala K ".-letnico. Z živahno besedo, s prijaznim nasmehom, s hitro kretnjo, predvsem pa s pogosto vožnjo na kolesu dobesedno skriva svojih 85 let, in kar težko jo je uvrstiti med starejše vasčanke. Z malenkostno zamudo ji tudi bralci Slamnika zaželimo vse dobro, zdravja ter še veliko veselih in zadovoljnih let. Mosnarjeva mama je bila rojena leta 1913 in je tako preživela tudi prvo svetovno vojno. Domačija je imela približno pol hektara obdelo valne zemlje ali njiv in veliko paznikov. Njena rojstna hiša v zaselku pod Kamniškim vrhom je bila tedaj varno skrita pred nadlogami vojne in vojske oziroma vo Jakov. Na tej gorski kmetiji so redili po štiri krave in kakšnega vola. Pašo in svo jo stajo pa so imeli tudi na Veliki planini. Ko je bila naša sogovornica stara pet let, ji je za špansko umrla mama; dobila je mačeho, na svet pa je v niši privekalo še osem otrok. Ob rojstvu prve polsestrice je bila stara šest let. V šolo v Stranje je-hodila trikrat na teden; druge dni in v nedeljo po jutranji maši pa je bila doma -kar za ta malo deklo, pasti-rico, predvsem pa za pestr-no. Kadar je krave gnala na pašo, je naskrivaj vzela s sabo kakšno knjigo. Doma je bilo dela vedno čez glavo. Ker je bilo v hiši več majhnih otrok, je bilo z njimi vsak dan ogromno drobnih in tudi težkih opravil, tako da ji je bila šola kar za telesni počitek, četudi je bila stranjska šola daleč in dvesto metrov nižje. Do nje je bilo uro hoda, domov pa se malo več. Od staršev je kdaj tudi slišala: »Ih, tiste 'puštabe' se boš pa že naučila, ne rabiš pa drugega kot zvezek, 'federštil' in 'plajb's', radirke pa res ni treba«. Na stranjskega župnika Cegnarja, ki je otroke učil verouka s prijaznimi domačimi besedami, ima lepe spomine. Ko pa je iz Doba prišel izredno strogi Langer-holz, ie takoj prvo uro zahteval, da moramo vsi imeti Katekizme - pri nas pa za to ni bilo denarja. To je po vzetek začetnega kramljanja. Spoštovana mama, zdi se, da se še dobro spominjate svojih otroških let. O, to pa. Res, da v tako veliki družini marsikak teden v letu ni bilo kruha, še bolj pa je primanjkovalo denarja, pa se vseeno s prijetnimi občutki spominjam mladih let in življenja v naši veliki družini, vseh svojih polbratcev in sester ter obeh izredno pridnih in dobrih staršev. Ata je več let hodil delat v papirnico Bo nač na Količevem, kjer so zidali nove zgradbe. Po do poldanskem »šihtu« je po poldne in zvečer še zidalhi-so za svojo sestro na Zgornjem Viru. Domov je prihajal samo ob nedeljah, bilo pa je za dobre tri ure hoje. Kolesa si še ni mogel kupiti. Vsi otroci smo od majhnega prijemali za vsako primerno delo. No, tudi igrali smo se veliko, največkrat pa smo pasli krave. Na njivah smo velikokrat okopavali in pleli. Res, da smo gnoj na polje vozili s kravama, kar smo pridelali, pa smo domov vse znosili v koših. Ker so bile njive v bregu, oralo pa se je zmerom le navzdol, smo morali ob vsakem oranju zemljo spodnje brazde v koših znositi na zgornji rob njive. Dolinci, ki imajo vse travnike in njive na ravnem, pojma nimajo, koliko več dela in garanja je na hribovskih kmetijah. Čez poletne mesece so bile krave na planini, spomladi in jeseni pa smo otroci okoli doma krave zmerom pasli. Tako se je prihranilo veliko krme. Koliko je dela v 11-članski družini, pa je težko razlagati, ko je danes toliko pripomočkov, strojev in naprav. Še posebej zato, ker smo morali vso vodo za gospodinjstvo, to je za kuho, peko, za umivanje, pranje in ribanje, povrhu pa še za prašiče, nositi s sto metrov oddaljenega in globokega stucenca. Kakšen dan je bilo treba nanositi po deset in več škafov s približno 13 litrov vode. Krave pa smo napajat vsakokrat gnali na studenec, kjer je bilo korito. Jedli smo zelo skromno. Za južine so se vrstili: krom pir, kislo zelje, kisla repa, koruzni močnik, kaša, fižol in ješprenj. Prekajeno meso smo jedli le na spomladanske cerkvene praznike. Se iz šole še česa spominjate? Učili smo se slovenščino, računstvo, verouk, zemljepis in zgodovino ter ročno delo. Nekoč smo deklice imele za daljšo domačo na- logo, da spletemo nogavice. Ker mi še ni šlo dobro, je pet centimetrov »seštrikala« mama. Učiteljica je pogledala in jezno rekla: »Kdo je to naredil?« |az pa: »Mama mi je samo začela.« »A, tako,« je rekla z namrščenim obrazom, »za to grdobijo boš pa danes popoldne v šoli zaprta.« Tudi učitelj ni bil dober človek. Neki dan je ob koncu šole rekel: »Kdor bo gredico v vrtu najbolje oplel, bo za nagrado dobil list (revijo) Vrtec«. Prepričana sem bila, da je mo ja gredica najbolje opleta, a je Vrtec dobila učenka bogatih staršev. )az sem po tem bridko zajokala. Kadar se spomnim na to, me stisne pri srcu. Ali je bilo v vaših otroških letih še kaj posebnega/ Pridno in naporno delo hribovske otroke precej utrdi. Zdi se mi, da so bili otro ci z ravnine kar malo pomehkuženi, laz sem bila stara dvanajst let. ko so mi doma napolnili koš s kruhom in hrano, da ga nesem na Veliko planino. Mama je rekla: »AN boš zmogla?« »Uh, saj bo šlo,« sem korajž-no pritrdila in veselo odko rakala. V Stahovici sem bila že tako utrujena, da sem se kar sesedla. Ko sem se spočila, sem jo ubrala navkreber proti Šv. Primožu, pred njim pa levo v goro. Težko je šlo in velikokrat sem počivala ter z oprtanim košem po dolgih sedmih urah končno priromala na planino. Da še tole povem. Nekoč smo v hudi pripeki pleli strnišče. Pripravljalo se je k nevihti. Boga sem lepo pro sila, naj dez kar začne. Res se je ulilo, a čisto na kratko - in spet je posvetilo sonce, mi pa smo morali izpod velikega gabra nazaj na zrno čeno in blatnasto njivo. Ste se v šoli dobro učili? |a, kar dobro mi je šlo. Nekaj sem slišala, da naj bi šla iz osnovne naprej v me kinjsko meščansko šolo. To rla za knjige, obleke in šolnino nI bilo denarja, povrhu pa je bilo škoda časa. In s to solo ni bilo nič. V osnovno šolo pa sem hodila točno do 14.' leta in tako sredi zime končala s šolanjem. Do kdaj ste bili doma? Ko sem bila stara 18 let, še nisem imela ene lepe obleke, čevlje pa le potemplja-ne; zato sem se odločila, da bi šla kam služit za deklo. Znanka me je nagovarjala, naj grem v Tunjice. »Ne, tja pa ne grem, tam je vse v hribih«, sem jo odločno zvrnila. Ko sem se poslavljala od domačih, je najbolj jokal dvanajstletni Tonček. Komaj je mogel izreči: »Ja, kdo bo jpa zdaj toliko delal?« Odšla sem v Smarto h Kalanu - in želja, da bom na'ravnem, se mi je izpolnila. Kmetija ni bila velika; najbolj vesela pa sem bila, da sem si odrezala kruh, kadar sem bila lačna. Po letu dni sem bila kar ponosna, da sem imela svoj denar. Plača dekle pa je bila povprečna - 150 dinarjev na mesec. Malo, toda v zaslužek so šteli še hrano in stanovanje. Z domačimi sem ostala zelo povezana in sem jih z delom zasluženega denarja podpirala še kakšnih pet let. Kot zanimivost naj povem, koliko je kaj stalo, in to med leti 1930 do 1938; bela žemlja - 0,50 din; liter mleka ah kilogram krompirja 1 din, kilogram govedine ali liter vina 12 din, moška srajca od 25 do 35 din, za žensko kolo pa sem leta 1938 dala 850 din. Delavci v to varnah so zaslužili od 2 do 3 din na uro, izučeni poklica pa okrog 4 din. Zakaj ste zapustili Šmar-cof Dve leti sem že bila pri Kalanu. Nekega dne sem prišla na dvorišče; gospodar me ni videl, sosedu pa je rekel: »Veš, naša dekla je res pridna, to ti pa rečem, da toliko kruha, kot se ga pri nas poje, se ga najbrž v nobeni drugi hiši.« Gospo darja sta bila stara in brez otrok, kruha sta pa res malo pojedla in na| bi bil ves očitek namenjen meni. To me" je tako prizadelo, da sem sklenila oditi drugam. Imela sem srečo. Zvedela sem, da deklo iščejo Gre-goračevi na Hudem. Tam je bila za »ta mlado« moja so-vaščanka iz Stolnika pri Stranjah. Takoj smo se domenili. Pri tej hiši smo se hitro lotili vsakega večjega dela. Pridno smo delali, a to zame ni bilo nič posebnega, saj sem bila vajena vsakršnega in tudi težaškega dela. Kmetija je imela po štiri ali pet govedi, dva konja in po dva prašiča. Jedli smo zmeraj vsi skupaj. Kot zanimivost naj povem, da sem pri tej hiši prvič pokusila in pojedla o< vrto jajce. Posebnost te domačije pa je bila, da so imeli domačo opekarno, v kateri so na leto užgali po eno ali dve peči opeke (v eno peč je slo 30.000 opek). Takrat je bila opeka še velikega formata. Ko smo polnili peč, sem vlagal-cu s samokolnice podajala po dve suhi surovi opeki; ena je tehtala skoraj 4 kilograme. Življenje in delo se vam je vrtelo naprej. In tako sva se po dveh letih spoznala z Mosnarjevim Franceljnom. »Govorila« sva dve leti in se leta 1938 poročila v Kamniku. Ko sem jaz prišla k hiši, je šla mama v Ameriko k možu Matevžu. Matevž mlajši, Franceljnov brat, pa je v Zagrebu študiral medicino, redno pa je k nam hodil na letne počitnice. Sama pa sem po maminem odhodu prevzela majhno vaško trgovino in jo vorlila še tri leta. Mož je bil zaposlen na opekarni, jaz pa sem imela z vrlom in družino s tremi otroki zmeraj dosti dela. V letu 1946 smo se začeli pri pravljati na zidavo hleva in svinjaka in ju naslednje leto spravili pod streho. Naprej smo redili po dve kravi in dva prašii a. Kako je bilo med drugo svetovno vojno i Najbolj nesrečne so bile tiste družine, ki so bile izseljene kmalu po okupaciji, med vojno pa tiste, ki so bile zaradi sorodstva s |>arti-zani izseljene v Nemčijo. Zelo hudo je bilo v družinah, ki so imele fante. Nekateri so šli že v letu 1941 v partizane. Konec leta 1942 so Nemci začeli mobilizirati posamezne letnike, mobi- lizirali pa so tudi i>.ii Iiaiiu lipa je bilo treba na kakršenl oh način preživljati. Mož Francelj je bil zadnje leto okupai ije m terniran v Avstriji. Kot je zapisal zgodovinar Stane Straža^ se je med vojno in revolucijo pri vaših sosedih zgodil zločin, ko sta bila umorjena Costetova lanče in Tona. Zelo hudo nas je prizadelo. Janče je bil zvečer še pri nas. Sama sem mu omenila govorice, da ga mislijo ubiti. Na to je dejal: »Jaz sem nedolžen in pred nikomer se ne bom skrival.« Kot smo pozneje zvedeli, se je pol ure potem, ko je odšel od nas, zgodilo naj hujše. Zjutraj sem rekla Darinki: »Pojdi pogledat, kdo leži pred Gostetovimi vrati.« Ja, to so bili hudi časi. Kdaj ste začeli zidati novo hišo? V letu 1952. Pri treh otrocih, Darinki, Janezu in Brankotu se je težko kaj veliko prištedilo. Še huje pa je bilo z gradbenim materialom, ki ga je na splošno zelo primanjkovalo. Današnji mladi kar težko razumejo, da smo razen strokovnih del vsa težaška dela opravili sami domači in prijatelji. Še sreča, da je bil Potok blizu, saj smo vodovod dobili šele leta 1963. Mama, kako se vas pa kaj zdravje drži! Tako, še kar. Malo me noge matrajo. Če grem kam bolj daleč ali pa v K,i domlje v cerkev, grem najraje kar s kolesom. In splošno počutje? Odlično. Zdaj smo v hiši trije upokojenci. Sin Janez, snaha Slavka kol redna, jaz pa kot hišna upokojenk,i. Veliko berem knjige in ča sopise, radio ali lelevi/i|o pa si prižgem le. če je kaj res dobrega. Drobno delo v hiši in na vrtu pa mi je za razvedrilo. In tako veselo tečejo dnevi. Mama, iz svojega življenja ste nam povedali veliko lepega in zanimivega. Hvala za pogovor. FRANCE CERAR Domžale /lamnik Dr. Anton Štrukelj med predavanjem. Zraven njega predsednik društva g. Matjaž Karlovšek. Foto: Bogdan Osolin DRUŠTVO KATOLIŠKIH IZOBRAŽENCEV« FRANC BERNIK JE PONOVNO PRIPRAVILO ZANIMIVO PREDAVANJE Z NASLOVOM Gospod je moj sodnik in rešenik Tokratni predavatelj je bil msgr. dr. Anton Štrukelj. Čeprav iz naslova predavanja v prvem hipu tega ni zaznati, pa je to vsekakor zelo težka tema. O tem so se prepričali vsi prisotni, ko so se po končanem predavanju zamislili nad tem, kar je v predavanju povedal dr. Anton Štrukelj. Vsi smo pod sodbo, nihče ni nad njo. Nihče od nas pred dokončno sodbo, ki bo potekala pred obličjem nasvetlejšega, ne more vedeti, ali je v življenju izpolnil pričakovanja ali ne. Tega se je zavedal tudi apostol Pavel, ko je dejal, dawe njegov sodnik Gospod in mu bo le on povedal, ali je v življenju delal dob- ro ali slabo. S temi uvodnimi mislimi je dr. Štrukelj že napeljal rdečo nit tokratnega predavanja. V nadaljevanju je večkrat poudaril, da Jezus Kristus nikogar ne pogublja, nikogar ne obsoja, ampak vsakomur ponuja roko. Kajti Kristus je kot sodnik umrl za nas. In ni umrl zaman. Tega se moramo zavedati vsi. Navsezadnje pa je Kristus prišel na svel /nto, da bi nas odrešil. Tudi za to ni nič lepega na tem svetu od tega, da smo kristjani, da smo Božji otroci. Božja sodba pa bo odkrila našo resnico o tem, ali smo bili res dobri Božji otroci. V nadaljevanju predavanja je dr. Štrukelj nazorno prikazal primere neizmerne božje ljubezni do nas. Po končanem predavanju so udeleženci dr. Štruklju zastavili nekaj vprašanj, predvsem povezanih s sodbo pred Bogom, ter z našim prepričanjem, da živimo kot dobri Božji otroci ter da pričakujemo razsodbo, ki bo nam v prid. Tik pred zaključkom pa je dr. Štrukelj na željo nekaterih obiskovalcev prisotne seznanil s svojim delom v tujini. Prišlo je do skupne ugotovitve, da bi zaradi pozne ure bilo bolje, če bi se o njegovem delu v tujini pogovorili ob kakšni drugi priložnosti. Nato se je predsednik Društva katoliških izobražencev, g. Matjaž Karlovšek, zahvalil msgr. dr. Antonu Štrukelju za predavanje ter številne bogate misli. Vse prisotne pa je pozval, naj razmislijo o tematiki naslednjega predavanja in ga sporoče na sedež društva. IANEZ STIBRIČ DOBRODELNI KONCERT V DOMŽALSKI CERKVI Lions klub. New Svving Quartet in Sirene Izredna akustika domžalske cerkve, številni poslušalci, dovršeno petje Nevv Svving Quarteta in Siren ter dober namen so bile glavne značilnosti dobrodelnega koncerta, ki so ga pripravili člani Lions kluba iz Domžal. S svojimi različnimi dejavnostmi Lionsi lepšajo življenja svojih članov, predvsem pa zbirajo finančna sredstva, ki jih namenjajo v dobrodelne namene. Tako je bil izkupiček tokratnega koncerta, ki se ga je udeležilo več kot štiristo obiskoval- težen Učenik je začel žalostni sprevod na Kalvarijo. Drama križanja se je hitro končala. V nekaj minutah si zavzel položaj, za katerega si se rodil. V takem položaju si imel še željo govoriti. Očeta si prosil za odpuščanje. Prosil si za tiste, ki so odgovorni za tvoje križanje. Prosil si za vse. Za navzoče in odsotne. Tudi za nas. Učenik, ko tako premišljujem o tvojem trpljenju, se mi vse skupaj zdi kot ironija. Razbojniku s/ oblju bil kraljestvo. Tudi sedaj, ko si izgubil vse. Mater, učene e, prijatelje, svobodo in tudi življenje. Ko te tako gledam, se ob zadnjem pozivu zgrozim. "Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustili' Krik umirajočega mi sporoča, da to, kar gleda, ni le igra, ampak čista resničnost. Ko Bog začne kakšno veliko delo, potrebuje človeka, ki je pripravljen darovati vse, tudi življenje Sedaj vem: tedaj, ko si se izgo var jal na Očetovo voljo, si mislil na smrt in na križ. Krik, ki napoveduje konec in začetek novega. Kri, ki pri naša spremembo. Sedaj, ko je vse tiho, ko nič več ne govoriš in so množice odšle, lahko gledam tvoj od groze spačeni obraz, skozi katerega sije obraz usmiljenega Boga. Samo nekaj prijateljev - pisatelj četrtega evangelija jih imenuje - Jožef iz Arimateje in Nikodem sta te na hitro pokopala. Bilo je navzočih nekaj žena. Mene ni bilo zraven, preveč me je strah zadnjega tvojega krika. Pa tudi vem, da je vsega konec. Kamen, ki so ga zavalili \>u-tl vhod, je zaključil vse. Konec je lepih obljub o večnem smehu, o gledanju Boga, o nebeškem kraljestvu. V molku se rojeva ne>vo življenje Sedaj mi je jasno, kaj pomeni tista hes( 'tla tri dni v grobu. V treh dneh boš obnovil vse. Po teh dneh boš vstal od mrtvih. Tako nesramen boš, da se predstaviš judovski in rimski oblasti. A jaz vem, Gotpod, da te ni več mogoče pognati v grob. Premagal si temo in postal sr nevaren vsem tistim, ki ljubijo te mo. Gospod, in jaz sanjam od rane mladosti, da bi bil s teboj. Da bi te spremljal od Get/emanija do Kalva rije. Rad bi bil s tebo/ tM petek, ko si umiral na križu. Rad bi bil s teboj v grobu, ko so tvoje oči j>onovno pogledale v svet in so tvoje noge za čele svojo dolgo pot. to, Gospod, sanjam od svoje rane mladosti. ŠTEFAN ROZMAN /lamnik Domžale Skupinska fotografija gostov na občnem zboru Društva invalidov Domžale, drugi od leve g. Edvard Završnik, predsednik Društva invalidov Domžale. OBČNI ZBOR DRUŠTVA DELOVNIH INVALIDOV DOMŽALE Kar je dobro, je lahko še boljše DRUŠTVO PROTI MUČENJU ŽIVALI DOMŽALE Odnos do živali-zrcalo tvojega značaja Delegati Društva delovnih invalidov Domžale, na kratko društva invalidov, je na svojem občnem zboru 25. februarja 1 999 pregledalo svoje delo in sprejelo program dejavnosti za leto 1999. Občni zbor je pričel g. Edvard Završnik, predsednik društva. Pozdravil je vse prisotne, med katerimi je bil tudi novi predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije g. Miran Kranjc, delegacija pobratenega društva iz Izole, predsedniki Dl Vrhnika, gorenjske regije ter Člani Društva upokojencev Krim Rudnik. Med gosti pa je bil tudi g. Ivan Bolhar, predstavnik društev upokojencev. Na kratko je orisal uspešno delo društva v letu 1998 in se iskreno zahvalil vsem, ki so prispevali k dobremu delu društva. Posebej je pohvalil delo vseh poverjenikov, ki z rednim obiskovanjem invalidov vzdržujejo stike z vsemi člani in največ prispevajo k temu, da so člani društva dobro obveščeni z vsemi dogajanji in akcijami v društvu. Po izvolitvi delovnega predsedstva je besedo dobila ga. Dragica Sodnik, tajnica društva. Povedala je, da je imelo vodstvo društva v letu 1998 šest sej ter tri razširjene sestanke, posebno skrb pa je namenilo prazniku domžalskih invalidov, ki je vedno dobro obiskan. Različnih oblik zdravstveno-rekreativnih in družabnih srečanj, izletov in letovanj se je v lanskem letu udeležilo 3510 oseb, ki so bili s programi zelo zadovoljni. Zaprosila je vse člane, da tudi v prihodnje radi prihajajo v društvo, ki se bo potrudilo, da bo upoštevalo njihove predloge, pobude in želje. Zelo na kratko je predstavila tudi program dela društva za leto 1999, katerega so vsi člani prejeli skupaj s tradicionalnim koledarjem že v začetku leta 1999. Društvo je bilo po besedah g. Rajka Kosmača, blagajnika, tudi finančno uspešno, delo pa je pozitivno ocenil tudi nadzorni odbor. Opozoril je na opravljeno delo pri vodenju evidence članov, kjer so obrazci zelo zahtevni in zahtevajo podrobne podatke, ki pa so včasih precej neuporabni. Zelo zanimivo je bilo tudi poročilo o dogajanjih na področju športa in rekreacije, o čemer je spregovoril g. Belcijan. Invalidi so bili uspešni pri balinanju (zlasti dekleta), kegljanju, ribolovu in streljanju (g. Andrej Perne), šahu in tudi veleslalomu, kjer so precej prisrčno zaploskali uspešni smučarki, članici društva, Simoni Pivar, veliko pa so tudi kolesarili (50 članov). G. Hinko Modlic, podpredsednik društva, je predstavil opravljeno delo na socialnem področju, kjer posebno skrb namenjajo zlasti težkim invalidom. V preteklem letu so obiskali 300 invalidov, sofinancirali so okrevanja najtežjim invalidom, kupili pa tudi hodala, dvema invalidoma kurjavo, enemu pa sofinancirali tudi bivanje v Domu počitka. Skupno je bilo na tem področju porabljenega blizu 1,5 mio SIT. Zbranim delegatom društva invalidov Domžale je spregovoril tudi g. Miran Kranjc, predsednik Zveze društev delovnih invalidov Slovenije. Društvu je zaželel veliko uspešnih akcij tudi v prihodnje, saj: kar je dobro, je lahko še boljše. Poudaril je pomembnost izvajanja socialnih programov, ki so osnova za financiranje z državne ravni, kjer je kruh vse tanjši. Soglašal je s predlogi iz razprave, da je potrebno v praksi več narediti za invalide, pa čeprav gre le za parkirna mesta, ki jih zasedajo vsi drugi, le invalidi ne, ali pa za arhitektonske ovire, ki povsod še niso odpravljene. Po njegovem mnenju je odpravljanje številnih ovir za invalide odvisnih od kulture posameznikov, ki niso pripravljeni včasih prav ničesar storiti za izboljšanje položaja invalidnih oseb. V razpravi so sodelovali tudi gostje, vsi so pohvalili delo domačega društva in si predvsem želeli, da bi bilo sodelovanje tudi v prihodnje tako uspešno. Društvo invalidov je občni zbor zaključilo s prijetnim druženjem in dogovorom o pripravi in izvedbi vsakoletne največje prireditve MEDOBČINSKEGA SREČANJA INVALIDOV DOMŽALSKE REGIJE, ki bo tudi letos blizu 1000 obiskovalcev razveselilo z bogatim kulturnim in družabnim programom. V naši občini že dalj časa deluje Društvo proti mučenju živali, ki ga vodi študentka Barbara Jovan. Prijetno, živahno dekle, iz katere iskrivih oči se v pogovoru o zavrženih psih in mačkah in sploh živali, vsipajo iskre žalosti, predvsem pa ljuheče skrbi zanje. Teh zavrženih, ranjenih in drugače prizadetih živali pa je iz dneva v dan več. Ljudi, ki bi želeli pomagati, pa čedalje manj. Barbara je prijetna sogovornica, ki vedno postavlja v začetek pogovora skrh za živali, svojo nemoč pri pridobivanju finančnih sredstev, neuslišane prošnje, da bi morda tudi v naši občini prišli do azila za živali, jezo nad nečloveškim ravnanjem, ki ga včasih srečaš tudi lam, kjer sploh ne bi pričakoval. Barbara s skrbjo za živali živi 24 ur na dan. Ljudje jo ustavljajo na ulici, kličejo sredi noči, opozarjajo na zavržene psičke in muce in sploh jih ne zanima, da ima sama na 60 m-' pet psov in pet mačk, ki jih je pobrala sredi ceste, pred trgovino, ali pa so jih sredi nor i odvrgli pred njenim stanovanjem. I Jurije namreč že vedo, da je Barbara zagreta ljubiteljica vseh domačih živali in da ho vedno poskrbela zanje. Pri tem pa se srečuje / vrs'ro težav, ki jih •:kupaj I svo|imi pri|;itel|i in znano skus i r: -sevati v okviru Društva proti mučenju živali Domžale, ki pa se že vsa leta srečuje s finančnimi težavami. Razen finančnih sredstev, ki jih daje občina, denarji skoraj ni. Čla- narine so majhne, tako je Barbara in njena skrb za živali odvisna predvsem od finančnih sredstev njenih staršev in prijatelja. Stroškov pa je iz dneva v dan več, kakor je vse več ludi domačih živali, ki jih je treba pobrati, odpeljali na zdravljenje do veterinarja, ali pa jim zagotovi prenočišče v pasjem hotelu, kar splob ni po< eni, ( eprav gredo Barbari vsi na roke s tem, da ji omogočajo nižje cene, je živali vendarle toliko, da Barbara sama ne zmore več. Društvo si je v prejšnjih letih del sredstev pridobilo s slikarsko r.i/slavo, s i'es tilkami z živalskimi motivi, vendar je to za problem, ki je čedalje večji, vse premalo. Ob tem me opozori na enega izmed problemov, ki jih je reševala lani. V eni izmed hiš na Vodnikovi ulici je morala poskrbeti za večje število mačk, ki jim je vedno /nova iskala domove, potem ko je nekdanja stanovalka odšla v dom. Barbara rada skrbi za živali, moti pa jo, ker ljudi ne /anima, da In dela prostovoljno, iz čistega veselja in na svoje slroške, ne pa po službeni dolžnosti, kol ji nekateri očitajo in jo kličejo, češ, naj opravi svoje delo. Poseben problem so velika stanovanjska naselja (SPB), kjer ljudje zapuščajo živali, ki se zatekajo v številne manjše in večje kotičke, ludi v katakombe, /aradi nehranjanja navadno kar malo podivjajo, nekateri mislijo, da so celo nevarne za otroke in pokličejo Barbaro, ne pa 7d to pristojne službe, ki so celo plačane, da bi lake probleme uredile. Barbara-skuša poskrbeli prav za vsako in se le v izjemnih primerih odloča za evtanazijo. Vselej poskrbi, da so /iv.ili zdrave, nato pa jim ob pomoči prijateljev skuša najti nov dom. Poseben problem je, ker v I lomzalali ni a/ila /a ziv.i ii, tako da mor,i žival do oddaje v roke dobremu skrbniku ostati kar pri Barbari, ki upa, rl,i bo nekoč a/il ludi v [ )om/alali. Kdaj, si ne upa napovedovati, upa p.i po veclati, da je društvo že v letošnjem letu samo v prvih dveh mesecih porabilo 100.000,00 SIT, v letu 1998 pa je bilo za vse z računi dokazljive stroške potrebno zagotoviti več kot nOO.000,00 SIT. V tej vsoti so iz- Bi pomagali? Če bi pomagali ali v obliki finančnih sredstev ali bi morda vzeli k sebi katerega od psov ali mačk, potem pokličite Barbaro Jovan (041 510 659) ali pa nakažite finančna sredstva na žiro račun Društva proti mučenju živali Domžale štev. 50120-620-149 05 1303112-346152, predvsem pa poskrbite, da se bodo vaši hišni ljubljenčki, če ste se zanje odločili, pri vas dobro počutili - vselej in povsod. Hvala! ključno stroški zdravljenja in hranjenja živali, ni pa drobnih izdakov, ki jih nikoli ne /manjka, ni telefonskih stroškov, ni brni Ina, da me govorimo o času, ki ga Barbara pora bi za to, da bi omilila težave psov in mačk, ki hodi z njimi do veterinarjev in jim po zdravljenju išče nove domove, Najbolj vesela je, će pes ali mackn, ki gei vrnem, pri tebi mije lepo. Sem kakor rosa, ki je zvečci levja na travo, zjutraj so umakne sonc u, da se zbere v oblakih in so kol de/ vrne na zemljo. Prijatelju_ Kar je najboljšega v meni, 10 hočem imeli za svojega prijatelja. Ko si videl plimo mojega veselja, 11 hočem pokazali oseko svoji- žalosti. Moravče /bmnik E OBČIN A Ivi O R A V Č L POROČILO Z 2. SEJE OBČINSKEGA SVETA OBČINE MORAVČE Seja hitrih odločitev 2. seja OS je bila S. marca 1999 ob 18. uri in so se je udeležili vsi svetniki in obe svetnici. Sejo je vodil podžupan Roman Novak. Župan se je svetnikom pridružil pri 3. točki dnevnega reda, ki je sicer obsegal sedem točk. Svetniki so se v žolčno razpravo »z nizkimi udarci« zapletli že pri drugi ločki dnevnega reda, ker svetniki iz najmočnejše opozicijske formacije Neodvisni niso soglašali z zapisnikom s 1. seje. Razlog je bil v imenovanju komisij in odborov, v katerih Neodvisni nimajo niti enega predstavnika. Nazadnje so zapisnik sprejel! z 11 glasovi za in 3 proti. Razprava o sestavi komisij in odborov se je podaljšala še v i. točko dnevnega reda, ko so med pobudami in predlogi predlagali razširitev odborov s 5 na 6 članov, toda sklepa o tem niso sprejeli. Si cer je bila ta točka najobsežnejši dol seje, kar kaže na to, da bo tudi novi OS sproti opozarjal na probleme. Pobude, predlogi, vprašanja so se nanašali na odstranjevanje podrtega drevja ob cestah, cestno problematiko in telefonske priključke na Kalu, ki so bili plačani, ne pa tudi izvedeni. Svetniki so predlagali, naj policijska postaja pripravi poročilo o varnosti na našem območju. Zahtevali so poročilo podjetja Termit o finančnih sredstvih, ki so jih namenili naši občini. Prav tako so razmišljali o preselitvi uprave podjetja v našo občino, saj se zavedajo prednosti, ki bi jo to prineslo naši občini. Ob bližajočem se občinskem prazniku so sprejeli Pravilnik o podelitvi občinskih priznanj. OS je sprejel predlog 5 članske komisije za priznanja, ki jo je imenoval župan. Komisija je do Svetniki opozicijskih strank v OS nimajo glasovalne premoči, zato bodo morali v razpravah aktivno sodelovati z argumentiranimi nastopi in na ta način poskušati delovati v prid vsem občanom, (foto MAL) 5. marca prejela 14 predlogov ') predlagateljev. Naslednjega dne so bili na sedežu občine oddani osebno še trije predlogi, ki pa jih komisija ni obravnavala in presenetljivo tudi svetniki o njih niso razpravljali kot tudi ne o predlogih komisije. Tako bo ob očin-skem prazniku podeljen en naziv častnega občana, 45 plakete (dva posameznika, dve dmsivi) in 3 priznanja (enemu posamezniku in dvema društvoma). Svetniki so brez razprave sprejeli tudi sklep o povišanju ekonomske cene v vrtcu Moravče, ki velja od 1.3.1999 in znaša za prvo starostno skupino 47.284 sit, za drugo pa 37.406 sit. Nekoliko več časa so svetniki namenili 6. točki dnevnega reda, to je obravnavi Odloka o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. OS je v preteklem letu obravnaval osnutek tega odloka in ga posredoval v javno obr.iv navo. Mnenje o osnutku je bilo pridobljeno tudi od UE Domžale in PA Prostor. Kljub javni obravnavi so svetniki (Neodvisni) na seji vložili amandmaje. V od-lodku bodo upravičene pripombe upoštevane. KS Dešen je posredovala pripombo, naj se med pomožne objekte uvrsti tudi poslovno - stanovanjske objekte, kar pa upoštevajoč zakonsko osnovo ni možno. V zadnji točki dnevnega reda je bila svetnikom posredovana informacija o aktivnostih za izdajo lastnega občinskega glasila. V razpravi je sodelovalo malo svetnikov, toda tehtnica se ni prevesila niti v prid niti proti lastnemu glasilu. Sprejeli pa so sklep, naj občinska uprava začne zbirati vse potrebne informacije v zvezi z izdajo samostojnega občinskega glasila. Mal OBČINA MORAVČE Vabimo vas na slavnostno akademijo, posvečeno prazniku Občine Moravče v petek, 26. marca 1999, ob 20. uri v kulturnem domu Moravče. Program • Ob 19.30 otvoritev razstave sekt ije rokodelc ev u) Moravče v avli Kulturnega (loma. Na otvoritvi sodeluje Dekliški zbor »Tine Kos« Moravče. • Ob 20. uri akademija v počastitev praznika s slavnostnim govorom župana Matjaža Kočarja in podelitvijo priznanj Občine Moravče za leto 1999 • kulturni program, v katerem sodelujejo: Pihalna godba Moravče Mešani pevski zbor DU Moravče Moški pevski zbor Tine Kos Moravče Dramska skupina KSI > Pet e Komorni zbor I Imfoat Mouvče Učenci OS Jurija Vege Moravče Komorni trio i/ I )ola pri I jubljani Povezovale«; Darko Brvar ZAPOZNELA ČE&TITKA Spoštovane občanke Moravč Verjetno bosta oba dneva - žena in mater - že za vami. ko Ki izšel (Slamnik. Upamo, da ste lepo praznovale svoj praznik, da so se vaši najbližji potrudili in vam pripravili lep dan. (Sprejmite naše želje, da bi se pozornost, ki sle je deležne ob teh dneh. ponovila šc mnogokrat v lem Icln. Vaš župan s sodelavkami in sodelavci Občine Moravče Vabilo • KID Limbar vabi ob materinskem dnevu na prireditev, ki bo v četrtek, 25. marca 1999, ob 16.30 vKDv Moravčah. Nastopili bodo: otroška dramska skupina LIMBAR, otroci iz vrtca, učenci OŠ Moravče in Vrhpolje ter-cerkveni otroški pevski zbor. Kaj je novega na komunalnem področju? Letošnja zima nam je nasula izjemno veliko snega, s tem pa so se znatno povečali tudi stroški za zimsko službo v občini Moravče. Delno smo stroške zmanjšali s pomočjo Termitove mehanizacije, v Dešnu pa je na pomoč priskočila Industrija apna Kresnice. Žal vedno ni na voljo ustrezne mehanizacije za izvajanje zimske službe. Dodatno bodo občinsko blagajno praznili tudi potrebni ukrepi za sanacijo poškodb na cestah, tako asfaltnih, kot tudi makadamskih. Občina Moravče je že naročila gredanje lokalnih cest, izvršeni bodo najprej najnujnejši posipi makadamski cest, kasneje pa bomo pristopili tudi k urejanju bankin in ostalih nujnih vzdrževalnih del. Novi občinski odbori so se že sestali na prvih sejah, kjer so obravnavali smernice za proračun občine. Potrebe so žal še vedno daleč večje od finančnih možnosti občinskega proračuna. Kljub zimskemu času smo vendar že pričeli z urejanjem udorov in plazenja na cestah v Veliki vasi in Zgornjem Prekru, očiščena pa je bila tudi cesta Dešen-Ušte. Nadaljujejo se dela na vodovodu timbarska Gora-Hrastnik, v sodelovanju z Občino tukovica pa pričakujemo tudi pričetek del na odseku vodovoda v Gradišču pri Lukovici, ki napaja severozahodni del naše občine. Žal je še precej odprtih vprašanj pri oskrbi z zdravo pitno vodo. Kljub temu vsaj nekatere vasi ali zaselki ne bodo več odvisni od prevozov vode z avtor isterna-mi. Zaostanek na tem področju se zaradi visokih investicijskih vrednosti ne da preseči v enem ali dveh mandatih nove občine Moravče. Cestno podjetje Ljubljana je pri-( elo z nadaljevanjem rekonstrukcije ceste Moravče-Podstran-Dole-Krašče, občani pa upajo, da se bodo dela nadaljevala tudi proti Ime-njam in proti meji z občino I ukovi-ca. Takoimenovana »stara« cesta je pomembna povezava tako za številne občane, ki živijo ob cesti, kot tudi z občino Lukovica. Seveda pa vsi, ki so v preteklem letu pripravili ceste za asfaltiranje, prič akujejo asfaltno prevleko v letošnjem letu. Družba za avtoceste RS je predstavila osnutek projekta širitve regionalne ceste od Goričk e do Moravč. Zastavljeni projekt bo zagotavljal večjo varnost na cesti skozi našo dolino, urejena bodo avtobusna postajališča in prometna signalizacija. Upravičeno pričakujemo razumevanje lastnikov zemljišč ob cesti, kajti le z njihovim razumevanjem bo mogoče v relativno kratkem času izboljšati vozne razmere na sedaj nevarni »Moravski cesti«. Dinamika gradnje bo precej odvisna od pomoči in razumevanja Termita in Industrije apna v Kresnicah, ki vsak na svojem konru Moravske doline opravljata svojo dejavnost. Občani zato upravičeno pričakujejo sodelovanje obeh podjetij. Pomlad je tudi čas za čiščenje okolja Še posebno letos, ko je sneg lomil drevje, je nujno treba odstranil drevje, ki sili na ceste, si cer lahko pride do nesreč. Pričakujemo, da se bodo lastniki gozdov in sadovnjakov zavzeli in počistili zemljišča ob cestah in potokih. Ve-likonocni in prvomajski prazniki bodo veliko lepši, če bo urejena tudi okolic ,1 kjer bivamo, hkrati \ya je čisto okol|e ogledalo naše kulture. MILAN BRODAR Sneg je »pobralo« Kljub temu da se je zima že umaknila iz naše doline, nas polomljeno drevje še spominja na obilne snežne padavine v začetku februarja. Pozabili smo na večere ob svečah ali morda ob sodobnejših svetilkah, ki nadomestijo električno razsvetljavo. Vsekakor pa ne gre pozabiti prizadevanj tistih, ki so aktivno sodelovali pri odpravljanju posledic snežne ujme. Poleg prostovoljnega dela gasilcev, nekaterih krajanov in javnih služb, zasluži še posebno pohvalo Janez Levičnik-Korantov s Pretrža. Janez že vrsto let pluži ne katere ceste v krajevni skupnosti Peče. Svoje delo opravlja odgovor no, predvsem pa pravočasno. Krajani se mu za njegovo prizadevanje zahvaljujemo. T. S. Janez Levičnik delo opravlja odgovorno, predvsem pa pravočasno Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 1999 Za uveljavitev otroških dodatkov je potrebno tudi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na obrazcu 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki je veljal že do sedaj. To velja tako za nove upravičence kot za tiste, ki že prejemajo otroški dodatek. Obrazce lahko kupite v vseh knjigarnah in papirnicah. Obrazce v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tudi dohodke iz kmetijske dejavnosti, samo podatke o višini dohodka v letu 1998 potrdi delodajalec. Glede na to, da bi po dosedanji zakonodaji veljal s 1. 5. 1999 univerzalni otroški dodatek, je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlagalo Državnemu zboru RS spremembe zakona o družinskih prejemkih na področju dodeljevanja otroškega dodatka. Tako bo v letošnjem letu še vedno veljal selektivni otroški dodatek, ki je vezan na dohodke družine preteklega leta, vendar bo nekoliko spremenjen. Spremenjene so višine otroškega dodatka glede na vrstni red rojstva otroka in znižan je vstopni cenzus, kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. Predvidena je sprememba do- Dohodek na druž. člana v preteklem letu Vrstni red rojstva otroka 1 Otrok 2 Otroka 3. In naslednji otrok do 39.517,00 9.500 10.500 11.500 nad 39.517,00 do 47.421 8.500 9.500 10.500 nad 47.421 do 55.324 7.000 8.000 9.000 nad 55.324 do 71.131 6.000 7.000 8.000 nad 71.131 do 86.938 4.000 5.(XX) 6.000 nad 86.938 do 118.552 3.000 4.000 5.000 hodkovnega pogoja v zadnjem dohodkovnem razredu, ki je znašal doslej 110% povprečne mesečne plače v RS, po novem pa naj bi znašal 75% t. j. 118.552 SIT, ker znaša povprečna plača v RS v preteklem letu 158.069 SIT (bruto). Vstopni cenzus za upravičenost do otroškega dodatka tako v letu 1999 znaša 118.552 SIT (primer: do otroškega dodatka je upravičena štiri članska družina z dvema otrokoma, ki se še šolata, če letni dohodek družine ne presega 5.690.500 SIT bruto). Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo občani na Centru za socialno delo, Domžale, Ljubljanska 70 v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje do 30. 4. 1999. Cienter za socialno delo, Domžale prosi vse prejemnike otroškega dodatka, da se ne držijo zadnjega možnega roka, temveč, da vloge oddajo čim hitreje, ker se borne; na ta način izognili težavam, ker do sedaj odmerjeni otroški dodatek velja do 30. 4. 1999. Onter za socialno delo Domžale bo imel uradne ure v marcu in aprilu za sprejemanje vlog za otroški dodatek vsak dan od 8.-14. ure, in ob sredah od 8.-12. ure in od 14-18. ure. Center za socialno delo Domžale Nov urnik v policijski pisarni v Moravčah Na željo večine občanov je Policijska postaja Domžale spremenila uradne ure v policijski pisarni v Moravčah. Te bodo odslej ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, petkih od 8. do 10. ure in zadnjo nedeljo v mesecu od 8. do 10. ure. S. V. Mednarodni dan žena in materinski dan Danes se nam kar samo po sebi zdi, da se ženskam za enakopravnost v družini in družbi ni več potrebno lioriti. A to ne velja niti pri nas, kaj obnašanje; ' upoštevamo komplemen tarno vlogo, ki jo ima šolska pre-luana i>n učnem načrtu zdrav stvene vzgoje; ' sodelujemo s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji, • poglobljeno sodelujemo s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, ki nas dejavno podpira i>ii učnem načrtu zdravstvene vzgoje. išžk-*.g.^. im Bogastvo slovenskih pokrajin na dnevih slovenskega izobraževanja V letošnjem letu izvajamo v vseh treh petih razredih pri pouku spoznavanja družbe in slovenskega jezika inovacijski projekt z naslovom Bogastvo slovenskih pokrajin. Projekt je izbran na javnem natečaju, ki sta ga organizirala ministrstvo za šolstvo in Sport in Zavod Republike Slovenije zaradi zanimivega načina učenja naravnih enot Slovenije. Učenci delajo v skupinah in spoznavajo s pomočjo literature, stikov z ljudmi, dopisovanjem z vrstniki po Sloveniji značilnosti naše države. Na tej starostni stopnji so otroci zelo aktivni raziskovalci in ustvarjalci. Mnogi med njimi so se dokazali tudi v izdelovanju praktičnih izdelkov. Nastale so hiše iz različnih delov Slovenije, kozolci, koruzniki, sušilnice, klopotci, zidanice, planšarske koče, kope in mnoge zbirke ku harskih receptov. Vse izdelke urejujemo v muzejski zbirki na šoli, ki je tudi del našega projekta. Poleg učiteljice zemljepisa in spoznavanja družbe sodelujeta pri projektu tudi učiteljic a slovenskega jezika in knjižničarka. Delček našega projekta smo predstavili na Dnevih slovenskega izobraževanja v Cankarjevem domu v Ljubljani tudi drugim kolegom in obiskovalcem. MARIJANA FLIS 11 Omf Astronomsko-opazovalni večer ž* organiziranjem in strokovnim vode njem /> drugega astronomsko - opazovalnega večera je bila učencem 8. razredov OS Janka Kersnika Brdo in vsem, ki jih astronomija zanima, dana i/redna možnost za opazovanje objektov globokega neba, bližnjih planetov in Lune. Opazovali so v četrtek, 18. 2. 1999 zvečer v Gradišču nad Lukovico, kjer so bile opazovalne možnosti dobre tudi zaradi manjšega svetlobnega onesnaževanja i/ bližnjih krajev in Ljubljane. Učenci in učenke tO si pridobili in razširili pomembna /ndnjd O nebesnih telesih in pojavih v vesolju, kajti v človekovi nara vi je, da zanj nove in še nerazumljive poja-ve skuša čimbolje spoznati Javna predstavitev opazovalnih nalon in referalov tz astronomije bo potekala tudi na dan odprtih vrat šole na Br.Ju pri I uko vici, ki bo v petek, 14. r». 99. Pohvala velja vsem udeležencem opazovanja in tudi njihovim staršem, ki so po skrbeli za prevoz nekaerih posameznikov. FRANC DIVJAK Preizkus in priprava teleskopa za opazovanje neba (fotografija: Franc fzivj.it 1/1 MAREC 4 SUŠEČ zlamnik Domžale Na kratko o zborih krajanov v KS Rova, Dragomelj-Pšata, Krtina in delu KS Ihan Med komunalnimi investicijami imajo v letošnjem letu prednost kanalizacije, ki jih trenutno pospešeno gradijo v KS Rova, Dragomelj-Pšata, Krtina in delu KS Ihan - Mala Loka in Bišče. Z namenom, da bi gradnje kanalizacij pospešili, predvsem pa, da bi zbrana finančna sredstva krajanov porabili pri gradnji kanalizacije na njihovem območju, so v začetku marca sklicali zbore krajanov v vseh omenjenih KS. Pripravljeni sta bili dve pogodbi • pogodba o sofinanciranju investicij v komunalno infrastrukturo, ki jo sklepata Občina Domžale in posamezna krajevna skupnost. Določena je bila skupna vrednost investicije in vrednost zbranih sredstev krajanov -upoštevaje plačilo posameznega priključka 268.000,00 SIT, ki jo občani lahko plačajo tudi obročno, cena velja do plačila vključno do 30. aprila 1999, nato se povečuje glede na indeks rasti cen v gradbeništvu oz. glede na spremembe odloka Občine Domžale; • pogodba o sofinanciranju gradnje kanalizacijskega omrežja v delu KS med KS in posameznimi uporabniki kanalizacije v višini 268.000,00 SIT; s plačilom omenjenega prispevka so občani oproščeni plačila priklopa na kanalizacijsko omrežje, ki ga določa Odlok o povračilih za priklop na ka- nalizacijsko in vodovodno omrežje. Občina Domžale in krajevne skupnosti pa so v sodelovanju z LB Banko Domžale omogočile vsem bodočim uporabnikom kanalizacije obročno odplačilo prispevka za kanalizacijo. Ni nam vseeno, v kakšnem kraju bomo živeli O zboru krajanov v KS Rova je g. Milan Šinkovec, predsednik Sveta KS Rova, povedal: »V nedeljo, 28. februarja 1999, smo se krajani Rov zbrali na zboru krajanov. Odziv ljudi je bil res velik, kar kaže na zanimanje krajanov za urejenost vasi. Zbora sta se udeležila tudi načelnik Oddelka za gospodarske javne službe Občine Domžale g. Franc Golorej, in vodja investicij, g. Iztok Obreza. Obema se zahvaljujemo za obisk in dobro sodelovanje. Glavna točka zbora je bila predstavitev pogodb o sofinanciranju izgradnje kanalizacije Rova. Iskali smo najboljše možnosti, kako skrajšati čas gradnje, tudi s svojimi' denarnimi sredstvi in tako kraju čimprej dati videz urejenosti. Vrednost investicije po investicijskem programu je 140 mio SIT, ocena sredstev, ki jih prispevajo krajani, znaša 35 mio SIT, zgrajena pa naj bi bila predvidoma do konca leta 2003. Pogovarjali smo se tudi o drugi Del udeležencev zbora krajanov v Krajevni skupnosti Dragomelj-Pšata. KURILNO OLJE VEDNO NAJUGODNEJŠE CENE KURILNEGA OLJA 061/713-015 041/638-070 PREPRIČAJTE SE! KURILNO OLJE EL- ekstra lahko kurilno olje odgovarja vsem evropskim standardom. Vsebnost žvepla pod 0,05% dokazujemo z listino o kakovosti blaga. HITRA DOBAVA UGODNI PLAČILNI POGOJI (popust za takojšnje plačilo!) ... in zeblo vas ne bo ... Dobro obiskan zbor krajanov na Rovih. problematiki, kot so zagotovitev zdrave pitne vode za celotno KS (v izdelavi je projekt vodovodnega omrežja), o rekonstrukciji ceste s pločnikom skozi vas, obnovitvi javne razsvetljave. Razmišljali smo tudi, kako bi hkrati zagotovili kraju kabelsko TV omrežje. Krajani so na zboru živahno sodelovali z vprašanji in pobudami, na katere smo jim skušali po svojih močeh tudi odgovoriti . Ob koncu zbora kajanov naselja Rova sem pozval ljudi k strpnosti pri vseh mogočih težavah, ki bodo neobhodno spremljale tako veliko in zahtevno gradnjo.« Zbor krajanov v KS Dragomelj-Pšata Zbor je bil sklican 4. marca 1999, udeležilo pa se ga je blizu 80 udeležencev, med njimi so bili tudi Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospo darske javne službe, Jože Kump, svetovalec v oddelku, Vera Vojska, svetovalka v Uradu županje, ter Marija Kremzar, LB Banka Domžale. Zbor krajanov je pričel g. Roman Lazar, podpredsednik Sveta KS, nadaljeval pa delovni predsednik g. lože Rozman, tudi predsednik Sveta KS, ki je predstavil prizadevanja vodstva KS Dragomelj-Pšata, da delež krajanov ne bi bil previsok. Dogovorjeni prispevek po priklopu na kanalizacijsko omrežje v višini 268.000,00 SIT omogoča hitrejšo gradnjo, saj se bodo zbrana sredstva vgrajevala v kanalizacijo na njihovem območju (sofinancerski delež v višini 94 mio naj bi bil v okviru možnosti pobran do 30. 4. 1999), hkrati pa obstaja tudi možnost, da bi bila kanalizacija zgrajena pred dogovorjenim rokom. G. Franc Golorej je predstavil obe pogodbi O sofinanciranju gradnje ka-•ftarrzacijskega omrežja in povedal, da si bo Občirtidomžale prizadevala za pridobitev nepovratnih sredstev iz republiškega ekološkega sklada in kreditnih sredstev, namenjenih gradnji komunalne infrastrukture. O delu Gradbenega odbora za izgradnjo kanalizacije je spregovoril predsednik g. Drago Ambrož, ki je skupaj z g. Jožetom Kumpom, svetovalcem v Oddelku za gospodarske javne službe občine Domžale, predstavil terminski plan gradnje kanalizacijskega omrežja; katerega vrednost po investicijskem programu znaša 425 mio SIT, ki bo predvidoma zaključen do konca leta 2005 in obsega: 14 km cevovodov, 14 črpališč ter 342 hišnih priključkov. V < eno, ki jo bodo plačali bodoči uporabniki kanalizacije, je vštet priklop na skupno omrežje, od katerega do hišnega priključka ne bo dalj kot 35 metrov. Informacijo o možnostih najetja kredita pri LB Banki Domžale po obrestni meri T in &-(znižano obres-fo rrjero omogočata Občina Domžale in KS) je podala ga. Marija Kremzar, ki je obrazložila tudi postopek najetja kredita in podala informacijo o potrebnih dokumentih, ki jih je potrebno priložiti osnovni bančni dokumentaciji. Svet KS Dragomelj-Pšata je v pripravah na zbor krajanov te zaprosil za vprašanja. Na povabilo sta se odzvala dva nepodpisana krajana ter g. Franjo Hrovat, ki je poleg celovite informacije o terminskem planu gradnje kanalizacije in sofinanciranju svetu KS zastavil tudi vprašanja v zvezi z avtocesto, prometno varnostjo in zimsko službo. V razpravi je bilo postavljenih več deset vprašanj, vsa vprašanja oz. pobude v zvezi z investicijami, ki se ne tičejo gradnje kanalizacije, bo v okviru možnosti Svet KS upošteval pri svojem delu. Za boljšo obveščenost vseh krajanov zapišimo še, da so vsak ponedeljek ob 15. uri v prostorih KS - Gasilski dom na Pšati - operativni sestanki z izvajalci, kjer krajani lahko podajajo svoje predloge in pobude, hkrati pa imajo krajani možnost, da se povežejo s člani Gradbenega odbora, ki pokrivajo posamezne vasi, in sicer: Dragomelj: Drago Ambrož; Pšata: Jože Rozman; Mala Loka: Janez Kokalj; Bišče: Fanika Cerar; Šcntpavcl: Marijan Triler. G. Jože Rozman seje ob koncu zbora kajanov vsem prisotnim zahvalil za sodelovanje na sestanku, Učilnica v Osnovni šoli Krtina je bila skoraj premajhna za številne krajane, ki so želeli iz prve roke dobiti informacije o gradnji kanalizacijskega omrežja. hkrati pa vse krajane zaprosil za strpnost in razumevanje pri gradnji kanalizacijskega omrežja v KS. Čez teden dni je bil podoben zbor, udeležilo se ga je več kot 30 kajanov Male Loke in Bišč. Zbor krajanov Krajevne skupnosti Krtina Zbor krajanov je pričel g. Mavricij Grošelj, predsednik Sveta KS. Ta je vse prisotne pozdravil in se hkrati krajanom zahvalil za zaupanje, ki so ga članom sveta izkazali na zadnjih lokalnih volitvah. Dnevni red je bil podoben kot drugod, razprava pa precej krajša, saj je Svet KS krajane že z vabili seznanil / namenom zbora in njihovimi finančnimi obveznostmi ter možnostmi njihovega po kritja. Krajane je najbolj zanimalo: • ali so pridobljena vsa soglasja lastnikov zemljišč, po katerih poteka ka-nalizacijsko omrežje (odgovor: so, razen treh, ki pa ne vplivajo na pridobitev gradbenega dovoljenja); • kdaj bodo, glede na dosedanje težave pridobljena potrebna gradbena dovoljenja (odgovor: vsa gradbena dovoljenja bodo pridobljena v skladu s terminskim planom gradnje kanalizacijskega omrežja v KS Krtina); • kakšen bo prispevek, če se bodo občani priklaptjafi šele po izgradnji kanalizacije (odgovor: povišan v skladu z indeksom rasti v gradbeništvu in spremenjenim odlokom Občine Domžale, ki določa višino plačila ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje); • ali bo zgrajen in kdaj kolektor Dob-Krtina in kdo ga bo financiral) gradnja kolektorja je usklajena z gradnjo AC in bo dokončana v obdobju, ko se gradi kanalizacija, sredstva zanj zagotavlja Občina Domža-le); • kdo bo popravil ceste in ostalo poškodovano infrastrukturo po gradnji kanalizacije (odgovor: projekt kanalizacije zagotavlja »izpostavitev prvotnega Stanja, za vse izbol|save npr. gradnjo pločnikov bo potrebno zagotovili dodatna sredstva). Vrednost investil ije po investir. ij skem programu je 130 mio SIT, ocrnjeni znesek sredslev krajanov pa 28 mio SIT, kanalizacija naj bi bila dokončana predvidorha do konca leta'2003. C- Mavricij Grošelj, predsednik Sveta KS, se je ob koncu.zbora krajanov vsem prisotnim zahvalil za sodelovanje na sestanku, podal kratko informacijo o urejanju novih prostorov krajevnč skuirnfsti in zaprosil vse za sodelovanje pri gradnji kanalizacijskega omrežja v KS Krtina, ki bo zahtevala veliko medsebojne pomoči in strphoštf. V. V. Kdaj v novo tisočletje? O tem, kdaj bomo stopili v novo tisočletje, ali s 1. januarjem leta 2000 ali 2001, je bilo v slovenskih časopisih že veliko napisanega. K vsemu temu naj dodam svoje misli. Dobro se je vprašati, kaj in kako merimo ali štejemo. Zelo različno in marsikaj je pomešano. Cestne kilometre naj bi šteli kot točko med dvema kilometroma ali kot prostor med takima dvema točkama. Zapis v časopisu, da so je na primer prometna nesreča zgodila na 65. kilometru, pa že ni več jasen. Ali naj bi bilo to na omenjeni točki, na začetku, na sredi ali na koncu omenjenega kilometra. Ob zapisu, da komunalci popravljajo cesto na 65. kilometru, vsakdo lahko razume, da gre za prostor tega kilometra. Če prodajalec avtomobila reče, da boš z novim vozilom z določeno količino goriva prevozil določeno število kilometrov, je že jasno, da se bos pripeljal do konca kilometra. Naprej. Nekateri toplomeri merijo »ničlo« s točko oziroma črtico, drugi pa s »poljem« od -0,5 do +0,5° Celzija. Poglejmo, kako nejasno in obenem zaptdjivo navajamo leta ali letnice, ko zapišemo - v tem in tem letu »našega štetja«, ja, Bog se usmili. Svoje »naše štetje« imajo turli Jurije, muslimani, katerih leto traja le 154 dni, ali pa pravoslavci, ki se držijo zastarelega koledarja s trinajstdnevno zamaknjenostjo. Da Daljnega vzhoda s Kitajci, ki so prejšnji mesce, slavili novo leto, in z drugimi ne poudarjam posebej. Zalo večina po svetu uporablja jasen časovni pojem: pr. Kr. in no Kr. (pred Kristusom in pa Kristusu). Le kaj počnemo z omenjanjem svoje starosti. Osnovnošolec ve, kaj je prvo leto življenja ter tudi, kaj je prvi mesec in prvi teden. »Zreli« - ljudje pa ne vemo, kaj je prvi dan življenja, ki ga slavimo šele - po enem letu. In to verjetno samo zararli neprimernosti/ če bi na »ta pravi« prvi dan otrrfkovt-ga rojstva s torticami in svečkami tekali po porodnišnicah. S tem letom zamika smo se lepo sprijaznili in tako, recimo, vsak petdesetletnih obenem praznuje 51. rojstni dan. Ne glede na večino dokazov, da bo novo tisočletje nastopilo s 1. dnem v letu 2001, bomo z velikim pompom slavili že prvi dat^ letu 2000. To pa predvsem zaradi tega, ker ljudje zelo veliko damo na videz. Saj je 2000 tako lepa okrogla številka, za povrh pa se kaj podobnega |)ojavi le na vsakih tisoč let. In 0 (ničla) je tako simpatično stisnjena okrogli-na ter obenem lik, prijeten na pogled. )a, kaj pa bi še radi. Tokrat so kar trije taki znaki, ki so kakor tri gracije. Načeljuje |>a jim tudi po svoje zaokrožena številka 2. Da ne bi pretiraval. Trgovci z novci, predvsem prodajalci pa se končnih ničel bojijo. To je med prvimi izumil že predvojni tovarnar in Irgovec z obutvijo Bala. Če kupci vidijo, da nekaj stane le 999 SIT, ne pa 1000 SIT, že vso pustijo in tečejo v trgovino. Ne glede ha vse omenjeno pa bodo prebivale i Zemlje že prvi dan v letu 2000 - po domače povedano - ponoreli. Iz spoštovanja do drugače mislečih bodo slavili tudi zadnji dan in vse dni vmes ler še prvi dan v letu 2001. Torej bo upoštevano predvsem »časovno polje«. FRANCE CERAR IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV »Velika bolečina je nema« Na nedeljo po prvi pomladni polni luni praznujemo kristjani na Zahodu veliko noč. Zato je ta praznik v naši zavesti neločljivo povezan s pomladjo, kakor da se v prebujajoči naravi razodeva in ponavlja čudež Kristusovega vstajenja. Velike noči pa ni brez velikega petka. Naše veselje se je rodilo iz trpljenja. Kaj pravi o trpljenju ljudska modrost, ki je zgoščena v pregovorih? Če se sprašujemo, odkod trpljenje, naletimo na naslednji odgovor: največ trpljenja si povzročamo sami, veliko pa nam ga tudi soljudje. Človek lahko sam sebi prizadene večje gorje kakor deset sovražnikov. Nihče ti ne more prizadeti večjega trpljenja, kakor si ga sam. Človek ne more imeti nad seboj nič hujšega kakor človeka. Velika ljubezen, velika bolečina. Ljubiti pomeni trpeti. Česar oko ne vidi, to srcu ne prinese bolečine. Kdor veliko ve, bo veliko trpel. Vsakdo je že izkusil, da je določena mera trpljenja neizbežna. Prof. Anton Trstenjak je zapisal: Trpljenje je že vračunano v računico življenja. Pregovori lemu pritrjujejo: Bolečina je cena, ki jo je Bog dal na vsako stvar. Trpljenje je železni zakon narave. Ni veselja (ljubezni) brez trpljenja. Kdor hoče imeti ogenj, mora prenašati dim. Treba je veliko trpeti ali pa umreti mlad. Na vsakem križu je napis (to pomeni: trpljenje ne pride po naključju, ampak je človeku namenjeno). Črna barva (barva žalovanja) nikoli ne pride iz mode. Nekateri molče prenašajo trpljenje. Bolje je, če ga moremo izrazili in delili z drugimi: Velika bolečina je nema. Hudo trpljenje je brez besed. Največja je tista bolečina, ki je ne moremo izreči. Skrito trpljenje ima dvojno težo. Lahka (majhna) bolečina je zgovorna. Jok olajša bolečino. Kako gledamo na trpljenje drugih? Ali je sočutje res povsem izginilo v medčloveških odnosih? Tuje trpljenje je kmalu pozabljeno. Tuja bolečina ne gre do srca. Bolečine (rane) drugih nas ne bolijo. Nihče ne ve, koga čevelj žuli - samo tisti, ki ga nosi. Samo trpljenja ti ni nihče nevoščljiv. Trpljenje je ena največjih skrivnosti. Kako verovati v Boga, ki je dobri in vse-ningnčen, in kljub temu dopušča trpljenje nedolžnih? (Isrednje sporočilo krščanstva se glasi, da more Bog vsako zlo, vsako trpljenje obrnili v dobro. Bog je trpečim še posebej blizu: Križi so lestve do nebes. Kjer ni križa, tudi krone ne bo. Čim večja je stiska, tem bliže je Bog. Že splošna človeška izkušnja pravi, da trpljenje lahko rodi tudi dobre sadove: Trpljenje je grenko, a ima sladke sadove. Grenke tablete utegnejo imeti dolin idejne učinke. Že sama bolečina zdravi. Kdor seje v trpljenju, žanje v veselju. Ljudje, ki so veliko prelrjieli, so zrelejši, bogatejši in šor"utnejši. Ivan Cankar jo zapisal: Kdor ni 11 pel, ne pozna življenja, Kdor sam ni bil ranjen, ne zna obvezati rane. Povprašuj tistega, ki je (veliko) trpel, ne tistega, ki je (veliko) potoval. Stiska človeka poboljša, sreča pa ga pokvari. Bralkam in bralcem Slamnika želim, da bi vedno imeli s kom deliti svojo trpljenje in vesolje, kajti deljena bolečina je polovična, deljeno veselje pa je dvojno. Voščim vam veselo Alelujo! BOGDAN DOLENC Domžale /lamnik rlAREC 'i r sušeč 13 20 LET ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA STANE HABE, DU DOMŽALE Pesem je luč, pot do srca... Začetek Ženski pevski zbor Stane Habe je bil ustanovljen v letu 1979. Ideja o ustanovitvi zbora je vznikla na enem številnih izletov upokojencev, pobudo pa je dal pokojni predsednik Društva upokojencev Domžale g. Ivan Redenšek. Zbor je do začetka leta 1998 nastopal pod imenom Ženski pevski zbor IM J Domžale, nato pa je dobil na pobudo pevke llon-ke Šare novo ime ŽENSKI PEVSKI ZBOR STANE HABE. Zbor je s tem postal tudi samostojno društvo v okviru Zveze kulturnih društev v Občini Domžale. Na prvi vaji v letu 1979 je bilo prisotnih 20 pevk, nato pa je zbor narasel na 33 pevk. Od tega števila danes v zboru po jejo le tri pevke: Marija Robida, Marija Škorič in Anica Vitm.in, saj je mnogim obiskovanje zbora preprečila hujša bolezen ali smrt. Njihova mesta so izpolnile mlajše pevke, tako zbor danes šteje 28 aktivnih in prizadevnih pevk. Najbolj razveseljivo je dejstvo, da je lepa slovenska pesem, pesem, ki je melodija srca, v zboru združila tako delavke, ki so pokojnino dočakale v tovarnah ob stroju, kot one iz pro-svete in upravnih služb. Vse imajo doma dovolj dela, a vendar vedno najdejo čas za pevske vaje, ki jih imajo vso sezono enkrat tedensko po dve uri. Pred nastopi se na vajah, če je potrebno, srečujejo tudi večkrat, saj jih pesem druži in pestri jesen življenja. Vsako leto imajo skupaj z Moškim pevskim zborom janež Cerar celovečerni koncert, ki je zelo dobro obiskan. Ob tem pa sodelujejo tudi na Reviji pevskih zborov občine Domžale, na Taboru slovenskih zborov v Šentvidu pri Stični, na regijskih srečanjih pevskih zborov društev upokojencev, letnih srečanjih upokojencev Slovenije in drugod. Vsako leto pripravijo koncert v Domu upokojencev v Domžalah in Domu počitka v Mengšu. Nastopile so tudi v Cankarjevem Predsednica zbora, ga. Francka Baloh, se je v imenu pevk zahvalila zborovodji g. Stanetu Habetu. Zborovodja in prijatelj! 26. februarja 1999 je proslavil svoj 20. jubilej Ženski pevski zbor »STANE HABE« DU Domžale s slavnostnim koncertom, na katerem je sodeloval tudi Moški pevski zbor »IANEZ CERAR« DU Domžale. Ob tem jubileju izrekamo g. prof. Stanetu Habetu, ki vodi naš zbor vseh 20 let, iskreno zahvalo za vse njegovo požrtvovalno in nesebično delo, HVALA pa tudi njegovi ženi gospe Minki, ki mu stoji ob strani vsa ta leta in ga moralno podpira. Da je koncert tako lepo uspel, je bilo potrebno vanj vložiti veliko tihega in skritega dela, katerega zmore samo človek, ki je tudi pravi prijatelj, kajti le prijatelju ni pretežko nobeno delo za ljudi, ki jih ima rad, t. j. za prijatelje. Koliko dni, ur, tudi večernih in nočnih je bilo treba žrtvovati v v«ieh teh letih in za to prelepo slavje. Zato še enkrat iskrena hvala vam, spoštovani g. Stane Habe, za vse, prav za vse... VAŠE PEVKE domu v Ljubljani ter na srečanju s hrvaškimi upokojenci v Zagrebu. Njihova pesem pa je zazvenela tudi na predstavitvi knjige, ki so jo napisale članice Univerze za tretje življenjsko obdobje, sredi novembra v Kulturnem domu Franca Berni-ka v Domžalah. 20-letnica zbora Svečan koncert februarja v Osnovni šoli Domžale je bil prijeten večer, v katerem so bile izrečene številne lepe besede, zapetih je bilo veliko prijetnih pesmi, zlasti pa so žarele slavljenke in njihov zborovodja g. Stane Habe, ki je v priložnostni bilten zapisal: »Marsikatera pesem bi bila že pozabljena in se le v okvirih zborovstva ponovno oživi. S tem dodamo vsaj kamenček v mozaik narodne preteklosti, da se ne bo izbrisalo s poplavo tujega«. V biltenu so pevke (ga. Francka Baloh, predsednica, in ga. Marija Robida, tajnica zbora) predstavile Svojih prvih dvajset let prikupnega petja, kot je za njihovo petje nekoč zapisal prof. Matija Tome, v njem pa najdemo tudi voščili domžalske županje Cvete Zalokar Oražem ter g. Alojza Stražarja, predsednika ZKD Domžale in veliko fotografskega gradiva, s katerega nas vselej veselo in prijazno pozdravljajo pevke, ki nas tudi s tokratnim nastopom niso razočarale. V prijetnem programu, ki ga je vodila ga. Draga leretina Anžin, je pevke in zbrane pozdravila ga. Vera Vojska, ob njej pa so pevkam čestitali še številni prijatelji - člani pevskih zborov, s katerimi pevke navadno nastopajo. Še posebej prisrčno je pevke pozdravil predstavnik Tabora slovenskih pevskih zborov, njihovi kolegi iz Moškega pevskega zbora Janeza Cerarja pa so jim ob obletnici poklonili vrtnice in skupaj z njimi tudi zapeli, večina pevk pa je za svoje Zapojte z nami - tudi naslednjih 20 let! večletno petje v zboru prejela Gallusove značke. Skupaj s priložnostnim darilom Zveze kulturnih društev Domžale jim jih je izročil njen predsednik g. Alojz Stražar. Zbrane je pozdravil tudi g. Vinko Pecelj, predsednik Društva upokojencev Domžale, ki je g. Staneta Habeta proglasil za častnega člana Društva upokojencev Domžale. Poleg šopka pevk iz Ženskega pevskega zbora Stane Habe, katerega je na klavirju sprem Ijal prof. Tomaž Habe, smo prisrčno zaploskali še trem mladim pevkam: Barbari Zupančič, Mariji Pirnat Trampuš in Barbari Zupančič. Slovo g. Staneta Habeta od zbora Posebej prisrčno in ganljivo je bilo slovo dirigenta Staneta Habeta, ki po dvajsetih letih uspešnega vodenja zapušča svoja dekleta in jih prepušča mlajšim močem. Po njegovi življenjski poti se je sprehodil g. Karel Leskovec, vsi pa smo zaploskali velikemu možu, častnemu občanu naše občine, ki je dal in še daje glasbenemu področju na Domžalskem vse, kar lahko da. Kljub bolezni in tegobam, ki spremljajo to starostno obdobje, njegovo veliko glasbeno srce še vedno pospešeno utripa in želi tudi v prihodnje po svojih močeh prispevati k pestrosti na tem področju. Tako bo do njihovega jubileja 40-letnice uspešnega nastopanja popeljal Moški pevski zbor Janeza Cerarja iz DU Domžale. Posebno presenečenje je za g. Habeta pripravil slikar Bogdan Potnik, ki mu je izročil njegov portret, z umetniško upodobitvijo g. Tončka Ravnikarja pa vse skupaj opozoril, da smo premalo naredili za ohranitev njegovega dela. G. Habe se je, vidno ganjen, vsem skupaj za pozornosti prisrčno zahvalil in skromno dejala, da je vesel, če se mu pove, da dobro dela. Pesem starost in čas preživi To je le en od verzov pesmi PESEM ZDRUŽUJE, ki jo je ob 20-letnici Ženskega pevskega zbora Stane Habe DU Domžale posebej zanje napisal in uglasbil prof. Tomaž Habe in »o jo dekleta prvič predstavila na jubilejnem koncertu. S svojo prešerno pesmijo so znova dokazale, da jih dobra volja, združena z lepo pesmijo, pomlajuje in jim daje moči, da zmorejo še marsikaj... Zanje je pesem kot ljubezen, ki čarobna v srcu se rodi in njim vsem radost podeli. 26. februar 1999 je bil prijeten sobotni večer za vse: za pevke Ženskega pevskega zbora Stane Habe, DU Domžale, za njihovega dirigenta g Staneta Habeta, za vse druge nastopajoče in poslušalce, ki smo bili srečni, da smo skupaj s slav-Ijenkami delili njihovo radost ob jubileju in ob koncu lahko samo pritrdili njihovi slovesni pesmi: Pesem združuje 20 nas let. Tudi vas vabimo, pridite pet! Pesem starost in čas preživi, spominov tisoč v nas prebudi. Pesem združuje 20 nas let, tudi vas vabimo, pridite pet! Pesem je luč, zdravje, pot do srca... kakšno bogastvo v njej je, kdor jo spozna... Dekleta Ženskega pevskega zbora Stane Habe Društva upokojencev Domžale in njihov zborovodja to bogastvo nosijo v svojih srcih, s slovesnim koncertom ob jubileju pa so dokazali, da življenje niso le ure in dnevi, ki minejo, temveč so življenje ure in dnevi, ki si jih zapomnimo. In to je petek, 26. februar, nedvomno bil. V. V. Foto: ACO MAJHENIČ ZIMA, ZIMA BELA Če snega ni premalo, ampak preveč Za vse, zlasti prvi dnevi snega niso prinesli kakšnega pretiranega veselja, pač pa zlasti veliko nevšečnosti, težav v prometu, neočiščenih pločnikov, kasneje tudi s streh visečih ledenih sveč. Komunalci so se trudili, občani tudi, čeprav ne vsi in smo preživeli obilico snega, kot ga že nekaj let ni bilo. Upamo pa, da tudi veliko prijetnih trenutkov na belih poljanah, h katerim so prispevali tudi zavzeti člani naših smučarskih klubov, ki so uredili proge tako za alpske smučarje kot za ljubitelje smučarskega teka. V želji da bi se letošnje, s snegom obilne zime, radi spominjali, pa si oglejte še nekaj fotografij: Za večjo prometno varnost S pomladjo se poveča tudi promet na naših ulicah in cestah. Več je kolesarjev in motoristov, traktorjev, pa tudi mlade na ro-lerjih pogosto vidimo na prometnih površinah. Kaj storiti za večjo prometno varnost? Predvsem bi bilo potrebno poskrbeti za boljšo preglednost v križiščih in ovinkih tako, da bi odstranili ograje in žive meje, visoke kmetijske posevke in druge ovire, ki zmašnjujejo vidno polje. Zelo prometna križišča bi morali razširiti z dodatnimi zavijal-nimi pasovi za motorna vozila in jih opremiti z ustrezno prometno signalizacijo, zavarovanimi prehodi za pešce in s cestnimi zrcali tam, kjer ovir ni možno odstraniti. Seveda pa bi bilo treba zgraditi še več pločnikov in kolesarskih stez za nemotorizirane občane, ki so v prometu najbolj ranljivi. Vsak od navedenih ukrepov, ki bi prispeval k zmanjšanju materialne škode, poškodb ali celo smrti udeležencev v prometnih nesrečah, bi opravičil katerokoli naložbo v prometno varnost, širše gledano pa bi se taka naložba zelo hitro povrnila. JOŽE NEMEC, Adamičeva 7, Domžale Tudi brez odvoza snega ni šlo a /3< * I • ' t I Medtem ko se je tale občan trudil, da bi bil so nekateri na čiščenje pločnikov preprosto pločnik čimprej očiščen, pozabili..... Gozd ni smetišče Star pregovor se velikokrat uresniči: Kjer se osel valja, tam dlako pusti. Tako se je /godilo kar nekajkrat v gozdu Kolovec, natančnejše v Cehovem grabnu. Manj kot sto metrov od dobro vidne table z napisom »vodozbirno območje« in nekaj metrov od potoka, ki teče po celem Cehovem grabnu, je grešni osel pripeljal in stresel svoje dlake. V mesecu decembru pred prvim snegom je pripeljal več kot pet velikih polnih črnih PVC vreč in polno spat no vrečo odpadnih oblačil. V mesecu januarju ali v začetku februarja je zopet v bližino prvega dovoza pripeljal drug kup dlake, in to garderobne omare iz iverke, pralni stroj, jogi vzmetnico in še kup raznih drugih odpadkov. V drugem tednu meseca marca pa se je uresničilo. V tretje gre rado in tako je osel pripeljal večjo količino gibs plošč in okrog deset senčnikov iz PVC za fluorescenčna svetlobna telesa, približne velikosti 120x80 cm. Seštevek vseh teh odpadnih stvari presega količino, ki jo je možno naložiti na traktorsko prikolico. Tega nesramnega osla pa je po naključju prepoznal in ga tudi v prvem primeru opazoval obiskovalec gozda ter posredoval podatke in fotografije. Nesramnega osla pa preko javnega občila pozivamo, da naloži vse svoje dlake in jih pelje na zato odrejeno mesto. Da bi se ta osel lahko prepoznal, pripišem še to, da se njegove ime začne s črko M priimek pa s črko V z dvema prebivališčema, enem na Vranji peči in enem v Kamniku v Medvedovi ulici. SPRf HAJAI11 16 /lamnik Domžale Kako smo pustovali v vrtcu na Viru Kot lansko leto, smo se tudi letos intenzivno pripravljali na praznovanje pusta. Povezali smo se s pustno sekcijo »Striček« z Vira in skupaj pripravili program, ki je vkljufeval tudi naše malčke. Najprej smo se predstavili v soboto, 13.2.1999, pred Mc Donald'som, kjer so plesalci plesne šole »Miki« pod vodstvom Martine zaplesali nekaj plesov v maskah, njim smo se pridružile tudi druge maškare. Spremljala sta nas tudi Avto Hugo in Disnevjevi junaki s svojim avtom. Nato smo se sprehodili še po hodniku nakupovalnega centra in v avli peli ter plesali. Nakar so nas povabili še v Mc Donald's in nas lepo pogostili. Otroci (maškare) so bili izredno navdušeni, prav tako pa tudi njihovi starši, ki so otroke z veseljem pripeljali. Naslednji dan je bila nedelja. Ob 13.30 so starši že prihajali s svojimi otroki v vrtec, kjer smo bili dogovorjeni. Tam smo se oblekli v »glavane«. »Kaj pa je zdaj to?« se boste vprašali. Res nenavadno ime, ampak, če si ga izberejo otroci sami, bo najbrž nekaj hudo resne- ga. In res se ime poda k maskam, ki smo jih izdelovali že od novega leta. Otrokom sva s pomočnico pokazali, kako se kasira na balone (lepi se plasti papirja z močnatim lepilom na balon) in cel mesec so bili vztrajni in so drug drugemu pomagali pri delu. Tudi barvali in krasili so otroci sami. Tako so nastale velike glave in zato so se otroci domislili imena »glavani«. Obleke smo si naredili kar iz papirnatih vreč in vsak si jo je po svoje okrasil. No, ko smo bili tako namaška-rani, so nas starši pospremili po cesti do konca ulice, kjer smo se vključili v karneval. Vsi so nam prikimavali, da smo zanimive maškare in nam ploskali. Ob razglasitvi nagrad pa smo bili še posebno presenečeni, saj smo osvojili drugo nagrado (20 pizz). »Tako je bil poplačan ves naš trud, ki smo ga vložili v svoje »predpustno« delo. V torek smo bili dogovorjeni, da bo vsak namaškaran po svojih željah in tako smo odšli do športnega parka Vir, kjer so nam člani pustne sekcije »Striček« pripravili posebno zabavo. Povabljeni so bili tudi otroci drugih vrtcev, ki so se zabave z veseljem udeležili. Zabaval nas je klovn Žare s svojimi vragolijami, z igranjem in petjem nas je pripravil v rajanje brez konca. Vsi otroci in spremljevalke smo se izvrstno zabavali. Kasneje smo bili pogoščeni s sokovi, z bomboni, celo medvedek Jaka nas je presenetil s sladoledi. Vrh zabave pa smo doživeli, ko so nas članice skupine Foxy Teens ponovno spravile v noro gibanje. Peli in plesali smo do onemoglosti. Po zabavi v ogrevanem šotoru smo bili prijazno sprejeti še v zabaviščnem parku, kjer smo se za eno polovično ceno vozili na vlaku in še mini vrtiljaku. Tako zadovoljnih otroških oči že dolgo nismo videli. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem mojim sotrpinom iz pustne sekcije »Striček« Vir, ki so mi kakorkoli pomagali pričarati otrokom tako prijetne dni. Zahvalila pa bi se rada tudi našim staršem, ki so nam ves čas po svojih močeh pomagali in si vzeli čas za svoje otroke, da bi jih razveselili. ' TAT|ANA |ARC Treh mladeničev »Beli cvet« Prav zares! Ansambel sestavljajo. Že vrsto let jih druži glasba. Marjan s harmoniko iz Moravč, Frenk s kitaro iz Stahovice in |ani, tudi kitara v sredini iz Zagorja. Nenavadno, kajne. Kot trije orli, vsak v svoji nedosegjivi višini. Vse tri glasbi predane poznam že leta sem. Spoznal sem jih z nastopanja v pivnici Adam Ravbar na Rodici. Za ta klepet se po nekajkratnem odlogu dogovorim povsem nenadoma. Pokličem tako v soboto Marjana in izrečem svojo zamisel. Po presenečenju, poznalo se mu je po glasu, pristane. Seveda še pomislim ne, kako je človeku pri srcu, če ga že popoldne isti dan hočeš v goste, (a, čas je pač tak. Vsem se mudi. Dobimo se v prijetnem gostišču »Ribni-čan« na Rodici, prej Deteljica imenovan. Lastnik, osebje prijazno, pridruži se nam v pogovoru. Za dobro voljo in namazan jezik postavi na mizo ta pravi cviček. Se ve, Dolenjčan. Pogovor steče. Mnogo zanimivega izvem. Tako v mladih letih so hodili vsak svojo pot, v različnih pred leti znanih glasbenih skupinah. Marjan, vodja, je že vodil prejšnji »Beli cvet«, zdaj pa tudi tega, ki je v novi zasedbi. Vsi trije pa so z leti pridobivali izkušnje z igranjem na različnih inštrumentih (trobenta, harmonika, kitara, bas kitara, Marjan pa tudi s pisanjem klaviatur). Glasbeno druženje seže taj do deset let nazaj. »Smo strogo zabavni«, popestri veder klepet Frenk. Srknem požirek kaye,-ko se oglasi glasba in besedovanje se nadaljuje šele po nekaj veselih melodijah. Seveda tudi zapojo in gosti se nam pridružijo v prostoru, kjer poteka srečanje. Ah, ti muzikantje, veselo razpoloženje pa zbajo ustvariti! Zanimivost tega ansambla je tudi večglasno petje. »To je PREDSTAVLJAMO KASETO IN ZGOŠČENKO BORISA KOPITARJA Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi Veselje v srcu nosim, za vselej vam ga dam za vse vesele ljudi najboljša glasba zveni... Mojega danšanjega sogovornika Borisa Kopitarja bralcem Slamnika ni treba posebej predstavljati. Je večni mladenič, naš občan, katerega članke lahko preberete tudi na straneh našega glasila, predvsem pa znan »medijski človek, brez katerega si področja narodnozabavne glasbe v zadnjih letih ne moremo predstavljati. Vzrokov, /a pogovor bi bilo lahko več. Eden izmed njih je lahko tudi ta, da ga po Sloveniji najbrž bolje poznajo kot mi doma. Ampak to za Borisa ni pomembno, čeprav še posebej rad nastopa pred domačim občinstvom. Midva pa sva si za vzrok izbrala zadnjo kaseto in zgoščenko, ki ju je Boris Kopitar izdal pred časom. Zato sem prvo vprašanje navezala prav na število skladb, kaset oz. zgoščenk, na katerih se predstavlja Boris Kopitar. Najnovejša skladba, ki je tako nova, da je še sploh ni na omenjeni kaseti in zgoščenki, ima naslov »Nazdravimo, pri-jateji« - gre pa takole... Leta minevajo, srečo prinašajo... V letih, ki so minula, so nastale tri samostojne kasete in dve zgoščenki, z ansamblom Nika Zajca pa smo posneli pet kaset. Veliko. Mnoge izmed njih so dosegle naklado, ki si jo nekateri le želijo, da ne poudarjam posebej popularnost posameznih pesmi, brez katerih čestitk ob sobotah in nedeljah ni na nobeni radijski postaji. Katera skladba pa je Borisu najljubša in zakaj? Naklade, kot jo je njega dni dosegel Henček s pesmijo Polka, valček, rock'n'roll, so danes nedosegljive. Večino kaset prodajajo v nakladi od tisoč do pet tisoč izvodov, zato je bila naklada kasete Žametne vrtnice prav lepa. Prodali so jo 11.000 izvodov. Tako sem od Založbe kaset in plošč RTV Slovenija dobil srebrno in zlato ploščo, zelo pa sem bil vesel, ko sem dobil platinasto video kaseto za svoj VIDEO-MEH. Kar zadeva izbiro najljubše skladbe, pa je tako, da so ti običajno najbolj všeč najnovejše. Zanimivo, da so meni najbolj všeč skladbe, ki se skoraj ne vrtijo, kot npr. pesmi Metulj ali Ni mi žal, z zadnje kasete in zgoščenke pa mi je zelo všeč skladba Ogenj v srcu že gori. To tudi zato, ker je to prva in edina pesem v countrv stilu. V teh pesmih prelepih se skriva del nas, je del naslovne pesmi kasete oz. CD plošče, Bo moj vnuk še pel slovenske pesmi. Zakaj ta pesem v naslovu kasete in »Bo moj vnuk še pel sloveske pesmi«? Tudi ta pesem je mnogim všeč. Zgodovina pesmi pa je taka: Poklical me je Brendi, ki je avtor besedila in glasbe ter rekel, da ima pesem, ki bo kot nalašč zame, ki imam rad domačo glasbo. Ko mi jo je zavrtel in zraven zapel, sem se strinjal, da je zame primerna tudi zato, ker menim, da bodo naši vnuki še peli slovenske pesmi samo pod pogojem, da bomo sami poskrbeli za to. Birokrati iz Bruslja gotovo ne bodo skrbeli za ohranitev slovenskega jezika in narodove identitete. S spremljevalnimi vokali smo odšli k Dušanu Zoretu v kamniški studio Napoleon, kjer je nastalo še devet novih skladb, in plošča ter kaseta sta bili gotovi. No, sliši se zelo preprosto, sicer pa to pomeni mesec do dva trdega dela. Nocoj te ujel bom v svoje sanje, pravi Boris v eni izmed pesmi. Si romantik in si lahko v teh neromantičnih časih to pri- Te besede mi je v osla potožil Brendi, ki je avtor besedila. Sam pa sem po glasbeni in besedilni plati na kaseti prispeval lep valček - Tvoj objem pove mi vse. Menim, da noben čas ni tako neromantičen, da človek ne bi mogel - če hoče - kaj lepega povedati ljubljeni osebi. Če tudi bralci Slamnika mislijo tako, bo najbolje, da prisluhnejo skladbam in si ustvarijo svojo sodbo. Fantič, ki se na naslovnici kasete in zgoščenke pri-vija k Borisu, je ženin nečak - štirletni Zan. Za pesem Veslje v srcu nosim si sam napisal besedilo in glasbo. Resnično čutiš tako? Vsi nosimo v srcu veselje in žalost. Dokler nam je dano, da smo lahko veseli, je prav, da tako tudi živimo. Mnogokrat .bi bili lahko zadovoljni že samo zato, ker smo zdravi in ker se imamo radi, pa kar mislimo, da nam še kaj manjka. Žalost pa vse prevečkrat pride sama - takrat, ko bi bilo najmanj treba - zato izkoristimo lepe dni življenja. Kaseta oz. zgoščenka sta prijetno presenečenje, saj prinašata zabavno glasbo, za katero bi nekateri prisegli, da je podobna »goveji«, večini ljubiteljev Borisove glasbe pa so pesmi všeč. Kaj o tem meni Boris? Kaj pa jaz vem. Kako je s tem, se pokaže navadno prepozno, ko ni več možnosti, da bi karkoli spreminjal. Ali si delal prav, presodijo poslušalci, ki pesmi sprejmejo ali pa ne. Kar pa zadeva »govejo« glasbo, pa menim, da so najbolj goveji tisti, ki to glasbo tako imenujejo. Glasba, ki jo imajo ljudje radi in jim je všeč, enostavno ne more biti tako imenovana. Kakšni so načrti za prihodnost? Delati načrte za prihodnost je vse težje. Prav pa je, da človek živi po nekem načrtu, ki si ga je zastavil. Sam bi bil kar zato, da se še enkrat ponovi vse, kar sem lepega doživel do sedaj. Mislim, da je najpomembnejše, da nimaš prevelikih želja, pa si lahko hitro zadovoljen. V. VOJSKA naš paradni konj,« spet spravi v smeh prisotne^Frenk. Nasploh je on humorist in s svojimi domislicami zabava občinstvo. Gostovanje teče po zares svojski tirnici. Na gostovanju se dogovorijo za novo, zmeraj se najde kdo, ki jih povabi na nastop. Vaje, kot je to že običajno, so pri vodju, po dogovoru. Žene to ne moti, saj so jih spoznale na tak »glasbeni« način in so to življenje sprejele. Spet Frenk: »Če me boš vzela takega, kot sem, te vzamem. Pa sem jo prepričal.« Tudi načrti so, izdaja CD »po novi muziki« doda Frenk. V pogovor seže Ribničan. »Leon, naj narede požirek ali dva, pa muzika naj se oglasi!« Gostje pritrjujejo. Vdam se. Spet ubrana glasba in pesem. Vesela... Čas pa se neusmiljeno izteka. Frenk še mora čez uro tokrat sam novemu občinstvu prikazati svoj talent in humor. Tako pomislim, srečo sem imel, da so trije bili na to soboto prosti vsaj nekaj ur... Čas slovesa. Veselega. Po prihodnji zdaj glasba govori, ko med igranem beli cvetovi zapuščajo gostišče in se podajajo k svojim potrpežljivo čakajočim konjičkom. LEON SENGER NOVA PESNIŠKA ZBIRKA GOSPE ZLATKE LEVSTEK Molčeči kamen ve SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 99 France Prešeren in Gorenjska Ponovno je med nami Slovenski knjižni kviz, ki so ga pripravili trije ljubljanski knjižničarji in dva knjižničarja z Gorenjske, ilustriral pa ilustrator Fojž A. Zorman. Lansko leto smo s kvizom potovali po Beli krajini in se srečevali s pesnikom Otonom Župančičem, letos pa kviz nadaljuje tradicijo obiskov slovenskih pokrajin, kakor nam jih narekujejo obletnice naših literarnih ustvarjalcev. Ker je pred 150 leti umrl pesnik France Prešeren, bomo tokrat spoznali njegovo poezijo in čas, v katerem je pesnik živel in ustvarjal. S pomočjo knjig bomo popotovali po Gorenjski, spoznavali njene kraje, znamenitosti, muzeje... Kviz je oblikovan tudi kot družabna igra človek, ne jezi se. Zmaga tisti, ki prvi prepotuje Gorenisko in se sprehodi skozi čas, v katerem je živel Prešeren. Glede na to, da o Prešernu verjetno vsi učenci že veliko veste, reševanje ne bi smelo bili pretežko, seveda pa si lahko pomagate tudi s knjigami, kasetami, revija- mi, zemljevidi, internetom... Kviz lahko rešuješ sam, lahko pa tudi v družbi sošolcev, prijateljev, doma, v knjižnici ali v šoli. Kviz je pripravljen tako, da je prvih sedem vprašanj, namenjenih otrokom razredne stopnje, naslednjih trinajst pa učencem predmetne stopnje. Pravilna rešitev kviza je torej samo prvo geslo, samo drugo geslo ali pa obe gesli skupaj. Reševanje se je že začelo, potekalo pa bo do septembra., vprašalnike pa lahko dobite v vseh šolskih knjižnicah in v knjižnici Domžale. Kaj pa nagrade? 17. septembra, ob dnevu zlatih knjig, bo 60 osrednjih knjižnic žrebalo nagrajence. V vsaki osrednji knjižnici je glavna nagrada udeležba enega tekmovalca na državni prireditvi, ki bo v tednu otroka v Ljubljani. Tekmovalci bodo sodelovali tudi na snemanju TV-oddaje, ki jo bo v tednu otroka predvajala TV Slovenija. V Ljubljani bo žreb enemu od reševalcev podelil glavno nagrado, lani so bi- le to enotedenske počitnice, na katere je povabil s seboj svojega najboljšega prijatelja, letos je nagrada še skrivnost. Seveda pa bodo tako kot vsako leto nagrade tudi na občinski ravni, izžrebali bomo petintrideset učencev in jih popeljali na Gorenjsko. »Jaz pa pojdem na Gorenjsko...« Ste tudi vi za to? |a, kaj še čakate? Pridite v knjižnico po kviz in odpravili se bomo skupaj! STANKA ZANOŠKAR Knjižnica Domžale Zapredek bube, iz gosenice metulj, iz mene pesem. »Ko berem njene haikuje, se mi zdi, da občudujem slike na razstavi: Nežne akvarele zgodnjih juter in trudnih večerov; trše barve razdiv-janega morja in razklanih pečin. V njih začutim zeleno upanje pomladi, lenobnost vročih poletij, mir in hlad, jeseni, svetlobo in vrisk zimskih praznovanj. Vse najde prostor na teh slikah: drobna živalca, dih vetra in široko nebo. In vsak verz diha ljubezen. Zato ker gospa /laika kol Mali princ gleda s srcem. Tak pogled pa vidi več in lepše, povsod, v naravi in v ljudeh, Njeni haikuji pozornega bralca odvedejo iz hrupa vsakdanjosti v mir nekega sveta, ki je vedno okrog nas, pa nimamo časa, da bi ga opazili,« je o novi pesniški zbirki Molčeči kamen ve Zlatke Levstek napisala gospa Silva Mizerit in tako pospremila na pot blizu 100 haikujev. Med njimi bo prav vsak bralec našel svoj verz, primeren za njegovo trenutno razpo-loženje - za začetek lepega jutra, za preganjanje žalosti, morda še za kaj - ampak to se vam bo zgodilo, ko vam bo molčeči kamen spregovo ril, posebej za vas. Ko se dodobra navadiš na otroštvo pride odraslost. Pesnico Zlatko Levstek bralci našega glasila SLAMNIK že dobro po znajo, saj smo že predstavili nekatere od njenih šestih [lesniških zbirk (( evelj nogo si obilje, Pred ogleda lom, Glavna stran glave je obraz, Zakajske, Krhke pesmi in Nitke svetlobe), ki jih je sprva namenjala mladim, nato pa se nam je predstavila tudi pesnica za odrasle in zdi se, da z vsako od svojih pesniških zbirk dozoreva. Kadar sem sama, se okitim z zvezdami in objamem noč. ga. Zlatka Levstek Pesnica je v zbirki Molčeči ka men ve kot bisere na ogrlico nanizala 97 haikujev, ki bi vsak zase, čeprav so kratki, terjali globoko raz-mišljujočo razlago. Ob tem pa vem, da ne bi mogla nikoli še s tako obširno razlago povedati tisto, kar pesnici /laika pove v treh vrsticah. Vsi' le drobne pesmir e po mnenju ložeta Volariča, ki je pripre vil čudovito razmišljanje o pesniški /birki pod naslovom Šopek (napisanih,) dišečih cvetlic, v brale u budijo - trkajo na pesniški čut, vabijo k sodelovanju, ponujajo številne manj ali bolj skrite in pb< uteno nastavlja nje vabe za aktivnosti. Sonce za hrbtom svetla vizija poti, nasmeh na očeh. Pesnica Zlata Levstek s svojimi haikuji in v njih ostaja mlada in razposajena, vedno prijazna" prijatelji ca, ki ji skupaj z iskrenimi čestitkami želim, da bi ji tudi v prihodnje te dni za lednom v razposajeni min dosti zveneli dnevi in bi nam še dolgo lepšala naša življenja s svojimi haikui. V. VOJSKA Domžale /lamnik Vodni detektivi spet na delu Na Inštitutu za celostni razvoj in okolje (ICRO) smo letos ponovno razpisali natečaj »Vodni detektiv«, katerega cilj je, da se učenci osnovnih šol poglobijo v raziskovanje vodnega okolja in ga proučijo iz različnih vidikov. Tudi letos si želimo tako številčne udeležbe kot lani. Lanskoletnega natečaja sta se udeležili med mnogimi tudi dve osnovni šoli iz Domžal, in sicer OŠ Rodica in OŠ Venclja Perka. Sodelovalo je preko 300 otrok z več kot 10 mentorji. Iz OŠ Rodica vam med zanimivejšimi prispevki predstavljamo projekta o divjih odlagališčih odpadkov ob Mlinščici in Kamniški bistrici. Učenci so raziskovali okolico in onesnaženost teh dveh potokov v bližini svoje šole. Ugotavljali so estetski videz potoka ter prisotnost divjih odlagališč. Največ odpadkov so opazili pri mostovih in pod njimi, kjer se ljudje največ zadružujejo. Na umetno zgrajenih pragovih v strugi se ujemajo različni odpadki, ki jih voda Potovanje vodne kapljice Zgodbico je napisal lernej Vrtek, 4. b OŠ Venclja Perka, Domžale. Neka vodna kapljica je padala proli llem. Ravno lakat je Mihova mamica čistila dnevno soho in vrata na balkon so bila odprta, da bi se soba bolje prezračila. Vodna kapljica je mislila, da ho umrla, ker je videla, kako druge kapljice padajo na okenske police, kjer se razletijo kot palačinke. Zakrila je oči in se razletela v preprogo Mihove mamice. Ko je zopet pogledala, je ugotovila, da ji manjka pol telesa. Zajokala je in zaspala. Mihova mamica je medtem na preprogi začutila nekaj mokrega. Možu je naročila, naj preprogo posuši. In res. Preproga je bila kot nova. Nič mokra in umazana. Kapljica pa je že tekla po zemlji proti reki. Tam je zagledala veliko drugih kapljic. Starejše kapljice je spraševala, kaj se bo zgodilo. Zagotavljale so ji, da ne bo nič hudega, vendar jim ni verjela. Kmalu je prispela do čistine naprave. Tam so jo očistili in jo je neslo naprej. Zagledala je nenavadno napravo in poleg pet znanstvenikov. Zajeli so vodo in poleg drugih kapljic tudi njo. Znanstveniki so preverjali vodo, če je vse v redu. Vodo so natočili v nenavadno napravo in vse je pokazalo, da je v redu. Bili so tako zaposleni, da so pozabili na vodo. Ker pa je bilo močno sonce, so vse vodne kapljice izhlapele. Naša vodna kap Ijh a je tudi šla v oblak in zagledala svoj drugi del telesa. Tako sta se oba dela lelesa pogovarjala, kaj vse sta počela na zemlji. prinese s seboj. Predlagajo, da biv šoli iahko organizirali čistilne dneve:' »Namesto, da se ljudje zbirajo v velikem številu na pustnem sprevodu, bi bilo bolj pametno, da bi se zbrali in počistili strugo svoje reke.« Želijo si, da bi bil potok < isl, ob njeni pa In bile urejene sprehajalne poti: »Predlagamo, da se ob obrežju uredi sprehajalna pot lei postavi klopi e in koše za smeti. Tako bomo potok lahko izkoriščali za razvedrilo in uživali Ob njem. Seveda pa je prvi pogoj za to, da ga najprej očistimo.« Dostikrat je obrečni prostor res neurejen in zanemarjen. Na nekaterih odsekih ob reki najdemo številna divja odlagališča. Z ureditvijo parka ter intenzi- viranjem rekreativnih programov ob reki bi ta, pogosto neizkoriščen, prostor zaživel, hkrati pa bi intenzivna raba prostora pomenila tudi večjo kontrolo nezaželenega vedenja v prostoru kot je odlagnje odpadkov na divjih odlagališčih, izpuščanje neprečiščenih odpadnih voda v vodotok In podobno. Učenci OŠ Venclja Perka so se tematiki približali z literarnimi in likovnimi prispevki. V nadaljevanju vam podajamo eno izmed krajših zgodbic. Akcijo podpirajo Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo in šport, Občina Domžale in Zavod RS za zaposlovanje s programom javnih del, Helios ter drugi sponzorji. MARJETA KORENJAK Divja odlagališča ob Kamniški Bistrici (OŠ. Rod ica) Divja odlagališča ob Mlinščici (OŠ Rodka) Mladi glasbeniki iz Domžal spet navdušili Tekmovanja so prav gotovo nekakšno zrcalo uspešnosti, tako učiteljev kakor tudi šole. Zato v Glasbeni šoli Domžale posvečamo tekmovanjem veliko pozornosti. Najbolj nadarjeni učenci GŠ Domžale so na prvih letošnjih tekmovanjih nabrali bogato paleto nagrad in priznanj. Razveseljivo je, da z »zbiranjem« nagrad nadaljujejo tudi bivši učenci naše šole, ki se izobražujejo na srednji stopnji. I clos so s lekmovanji pričeli violinisti, ki so se udeležili mednarodnega tekmo vanja v Zagrebu Nina lan je osvojila S. nagrado, lelena < »stojic (>. mesto, Maja l'i vinšek pa 7. mesto. Mentorica prvih dveh je Anastazija Sesek, tretje pa Anastazija Gorenc. Še bolje sta se izkazala bivša učenca GŠ Domžale Janez Podlesek, ki je v svoji kategoriji osvojil 1. mesto in 2. nagrado, in Maja Savnik, ki je bila tretja s 3. nagrado. Zanimivo je, da Hrvati letos Slovencem niso »oddali« nobene 1. nagrade, čeprav so naši igrali izvrstno. Kot da bi se kazali neurejeni odnosi med Slovenijo in Hrvaško tudi na glasbenem področju. V začetku marca se je kar H) učencev naše šole udeležilo regijskega tekmovanja v Ljubljani, pri tem se jih je kar 7 uvrstilo v finale. Prvo mesto in zlato priznanje so osvojili: trobentač Bine Drobnič - mentor Tone Savnik, hornist Mihael Kozjek -mentor Miran Juvan, tubistn Leon Košak in Jan Avbelj - mentor Rudi Kocman. V finale so se / zlatim priznanjem uvrstili še trobentač Tilen Marolt - mentor Jurij Mo-čilnikar, tubist in pozavnist Tevž Lorbek in Andrej Ivanovič - mentor Rudi Kocman. Srebrno priznanje sta prejela trobentača Miha Cerar in Peter Stupica, bronasto priznanje pa kitarski duo Mirjam Starin in Ivan Rojnič. Navdušila sta tudi bivša učenca GŠ Domžale harmonikaš Klemen Leben, ki je bil v svoji kategoriji prvi, in pa trobentač Daniel Savnik, ki je tekmoval v kategoriji akademikov in osvojil 3. mesto ter se prav tako uvrstil v finale. Torej lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so ti dosežki spodbudni za nadaljevanje tekmovanja, ki bo konec meseca marca. Prav gotovo pa so ti uspehi potrdi tev uspešnega dela domžalske glasbene šole. TONE SAVNIK Maja Savnik na tekmovanju v Zagrebu. III. nagrada 97 točk Bine Drobnič, 1. mesto 95, 25 točke na regijskem tekmovanju v Ljubljani NATEČAJ ZA LIKOVNA IN LITERARNA DELA Naši med najboljšimi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je v prvi polovici letošnjega šolskega leta razpisala natečaj za likovna in literarna dela s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Letošnja tema je bila »POPLAVF«, učenci pa so jo obravnavali v okviru aktivnosti izobraževanja predšolske in šolske mladine na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med literarnimi prispevki v kategoriji od 1. do 4. razreda se je v nadaljnje tekmovanje uvrstil Jaka Kržišnik iz OŠ Domžale s spisom Poplava v kleti, v kategoriji učencev od 5. do 8. razreda so najboljše spise napisali učenci OŠ Dob: Polona Šircelj, Katja Ojsteršek, Mateja Stražar, Urška Peric, Aljaž Lavrenčič, Dejan Meric in Tadej Koderman: med likovnimi prispevki pa je bil med predšoL skimi otroki iz naše občine najboljši Aleš Pavli (6 let) iz Vrtca Vir. Med učenci od 5. do 8. razreda pa so se odlikovali risarji Mark Borko, Saša Čad in Tjaša Tomšič iz OŠ Preserje. • Vsem iskrene čestitke, za pokušino Ga. Silva Mizerit in ga. Zlatka Levstek med predstavitvijo pesniške zbirke TIHE POTI. NOVA PESNIŠKA ZBIRKA Silva Mizerit in njene Tihe poti Lahko hi na kratko rekli, da literarna delavnica, s katero so pričela dekleta v okviru Univerze za trejte življenjsko obdobje, daje sadove. Pesniško zbirko Jutri bo sijalo smo vam že predstavili, tokrat pa predstavljamo pesniško zbirko TIHE POTI, ki jo je v samozaložbi izdala upokojena profesorica Silva Mizerit iz Domžal. Likovno opremo je prispevala Asta Perko. Na prijetni predstavitvi, ki jo je pripravila Knjižnica Domžale, udeležili pa številni ljubitelji pesmi, se je z avtorico pogovarjala ga. Zlatka Levstek, ki je o j>esmih dejala, »da so globoko čuteče, izrazno popolne in zaključene. Ker je avtorica mehke in ranljive narave, so polne samote, tišine, žalosti in čudenja nad svetlobo. Ob njih nikakor ne morem ostati ravnodušna. Naselile so se v mojo dušo.« Podobnega mnenja je tudi g. Tomo Virk, ki je k uvodu pesniške zbirke zapisal, da vsebinsko Tihe poti pomenijo poezijo osamljenosti, miru, spominov, spokojne refleksije in nostalgije. Spokojen, predvsem pa poln čustev, je bil tudi predstavitveni vc< er, v katerem nam je ga. Silva Mizerit pojasnila, da njene pesmi niso žalostne, ker bi bilo takšno njeno živjenje, v katerem se ji ni zgodilo nič osebno hudega ali jrretresljivega, temveč so odsev trenutkov v človekovem življenju, ki pridejo in minejo. Otroške psemi, ki jih je spiva pisala za SVOJa OtTO ka, sedaj pa jih piše za vnuka, je ici itira la lako, kol jih rec Itira le mami svojim 01 rokom. Ob kom u vei eia se je kot otrok razveslila iskrenih želja prisotnih, da tudi njene iskrive otroške pesmice zagledajo beli dan v knjižni obliki. Profesorica za druge, pesnica zase in za svoje srce piše predvsem razpoloženjske pesmi, ki jih odlikuje bogat besedni zaklad, čuteče srce in oplemenitenje vse- ga, kar najde odzven v njenih besedah, ki »so mostovi, so poti od duše k duši, so pomoč, ko vse se ruši, in so upanja sokovi«. Ker o avtorici, ki ji ob izidu pesniške zbirke iskreno čestitam in na poti do čiste sreče želim veliko drobnih stvari, ki ji pomenijo srečo, med katerimi bo zanesljivo še veliko pesmi, največ povedo njene pesmi, preberite pesem Kot majhen vrabec,ki je bila najbolj všeč meni. Svojo pa boste morali poiskali v zbirki TIHE POTI ge. Silve Mizerit. Kot majhen, siv vrabec sem, ki leta po sivih dvoriščih v sivih dneh. V najlišjih sanjah bi rad nad oblake, a vselej ostaja na tleh. Včasih si domišlja, da ga bo nekod nekdo ogledal v dlaneh, a potem ga strezni kamen in morilski smeh. Sivvrahei sem, ki nikoli ne bo "ni 7 šiinkili kril, da bi ga ponesla v daljavo, ne ostrega kljuna, da hi se bil Za svoje upe in želje. Nima poguma, zato se bo skril, zgubil se bo na sivem dvorišču in tiho svoje sanje gojil. Tak reven, siv vrabec sem, ki vendar ve, da tudi njega sonce greje, da prav lako kol vsakogar, tudi njega hlade veje. Rad leta in jasno mu je, da nikoli ne ho šlo više, hitreje, ker je na svetu že tako, da vsaka sreča ima meje. V. V i Množica ljudi si je ogledala pustne šeme pred blagovnico Vele v Domžalah. Pustne šeme so tudi v Domžalah preganjale zimo Pred nami je pomlad, dnevi so vse toplejši in daljši. Kot vsako leto so tudi letos pri preganjanju dolge ter s snegom in mrazom bogato obdarjene zime pomagale pustne maske. Na ploščadi pred blagovnico Vele se je na pustno soboto, nedeljo in torek trlo najrazličnejših mask. Na pomoč so priskočili tudi znameniti Ptujski kurenti in zimi res ni preostalo nič drugega, kot da se poslovi. Upajmo le, da naslednje leto ne bo pokazala preveč zob, saj nam bo letošnja ostala v spominu po veliki količini snega ter ogromni škodi, ki je nastala kot posledica obilnih padavin in mraza. Tekst in foto: JANEZ STIBRIČ jja bralcem SLAMNIKA dva nagrajena literarna prispevka. V. V. Poplave Deževalo je kot iz škafa, jaz pa sem spet čepela v svoji sobi in se učila. Zaslišala sem nekakšno šumenje. Nisem se zmenila zanj, kajti v mislih sem imela, da se zopet prepirata moji mlajši sestri. Toda šumeti ni prenehalo, zato sem se od ločila, da pogledam, kaj se dogaja zunaj sobe. Odprla sem vrata in zagledala vodo. 'Oh, ne, voda.* I.e od kod prihaja? »Tarnala, a si spet pustila odprto pipo?' Odgovora ni bilo od nikoder. Nato pa sem slišala sirene gasilcev. Ozrla sem se skozi okno in kar zmrazilo me je ol> po gledu na samo vodo. Vsi smo biti trdi od stahu in mraza, poleg tega pa še moja mlajša sestra ne zna plavati. Med ljudmi je zavladala panika. Ulice so bile polne pohištva, poplavljenih avtomobilov in paničnih ljudi. Slišali so se kriki prestrašene množice, voda pa je kar naprej na raščala. Iskali smo kakršnekoli predme te, da bi se jih oprijeli. Toda tok deroče vode nas je neusmiljeno %nal naprej. 5 Tjašo sva komajda še znali plavati, saj sva v strahu mrzle vode skoraj pozabili Oči in mami sta pomagala Maruši, ki je ves čas neutrudno jokala Voda pa je še kar naprej naraščala. Segala mi je že do vratu. Kar naenkrt sem se začela utaplja ti, požirala sem vodo in zmanjkovalo mi je zraka. »Ne, nočem umreti* Zajela sem sapo in nenadoma odprla oči... Ozrla sem se naokoli in ugotovila, da so bile vse to le sanje. Da sem se prepri čala, sem odhitela pogledat še v sestrini sobi in sobo staršev. Vsi so trdno spali V trenutku, ko sem jih že skoraj izgubi la, sem ugotovila, da jih imam zelo rada. Voda je ena najhujših grozot na svetu. Toliko kot nam je potrebna, toliko nam lahko tudi škoduje. Te dni je v naših krajih ogromno de ževja, ki povzroča poplave in škodo ljudje ostajajo brez strehe nad glavo, voda odnaša rodovitno zemljo in dela velikansko materialno škodo Mediji so polni novic o tem, zato sem to noč najbrž tudi imela tako Krožne sanje. POLONA '.II" 1 11. 8.b OS Dob Poplava v kleti Bilo je hudo deževje. Več dni je deže valo. Ko smo prišli v klet, smo videli po plavo. Hitro smej zgrabili vsak svoje vedro in vodo zlivali v kanal. Nato smo j>o metli, pobrisali in odprli okna in vrata. Naslednji dan smo poklic ali komunalno podjetje. Očistili so zamašene odtočne cevi. . , JAKA KRZIŠNIK 1. a OŠ Domžale Pustni utrinki iz OŠ Venclja Perka Domžale Pustni torek, dan veselja in norčavosti je poleg šolskih počitnic zagotovo najbolj pričakovani dan med šolarji. Tudi mi, prvošolčki, smo se nanj pripravljali že dalj časa, v močno podporo pa so nam bili tudi nasi (tarif. Kaj pomeni enotnost in absolutna podpora staršev pri uresničitvi skupne zamisli, je pokazalo obdobje od zadnjega roditeljskega sestanka, pa vse do najbolj norega dne v letu. Ves ta čas so namreč živahno potekale naše priprave ter izdelovanje pustnih mask. Kaj bi dolgovezili, slika je dovolj zgovoren dokaz naših prizadevanj. V sprevodu, predstavitvi in plesu smo tokrat u/ivah v telovadn« i na »voji šoli kjei sta zabavo vodila prikupni klovn in ljubki klorofil. Zabava, da je kaj i Vse, kar lahko še rečem, je naslednje: Letošnjipust je za nas »dalmatinčke« minil v živahnem rajanju ob glasbi, smehu in iskrenem veselju. Posebena zahvala za sodelovanje velja staršem. Z njihovo pomočjo smo se imeli zares lepo. Lepo nam bo še kdaj, saj takih in drugačnih projektov ni težko izpeljati, če slutiš in čutiš zaupanje in trdno podporo staršev. Učiteljica ANDRE|A TRONTELJ in otroci 1.a razreda •f Q MAREC I O SUŠEČ /bmnik Domžale 11. TRADICIONALNI POHOD NA LIMBARSKO GORO Največ nageljev doslej Društvo krajanov Limbarska gora - Hrastnik in Smučarsko skakalni klub Termit Moravče sta ob sodelovanju številnih pokroviteljev in donatorjev skupaj z generalnim sponzorjem NISSAN - servis in prodaja vozil KRULC MORAVČE tudi letos pripravila tradicionalni pohod PO NAGEL/ NA LIMBARSKO GORO. Na vrh gore se je po oceni organizatorjev povzpelo blizu 15.000 ljudi, ki so v prijetnem V pričakovanju naslednje, kdo ve katere obiskovalke Limbarske gore 99 Počasi Limbarska gora postaja kar premajhna za vse tisoče, ki ji že več kot desetletje namenjajo eno izmed nedelj v marcu. spomladanskem vremenu prišli z vseh koncev Slovenije. V kulturnem programu, ki ga je vodil g. Milan Bitenc, so sodelovali: godba na pihala Moravče, Moški pevski zbor Moravče, Tamburaši z Vrhpolj, reci ta tor j i z Osnovne šole Jurij Vega Moravče, recitatorke iz družine Kolenc z Vač in harmonikar Klemen Leben, v družabnem delu pa so številne obiskovalce razveseljevali vedno dobro razpoloženi Gamsi. Organizatorji se vsem sodelujočim v kulturnem programu, vsem donatorjem in pokroviteljem iskreno zahvaljujejo, hkrati tudi opravičujejo za manjše nesporazume, ki so pri tako veliki prireditvi mogoči, in vse vabijo, da tudi v letu 2000 pridejo po svoj NAGEL/ NA LIMBARSKO GORO. V. V. FOTO: RADO GOSTIČ Godba Moravče ni manjkala na prav nobeni izmed enajstih prireditev in tudi letos so godbenike pozdravili z glasnim aplavzom. Bodice DVE DRŽAVNI Oblika imena DAN ŽENSK je še zmeraj pojugoslovanjena. V koledarjih je natisnjena le oblika DAN ŽENA. Totalitarizem Eno-smerno dnevno časopisje, to je pravi totalitarizem, premeteno zakulisje za duhovni boljševizem. IN TRI DOMAČE Desetletnica (in več) trzinske 4-pasovnice (dnevno do 40 tisoč vozil - zato primerna za Guinnessovo knjigo) Nujna gradnja vleče se kot jara kača Zgodba o uspehu? Eldeesova igrača? al'prometno je že - skisana pogača? Pustni torek - nov občinsko-šotorski dopoldansko-šolski narodno-drža vni praznik na Viru Vreme lepo, a pod nič(lico), divja glasba ko hudič(hoho), mrzlo pivo, lučke zmrznjene, vrlim maškaram ledena čokolada. To odslej bo slavna - maškarada. Razširitev mostu za pešce Kdaj bo radomeljski most širok postal in vsej šolski množici bo možnost dal, drugo leta da bo drla na proslavo in Prešernov dan ovenčala bi s slavo?! (Letos je bilo v dvorani pet ali šest učencev) TER SE ENA STROGO ZAUPNA In vendar se premika Antipuckizem se vse bolj razrašča ljudstvo pa se oblasti - le polašča. FRANCE CERAR PESEM ZA POKUSINO Ločitev Kadar bom odšel, ne joči. To, kar imaš najraje pri meni, bo z mojim odhodom postalo jasneje. Kakor gornik, ki se je povzpel na goro, da se naužije njene svobode, se mora odmakniti od nje, da se naužije njene lepote. i*. OPOZARJAMO! Odpadki so za na odlagališče! Prijetni pomladanski sončni dnevi, ki so pobrali sneg, so zopet razkrili kar precej onesnaženj, ki niso nastala sama od sebe. Komunalni nadzornik ima vedno veliko dela in tokrat se je sprehodil ob naših vodotokih, kjer se iz dneva v dan pojavljajo novi kupi smeti. Že tisočkrat izrečena opozorila in prošnje, da imamo za vsakovrstne odpadke odlagališča, žal ne pomagajo. Do kdaj še! V suho strugo Mlinščice je neznani storilec namesto vode odložil kup gradbenih in drugih odpadkov. Neznani onesnaževalec si je odlagališče »uredil« kar na enem od bregov Kamniške Bistrice v neposredni bližini TEN TEN. Tekst: V. V., foto: A. K. DA NE BI POZABILI Vzroki poplav se odpravljajo Skupaj z vodstvi krajevnih skupnosti, ki so jih najbolj prizadele lanske poplave: Dob, Toma Brejca Vir, Radomlje, Rova, Ihan, Homec Nožice, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor -Uprave RS za varovanje narave, Hidrotehnika, Oddelka za gospodarske javne službe Občine Domžale županja Cveta Zalokar Ora-žem stalno spremlja odpravljanje vzrokov jesenskih poplav. Pri tem se upoštevajo sklepi, sprejeti na izredni seji Občinskega sveta občine Domžale, pa tudi drugi dogovorjeni ukrepi, ki jih je predstavila ga. Vesna Sušec-Šuker, direktorica Hidrotehnike, VG sektor, v razpravi pa je svoje predloge posredoval tudi g. Franc Šala in predsedniki omenjenih KS, ki jih je najbolj zanimalo, kaj je bilo doslej že urejenega. Ker to najbrž zanima tudi bralce našega časopisa, na kratko predstavljamo dejavnosti v letošnjem letu: KS ROVA • ogled struge Rovščice • izdelan je program za sanacijo ogledane problematike ter predvidena dela že izvedena, z izjemo ureditve Rovščice nad mostom v naselju zaradi neurejenih lastniških razmerij; KS RADOMLJE • ogled struge Hudskega potoka skozi naselji Hudo in Radomlje ter ocena možnosti za razbremenjevanje visokih voda iz Hujskega potoka v Kamniško Bistrico; ocenjeno je, da je celo neurejeno odvodnjavanje meteornih voda nad cesto proti Volčjemu Potoku - zaradi neprimerno izvedenih propus-tov pod njo: • v Radomljah ugotovili neurejen odvod zalednih voda v strnjenih naseljih, kjer zaradi pozidave ni zagotovljen normalen odtok; • skupaj s projektivo Hidrotehnik in KS Radomlje preverjajo možnosti glede izvedbe razbremenilni-ka Hujskega potoka; KS HOMEC-NOŽICE • ogled celotne vodnogospodarske problematike s poudarkom na poplavljanju desnega brega Kamniške Bistrice ter sanaciji poškodovanih brežin vodotoka; • izdelan je program sanacije, ki je v potrditvi na revizijski komisiji; • v okviru odobrenih interventnih sredstev in finančnih sredstev Občine Domžale bodo spomladi začeli izvajati sanacijo; KS IHAN • ogled problematike glede odvoda zalednih voda skozi naselja dolvodno proti Kamniški Bistrici, poudarek na problematiki poplavljanja potoka Draga, katerega del struge je zasut; ugotovljeno, da sta močna urbanizacija na tem območju ter »stihijsko urejanje« hudournikov z Velikega vrha vzrok za poplavljanje naselij; potrebno je očistiti tudi jarek mimo nogometnega igrišča oz. mimo Farme Ihan. KS KRTINA • problematika poplav v Krtini se rešuje v okviru ureditve ob gradnji AC^; • izdelan je projekt za odsek, ki se ga avtocestne ureditve ne tičejo in bo izveden v okviru razpoložljivih interventnih sredstev Ministrstva za okolje in prostor in Občine Domžale; • izdelan je program za čiščenje Čudne, Rače in Radomlje in ga že izvajajo. KS DOB • težave ob poplavljanju delno rešujejo z ukrepi ob gradnji AC, delno z ukrepi iz programa sanacije po poplavah; • izdelani so programi za čiščenje in sanacijo zajed na Čudni, Raci, Radomlji ter Rovšcici, ki so delno že izvedeni (čiščenje Rovščice, visokovodni nasip ob Rovščici, sanacija zajed na Radomlji), ostala dela se nadaljujejo. KS TOMA BREJCA VIR • območje je bilo strokovno pregledano; • pripravlja se dokumentacija za izvedbo nasipov ob Rači in Mlinščici ter za izvedbo dodatnega propusta pod cesto pri Ihanu. Županja Cveta Zalokar Oražem je v razpravi ugotovila, da pri odpravi vzrokov poplav občina Domžale uspešno sodeluje z MOP, Izpostavo za varstvo narave in Vodnogospodarskim podjetjem Hidrotehnik, hkrati pa predvideva tudi sofinanciranje nekaterih ukrepov, za kar bodo finančna sredstva zagotovljena v Proračunu občine Domžale za leto 1999. V razpravi so vsi prisotni ugotavljali, da ukrepe izvajajo v skladu s sprejetimi dogovori, hkrati pa so še posebej opozorili na nekatere zadeve, ki bi jih bilo potrebno čimprej rešiti. Ob koncu so sprejeli naslednje dogovore. 1. Občina Domžale bo s svojimi strokovnimi službami tudi v prihodnje spremljala dejavnosti za odpravo vzrokov poplav, pripravljen pa je tudi predlog, da bi s finančnimi sredstvi, ki naj bi bila zagotovljena v višini 15 mio SIT v proračunu za leto 1999, sofinancirala naslednje ukrepe: • sofinanciranje programa sanacije poškodovanih brežin Kamniške Bistrice in ureditev potrebnega nasipa v KS Homec-Nožice; • sofinanciranje projektov za komunalno ureditev dela naselja Radomlje; • sofinanciranje propusta (pri žagi) in mostu na cesti Dob-Krti-na; • sofinanciranje ukrepov iz projekta za odpravo vzrokov poplav na območju Zg. Krting. 2. KS Radomlje v sodelovanju s Hidrotehniko skliče sestanek krajanov, namenjen pridobitvi soglasij lastnikov zemljišč, po katerih bo potekal razbremenilnik. 3. Uprava RS za varovanje okolja mora zagotoviti stalne stike z Direkcijo RS za ceste in DARS v zvezi z gradnjo nasipov ob vodotokih v KS Dob. 4. Izpostava RS za varstvo narave preveri pridobljene projekte za ukrepe v zvezi s odpravo vzrokov poplav v /g. Krtini in posreduje svoje mnenje. 5. Preveriti je potrebno primernost materiala z gradbišč za AC za gradnjo nasipov in sprejeti dogovor o zagotovitvi ca. 4500 m* materiala. Ob koncu so sprejeli tudi informacijo 0 podpisu PISMA O SKIII' NEM PRISTOPU K URE|AN)U OBMOČJA VODOTOKA KAMNIŠKE BISTRICE ter dogovor, da bodo izvajanja ukrepov za preprečevanje poplav spremljali tudi v prihodnje. V. V. V prejšnji številki smo opozorili na parkiranje na zelenicah in na nered na naših parkiriščih. Čeprav smo lastnike jeklenih konjičkov, zlasti tovornjakov, zaprosili za upoštevanje prometnih predpisov in znakov, se nered nadaljuje. Tudi lastnik tovornjaka na fotografiji svojega jeklenega konjička zapelje kar na zelenico ob vhodu v naše mesto z magistralne ceste. Zakaj in do kdaj še? (K. N.) Domžale /lamnik PREBERITE, MORDA JE LIPA TUDI ZA VAS NOVA PRILOŽNOST Lipa s hladno senco odpira duri Lipa s hladno senco odpira za klepet, pouk, igro sivih celic. Željni jezikov, zgodovine umetnin, vrtnarjenja, razgibavanja in sporočilnosti besed - lipa s senco čaka je zapisala ga. Zlatka Levstek, članica Literarne delavnice univerze 3. življenjskega obdobja, ki je v letu 1999 dobila novo ime Društvo Lipa. Ustanovni občni zbor je bil v decembru, zadnje dni marca pa so se člani društva zbrali v novih prostorih na Kolodvorski ulici, kjer so podrobneje predstavili novo društvo LIPA. To je po novem za vse odprta organizacija, kjer si lahko pridobivajo novih znanj, spoznavajo zgodovinske in naravne lepote naše domovine in tujine, se srečujejo na zanimivih predavanjih in prijetnih pogovorih, v različnih delavnicah pa poskrbijo za duševno in fizično zdravje ter za ohranjanje sposobnosti in spretnosti. Predstavili so se tudi animatorji, ki imajo pri delovanju društva izredno pomembno nalogo. Tako smo spoznali prve korake na jezikovnem področju - v nemščini (ga. Ivanka Zaje Černe), angleščini (ga. Dušica Kunaver), v kratkem se bo pričel tečaj italijanščine, potekata dva konverzat ijsk.i tečaja, največ interesa pa je za umetnostno zgodovino, katere /nanje bodo okrepili tudi / obiskom Benetk in velike razstave o Majih. Ob skrbi za dušo ne zanemarjajo skrbi za telo, ki jo je predstavila ga. Janka lerman. Udeležen-ke, udeležencev namreč skoraj ni, se udeležujejo različnih izletov in oblik rekreacije, kjer jim pomaga znana nekdanja šppi t r i i< a ga. i la Košir. Na seji Upravnega odbora, vodila jo je ga. Metka Zupanek, pred- sednica društva Upa, ki so jo s svojimi pesmimi, namenjenimi začetku dela društva LIPA, popestrile članice Literarne delavnice, so podelili prve tri izkaznice častnim članom društva g. Stanetu Habetu, g. Mila nu Flerinu in g. Jerneju Leniču. Ob zahvali je g. prof. Flerin poudaril, da je dejavnost društva Lipa izredno simpatična, pomembna obogatitev 3. življenjskega obdobja vseh, ki si to želijo in da je pomembno predvsem to, da je prisotna srčnost vseh, ki v društvu sodelujejo, saj kdor v srcu nič ne nosi, ne more iz ZGODILO SE |E V KULTURNEM DOMU FRANCA BERNIKA Svetlana Makarovič: Teta Magda Ga. Metka Zupanek, predsednica in ga. Ivanka Černe-Zajc, tajnica Društva LIPA, skupaj s častnim članom g. Milanom Flerinom. njega nič dati. Iz srca pa je svoje verze v obliki knjižice Tihe poti poklonila tudi ga. Silva Mizerit, ki je s svojimi pesmimi zaokrožila veselje vseh članov društva Lipa ob pridobitvi novih prostorov. Če se |im /elite pridružiti, jih naj- LIPA Društvo za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju Domžale, Kolodvorska 8 Literarna delavnic a Razpis za izdajo zbornika Dišeče lipovo cvetje (Večer pod li|)o) Vabimo upokojence iz Domžal ter bližnje ter daljne okolice, ki pišejo pesmi, črtice, zgodbe ali pravljice'k sodelovanju. Odprite predale in nam svoja dela pošljite. Komisija jih bo pregledala in odbrala za zbornik, ki ga bo mo izdali predvidoma v oktobru 1999, * Razpisni pogoji samo /a upokojence 1. Na razpis lahko pošljete 6-8 pesmi, 1-2 črtici ali zgodbi ali I pravljii 6. Teksti so lahko tipkani ali tudi v rokopisti. 2. Priložite nekaj osnovrtih podatkov o sebi: naslov, rojstne podatke, kratek življenjepis, telefon. 3. Včlanili se boste v društvo »LIPA«, ne glede na kraj bivanja, članarina je 2000 SIT in izkaznica 200 SIT. 4. Dela sprejem, obraževanje, Kc r>. V primeru, da voda zbornika. Dovolite, da vaš »dvorska 8, »odo vaša d< usiv •llejš. irjalne - tfetji ila 1999 rt; 230 Domža a objavljena >osol)nosti z vljenjsko Ob naslov: »LIPA«. Društvo za iz-.le * i, boste po pošt i prejeli dva iz- ačutijo tudi drugi, naj nam bo dobje. Vodja literarne delavnice ZLATKA LEVSTEK CENTER ZA SOCIALNO DELO DOMŽALE Obvestilo staršem o uveljavljanju otroškega dodatka v letu 1999 Za uVeljaviteV otroških dodatkov ji' potrebno ludi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na obrazcu 8,41 - Vloga za uveljavitev otroškega dodatka, ki je veljal "' se vodijo na vrvicah OZ. poskrbijo, da se ne bodo sa mi »sprehajali« in ogrožali drugih sprehajalcev. Hvala! OBČINA DOMŽALE Domžale /lamnik NOVA DEVETLETNA OSNOVNA SOLA Tretje triletje Tretje triletje obsega sedmi, osmi in deveti razred. Poveča se število predmetov, saj se vsak otrok odloči za tri izbirne, v osmem in devetem razredu pa naravoslovje zamenjajo trije novi predmeti: fizika, kemija in biologija. Število ur pouka za učence te stopnje ne sme preseči trideset ur tedensko. Večina pouka bo potekala v specialnih učilnicah s predpisano opremo, izvajali ga bodo predmetni učitelji. Izbirni predmeti Izbirni predmeti v 7., 8. in 9. razredu so del obveznega programa osnovne šole. Učenke in učenci bodo izbrali tri izbirne predmete, ki so lahko iz leta v leto različni. Razporejeni sov dva sklopa: družboslovno-huma-nističnega in naravoslovno-tehnične-ga. Šola mora v prvem sklopu obvezno ponuditi drugi tuj jezik, retoriko, verstva in etiko. Učenke in učenci izberejo skupaj t[i predmete, vendar največ dva iz istega sklopa. Izbirnim predmetom bo namenjena ena ura tedensko, razen drugemu tujemu jeziku, ki mu predmetnik namcftija dve uri. Z izbirnimi predmeti bo mladim, njihovim staršem in lokalnim skup- nostim omogočeno, da poudarijo tako imenovane močne strani lastnega interesa in sposobnosti. Ti predmeti lahko postanejo tudi priložnost za to, da se učenke in učenci pri njih dokažejo. Verjamem, da se bodo učenci zanje odločali tudi z vidika nameravanega nadaljnjega šolanja. Učenci in starši bodo s svojo izbiro dejansko ustvarili oziroma oblikovali »svoj« predmetnik v mejah, ki jih bo ponudila šola. Za zdaj je pripravljen nabor 3 5 predmetov, za večino so pripravljeni učni načrti in predpisani pogoji za izvajanje: izobrazba'uči-telja in potrebna oprema. Šole bodo poleg obveznih treh predmetov v prvem krogu učencem in staršem ponudile še tiste, za katere zaposluje usposobljene učitelje. Število skupin, ki jih lahko šola organizira, je določeno z normativi, za šolo, kot je OŠ Rodica, bi glede na število Učencev in oddelkov lahko oblikovali največ 26 skupin. Ko smo naše učence povprašali, katere predmete bi izbrali, se jih je največ odločilo za šport, računalništvo, elektroniko in robotiko, med tujimi jezik pa (zelo zanimivo bi bilo ugotavljati, zakaj) za španščino. Pri izbiri predmetov bodo učencem morali pomagati starši, če pa bi kljub temu po začetku kdo ugotovil, da pri izbrani vsebini ne dobi tistega, kar je pričakoval, se lahko v prvem mesecu šolskega leta še premisli in izbere predmet, kjer je še prostor. Ocenjevanje V tretjem triletju bodo znanje učenk in učencev ocenjevali številčno. Sistem ocenjevanja v prenovljeni šoli naj bi bil postavljen tako, da upošteva razvojne in učne posebnosti otrok in postopoma prehaja od opisnega in notranjega ocenjevanja k številčnemu in zunanjemu. Pri tem naj bi bilo bistveno, da otroci, starši in učitelji poznajo standarde znanja, ki jih je treba doseči za uspešno končanje osnovne šole, zato se ta znanja med šolanjem dopolnjujejo, nadgrajujejo in utrjujejo. Ta zahteva bo bistveno vplivala na način pouka, bolj pomembno bo, kaj je treba obdržati v spominu, kakor to, da se je treba snov naučiti, po preverjanju in ocenjevanju pa jo lahko pozabimo. Pomembnejši postaja zato proces učenja in poučevanja, česar se v šoli že dolgo časa zavedamo. Učencem zato omogočamo čimvečjo vključenost v pouk: pripravljajo projekte, predstavljajo svoje delo v kratkih seminarskih nalogah, plakatnih predstavitvah, referatih. O tretjem triletju, predvsem o ocenjevanju, zunanjem preverjanju pa o nivojskem pouku bom še pisala. Rada bom odgovorila tudi na morebitna vpašanja v zvezi "z devetletno šolo. Pošljete jih lahko na uredništvo Slamnika ali na moj elektronski predal: an-dreja.pogacnik@guest.arnes.si ANDREJA POGAČNIK JARC, RAVNATELJICA OŠ RODICA Za prijetnejši vstop otroka v vrtec Otroka v vrtec - da ali ne, kdaj, kako, otroka vključiti v skupino, kako se bo vključil v novo okolje, kakšne bodo posledice in še in še. To so vprašanja, ki se porodijo marsikaterim staršem. Drugo leto se srečujem s starši, ki prvič pridejo v vrtec, da vpišejo otroka in takrat jih tudi seznanim z organizacijo našega vrt- ZIMSKO ŠPORTNE IGRE DELAVCEV UPRAVNIH ORGANOV GORENJSKE REGIJE Domžalčani drugi V organizaciji Občine Bohinj so 6. marca 1999 potekale 34. Zimsko športne igre delavcev upravnih organov gorenjske regije. Iger se je udeležilo tudi 29 delavcev upravnih organov občin Domžale, Mengeš in Lukovica ter Upravne enote Domžale (žal udeležencev iz občin Moravče in Trzin ni bilo), ki so skupaj predstavljali enotno ekipo upravnih organov Domžale. Tekmovalci, blizu 200 jih je bilo, so bili razdeljeni v starost ne skupine, pomerili pa so se v naslednjih disciplinah: veleslalomu, vožnji s krožnikom, teku na smučeh ter v kombinaciji. Prva mesta so osvojili: Tadeja Križnar in Branko Ueferle v vožnji s krožnikom, Martina Roječ, Štefan Starbek in Tone Kosec v teku na smučeh ter Bojan Bajde v kombinaciji. Srebrno medaljo so dobili: Tatjana Kuhar (veleslalom), Marko Vrankar, Bojan Bajde in Tone Kosec v vožnji s krož nikom, Bojan Bajde ter Tomaž Štebe v teku na smučeh. Na tretje mesto pa so se uvrstili: Simona Cijan in Iztok Obreza v veleslalomu, Sonja Spruk in Lazo Radenovič v vožnji s krožnikom ter Martina Roječ in Štefan Starbek v kombinaciji. Kobla je bila prijetno tekmovališče za vse ljubitelje zimskih športov, ki so na njej preživeli prijetno soboto in svoje bivanje na Gorenjskem zaključili z družabnim srečanjem, na katerem so razglasili tudi skupne zmagovalce. Zmagali so predstavniki Upravne enote Radovljica, drugo mesto pa je pripadlo Domžalčanom, ki so tokrat osvojili 19 medalj - največ doslej ter za uspešen nastop prejeli lep pokal. Največ so k odlični uvrstitvi prispevali tekmovalci: Bojan Bajde (229 točk - ena zlata, dve srebrni), Tone Kosec (199 točk - dve zlati, ena srebrna, absolutno najboljši v teku od vseh kategorij), Štefan Starbek (182točk). Čestitamo! V. V. ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE Ponovno sindikalne športne igre Po desetih letih so se v Območni organizaciji ZSSS Domžale znova odločili, da organizirajo sindikalne športne igre. Tako so v soboto, 6. marca letos, v sodelovanju s Športnim društvom HELIOS organizirali tekmovanje v veleslalomu na smučišču Osovje. Čeprav je skrbnim organizatorjem nagajalo vreme, so tekmovanje v veleslalomu izpeljali brez zapletov in v zadovoljstvo vseh udeležencev. Najbolj zaslužen za izvedbo smučarskega tekmovanja je bil Boris OKORN, predsednik smučarske sekcije ŠD HELIOS in člani ŠD Črna. Vsi tekmovalci so progo prevozili uspešno. Absolutna zmagovalka iz tekmovalcev in tekmovalk sindikata Pa je bila Slava SABOL ČUK iz Knjižnice Domžale. Najboljši tekmovalci "1 tekmovalke so prejeli medalje in praktične nagrade. Prijetno preživel dan pa so zaključili z družabnim srečanjem in plesom, ki je trajal pozno v noč. Po besedah udeležencev je srečanje delavcev - navdušencev smučanja pokazalo, da so se delavci pri-pravljeni družiti v času ko v njihovih Podjetjih ni vse najboljše. Organiza-!'"ji pa naj se potrudijo, da postanejo sindikalne športne igre v dom/al skeni območju tradicionalne. R. J, Dohodnina 1998* Dobro razpoloženi tekmovalci Heliosa in domžalske sindikalne organizacije po končanem tekmovanju. ca, odgovorim na vprašanja, ki jih zanimajo. Drugič pa se srečamo, ko je otrok sprejet v vrtec. Potem pa pogovori potekajo po potrebi. Kar nekaj staršev ima doma urejeno varstvo za svoje najmlajše, bodisi da so to stari starši ali eden od roditeljev. In prav ti starši se verjetno večkrat vprašajo, kdaj pravzaprav otroka vključiti v organizirano varstvo. Nekateri otroci so dolgo časa zaščiteni v nekem okolju in po presoji odraslih oseb, šele pri dveh, treh letih ali kasneje stopijo v vrtec oziroma nek socialni prostor. Zgodnejši vstop otroka v vrtec, to je pri enem letu, je veliko odvisen od kakovosti odnosov med starši in otrokom že v predhodnih mesecih in ne zgolj ob vstopu v vrtec, ko se loči od matere oz. od očeta. Če gre za ustrezno pripravljenost in pozitivno naravnanost celotne družine k temu, da bodo otroka dali v vrtec in v tem vidijo določeno prednost, potem vsi skupaj; otrok in starši dokaj dobro prestanejo te prve ločitvene krize, krize prilagajanja in glede na to se tudi otrok uspešno vključi v skupino. Otrok se v tem predšolskem obdobni, zlasti v obdobju od enega do treh let zelo hitro razvija in tako se da na področju gibalno zaznavnih funkcij in na ravni socialnih odnosov marsikaj storiti že zelo zgodaj. Otrok je socialno bitje, od rojstva dalje rabi otroke, odrasle, druge ljudi okoli sebe. In v odnosu z njimi prepoznava sam sebe, svojo drugačnost, se z drugimi primerja, istoveti. Strokovnjaki s področja razvojne psihologije poudarjajo, da otrok že pred 3. letom rabi družbo vrstnikov. Otrokov nasmeh pri dveh mesecih (socialni nasmeh) ni nasmeh kar tako, ampak že prepoznava osebe okoli sebe, tiste, ki so mu blizu. Pri osmih mesecih pa se že boji ljudi, ki jih ne pozna, so mu tuji. Zelo dobro pa prepoznava osebe, ki jih ima rad, preživi z njimi veliko časa. Od enega leta, do leta in pol se otroci med seboj pogovarjajo, vzpostavljajo socialne stike, ki pa so precej drugačni kot pri treh letih starosti. V tej starosti že razume, da mora nekaj deliti, da oseba gre in se vrne nazaj, da vse skupaj tvori nek socialni prostor Starši naj bi bili ob vpisu otroka v Člani in članice sindikata! Če želite pomoč pri izpolnjevanju obrazca za odmero dohodnine, se lahko oglasile na sedežu Območne organizacije *SSS Domžale, ljubljanska 70/1, ysak dan od 8. ure do 14. ure. ROD SKALNIH TABOROV DOMŽALE Zimovanje tabornikov na Smrekovcu Vse se je začelo pred mnogimi leti, ko je na Smrekovcu zrasla planinska koča. In leta 1999 smo se domžalski taborniki odločili, da se že drugič odpravimo tja zimov.il. V soboto, 20. februarja, se nas je 40 otrok in vodnikov zbralo za blagovnico Vele in odpeljali smo se novim dogodivščinam naproti. Da pot ne bi bila dolgočasna, smo menjali prevozna sredstva. Najprej z avtobusom, nato z nihalko in sedežnico na Golte, od tam pa peš do Smre-kovca. Ob prihodu smo dobili topel čaj, razdelili smo se po sobah, pojedli kosilo in nato vsi navdušeni poskakali v sneg. Že prvi dan smo spoznali veliko novih prijateljev, v naslednjih dneh pa smo se skupaj dodobra nasankali in počeli še mnogo zanimivih slvari. V nedeljo so mlajši lalioi niki (medvedki in čebelice) zgratlili velik iglu in sneženega moža starejši (gozdovniki in gozdovnice) pa so se preizkušali v »snoubolu« (to je zimska različica priljubljenega pa-intballa). Zvečer smo sankališče razsvetlili z baklami in se sankali pozno v noč. Naslednji dan nam je novozapadli sneg preprečil izlet na vrh Smrekov« a, zato smo pripravili Štafetne igre v snegu... Po kosilu je zopet začelo snežiti in ostali smo v koči. Izdelovali smo razglednice za dom.h e in veliko lepljenko. Večer smo posvetih ustanoviteljema skavtizma In gozdovništva, Baden Povvollu in E: T. Settonu. Da bi preizkusili naše znanje sankanja, smo se naslednji dan pomerili na pravem sankaškem tekmovanju. Gozdovniki in gozdovnice so zadnji večer zakurili ogenj v sne- gu, medvedki in čebelice pa so se pripravljali na taborniške poroke. Poročili smo dva mlada para, zimovod-ja Grega pa je vsem medvedkom in čebelicam podelil našitek za veščino sankač. Od našega bivanja na Smrekovcu smo se poslovili s pesmijo Dan je šel. Zapeli smo jo s svečkami v roki ob našem igluju. V sredo zjutraj smo oprtali nahrbtnike, se poslovili od koče in se odpravili proti domu. V tem kratkem času smo se res dodobra naužili snega in sonca. Da je zimovanje uspelo, je poleg petih vodnikov in zi-movodje, zaslužno tudi osebje koče na Smrekovcu. Za nas so lepo skrbeli Fika, Zmago in Sandi. Na Smreko-vec se bomo prav gotovo še vrnili! TANJA, BOBI IN JARO vrtec spodbudno naravnani, verjeti morajo, da se bo otroku v vrtcu dobro godilo in naj pač vsak posameznik po svoji moči prispeva k temu, da se bo otrok uspešno vključil v vrtec. Zelo pomembno je, da se vzgojiteljica in starši temeljito pogovorijo ob vstopu v vrtec o otroku, njegovih potrebah, težavah, posebnostih. Starši in vzgojiteljica naj bodo enakovredni v pogovorih in le tako bodo lahko premagali običajne težave, strah pred vrtcem, ki na-, vdaja tako starše kot otroke. Otrok namreč zelo hitro začuti strah staršev in tako se ta prenese še nanj. Starši večkrat prijateljem, znancem, pripovedujejo, kako se jim otrok smili, ker mora v vrtec, kako se bojijo zanj, kako jih je strah. Otrok, ki to posluša, poveže to s krivdo, kaznijo, ki pa je ne zna nikomur pojasniti. Vrtci v Sloveniji so danes visoko strokovno opremljeni, vodstvo in vzgojiteljice so strokovno usposobljene in vrtec je dobra oblika var- stva otroka. Tudi v vrtcu Urša, v Domžalah se trudimo, da je tako. Več kot polovica vzgojiteljic ima končano višjo šolo, nekaj jih še študira ob delu na visoki šoli, vse vzgojiteljice, pa si znanje dopolnjujejo na seminarjih, tečajih, predavanjih, študijskih skupinah ipd. Skrbimo pa tudi za strokovno izobraževanje pomočnic vzgojiteljic. In tako se kakovost našega dela boljša. Enako je z delom v vrtcu; normativi so se zmanjšali, več ur je skupnega dela vzgojiteljica-pomočnica vzgojiteljice. Vzgojiteljica ima tako več časa za vsakega posameznika, vzamejo ga v naročje, ga pobožajo, uspavajo, počasi hranijo. Delo v skupinah poteka v prijaznem, prijetnem, sproščenem ozračju. Starši, prisluhnite otrokovemu počutju, poskušajte ga poslušati, razumeti, kajti vaše misli, niso misli vašega otroka. ZVONKA DOBERŠEK Pom. ravnateljice Vrtec Urša, Domžale BOGASTVO SLOVENSKEGA JEZIKA Izrazoslovje in pomenoslovje V eni od številk Slamnika sem se spotikal ob nepravilne napise na vratih, in to glede obratovalnega časa. Na skoraj vsakih vhodnih vratih pa je tudi napis RINI. Bralcem Slamnika se opravičujem, ker sem to besedo že omenjal. Že za nihalna vrata je tak napis neprimeren, za vrata, ki se dajo zapreti in odpreti le s kljuko, pa je popolnoma nesmiseln. Kdor pride pred taka vrata, lahko rine tri dni in tri noči, pa se ne bo nič zgodilo. Če hoče, da se bodo vrata odprla, bo moral pritisniti na kljuko, vrata pa bo potisnil ali odrinil. Se pravi, da neko dejanje opravimo, nekaj storimo ali nekaj naredimo, moramo uporabljati le dovršne glagole. Na istih vratih pa je z notranje strani napis VLEČI. Zopet boš moral pritisniti na kljuko in pri tem, ko boš vrata potegnil ali povlekel le do sebe, boš moral obenem za korak odstopiti in s tem napraviti od-pirajočim se vratom prostor. Napis VLEČNI bi bil primeren le za vrata, ki bi sneta s tečajev ležala na tleh in le ta vrata bi lahko kam vlekel - spet bolj prav: odvlekel, na primer v smer, od koder si prišel. Vzporedno s tem lahko primerjamo razne aparate, recimo, radijski ali televizijski sprejemnik. V navodilih nikjer ne piše, da moramo za njegovo delovanje na določen gumb ali tipko tiščati, pač pa nanj ali nanjo pritisnemo, gumb pa obrnemo, zasučemo, premaknemo. S tem aparat prižgemo ali vključimo, ob koncu pa ga ugasnemo, izklopimo. Kaj pa zabojnik za smeti in odpadke? Pritisnemo na stopat ko, poklopec se odpre, ko stopalko popustimo, pa se zapre. Iz zgodovine so zanimivi dovršniki: PRIŠEL - VIDEL - ZMACiAL. Če bi slavni rimski Cezar s svojo vojsko le hodil in gledal, najbrž tudi z zmago ne bi bilo nič. Pomen je sicer prenesen, je pa popolnoma razumljiv. Da se vrnemo k besedi RINI. Po moje je to zlorabljen pojem, ki ne ustreza svojemu pomenu. Sicer pa to zanimivo besedo zelo cenim in spoštujem njen pravi, izrazno zelo pisan, širok in bogat pomen. Poglejmo v SSKj in kaj je v njem zapisano: Riniti Riniti kolo navkreber; vsi so rinili, avtomobil pa se ni premaknil. Riniti koga k vratom; riniti zaboj čez prag. Riniti koga od sebe; buldožer rine sneg pred seboj; riniti ključ v ključavnico. Sina riniti v medicino; riniti koga v zakon. Bilke, gobe rinejo iz tal; zob že rine iz čeljusti. Odganjala je otroke, ki so rinili vanjo; rinil je vanj s pištolo. Kaj rineš za menoj? Kadar se kuja, nočem riniti vanjo; neprestano rine vame, kaj mi je. Ne vidi, da rine proti pogubi; riniti v nesrečo, nevarnost; za to ne bom rinil v boj. Kam rineš v takem vremenu; poleti rine vse na morje. Kako je? Rinem; za silo, nekako še rinemo; rine jih že proti osemdesetim. Riniti z glavo skozi zid; zmeraj (se) rine v ospredje; ta človek rine v najbolj zasebne stvari. Glede na tolikšno izrazno bogastvo besede RINITI (iz Slovarja sem jih povzel komaj polovico) pripominjam, da snovalci napisov za odpiranje in zapiranje vrat niso izbrali dobrih oziroma pravih izrazov FRANC C tRAK <\<\ marec L L sušeč /lamnik Domžale Zimovanje domžalskih volkuljic in volčičev V petek, 26. 2., smo voditelji domžalskega krdela spakirali v avto robo, se odpravili po nakupih in se nato odpeljali v smer Moravče-Mohor. Po nekaj začetnih poskusih, kako spraviti stvari do našega domovanja, smo le uspeli. Misleč, da je težav konec, smo se lotili kurjenja. Po nekaj dolgih urah dimljenja in solz nam je s sosedovo pomočjo uspelo. Bližal se je večer, ko so prišli naši volki s svojimi starši. Do takrat je bila naša hiša že prijetno topla in brez dima. Hitro smo povečerjali odlično večerjo, ki jo je skuhal naš kuhar Gašper. Da pa se večer ni začel brez problemov, je zbolela ena naših voditeljic in potrebno odpotovati v daljno Anglijo, natančneje v London. Vsak je dobil karto in se odpravil na vlak. Na žalost niso vsi dobili prvorazrednih kart, "saj si vsi sorodniki v Londonu nismo mogli tega privoščiti in smo jim tako poslali tretjerazredne. V London so vsi kljub temu srečno prispeli in tam smo jih veselo pričakali sorodniki. Ker je bila pot naporna in dolga, so se vsi strinjali, da se preoblečejo. Tako so »bogatini« oblekli svoje lepe obleke, revni pa svoje cape. Zatem so se odpravili na zajtrk, ki pa je bil strogo ločen; bogatini za pogrnjenimi mizami, revni pa za preprostimi mizami, postreženi pa s kruhom, namenjenim kozam. Po cih že rojeval skavtski duh in smo težave uspešno premagali ter tako zadovoljni prispeli na obljubljeni otok. Tam smo risali in pisali kartice otoča-rroffl, ki smo jih spoznali na poti in delali darila za svoje skrivne prijatelje. Po večerji smo se veselili čara v svojih spalkah. Vendar pa ta čas ni prišel tako hitro. Sel je namreč prinesel strašno novico o groznem Pemprehu, ki ljudi zapira, zasužnji in pobija. Kot »pogumni« borci smo se odpravili nadenj. Po dolgem »neustrašnem« boju smo ga premagali in pregnali, sužnje pa rešili. Pozno v noč smo se utrujeni in zadovoljni zabubili v svoje spal-ke. Naslednje jutro smo po jutranji telovadbi in zajtrku pobarvali svoja darila za skrivne prijatelje. Zatem pa smo se začeli pripravljati na veliko slo vesnost. Vsaka skupina je pripravila točko ali dve za prireditev v čast Bi-piju. Princ je Bi-piju podaril častno nagrado in naziv sir. Žal je bil Bi-pi zadržan in je njegovo nagrado prejela nje- Po napornem potovanju smo srečno prispeli na Na otoku Brovvnsea rišemo in pišemo razglednice za otok Brovvnsea. prebivalce otoka Pool. jo je bilo spraviti domov. (V tem trenutku se zahvaljujemo gospodu Pir-natu za njegovo pomoč.) Tako pa so se naše težave približno končale. Volčiči, volkuljice in voditelji smo se odpravili na skalo posveta. Tam smo se pogovorili o osebnem napredovanju, obiskih, srečanjih in podobnem. Po zaključku smo se odpravili spat. Nismo pa šli spat v postelje, ki smo si jih že prej pripravili, ampak smo se skoraj neopazno, skozi razpoko v času, preselili v leto 1857, med branjem pravljice se je zgodilo nekaj čudovitega. Dobili smo majhnega, kričečega prebivalca (zdrav fantek). Po tem do godku smo zaspali. Prespali smo dol-■ gih 50 let, saj smo se prebudili v jutro leta 1907. Prebivalci so morali iz Slovenije, zaradi naravnih katastrof, zajtrku smo ugotovili, da je naš dom premajhen, da bi vsi živeli v njem, zato smo se odločili, da si morajo priseljenci sami narediti domove. Berači so postavili svoje barake, bogatini pa vile, seveda v ločenih ulicah. Med njihovim delom pa je prišel velik mož, ki se je rodil na večer 1857. Združil je bogate in revne otroke ter jim povedal, da je Robert Stephenson Smyth Baden Povvel (krajše Bi-Pi), da je bil vojak in da se bo zdaj ukvarjal z mladimi. Povedal jim je še veliko o svo jem življenju in tudi to, da ima zelo rad naravo. Po nekaj igrah so se odpravili na skupno kosilo. Zatem pa smo odpluli po morju na otok Brovvnsea (kraj prvega skavtske^a tabora). Pot je bila naporna, polna ovir, čeri in drugih nadlog. Vendar se je v naših sr- gova žena Olave. Po končani prireditvi nas je princ v imenu kraljice Viktorije povabil na zelo dobro, slavnostno kosilo. S tem kosilom pa se je čas našega bivanja v Londonu bližal koncu. Začeli smo se pripravljati za pot domov. Med tem časom, ki smo ga preživeli v Londonu, so se razmere v Sloveniji že stabilizirale. Da pa bi bila pot nazaj varna, smo se priporočili Stvarniku in tako svoje zadnje trenutke v Londonu preživeli ob lepi sv. maši. Ob koncu smo dobili karte za domov in tako veseli in zadovoljni odpotovali. Na koncu bi se rada zahvalila našim sosedom na Mohorju in staršem za pomoč in zaupanje, pridnim volčičem in volkuljicam, kuharju, gospodu kaplanu in voditeljem. Hvala KAJA Letošnje želje otrok petega razreda OS Venclja Perka Domžale Izteklo se je staro leto in zakorakali smo v leto 1999. Ob tem dogodku se spomnimo na vse želje, ki smo si jih zastavili minulo leto. Nekaterim so se v celoti izpolnile, drugim le delno. Če otroci pomislijo, kaj so napravili v minevajočem letu, velikokrat priznajo, da nič posebnega. Kako bodo imenovali tisti občutek, ko so se po končanem dnevu zavedeli, da niso storili, kar je življenje od njih terjalo; da se niso pripravili za šolo, da so bili malomarni, brezbrižni? Kako se bo do opravičili, da niso pomagali sošolcu, ki jih je potreboval, da so mislili samo nase in kako bi bilo le njim lepo? Kako? Kakšni slabiči so vendar! Ne, saj vendar hočejo biti boljši! Tisočkrat sklenejo in tisočkrat zopet padejo. A morajo se zopet dvigniti! Saj prav v tem tiči skrivnost: nemočni padajo, a se ne dvignejo; močni padajo in vsakokrat zopet vstanejo. Le tako gremo naprej. Tudi v letošnjem letu imajo otroci tisoč želja. Koliko se jih bo uresničilo? Kaj bodo naredili za njihovo uresničitev? Se bodo dovolj potrudili? Strnila sem nekaj misli, kako razmišljajo o tem učenci petega razreda in kakšne želje imajo: ... V mrzlih pustnih dneh zime ležim na postelji in zasanjano gledam kaktuse. Opazujem jih in ugotavljam, kako nezahtevne so te rastline v primerjavi z ljudmi. Edina želja, ki jo imajo, je nekaj kapljic vode na teden. Vem, da imam vsega dovolj, da sem na toplem in sit. Veliko pa je otrok, ki nimajo ničesar. Vsem želim, da bi bili tako srečni, kot sem jaz... MATEJ ... Zelo si želim, da bi bil na svetu mir, da nikjer ne bi poznali vojnih gro zot in vojnih sirot... MANA ...Velikokrat pomislim na otroke iz nekaterih drugih držav, ki trpijo lakoto in revščino. Ne morem si predstavljati njihovega življenja. Zakaj odrasli ljudje, ki so za to odgovorni, samo govorijo, da bodo napravili red in da ne bo več lakote in revščine, tega ne storijo? ROZI ...Želim, da bi hudobni postali prijazni, lažnivci iskreni in zabavni še bolj zabavni... LUKA ... Rad bi, da bi se vsi razumeli in se ne bi prepirali zaradi malenkosti... NINO ...Od mnogih želja, ki jih imam, je moja največja zelja, da se mojemu dedku bolezen ne bi povrnila. Vem, da je zdravje najdragocenejše in da ga ne moreš ne kupiti ne zamenjati za kakšno drugo stvar... EVA ... Občine in politiki bi morali bolj skrbeti za ceste, da bi se število žrtev zmanjšalo. Politiki bi morali vsak mesec od svoje velike plače malo odvzeti in ponuditi za sklad, ki pomaga revnim družinam in žrtvam poplav in potresov... DORIS ... Moja velika želja je, da bi bilo manj nasilja, več hrane za lačne ljudi in čim manj bolnikov, okuženih z aid-som... SANDI ... Zelo si želim, da hi moja babica ozdravela, saj z zdravjem nima velike sreče in vsak dan upam, da ho končno prišla iz bolnice... KA Tj A ... Ljudje smo bitja, ki nikoli niso zadovoljni sami s seboj, vedno si nekaj želimo in si postavljamo nove cilje. Želim, da bi bili vsi zdravi in veseli, da bi vsi otroci imeli starše in srečno otroštvo... |AN ... V letu 1999 vsem na svetu želim, da bi vladal mir, da bi otroci imeli dovolj hrane in da bi kar najlepše dočakali leto 2000... SANDRA Se bodo želje otrok uresničile? Upam. Saj vendar je potrebno za uresničitev njihovih želja tako malo pozornosti, tako malo nasmeha in prijetnih uric. Poklonimo jim srečno in igrivo otroštvt). IVICA JANEŽ Smučarski tečaj v Kranjski Gori SD Domžale že po tradiciji vsako leto ob zimskih počitnicah organizira smučarski tečaj za vse, ki radi dopolnjujejo svoje smučarske spretnosti ali pa so na smučeh prvič. Tako se je tudi letos v februarju avtobus vesele druščine otrok vsak dan odpeljal proti Kranjski Gori. Za dobro razpoloženje so poskrbeli prijetni učitelji smučanja, lepo vreme in sneg, ki ga tokrat ni manjkalo. Kako resni so lahko otroci na smučarskem tečaju, smo opazili zadnji dan, ko je bilo na vrsti tek- movanje, tisto čisto pravo, s štopa-rico in zastavicami, pa tudi tekmo valna trema ni manjkala. Vendar konec dober, vse dobro, vsaka skupina je dobila svojega zmagovalca, vsi pa tliplorne in sladke nagrade. SD Domžale se zahvaljuje vsem staršem, ki so nam svoje otroke zaupali in jih vpisali v smučarski tečaj, z željo, da se prihodnje leto zopet srečamo. MALI P. ženski nogometni klub jarše Tretje mesto na Madžarskem Ženski nogometni klub Jarše se je letos že četrtič udeležil zelo kvalitetnega mednarodnega turnirja v malem nogometu za ženske ekipe, ki je bil v začetku februarja 1999 v Szolno ku na Madžarskem. Na turnirju je sodelovalo deset ženskih nogometnih ekip iz petih držav: Madžarske, Nemčije, Romunije, Hrvaške in Slovenije. Po treh zmagah, enem neodločenem rezultatu in eni izgubljeni tekmi so dekleta osvojila tretje mesto in znova dokazala, da znajo igrati nogomet. Ženski nogometni klub Jarše pa bi bil lahko še uspešnejši, če ne bi bile po svoje k rezultatom prispevale tudi dvomljive sodniške odločitve, ki so uspešnim igralkam iz ŽNK Jarše preprečile igranje v finalu. Rezultati - polfinale: Molorul Ora-dea (Romunija) : ŽNK )arše 2:1 Osijek (Hrvaška) : Budampest (Madžarska) 5:1 finale: Osijek - Motorul Oradea 2:1, za tretje mesto: ŽNK |arše : liu dampest 1; I Čestitamo! Udeleženci mednarodnega turnirja v malem nogometu za ženske na Madžarskem: stojijo od leve: Pero Lukič, fizioterapevt, Ivo Mršič, tehnični vodja, igralke: Snežana Petrovič, Vera Petrovič, Alison Skočaj, Gorana Perkovič, Breda Pipan, trener Islam Beširevič; čepijo od leve: igralke: Viola Manhxuka, Nataša Petrovič, Katarina Milic, Nika Mali in Elvi-sa Korlat. MEDNARODNA NOGOMETNA TEKMA V ŠPORTNEM PARKU DOMŽALE atletski klub domžale vabi vse ljubitelje kraljice športov v soboto, 17. aprila 1999 dopoldne na DRŽAVNO PRVENSTVO ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE V KROSU in 14. KROS DNEVNIKA v Športni park INDUPLATI (ARŠE! Vabljeni! Vse ljubitelje nogometa vabimo v torek, .'tO. marca 1999 ob 16. uri v Športni park Domžale, kjer se bosta pomerili državni nogometni reprezentanci (do 21 let) SLOVENIJE in ALBANIJE. Dobrodošli! Zimovanje na Kriški planini Leto je okoli in otroci iz vrtca KOLIČEVO smo se zopet odpravili na zimovanje. Končno je prišel težko pričakovani ponedeljek in vsi navdušeni smo se odpeljali novim dogodivščinam naproti. Vse se je odvijalo hitro in tako smo takoj razpakirali, si izbrali svoje ležišče in se že prvo popoldne preizkusili v smučanju. Vsak večer smo popadali v postelje in komaj čakali naslednji dan. Vstajali smo zgodaj, saj nismo želeli ničesar zamuditi. Na Kriški planini smo imeli tudi maškarado, ki je dala celemu zimovanju poseben Car. Pa nismo samo smučali, ampak tudi iskali skriti zaklad - in ga seveda našli, se tihotapili, da ne hi zbudili medvedov in šli na zaključni nočni sprehod z baklami. Ves čas zimovanja smo bili dobre volje, čeprav ni šlo Smučarji s SON|0 iz vrtca Količevo vedno vse po naših načrtih. Skrili smo marsikatero solzo, saj nas je vsako jutro zbudilo sonce, ki nas je potem spremljalo skoraj ves tlan. Hvala vsem, ki so nam pomagali pri uspešnem smučanju in nas naučili tudi veliko novega ter nam polepšali teden zimovanja na Kriški planini. NOVO!!! a? »miti l? ^ ^ ' ^ • • • Od 26. marca 1999 vsak PETEK in &OBOTO Vam i5ra v ŽIVO ob svečah in dobri UKANI »ZIMZELENE MELODIJE« gospod &TANE VAVPETIČ V ponudbi našcgii holelti so nočitve, 11 sob visoke kategorije. Nudimo: - nedeljsko kotila (brezplačno za predšolske otroke) zajtrki poslovna kosilu - poročna kosila, večerje -osebni prazniki in družinska praznovanja DOSTOPNE CM! 10% GOTOVINSKI POPUSTI VUUDNO VAbLIENI! HOTEL RESTAVRACIJA KRONA Zaboršt, Ihanska cesta 2, 1230 Domžale, Slovenija Telefon: ++ 386 61 720 770, +»-386 61 710 160 Teleta*: ++ 386 61 720 770 203 Domžale /lomnik Jdeležcnci enega izmed smučarskih tečajev na startu preglednega tekmovanja. SMUČARSKA SEKCIJA TURNŠE-ČEŠENIK Dva smučarska tečaja in rekreativni tek Po daljšem »sušnem« obdobju je letos sneg izdatno pobelil tudi smučarske terene, na katerih je Smučarska sekcija Turnše-Če-šenik, ki je sicer organizirana v okviru Športnega društva Dob, že pred leti organizirala smučarske radosti za najmlajše. Letošnja zima jim je omogočila, da je ob prizadevanju številnih članov sekcije Hribarjev hrib in tereni okoli nje-postal pravo malo iu<",irsko središče, v aterem so ob pomoči .Toneta Ažmana in njegovih treh sodelav-ev pripravili dva smu-arska tečaja za naj-nlajše. Prvi je potekal v jožično-novoletnih praznikih in se ga je udeležilo 22 bodočih slalomistov, smukačev in veleslalomistov, drugi pa je bil med zimskimi počitnicami. Pod strokovnim vorlstvom se je tedaj nam ilo srnin ali 20 otrok, med njimi je bila najmlajša deklica, stara komaj štiri leta, ko seje pogumno pognala po strmini, kjer je več kot 60 ur delala vlečnica. Tečaji so trajali po štiri dni, vsak dan po štiri ure, oba pa sta se zaključila s tekmovanjema, na katerih so novopečeni smučarji pokazali pridobljena znanja in spretnosti. Organiza- Najboljši na rekreacijskem teku za Pokal KS Dob. torji, ki so se vse dni trudili, da so tudi z name-tavanjem snega na progo odganjali pomlad, so za zaključek vsem sodelujočim mladim pripravili diplome in praktična darila, najboljši so domov odšli z medaljami, posebej pa so nagradili tudi najmlajšega udeleženca in najprizadevnejšega smučarja. Cenovno sta bila oba tečaja zelo ugodna. Ob tečajih in celodnevnem delovanju vlečnice, ki je vsak dan privabila smučarje blizu in daleč, pa so člani Smučarske sekcije Turnše-Češenik pripravili presenečenje tudi za smučarske tekače, ki so se lahko udeležili rekreacijskega teka za Pokal Krajevne skupnosti Dob. Čudovito vreme, lepo urejene smučarske proge in prijetno razpoloženje je v začetku februarja privabilo (žal) le 21 smučar- jev tekačev. Oblikovali so eno žensko in dve moški kategoriji in bili ob zaključku tekmovanja deležni praktičnih nagrad in drugih drobnih pozornosti organizatorjev, najboljši pa so prejeli tudi diplome. Kot pravi g. Janko Je-raj, predsednik Smučarske sekcije, bo letošnja zima vsem smučarjem, ki so preizkušali sneg v Turnšah, ostala v lepem sominu, zlasti veselje pa je bilo gledati otroke, ki so bili najpogostejši gostje prijet m-ga smučarskega centra v tem delu naše občine. G. Jeraj se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je bila letošnja zima v lurnšah in Češeniku še posebej prijetna, zlasti pa g. Tonetu Ažmanu in njegovim sodelavcem za vzorno vodenje tečaja. Na svidenje prihodnjo zimo! Tekst: V. VOJSKA Foto: K. JERAJ Udeleženci Krokarjevega slaloma 1999. Krokarjev slalom na Sv. Trojici Po nekaj neradodarnih zimah s snegom so letošnje obilne padavine omogočile, da so člani Športno rekreativnega društva Konfin-Sv. Trojica uspeli pripraviti tudi zimski izziv - Krokarjev slalom. Dan tekme, 21. februar, se je začel z rahlim rušenjem, zalo smo vsi upa li, da bo snežna odeja zdržala vsaj šila dan. Neprizanesljiva pa je bila tudi vlečnica, ki je po celotedenskem obratovanju tudi ravno dan pred tem s tehnično okvaro končala služenje. Vendar so se adrenalina željni smučarji začeli zbirati že nekaj ur pred napovedanim začetkom, preizkušali bolj mehko progo in se ogrevali predvsem s peš hojo navkreber. Na poziv uradnega napovedovalca se je prijavilo skoraj dvajset tekmovalcev, ki so si tudi sami izžrebali Svoje štartne številke. Za postavitev |>roge SO bile letos prvič uporabljene izvirne palit e, ki jih je izdelal neutrudni Bojan Ravnikar s pomočjo Marije Koderman. In dobro so se izkazale, saj so zdržale dva za-poredna naskoka smučarjev. Prvi tek je bil bolj izvidniški, tekmovalci so svoje zavoje kar preveč kontrolirali, nekaj zmede pa je bilo tudi med merilci časa. Zato pa so se vdru go vsi zapodili na vse ali nič. Dodatna spodbuda pa so bili še glasni navijači, ki se jih je čedalje več zbiralo ob i iljnem prostoru. ludi tokrat so zmagali najhitrejši, umetniški vlis nI pomagal prav niko mur. Na srečo pa tudi poškodovanih ni bilo, na cilju pa sta vse udeležence Čakala hrenovka in topel čaj. Sledila je porlelitev odličij najboljšim v petih kategorijah, ki so se ob tem smeli povzpeli na duhovito improvizirane Stopničke, Zmagovalci so bili: Mitja Gerič med dečki, med dek-lir ami LJrša Uroševič, v ženski kategoriji Nataša Kokalj, med moškimi Bojan Ravnikar ter med veterani Lojze Gra-dišek. /aliavno popoldne smo končali še s skupinskim posnetkom tet najbrž zadnjim kepanjem za to sezono Tekst in foto: ROK RAVNIKAR ŠAHOVSKE NOVICE • piše: Bogdan Osolin Količevo V nedeljo, 21. februarja 1999, so se na Količe-vem zbrali šahisti-invalidi ljubljanske regije. Med trinajstimi udeleženci je v 8 krogih (2x20 min.) področnega tekmovanja premočno zmagal mojstrski kandidat Tomo Halik, član Društva invalidov Vič-Rudnik, saj je premagal vse svoje nasprotnike. Končni vrstni red: I.Tomo Halik (MKJ 8, 2. Milan Bras (I. kat.) 6, 3. Tone Božič (MKJ 5,4. Dušan Kutin (I. kat.), 5. Milan Lakovič (I. kat.), 6. Franci Dolinšek (II. kal.) 4,5, itn. Ljubljana Zmagovalci letošnjega pokalnega prvenstva ljubljanske regije '99, ki ga je organiziralo Društvo šahovskih mentorjev Ij. regije, so postali šahisti Napredek Domžale. Na njem je sodelovalo šest ekip, in sicer ŠD Medvode, ŠK Komenda L, KPSRD Karel Jeraj Ljubljana, LŠK-upokojenci Lj. Šiška, ŠK Komenda II. in Napredek Domžale. Ekipi ŠD Napredek Domžale je (v najboljši postavi štirih mojstrskih kandidatov - Bogdan Osolin, Jože Skok, Boris Skok in Franc Košir) v finalu z veliko sreče (na prvi šahovski deski je namreč nasprotniku padla zastavica, ne da bi MK Igor Babnik potegnil zahtevanih 50 potez) uspelo streti odpor ša-histov ŠD Medvode. Finalni obračun se je končal s tesno zmago domžalskih šahistov: ŠD Medvode 1.5:2.5 ŠD Napredek Domžale Igor Babnik : Bogdan Osolin 0:1 Stane Jeras: Jože Skok 1/2 Aleš Hladnik : Boris Skok 0:1 Blaž Korošec : Franci Košir 1:0 Zmagovalna ekipa ŠD Napredek Domžale je po končanem pokalnem tekmovanju prejela v svoje roke in trajno last lep »zmagovalni« pokal. Zanj je seveda zaslužen tudi kapetan ekipe Vitomir lanjič. Z zmago se je »druga« ekipa uvrstila med 32 najboljših ekip v Sloveniji, ki bodo sodelovale na letošnjem pokalnem državnem tekmovanju. V 1. krogu gostujejo v Domžalah, 17. aprila 1999, močni šahisti ekipe Branik Maribor. Čestitamo! Ljubljana Končajo se je letošnje 52. delavsko ekipno prvenstvo ljubljanske regije v okviru Društva šahovskih mentorjev. Po 9 krogih so med petnajstimi ekipami že drugič zaporedoma osvojili laskavi naslov prvaka šahisti ekipe Napredek Domžale A, in sicer v postavi Marjan Karnar (MK), Vid Vavpetič (MK), Boštjan Rebernik (MK), Janez Hribar (MK) in Bojan Osolin (I. kal.). Zelo dobro se je odrezala tudi B-ekipa Napredek Domžale (mojstrski kandidati Jože Skok, Boris Skok, Franc Košir in Bogdan Osolin ter prvokategornika Alojz Cerar in Vitomir lanjič), ki se je uvrstila na 5. mesto turnirske lestvice, z eno samo točko več pa bi se ji uspelo zavihteti celo na tretje mesto. Obema ekipama ŠD Napredek Domžale iskreno čestitamo! Končni vrstni red: 1. Napredek Domžale A 23,5, 2. 2 Bičevje 23, 3. Klinični center II 21.5,4. Klinični center I 21, 5. Napredek Domžale B 21, 6. Zeleni vlak (L|) 19,5, 7. Karel Jeraj 19,5, 8. Komenda I 19.5, itn. Šahovsko društvo Murka Lesce je v nedeljo, 14 februarja 1999, v Družbenem centru priredilo drugi odprti turnir v pospešenem šahu (2x15. min.), naslednji mesec, to je 14. marca, pa tudi že tretjega. Na drugem je med 30 udeleženci po 7 krogih nekoliko presenetljivo osvojil prvo mesto mojstrski kandidat Aleš Drinovec. Na tretjem pa i<- bil med 22 šahisti najbolj uspešen mojstrski kandidat Marjan Šemrl. Končni vrstni red (2. turnir): 1. Aleš Drinovec (MK), 6, 2 Oskar Orel (FM), 3. Vojko Srebrnič (MK) 5,5, 4. Marjan Šemrl (MK), 5. Igor Babnik (MK) 5,... 17. Alojz Cerar (I. kat.) 3,5, ...19. Janez Grčar (III. kat.) 3, int. Končni vrstni red (3. turnir): 1. Marjan šemrl (MK) 5, 5,2. Aleš Drinovec (MK), 3. Igor Kragelj (FMJ, 4. Franc Rodman (MK), 5. Vojko Srebrnič (MK), 6. Jože Percl (I. kat.) 5, ...16. Janez Bizjak (IV) 3, int. Ljubljana Z namenom spodbujanja šahovskega življenja v Ljubljani bo Ljubljanski šahovski klub (v nadaljevanju LSK) v letošnjem letu pod pokroviteljstvom Nove Ljubljanske banke d. d. (v nadaljevanju NLB) organiziral ciklus turnirjev v hitropoteznem šahu (12 rednih turnirjev in finalni turnirj. Vsi turnirji bodo v prostorih LŠK, na Kolodvorski 6 v Ljubljani. Že 1. hitropotezni turnir NLB (5. 3. 1999) je pokazal velik interes šahistov zanj, saj se ga je udeležilo kar 50 šahistov, ki so odigrali »maratonskih« 15 krogov (po »Švicarju«). Od šahistov ŠD Napredek Domžale se je »hitrega«, a »napornega« turnirja udeležil le mojster Vladimir Ivačič. Končni vrstni red: 1. Darko Supančič (FM) 11,5, 2. Georg Mohr (VM) 11, 3. Bogdan Podlesnik (MM), 4. Jole Petrov (FM) 10,5 5. Janez Barle (MM), 6. Blažimir Kovačevič (MM) 10, 7. Marko Tratar (MM), 8. Tomaž Navinšek (M) 9,5 ... 23. Vladimir Ivačič (M) 8, itn. Žalec V Žalcu se je 14. marca odigral v okviru letošnjega ciklusa turnirjev v aktivnem šahu že drugi turnir. Na njem je sodelovalo 24 šahistov, ki so odigrali 7 krogov. Prvo mesto je (kljub porazu z drugouvršče-nim v predzadnjem krogu) osvojil mojster Vladimir Ivačič, ŠD Napredek Domžale. Končni vrstni red: 1. Vladimir Ivačič (M), 2. Milan Matko (M) 6, 3. Milan Lesjak (MK), 4. Darko Plahuta (I. kat.) 5, 5. Branko Setnikar (I. kal.) 4,5, 6. Igor Penko (MK) 4, itn. Slovenska Bistrica Na mednarodnem turnirju v aktivnem šahu je v soboto, 13. marca 1999, sodelovalo 40 šahistov, med njimi so bili kar trije velemojstri (Kožul, Klarič, Mohr), pet mednarodnih mojstrov in FIDE mojstrov ter trije slovenski mojstri. Po 9 krogih se je dobro odrezal mojster Vladimir Ivačič, edini šahist ŠD Napredek Domžale na tem močnem šahovskem turnirju. Končni vrstni red: 1. Zdenko Kožul (VM) 8, 2. Duko Pavasovič (MM) 7,5, 3. Marjan Črepan (FM), 4. Vladimir Hrešč (MM), 5. Igor Šitnik (M), 6. Branko Rogulj (MM) 6, 7. Branko Klarič (VM), 8. Georg Mohr (VM), 9. Darko Supančič (FM), 10. Domen Krumpačnik (M), 11. Zvonimir Meštrovič (MM), 12. Gorazd Novak (MK) 5,5 ... 20. Vladimir Ivačič (M) 4,5,... 27. Janez Grčar (III. kat.) 4,... 36. Janez Bizjak (IV. kat.) 3, 37. Alojz Cerar (I. kat.) 2,5, itn. Mladinski šah Komenda Na dvo(popol)dnevnem (18.-19. 2. 1999) turnir ju za 4. kategori|o je med ena|stimi fanti brez poraza ali remi)a zasedel prvo mesto 8-letni Luka Bevc, OŠ Domžale (10 točk). Drugi je bil I/Metru Andrej Rokavec, OŠ Dob (7 točk). Med dekleti, deset jih je sodelovala je bila na) uspešnejša 12-letna Veronika Kos, OS Komenda Moste (8 točk). Na drugem mestu je pristala 9-let na Teja Rokavec, OŠ Dob (6,5 točke) Ljubljana Na ekipnem prvenstvu ljubljanske regije za osnovnošolce do 15 let, ki je bilo 13. februarja 1999 na OŠ Trnovo v Ljubljani, je med fanti sodelovalo šest ekip, samo tri ekipe pa so se pomerile med seboj med dekleti. Turnir je vodil g. Marjan Butala, šahovski sodnik in predsednik Društva šahovskih mentorjev Ij. regije. Končno stanje: F-15: 1. OŠ Miran Jarca 7 (10,5), 2.-3. OŠ Trnovo 6 (10,5), 2.-3. OŠ Hinka Smrekarja 6 (10,5), 4. OŠ Domžale 5 (11,5), 5. OŠ Polje 4 (9), 6. OŠ Ko menda-Moste 2 (8). D-15 let 1. OŠ Toneta Čufarja, LJ 12, 2. OŠ Simona Jenka, Smlednik 8, 3. OŠ Frana Albrehta, Kamnik 4. Komenda Kar 29 mladih fantov in deklet se je med zimski-mi-polletnimi počitnicami (22.-24. 2. 1999, tempo 30 min.) zbralo v Komendi na počitniškem šolskem šahovskem turnirju. S kar sedmimi zmagami in dvema remijema se je po 9 krogih na najvišjo stopničko za zmagovat ce povzpel 10 in pol- letni Žiga OsoBn, ŠD Napredek Domžale. Za celo točko sta za njim zaostala najnevarnejša zasledovalca, to sta bila Jernej Grilj, ŠD Mengeš, in Jure Spruk, OŠ Stranje. Med dekleti sta bili najuspešnejši Alenka Trpin, OŠ Simona Jenka Smlednik, ki je zasedla s 6 točkami 5. mesto, in Vesna Brezavšček s 5 točkami 9. mesto. Za šahovske sladokus« e Od 20. februarja do 12. marca 1999 se je v l.ina-resu odigral letošnji najmočnejši šahovski turnir na svetu (20. kategorije), na njem je od šahovske elite manjkal le velemojster Aleksander Sirov. Spet je za-blestel in požel veliko občudovanje Gari Kasparov, najboljši šahist sveta. Za celi dve točki in pol sta za njim zaostala takšna supervelemojstra, kot sta to danes Visvvanathan Anand in Vladimir Kramnik. Poglejmo si »neusmiljeni« šahovski boj med prvim in drugim šahistom sveta! V Anand (2781): G. Kasparov (2812) Ciudad de Linares, 5. 3. 1999 1. e4 c5 2Sf3 rJ6 3.d4 c:d4 4. S:d4 Sf6 5Sc3 a6 6.f3 e6 7.Le3 b5 8g4 h6 9Dd2 Sbd7 10.0-00 Lb7 11.h4 b4 12Sb1 d5 13.Lh3 g5 14.h:g5 h:g5 15.e:d5 S:d5 16L:g5 Db6 17. Lg2 T:h1 18. L:h1 Tc8 19Te1 Da5 20. f4 D:a2 21.f5 Sc5 22f:e6 Lg7 23.e:f7+ K:f7 24L:d5+ D: d5 25Te7+ Kg8 26T:g7+ K:g7 27.Sc3 b c d e f Radovljica Na odprtem članskem prvenstvu Gorenjske 1999, ki se je začelo 8. januarja 1999, je sodelovalo 34 šahistov. Prvenstvo je potekalo do 12. marca 1999 v hotelu Grajski dvor v Radovljici, in sicer se je igralo 9 krogov po švicarskem sistemu, dirigirana varianta po slovenskem ratingu (igralni čas 2 uri za 40 potez). Tekmovanja se je udeležila tudi 144etna Lucija Knvtar, mladinka ŠD Napredek Domžale, in z eno zmago in štirimi remiji zasedla zadovoljivo 30. mesto. Popustila je šele v zadnjih dveh krogih... S svojo uvrstitvijo pa sta zagotovo zadovoljna tudi Stane in Štefan Korošec. Končni vrstni red: 1. Franc Ravnik (MK) 7, 2. Boris Ciglič (MK), 3. lanez Kozamernik (MK) 6,5, 4. Slavko Mali (MK), 5. Franc Rodman (MK) 6... 9. Stane Korošec (II. kal.) 5,5,... 13. Štefan Korošec (II. kat.) 5,... 30. Lucija Rovtar (ž. II. kat.) 3, itn. »bcdefgh b:c3 28.Sf5+ Kf7 29.D:d5+ L:d5 30Sd6+ Kg6 31.S:c8 K:g5 32.Sb6 Le6 33.b:c3 K:g4 34Kb2 Kf4 35.Ka3 a5 36Sa4 Se4 37.Sb2 S:< 3 38 Sd3+ Ke3 39.Sc5 Lf5 40.Kb2 Sd5 41Sb7 a4 42.(4 MW 43Sd6 Ld3 44c5 Sd5 45 Ka3 Lc2 46Sb5 S*7 47.Sa7 Kd4 48.c6 Sd5 49Sb5+ Kc5 50x7 Lf5 0-1 Najmlajši za zelenimi mizami Tudi letos so se osnovnošolci pomerili med seboj na Prvenstvu ŠŠD domžalske regije v namiznem tenisu, ki je potekalo v telovadnici IVI) Mengeš. Prijavljenih je bilo veliko udeležencev, udeležba pa ni bila popolna, saj je ravno v tistem času razsajala viroza, ki je kar nekaj prijavljenih tekmovalcev prikovala na posteljo. To je organizatorju tega tekmovanja, TVD Mengeš - sekcija za namizni tenis, povzročilo nekaj težav, a jih je vodja tekmovanja, g. Jože Mlakar, povsem rutinsko odpravil. Tekmovanja so potekala po pravilih Namiznoteniške zveze Slovenije za tekmovanja ŠŠD v OŠ, in sicer tekmovalne propozicije določajo igranje na dve dol)ljeni igri, dva seta, v ekipnem delu pri rezultatu 1:1 se igra igra parov. Najboljši so dobili medalje, le jim jih je podelil vodja tekmovanja, g. Jože Mlakar. V ekipnem delu so bili v kategoriji od 1. do 4. razreda (letnik 1488 in mlajši) najboljši predstavniki OŠ Janko Kersnik, drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Mengeš in tretje mesto ekipa OŠ Vendja Perka. V kategoriji 5, in (>. razredov (letnik 1986 in mlajši) so bili najuspešnejši predstavniki OŠ Mengeš, drugi so bili iz Najboljši v kategoriji od 1.-4. razreda. OŠ Domžale in tretji iz OŠ Vencl|a Perica. Med najstarejšimi, kategorija 7. in 8. razred (letnik 1984 in mlajši) je bila naj boljša ekipa OŠ Mengeš pred OŠ Jan ko Kersnik in OŠ Vene Ija Perka. Udeleženci so se pomerili tudi v tekmovanju posameznikov in posamezni! Pri dečkih od 1. di) 4. razreda je bil naj boljši Uroš Pestotnik (OŠ Janko Kersnik), drugi je bil Nimet Djelatini (OŠ Jurij Vega), tretje do četrto mesto sta osvopla Nočni skoki na 50-m skakalnici v Ihanu Ob zaključku zimske skakalne sezone je Smučarski skakalni klub SAM iz Ihana pripravil tekmo v nočnih skokih na njihovi največji, to je 50-metrski skakalnici. Prijavljenih je bilo 20 skakalcev in ena skakalka iz 6 klubov, ki so se pomerili v štirih kategorijah. Prizadevni člani Smučarskega skakalnega kluba SAM Ihan so dobro pripravili skakalnico ter jo lepo osvetlili. A je kljub dobro pripravljeni skakalnic i in precej zalerlenelemu doskočišču le prišlo do nekaterih padcev, ki so pač sestavni del smučarskih skokov. Vendar so se vsi končali brez posledic. Gledalci, bilo jih je blizu 400, so videli kar prec ej lepih skokov. Po skokih za trening ter dveh serijah v konkurenci pa so organizatorji pripravili tudi tekmovanje za najdaljši skok, pri katerem je seveda štela samo daljava, ne pa tudi sodniške ocene. V kategoriji do 14 let je zmagal Rok Benkovič pred Anžetom Pevcem in Luko Mali (vsi SSK Mengeš). V kategoriji do i 6 let je zmagal domačin Sandi Pre- šern (SSK SAM Ihan), drugo mesto je osvojil Matjaž Repovž, tretji pa je bil ti-bor Gregorjevič (oba SSK Ilirija). V kategoriji do 24 let je bil najboljši Luka Knavs (SSK Logatec), drugo mesto je osvojil Žiga Kosi, tretje mesto jia Uroš Demšar (oba SSK Ilirija). V kategoriji veteranov sta bila prijavljena samo dva skakalca. Zmagal je nekdanji državni reprezentanl Goran lanus pred I ram i|em Rogljem (oba SSK Ilirija). V posebni seriji skokov za najdaljši skok je najdlje »potegnil« Franc i Rogelj, njegov skok je meril 46,5 m. Najboljšim je nagrade podelil g. Peter Korošec, predsednik SSK SAM Ihan. Na konc u so bili zadovoljni vsi, tako gledalci kot tekmovalci in tudi prireditelji, saj bo ta tekma v nočnih skokih vsem ostala v lepem spominu. Zimski del smučarskih skakalcev je torej končan, začenja pa se poletni. Zato vodstvo Smučarskega skakalnega kluba SAM Ihan vabi vse, še posebej mlajše, ki bi se želeli ukvarjati s tem zanimivim in atraktivnim športom, da se oglasijo v njihovih klubskih prostorih pod skakalnicami v ihanu. JANEZ STIbRič Ambrož Novak (OŠ Jurij Vega) in Mat jaž Osolin (Janko Kersnik). Pri deklic ah je v isti starostni kategoriji zmagala I ara Avbel) (OŠ Mengeš) pred Meto Kode (()i Janko Kersnik), tretje do četrto mes to je pripadk) Kaji I abrovič (OŠ Mengeš) in Alenki Budnar (OŠ Janko Kersnik). V kategoriji 5. in 6. razred posarnez no je prvo mesto dosegel Peter Vida (OS Janko Kersniki, drugi je bil Marko Zabet (OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto sta osvojila Rok Petrovič in De jan Šprehar loha < )Š Mengeš) Pri dek licah je bila v isti tekmovalni kategorij najuspešnejša Natalija Lužar (OS Men geš), drugo mesto je pripadlo Mateji Ravnikar (OŠ Venclja Perka), tretje do četrto mesto pa Beti Elere (OŠ Mengeš) in Saši Drernelj (OŠ Domžalr-i. Pri najstarejših tekmovalcih 17. in H razred) je bil najboljši Andraž Avb drugo mesto |e osvojil Peter Sitar ( OŠ Mengeš), tretje do četrto mesto « si delila Tomaž Limbek (OŠ Preserje) in Žiga Ravnikar (OŠ Venclja Perka). Pri deklicah je bila prva Špela Burgar (OS Mengeš), drugo mesto je pripadlo Nives Marčun (OŠ Jurij Vega), tretje do četrto mesto sta osvojili Nives Udovič (OŠ Jan ko Kersnik) in Andreja /upane (OŠ Mengeš). Tekst in toto: JANEZ SIIBKIČ 76 <)/! MAREC ^4 SUŠEČ /lamnik Domžale Občni zbor Društva podeželskih žena Lukovica Osmega februarja, na sam kulturni praznik, smo se tako dolgoletne kot nove, mlajše članice našega društva v velikem številu že tradicionalno zbrale na svojem občnem zboru v gostišču Furman v Lukovici. Za prijetno razpoloženje so že na začetku poskrbeli učenci OŠ |anko Kersnik z Brda s svojim nastopom. Ganila nas je »Stara (ablana« Miška Kranjca, hudomušno pa smo se muzale ob odlomku iz »Tajnega društva PGC« in se zasanjale ob zvokih kitare. Nekako sem imela občutek, da sem na kakšni proslavi ob dnevu žena ali materinskem dnevu, saj je bil tudi sam dan skoraj pomladanski. Kmečke ženske smo si takrat tudi lažje vzele čas, saj se ponavadi že v začetku marca začenja za nas bolj naporno obdobje. V »butare« moramo spremeniti cele kupe vej in prav zanimivo je verjetno mimoidočim pogledati, kako gospodinje kar nekako na-ščeperjeno stojijo in zagnano zamahujejo s sekiricami. Tako tudi me precej pripomore-mo, da se krajina ne zarašča, kar je pomembno tako za ohranitev po- Redno ali Frortorarno zaposlimo čistilko iz območja Domžal. ČISTOČA, d.o.o. tel. 715-710. seljenosti predvsem hribovitih predelov kot tudi za turizem, ki postaja tudi na kmetijah vse pomembnejša dopolnilna dejavnost. Prav vpeljevanje teh dejavnosti pa sta na našem občnem zboru priporočala tako naša svetovalka Marta Kos kot tudi župan občine Anastazij Živko Burja. Gospod župan je poudaril, da je občina pripravljena pomagati pri projektih, ki bodo v resnici lahko povečali dohodke na kmetijah, saj so ti zdaj v večini primerov podpovprečni. Med zanimivimi dejavnostmi je tudi zelenjadarstvo, kjer je tudi oddaljenost od odjemalcev zelo pomemben dejavnik. Specialistka za zelenjadarstvo, gospa Ana Ogore-lec, nam je tako pred nedavnim predstavila različne možnosti, ki jih imamo na tem področju. Zal pa se bodo te možnosti z načrtovano gradnjo avtoceste prav v naši občini znatno zmanjšale, in to ne samo zaradi izgube najboljših ravninskih njivskih površin, pač pa tudi zaradi onesnaženosti zemlje, ki bo ostala blizu ceste. Lani jeseni sem se udeležila kongresa evropskega kmetijstva v Ljul)-Ijani. Med drugim sem zvedela, da ne glede na to, kakšno je vodstvo v posameznih državah, vizija skupne EU ostaja enaka in to je, da moramo pridelovalci kupcem zagotoviti zdravo hrano. Slovenija ima v primerjavi z drugimi evropskimi državami precej dobro ohranjeno okolje in tudi kmetijska pridelava v večini ni tako intenzivna, da bi to bistveno vplivalo na kakovost pridelkov, tako da imamo dobre možnosti za preusmeritev kmetij v ekološko kmetovanje. Tudi članice našega društva smo se z zanimanjem udeležile seminarja o ekološki pridelavi hrane in možnostih za preusmeritev običajne kmetije v ekološko. Ta pridelava bo potekala pod natančnim nadzo- RENAULT novice 1. marec 30. april Pri nas menjamo z dodatno vrednostjo Če boste vaš rabljeni avto zamenjali Z3 nOVI CIJO bomo uradn cenitvi po sistemu Eurotax primaknili še dodatno vrednost: • 100.000 tolarjev, če se boste odločili za nakup Clia 1.2 • 120.000 tolarjev, če se boste odločili za katerokoli drugo verzijo Clia. Pohitite, menjalno smo razpoloženi med 1. marcem in 30. aprilom! Eurotax + 100.000SIT Eurotax+ 120.000SIT RENAULT _ AVTO ŽIVLJENJA POOBLAŠČENI SEVIS IN PRODAJALEC VOZIL RENAULT AVTO SET d.o.o. ■ SETNIKAR %!ttJ£l%'mm*UM rom, kršitve bodo povezane s kaznimi, kdor pa bo spoštoval dogovore, bo nagrajen s precej večjimi sredstvi za hektar obdelane zemlje, kot jih bodo od države deležni drugi lastniki kmetijskih zemljišč. Ob ustrezni organiziranosti ekoloških pridelovalcev in večji osveščenosti kupcev pa bo tudi dohodek od pridelkov lahko višji. Članice našega društva smo se v lanskem letu udeležile zanimive ekskurzije na avstrijsko Koroško, lam srno /vedele, kako to že kar OBVESTILO Na podlagi zakona o veterinarstvu, v izvajanju preventivnih ukrepov zaradi odkrivanja in preprečevanja živalskih kužnih bolezni v letu 1999, bo splošna vakcinacija psov proti steklini po naslednjem razporedu v občinah Domžale, Lukovica, Moravče, Trzin. RAZPORED OBVEZNEGA CEPLJENJA PSOV PROTI STEKLINI DNE: 6. 4. 99 08.30- 9.00 Dragomelj pri 1, ukan, 1 )ragomelj 09.30-10.00 Pšata pri Luku Mivšku, Pšata 25 10.15-10.45 Selo p. Ihanu pri Mihaeli Herin, Selo 11.30-12.30 Ihan pri Gasilskem domu 12.30-13.30 Prelog pri Francu Bitencu, Prelog 4 DNE: 7. 4. 99 08.30-09.30 Trojane pri Smrkolj, Trojane 1 4 09.35-10.00 Ožbolt pri Cirilu Smrkolju, Ožbolt 1 ter pri kasarni, Zg. Pelelinjek 10.15-11.00 Blagovi< ,i pri |anezu Cerarju, Blagovica 32 11.15-12.00 Zg. Loke pri Ivanu Trdini, Zg. loke 7 12.15-12.30 Češnjice nad Blagovico pri Leopoldu Šinkovcu 12.45-13.15 Kranje Brdo pri Francu Novaku, Kranje Brdo 1 13.30-14.30 Krašnja pri Marjanu Štruklju, Krašnja 31 DNE: 8. 4. 99 08.30-08.45 Čeplje pri križišču 08.45-09.15 Trnovče pri Antonu Oražmu, Trnovče 6 09.30-10.30 Lukovica pri Kmetijski zadrugi 10.45-11.30 Šentvid pri Andrejku 12.00-12.30 Rafolče pri Janezu Igliču, Rafolče 18 13.00-14.00 Rova pri Gasilskem domu 14.15-15.00 Depala vas pri Pavovec, Depala vas 16 DNE: 9. 4. 99 08.0OO8.45 Nožice pri Jakobu Grašiču, Gostičeva 28 08.30-09.30 Homec pri Gasilskem domu 10.00-11.00 Preserje pri Alojzu Černivcu, Kamniška 36 11.15-12.15 Radomlje pri Krajevni skupnosti 12.30-14.30 Jarše pri Gasilskem domu DNE: 10. 4. 99 08.00-11.00 Domžale Veterinarski dom Domžale, C. talcev 10 11.30-12.30 Studa pri Leopoldu Kosu, Študljanska 12 13.00-14.30 Trzin pri Ivanu Keclju, Mengeška 19 14.45-15.30 Novi Trzin pri PD Onger, ul. Rašiške čete 4 DNE: 12.4.99 08.30-10.00 Vir pri Krajevni skupnosti 10.15-11.00 Količevo pri Centru požarne varnosti 11.15-11.45 Češenik pri janežu Gabršku, Češenik 12.00-1.3.30 Dob pri Krajevni skupnosti 13.45-14.15 Žeje-Sv. Trojica pri Gasilskem domu DNE: 13. 4. 99 08.00-09.00 09.15-10.00 10.15-11.00 11.30-12.30 I 3.00-14.00 14.00-14.30 DNE: 14. 4. 99 08. $0-09.00 09.15-09.30 09.45-10.15 10.30-10.45 11.00-11.30 11.45-12.15 1 1.00-13. d) 13.45-14.15 Krtina Zalog Vrhpolje Krašce Moravče Negastrn Katarija Sp. Prekar Dešen Gora p. Pečah Gora p. Pečah Peče Drtija (iaberje pod Limbarsko Goro pri Francu Simonu, Krtina .37 pod Trojico pri Kepec, Zalog 5 pri I )ominiku Lenčku, Vrhpolje pri Gasilskem domu l>ri K/ Emona pri Martinu Koviču, Negastrn pri Srenjščku, Katarija I I pri Krajevni skupnosti pri Ribič, Dešen 6 na križišču za Peče pri Dolinar št. 1 pri Mal ,Peče I pri Mrčunu, Drtija 14 pri Urankar Cepljenje psov za zamudnike je na sledečih krajih ter na mestih v rednem cepljenju DNE: 15. 4. 99 08.15 09.30 09.30 10.00 10. 10 11.15 12.00 13.30 Nožice Homec Rova Radomlje (arše Domžale Trzin Novi Trzin DNE: 16. 08.30 09.00 i o. 10 I 1.30 12.00 12.30 13.00 13.30 4. 99 Peče Moravče Krtina Prelog p. Ihanu Ihan Selo p. Ihanu Pšata Dragomelj DNE: 19. 4. 99 08.45 09.00 09.30 10.00 10.30 l 1.00 11.30 12.00 12.45 Trojane Ožbolt Blagovir a Krašnja Lukovica Šentvid Rafolče Dob Količevo Cepijo se vsi psi, starejši od 4 mesecev, breje iti doječe psiće se cepijo po odstavitvi. I'osamezno cepljenje bo v VETERINARSKEM DOMU DOMŽALE CESTA TALCEV 10 vsak dan od 07.00-1 1.00 in od i 7.00-18.00, ter v sobotah od 7.00-9.00. Ne pozabite! S seboj prinesite izkaznico o cepljenju psa. nekaj časa uspešno poteka pri naših sosedih. Na omenjenem kongresu evropskega kmetijstva so sodelujoči po udarjali, da mora biti evropski model kmetijstva drugačen kot ameriški ali novozelandski. Pri njih je namreč pomembna samo produktivnost, pri nas v Evropi pa hkrati skrb za okolje. Na kongresu so članice združenj kmečkih žena iz različnih držav poročale o socialnem stanju žena in predstavnica Slovenije je povedala, kaj pesti nas. To je predvsem vkle-njenost na domačijo zaradi številnih opravil, ekonomska odvisnost od drugih članov ter slab socialni pplo žaj. Veliko kmečkih žensk tudi ni invalidsko in pokojninsko zavarovanih in tako tudi nimajo pravice do porodniškega dopusta in so sploh pre- cej neosveščene glede izrabe svojih pravic. Kar tri četrtine žensk se priseli na kmetijo in so ponavadi v podrejenem položaju, kar vpliva tudi na socialno varnost. Tako je pdrodniš ki dopusl i/koristilo le 43% kmečkih Žensk v rudni dobi. Glavni problemi kmečkih žensk so pri nas iako: preobremenjenost, zapostavljenost, neenakopravnost (nezagotovljen primeren dohodek, delo ob nedeljah in praznikih, ni dopusta...) Jako ostajajo želje, da se tudi s pomočjo države ustvarjajo za nas boljše možnosti za življenje in večje družbeno priznanje, zato nam mora biti omogočeno sodelovanje pri sprejemanju zakonov, ki usodno posegajo v področja našega življenja. MOJCA SMERKOL) VOTEK, kmet. inž. ZDRAVSTVENI DOM DOMŽALE Mestni trg 2, Domžale objavlja javni razpis z zbiranjem ponudb za prodajo gostinske opreme (samopostrežna linija in druga gostinska oprema) katere ocenjena vrednost je 1,438.000,00 SIT. Pogoji: ■ ponudbe lahko dajo domače fizične in pravne osebe, kar ponudniki ob vložitvi ponudbe izkažejo s fotokopijo potrdila o državljanstvu za fizične osebe in z overjenim izpiskom iz registra za pravne osebe, ■ varščino v višini 10% ocenjene vrednosti premičnine morajo vplačati ponudniki na žiro račun štev.: 50120-603-55396 Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, Domžale, in prodajalcu do poteka roka za zbiranje ponudb predložiti potrdilo o vplačilu varščine. Varščina bo izbranemu ponudniku po odbitku stroškov prodaje vračunana v kupnino, drugim pa bo vrnjena brez obresti najkasneje v 8 dneh po izbiri, ■ izbrani ponudnik mora skleniti pogodbo o prodaji osnovnih sredstev v roku 3 dni po prejemu obvestila o izbiri in kupnino plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe, ■ osnovna sredstva so naprodaj po načelu videno - kupljeno, ■ osnovna sredstva se izročijo in lastninska pravica se prenese potem, ko bo kupnina v celoti plačana, ■ prometni davek in vse druge dajatve plača kupec, ■ kot pravočasne štejejo ponudbe, ki prispejo najkasneje 15. dan po objavi tega razpisa do 12. ure v zaprti ovojnici na naslov: Zdravstveni dom Domžale, Mestni trg 2, 1230 Domžale, z oznako »Za zbiranje ponudb«. O izbiri bodo ponudniki obveščani v roku 15 dni od poteka roka za zbiranje ponudb. ■ prednost pri izbiri bodo imeli ponudniki, ki bodo zainteresirani za odkup opreme v celoti. Ogled: Ponudniki se lahko dogovorijo za ogled osnovnih sredstev po telefonu na številko 061 711-015, int. 215, Cvetka Vesel, vsak delovnik od 7.-12. ure. Domžale /bmnik marec a r sušec L J li; §II§11§1 lini Koledar prireditev april 1999 slovesnosti ponedeljek, 19. april 1999 ob 20.00 uri - za IZVEN SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVETA OB PRAZNIKU OBČINE DOMŽALE 19. aprila 19.52 so bile Domžale razglašene /a meslno občino, zalo tega dne praznuje občina Domžale svoj občinski praznik. Na slavnostni seji Občinskega sveta bodo podeljena priznanja Občine Domžale za leto 1999. V kulturnem programu bodo sodelovali Primož Krt, sopranistka Ana 1'iisni Jerič ob klavirski spremljavi Andreja larca, kitarist |erko Novak in i trobilni ansambel učencev Glasbene šole Domžale; vezno besedilo bo pripravil in prireditev vodil Matjaž Romih. Vstopnine ni, brezplačne vstopnice dobite v Kulturnem domu Franca Bernika. za otroke petek, 2. april 1999 ob 10.00 in 11.30 uri - za abonma URŠA 1 in URŠA 2 sobota, 3. april 1999 ob 9.30 uri - za IZVEN Svetlana Makarovič: PEKARNA MIŠMAŠ Lutkovno gledališče Maribor lutkovna predstava za predšolske otroke Kdo ne pozna znane/godbe o dobrem peku Mišmašu in o njegovem še boljšem kruhu. Znana slovenska pisateljica Svetlana Makarovič je pred nekaj ver kot dvema desetletjema napisal,i /godbo o pekarni, ki je slovela po vseh sosednjih vaseh, /godbo o dobroti skromnega peka, ki je otrokom in revnim dal kruh tudi zastonj, zgodbo o jezični ledrt, ki je za vsako ceno (tudi za ceno dobrega kruha) hotela izvedeli, ali so pri Mišmaševi peki vmes coprniškc zadeve, zgodbo o ubogem mačku, ki ga je Jedil neprestano izkoriščala, da seje končno odločil ostati pri Mišmašu. ... cena vstopnic: 400,00 SIT sobota, 17. april 1999 ob 10.0 uri-za IZVEN Ben Minoli: VILINČEK Z LUNE dramska delavnica pri MLD, Maribor igrica za otroke od 4 do 10 let Vilinček, pravljično bitje z Lune, pade na Zemljo in pride v prijetno vas. Lačen je, zato prosi drevo, naj mu da hruško. Ker jo dobi, ga imajo /a tatu, To dogajanje izkoristi poredni Pavlihec. A tako kot v vsaki pravljici, tudi v tej razkrinkajo Pavlihca, ki se pokesa in i elo pomaga Vilinčku nazaj na Luno. Popularno in velikokrat uprizorjeno grico, polno prijetnih pripetljajev, igrajo otroci, kar ji daje še I posebno vrednost. (iledališko delavnico že vrsto let vodi igralka, nekdanja članica igralskega ansambla Slovenskega narodnega gledališča Drame Maribor ga. Breda Pugelj Otrin. cena vstopnic: 400,00 SIT gledališče četrtek, 8. april 1999 ob 20.00 uri - za IZVEN Patrick Siiskind: KONTRABAS »Poslušajte, fantje pri petintridesetih, ki ste še vedno samski: ste si izbrali samoto, ker vam pomeni zaželeni način življenja, neodvisnost in prostost za vsakršne dogodivščine, ali ste se v tem položaju znašli po nerodnosti, lenobnosti, strahopetnosti, ker niste marali prevzeti obveznosti! Preden odgovorite, si poglejte v srce: ne pravile nam, kaj sir v njem odkrili, temveč ukrepajte. Tako ali drugače; zdaj je skrajni čas. - To je v resnic i nauk, ki nam ga skuša dati nemški dramatik Siiskind z monodramo Kontrabas. In Slavko Cerjak stori vse, ampak zares vse, da bi nam dilemo predočil resnobno in / ogromno meio humorja, igralske iznajdljivosti, posrečenih gagov in kar izjemne studioznosti. Njegovi ekshibiciji lahko samo ploskamo. Prepričal nas je o pomembnosti vprašanja in o svoji igralski moči, podprti z odlično režijo mladega režiserja Aleša Novaka, ki je tudi scenograf in kostumograf predstave. Uspeh na vsej črti in veliko smeha za gledalce, ki se ne čutijo prizadeti (...) Psihološka študija, vredna premisleka , in razveseljivo polnokrven gledališki dogodek. Vsa čast ustvarjalcem!« (R. Šuklje, Dnevnik) Režija: Aleš Novak Igra: Slavko Cerjak, igrale« Mestnega gledališča ljubljanskega cena vstopnic: 1.200,00 SIT četrtek, 15. april 1999 ob 20.00 uri - za IZVEN VVilhelm Reich: GOVOR MALEMU ČLOVEKU < iledališče Ptuj »(...) Oster in izzivalen nagovor, ki mu prav po zaslugi domišljene Novakove igralske kreacije ni manjkalo ne ironije ne cinizma, a tudi ne globoke osamljenosti in zgroženosti pronicljive-ga razumnika, je bil smiselno razrahljan / učinkovitimi in nazornimi citati stereotipnih reakcij malih ljudi, s katerimi se je protagonist znova potrdil kot sijajen poznavalec in tenkočuten posnemovalec najrazličnejših človeških karakterjev in tipov. Na praznem temnem prizorišču, v svečani črni i ibJeki z belo srajco in stolom kot edinim rekvizitom je zbrano, premišljeno in umetniško globoko angažirano izoblikoval prepričljiv lik in njegovo odločno življenjsko stališče, s katerim se je močno dotaknil vsakogar od 'malih ljudi' v avditoriju« (Slavko Pezdir, Delo) Režija: Samo Strelec Igra: Vlado Novak, igralec SNG I trame Maribor cena vstopnic: 1.200,00 SIT petek, 2.3. april 1999 ob 20.00 uri - za IZVEN Dario Fo: SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ Slovensko narodno gledališče Drama Maribor Vftf «w»nin«w*>uiitt»JHM OM .......:'i »Zasnova Sedme zapovedi je pripoved 0 mladi junakinji Enei, ki jo je mladostno spontano upodobila Maša Židanik, predstavnica delavskega razreda, ki s svojimi tovariši, grobarji na mestnem pokopališču, razpravlja tudi o politični stvarnosti. Po soočenju z gospodom ekonomistom, ki pooseblja pridobitništvo in ga je dobro okarakteriziral Alojz Svete, se Enea spusti v pravo avanturo odkrivanja finančnega kriminala, v katerega so vpleteni vsi elementi državnega aparata, od birokracije, policije, vojske, vse do Cerkve (...) Predstava gradi predvsem na situacijski in karakterni komiki, manj pa na komičnosti samega besedila. Skozi lahkotno formo odslikava družbo z vsemi njenimi manipulativnimi mehanizmi, korupcijo in pokvarjenostjo vladajočega razreda, ponekod aludira tudi na aktualno politično stvarnost na Balkanu.« (Tatjana Grei, Dnevnik) Režija: Zijah A. Sokolovič Igrajo: Davor Herga, Nenad Tokalič - Nešo, Tadej Toš, Bojan Maroševič, Maša Židanik, Miloš Battelino, Alojz Svete, Mojca Simonič, Zvonko Funda, Nataša Sirk, Iztok Bevk, Anica Sivec, Ivica Knez. cena vstopnic: 1.500,00 SIT torek, 4. maj 1999 ogled gledališke predstave v Trstu Boris Kobal: AFRIKA ALI NA SVOJI ZEMLJI komedija, Slovensko stalno gledališče Trst »Afrika ali Na svoji zemlji« je ena najbolj uspešnih izvirnih komedij, ki so jo v zadnjih letih uprizorila slovenska gledališča. Življenje treh generacij slovenske tržaške družine je spleteno v svojevrstno družinsko komedijo in satirično igro. Izredno popularno komedijo so igrali po številnih odrih v Sloveniji, oder Kulturnega doma Franca Bernika v Domžalah pa je žal premajhen, zato smo odločili, da ponudimo ogled te komedije v Trstu in sicer v gledališču France Prešeren v Boljuncu. Ogled organiziramo v sodelovanju z agencijo TENTOURS v l^omžalah. Informacije in prijave: Turistična agencija Tentours, Ljubljanska 85, Domžale telefon: 711 229 glasba sobota, 27. marec 1999 ob 20.00 uri za IZVEN ZORAN PREDIN - »ljubimec iz omare« koncert Zoran Predin je prizani slovenski glasbenik, pesnik in kantavtor. Poznamo ga po odlični glasbi v številnih slovenskih filmih, TV nadaljevankah in gledaliških predstavah, po neštetih, že skoraj ponarode-lih besedilih ter nepozabnih šansonih. Pred skoraj dvajsetimi leti je ustanovil svojo rokersko skupino in ji z imenom Lačni Franz naprtil ves svoj cinizem, sarkazem in občutek za parodijo. Lačni Franz so bili prvoligaški bend nekdanje lugoslavije. V enajstih letih neprestanega nastopanja (povprečno osemdeset koncertov, letno) je Predin kot glavni in večinski avtor s Franzi posod devet LP albumov in pet CD plošč. V devetdesetih je začel samostojno kariero kot šansonjer z velikim Arsenom Dedičem. Z lastno vizijo pop pesmic se je poigraval na samostojnih CD (Gate na glavo, Napad ljubezni). Lani je zaplaval v etno balade in romance in s skupino Šukar, ki igra tradicionalno cigansko glasbo, posnel zelo uspešen CD Mentol bombon. Letos je izšel album Ljubimec iz omare, ki ga je s skupino Mar Django Quartet, zasadil v kraljestvo gypsy svvinga, žanra s katerim bi rad odrinil v Evropo. Sam pravi, da je šele na polovici, da najboljše šele pride, cena vstopnic: 1.500,00 SIT sobota, 10. april 1999 ob 20.00 uri za IZVEN TONE JANŠA SEKSTET jazz koncert gost večera: Lojze KRAJNČAN - pozavna I Tone Janša je med letoma 1969 in 1975 v CJradcu študiral klasični in jazzovski saksofon in oba študija sklenil z diplomo. Potem ko je študiral na vseučilišču College of Music v Bostonu, se je vrnil v Slovenijo, se pridružil Big bandu RTV Ljubljana in se posvetil svoji glasbi. S svojo zasedbo je nastopal predvsem po Evropi, igral pa je tudi na jazz festivalu Yatra v Indiji. Poleg štirih LPjev s svojim kvartetom je posnel dve plošči z vodilnim ameriškim trobentarjem Woodiyem Shavvom. Nastopal je na številnih koncertih, sodeloval pa tudi na najpomembnejših jazz festivalih. Od leta 1988 poučuje na visoki šoli za glasbo v Gradcu. Zasedba: Tone |ANŠA - saksofoni in flavta, Dominik KRAJNČAN -trobenta, Primož GRAŠIČ - kitara, Dejan PEČENKO - klavir, Lado REBREK - bas, Ratko DIVJAK - tolkala cena vstopnic: 1.000,00 SIT torek, 13. april 1999 ob 20.00 uri za abonma MODRI in IZVEN SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK dirigent. Aleksander Spasič solista: Irene Yebuah - mezzosopran, Tomaž Tobing - klavir Na sporedu: Chopin, Mahler, Musorgski cena vstopnic: 1.500,00 SIT četrtek, 22. april 1999 ob 20.00 uri za IZVEN NECA FALK - portreti časa koncert Neca Falk je bila med prvimi, ki so začeli z rockovskim petjem pri nas. Za svojo energičnost in moč interpretacije je bila v začetku osemdesetih let nagrajena kot najboljša jugoslovanska ročk pevka leta. Toda na njeni prvi plošči z naslovom 'Danes', ki velja za prvi ženski pop album na slovenskem, prevladujejo poetični in melanholični, pa tudi iskrivi (pod)toni. Po atmosferi je podobna njenemu zadnjemu albumu 'Portreti', ki je v celoti njeno avtorsko delo: zanj je napisala impresionistična, lirična in hudomušna besedila, ki so za seboj potegnila še intimistično glasbo, in nastale so -kot jih sama imenuje - glasbene miniature. O njih je )ure Potokar napisal, da »nam Neca Falk hipne, lahko bi rekli fotografske portrete razpoloženj zapoje s prepoznavnim, tokrat nemara še bolj liričnim glasom in z neposrednostjo, ki jo na žalost vse redkeje slišimo.« Odkar poje, so ji besedila pomembnejša kot glasba. Tudi ko interpretira tekste drugih avtorjev in z njimi izpoveduje grenko-sladka življenjska spoznanja in svoja čustva, ki so tako pisana, kot glasbene zvrsti, znotraj katerih se preizkuša: od šansona, pesmi za otroke, musicla, popevke do balad. Zaradi njene izbirčnosti pri besedilih in pa zato, ker ne mara peti 'tja v tri dni', ostajajo njene pesmi in njene interpretacije vedno aktualne. Sodelujejo še: Boris Bobek kitara, Nino Mureški« lollnla, Marko Vezovišek - kitara, spremljevalni glas. cena vstopnic: 1.200,00 SIT razstava - likovno razstavišče dom/alt* 26. marec - 8. april 1999 Franc Bere e je bil rojen 195 5 na lesenicah, s slikarstvom pa se aktivno ukvarja od 1977. »Zame pomeni slikanje in oblikovanje skulptur substanco pik, črt, ploskev, barv in vsega ostalega v c eloto, ki je močno pogojena s predvidljivimi, še bolj pa z nepredvidljivimi subjekti. - Nikoli doslej nisem (in upam, da tudi ne bom) ustvaril slike tako, kot sem si jo zamislil - Barve so sestavni del vesolja in si jih vedno hočemo čustveno prilastiti. - Moja dela izražajo neko evforijo in nostalgijo, zato so močno podobna podzavesti mojega življenja - Delam precej, mogoče celo preveč Samo na ta način lahko pripravim samega sebe do stanja 'resonance', ki jo občutim in jo nato oddajam.« (Franc Berce o sebi in slikarstvu, povzeto iz kataloga) Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 1 5.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni Goce KALAJDŽISKI, makedonski slikar odprtje razstave: petek, 16. april 1999 ob 19.00 uri 16. april -30. april 1999 Kombinirana slikarska tehnika, v kateri Goce Kalajdžiski ustvarja najnovejši cikel kompozicijsko izredno zanimivih del, Omogoča svojstveno sožitje klasične oljne barve z drugimi, recimo jim, zemeljskimi materiali. Da slikar razmišlja »ploskovno«, lahko opazimo že pri njegovih ikonah, s katerimi je tudi najbolj znan v slovenskem prostoru. Toda slike, ki nastajajo zadnja tri leta, vsebujejo mnoge elemente, ki Kalajdžiskijevo ustvarjal nost zaznamujejo z novostjo, celo inovativnostjo. Gre za premišljeno kombiniranje barvnih kombinacij na razčlenjenem prostoru, ki ga slikar zaznamuje po svoje. Čistim barvnim ploskvam dodaja reliefne kombinacije peska ali drobnih kamenčkov in celo drobno zmlete zemlje. Pojav sicer ni nov v smislu odkritja, je pa novo to, da ustvarjalec kombinira te materiale na svoj način, pač v skladu z doslej uveljavljeno osebno likovno doktrino, ki jo dosledno neguje. Zanjo je značilno, da na celotnem prostoru, ki mu j ena voljo, kljub očitni razigranosti ohranja red horizontalnega kombinat ijskega načela. (Drago Medved) Razstavišče je odprto od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 ure in od 1 5.00 do 19.00 ure, ob sobotah od 10.00 do 12.00 ure. Vstopnine ni Vstopnice so v prodaji štirinajst dni pred prireditvami ob delavnikih od 10.00 do 12.00 ure v upravi Kulturnega doma Franca Bernika, ob delavnikih od 16.00 do 19.00 ure v klubu Kulturnega doma Franca Bernika (Ljubljanska 61, Domžale, vhod z dvorišča, kletni prostori) ter eno uro pred pričetkom prireditev v blagajni doma. Informacije in rezervacije po telefonu: 725 050. Rezervirane vstopnice je potrebo prevzeti najkasneje do pol ure pred prit etkorn prireditev, sit er jih posreduje mo v redno prodajo! Spoštovani obiskovalci kulturnega doma! Prosimo Vas, da ne zamujate prireditev ter da v dvorano ne nosite mobilnih telefonov, ur ali drugih naprav, ki oddajajo zvočne signale. Vabimo Vas, da obiščete Klub Kulturnega doma Franca Bernika, ki je odprt vsak delavnik od 16.00 do 19.00 ure v odmoru prireditev in po njih. V prijetnem in mirnem okolju boste ob osvežilnih pijačah, kavi ali čaju lahko s prijatelji poklepetali o kulturnih in drugih dogodkih. 26 /bmnik Domžale Zahvala Ob požaru, ki je 19. februarja zajel ostrešje stanovanjske hiše Dragomelj 22, se prisrčno zahvaljujem za spodbudne besede in pomoč najprej prijatelju Milanu Beli, takoj nato požrtvovalnim in strokovno usposobljenim gasilcem za učinkovit poseg ter s posebnim poudarkom Bernardu Banko, Janezu Jermanu in sosedom Henriku, Matjaž-ku in Marku. Seveda ter na prav poseben način Vinku in Mirni Setnikar, enako seveda Jožetu Dremlju, Zdenki BAnko, Mirotu Gradu in vsem, ki ste nam kakorkoli stali ob strani. Na težko izraz-Ijiv način se zahvaljujem prijatelju Francetu Banko iz Domžal. Poklon tudi naši policiji. Prisrčna hvala vsem darovalcem iz Dragomlja in vse župnije Šentjakob ob Savi oziroma Cerkvi v Šentjakobu, posebej Karitas, z nezmanjšanim poudarkom Občini Domžale, posebej prijateljicama Veri Vojski in Erni Žabjek Kočar, Krščansko socialni uniji s predsednikom in prijateljem Francem Miklavčičem ter vsem drugim. Skratka: ne najdem besed, s katerimi bi se zares učinkovito zahvalili gasilcem, in sicer vsem in vsakemu posebej. Čudoviti ste bili: naj vam sv. Florijan vedno stoji ob strani. Ostajam torej z neizgovorje-no besedo in molim za vas. Bog povrni vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste kakorkoli priskočili na pomoč. IVAN KEPIC Sporočilo ob otvoritvi poslovalnice Domžale! V četrtek, dne 11. 3. 1999, je SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., odprla poslovalnico v Domžalah na naslovu Ljubljanska 72 (prostori poleg sodišča). Poslovalnica pokriva celotno območje Domžal, Kamnika, Mengša. Vodja poslovalnice, ga. Ivanka Kočevar: »Namen nove poslovadlnice je približati storitve potencialnim zavarovancem v Domžalah in okolici. Število zavarovancev se hitro veča, najbolj pa me veseli, da so zadovoljni z našimi storitvami in nam zaupajo. V poslovalnici je možno skleniti vsa zavarovanja: življenjsko zavarovanje, kjer so zavarovanci zavarovani za primer naravne in nezgodne smrti, prostovoljno pokojninsko zavarovanje, dodatno nezgodno zavarovanje, avtomobilska zavarovanja, kjer je naša posebnost, da ima osnovni kasko zavarovanje že vključeno krajo vozila in ostala premoženjska zavardvanja. V naši ponudbi so zelo ugodna paketna zavarovanja (vključuje štiri različne vrste zavarovanj, pogoj, da je eno iz vrst osebnih zavarovanj), kjer nudimo 10% popuste, v primeru plačil v enkratnem znesku pa 20% popusta. Poudarila pa bi rada, da obravnavamo zavarovance individualno, zato so možni tudi dodatni komercialni popusti«. SLOVENICA d.d. je srednje velika, sodobna zavarovalnica s sedežem v Ljubljani in razširjeno mrežo poslovnih enot po celotni Sloveniji. Delež SLOVENICE d.d. v slovenskem prostoru je zrasel iz 2,8%> v letu 1993 na 6,4%, v letu 1998, torej ima povprečno 20%, letno rast. Pod imenom SLOVENICA, zavarovalniška hiša, d.d., so pričeli poslovati s 01. 01. i 993, kot nasledniki poslovnih enot Croatie, ki je bila na slovenskih tleh prisotna že od leta 1884. So edina last-ninjena zavarovalnica v lasti slovenskih delničarjev. Kar 81%, kapitala je v Listi Kmečkih skladov, ki so trenutno najmočnejši investicijski skladi v Sloveniji. Uspešno tekoče poslovanje, v celoti oblikovane rv/i / vacije in na zakonsko zahtevano oblikovani garancijski sklad zagotavljajo visoko stopnjo solventnosti, kar jim omogoča, že vse od začetka delovanja SLOVENICE, tekoče izplačevanje odškodnin in zavarovalnin in s tem izpolnjevanje njihovega slogana: ZANESLJIVA. VARNA. KI PRISLUHNE! Vljudno vas vabijo, da jih obiščete na naslovu Ljubljanska 72, telefon: 061 725 165 vsak dan od 7.30-15.00, v sredo pa od 7.30 do 17.00 SLOVENICA zavarovalniška hiša, d.d. Veli ko akcijsko znižanje KUHINJ |P Pohištvo - salon Liiz Karantania - Kuhinje (64 modelov), izdelava po meri! Promocijska cena treh podjetij (Gorenje-Velenje, Garant-Polzela, Gorenje-Praga) - Sedežne garniture, novi modeli, izredna cena! - Masivni les NOVO (skaninavski bor) Promocijske cene! Spalnice in dnevne sobe - Otroške sobe, ponudba iz uvoza Kuhinjo MINA Kuhinja NINA Vse to v salonu Liiz Karantania: Domžale, Antona Skoka 2, tel.: 710-130, in Ljubljana, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Delavnik: 8. do 12. in 15.30 do 19. ure. VODOVODNE IN SANITARNE INŠTALACIJE - kompletne adaptacije kopalnic - zamenjava odtočnih cevi - polaganje keramičnih ploščic - popravilo in čiščenje bojlerjev PERIN INŠTALACIJE, d.n.o. Tel./faks: 728-601, GSM: 041-749-213 Radomlje banka domžale V Banki Domžale smo se odločili, da mladim ponudimo možnost samostojnega razpolaganja z denarem. Mladim od petega razreda osnovne šole dalje omogočamo odprtje PRVEGA RAČUNA, ki se od običajnega tekočega računa razlikuje po tem, da njegovi imetniki ne poslujejo s čeki. S posebno bančno kartico so jim na voljo osnovne storitve na bančnih avtomatih - dvig in polog, ter plačevanje na tistih prodajnih mestih, ki so označene z nalepko BA. PRVI RAČUN je prva priložnost, da se mladoletnik izkaže tudi na finančnem področju kot odgovoren in zaupanja vreden. Za otvoritev računa je potreben podpis staršev na posebni vlogi, zato priporočamo staršem, da skupaj z mladoletnikom obiščejo katerokoli enoto Banke Domžale in izpolnijo vlogo za otvoritev prvega računa. Vse enote banke so odprte od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 1A Z ODVOZOM E OKOLICE LNA DtflA NA Frizerski /i . UUBUANSKA 88, DOMŽALE TEL.: 061/710-076 obvešča cenjene stranke, da je svojo dejavnost preselil na novo lokacijo: 30 m od prejšnje lokadje proti Kurivu. Vabimo vas, da nos obiščete. Delovni čos: pon.-pet.: od 7. do 20. ure sobota: od 7. do 13. ure Lahko se naročite po tel.: 710-076. i^S ČISTILNICA IN PRALNICA Koprska 72/f, Ljubljana, tel.: 061/123-70-40, faks: 061/271-097 -KVALITETNO ČIŠČENJE IN PRANJE vseh vrst tekstila, zaves, usnja in preprog z najsodobnejšo tehnologijo -IZRABITE UGODNOST 25% POPUSTA na čiščenje usnjenih oblačil v mesecu APRILU -ZELO UGODNO - za SAMO UT9 SIT vam srajco operemo in /.likamo! Naša sprejemna mesta: DOMŽALE: Ljubljanska 72, tel.: 716-176 MORAVČE: Trg svobode 3, tel.: 041/694-253 I.UKOVK :A: Šentvid pri Lukovici 47a, tel.: 735-509 VIR: Zoisova 22, tel.: 722-702. PRI PRVl.M OBISKU ZAH'1 6% POPUST! EVAJTF, I.ABODOVO KARTICO ZA /SCG IZOHKAZ.I.VALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE: 1230 Domžale, Kolodvorska 6, tel. 061/711-082, tel./jaks: 06I/712-27H RAZPISUJE • SREDNJE IN STROKOVNE SOLE -VERIFICIRANI PROGRAMI: — trgovska šola (IV. stopnja) — usposabljanje računovodij V/l (400 ur) • PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: — nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: — VVindovvs 95, VVord for VVindovvs, Excel, OFFICE 97... • USPOSABLJANJE ZA DELO EX seminar — protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) Seminar: računovodstvo malih podjetij Seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. Varstvo pri delu in požarno varstvo Seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) Tečaj strojepisja Tečaj skladiščnega poslovanja Tečaj za voznike viličarjev Tečaj za traktoriste — varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: — tečaj šivanja in krojenja — kuharski tečaj Prijave sprejemamo na Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure ali na tel. številki (061) 711-082 in (061) 712-278. Domžale /lamnik marec <)7 sušeč L / Poročilo CPVza februar Hudo, 5. 2. 1999 ob 12.30 je enota sprejela telefonski poziv, da se je v omenjenem kraju zgodila prometna nesreča. Iz odtrganega rezervoarja izteka nafta, se razliva po vozišču in ponikuje v jašek za meteorno vodo, ker so cevi speljane v bližnji potok, je povedal ženski glas. CJasilska enota je takoj krenila z vozilom za reševanje ob razlitjih in s kombiniranim gasilskim vozilom. Ob prihodu so kar z gasilskima voziloma zaprli cestišče za ves promet in takoj ustavili nafto, da ni iztekala v potok. Površino, dolgo približno deset metrov in široko okrog enega metra, so posuli s kemsorbom, potem pa vse pometli z vozišča. Nesreča se je pripetila zaradi neprilagojene hitrosti manjšega tovornega vozila; to je z rezervoarjem podrsalo po betonskem robu, nazadnje pa je poškodovalo rezervoar za gorivo, da je padel na cesto. Krašce, 8. 2. 1999 ob 1 7.55 se je zgodila prometna nesreča med osebnima voziloma zaradi poledenelega cestišča in neprilagoje ne hitrosti osebnega vozila peuge-ol 309; to vozilo je bočno zaneslo v nasproti pravilno vozečo škodo I elk io. V VOZilil škodi potniki niso utrpeli hujših poškodb kljub zelo razbitemu vozilu. I lude teles- ne poškodbe pa sta utrpela vkleš-čena potnika v peugeotu, sopotnik, ki je v bolnišnici podlegel hudim poškodbam, vozilo pa je bilo popolnoma uničeno. 9. in 10. 2.1999 so imeli poklicni, prav tako prostovoljni gasil« i zelo veliko dela zaradi obilnih snežnih padavin. Pod težo snega se je zlomilo veliko dreves, na različnih mestih so padla na cestišče in t.iko je bil onemogočen cestni promet. Gasilci so morali podrta drevesa razžagati in odstraniti, da je stekel promet. Veliko dela se imeli gasilci zaradi snega na zračni hali tenis centra v Domžalah in na strehi hale komunalnega centra v Domžalah, kjer je bilo treba sneg s cele površine strehe ročno z lopatami odmetati. Dragomelj, 19. 2. 1999 ob 16.10 je izbruhnil v podstrešnem stanovanju požar zaradi cigaretnega ogorka. Na kraj je prva prišla gasilska enota CPV in tudi prva začela gasiti z vodnimi curki ogenj, ki je že zajel ostrešje. Takoj zatem so na pomoč priskočila sosednja prostovoljna gasilska društva, tako da so s skupnimi močmi ogenj gasilci pogasili približno v pol ure; potem so začeli iz prostorov, kjer je gorelo, odnašati na dvorišče ožgane kose opreme in druge predmete. Gasilci CPV so nekajkrat posredovali pri razbijanju ledenih sveč, ki so ogrožale mimoidoče in obiskovalce trgovin. Gasili so tudi ogenj v kovinskem zabojniku za odpadni papir, počistili cestišče po prometni nesreči in'vlomili vhodna vrata v stanovanje, da so zaprli vodo, ker je radiator puščal. SVETLIN VIKTOR (CPV) Pomladna vrt bo tvoj prišla in cikala, da prideš ti in si;H.t bo n.i n>/n.t ll.i in jokala, ker tebe ni. (S. Gregorčič) ZAHVALA Tiho, kakor je živela, se je v svojem štiriinosemdesetem letu za vedno poslovila od nas naša mami, babica, prababica, sestra in teta Alojzija Oražem z Vira Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sv. maše, sveče in darove /a cerkev ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. \ Ivala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in lepe tolažilne besede. Hvala tudi pevcem, kolektivu Lek in KS Vir. Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat lepa hvala. Vsi njeni ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ter sestre Marjete Jasene roj. Poznič s Krtine se iskreno zahvaljujemo za pisna in osebno izrečena sožalja, sočustvovanja, za darovano cvetje in sveče; vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, sosedom s Krtine. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Domžale za pomoč in blažitev bolečin. Gospodu župniku hvala za opravljen pogrebni obred, vsa zahvala pevcem Pirnat za zapete žalostinke ter hvala kolektivu Lespal za podarjen venec ter sveče in za izrečena sožalja. Vsem, ki ste jo spremili v njen prerani grob, iskrena hvala. Žalujoči: sinovi, hči, bratje, sestra z družino ter drugo sorodstvo Krtina, Dornava, Vrhovlje, Prevoje Se zemlja je razprta, da od bolezni utrujeno telo v mehka nederja bi skrila, duši pa široko pot odprla tja, kjer vsaka solza se osuši. ZAHVALA , ob smrti naše Majde Lavrič iz Serjuč pri Moravčah Vsem, ki ste nam stisnili roko ob težkih trenutkih; vsem, ki ste oblikovali pogrebni obred in vsem, ki imate našo mami v lepem spominu, iskrena hvala! Njeni 1 p m V naših srcih še vedno živiš, zato nas pot vodi tja, kjer zdaj v tišini spiš. Tam skoraj smo V nemi bolečini z žalostjo in lepimi spomini. V SPOMIN Osmega marca je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi Jordan Paliska st. z Vira Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi V SPOMIN Urošu Dremelj 1. 10. 1987-1. 3. 1997 Dragomelj - Soriška planina Srčno bogati smo bili, ko z nami bil si ti. Vsi tvoji Zakaj usoda kruta to si nam storila, da srce predrago zemlja je zakrila. Uničen ves up je in utrgan cvet, srce je strto, obraz je bled, na licu drobnih solz je sled. V devetnajstem letu, mnogo prezgodaj, nas je zapustila naša draga hčerka in sestra Katja Berk iz Drtije pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala vsemu osebju Onkološkega oddelka, gospodu Marku in g. Miru Šlibarju, župniku Primožiču za lepo opravljen pogrebni obred, hvala vsem profesorjem in sošolcem Srednje gostinske šole, KD Limbar. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili v mnogo prerani grob. Žalujoči vsi njeni Duša počiva, počiva. Zlati oblaki nosijo prekri sveta, sveti ogenj srca. (S. Kosovel) • ZAHVALA V enainsedemdesetem letu starosti je tiho odšla od nas naša draga žena, mama in stara mama Marija Smerkolj roj. Lončar iz Lukovice Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, g. Luku Cerarju za poslovilni govor, Zvezi borcev NOV in pevcem. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se je spominjate tudi kot Flajšmanove Milke. Žalujoči: mož Zdravko, sin janež ter hčerki Vida in Mojca z družinami Umrla si nam, mama, zaprla trudne si oči naj Bog odpre Ti rajska vrata, to želimo ti! ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, tašča, sestra in teta Marija Kocijančič rojena Per po domače Brodarjeva mama iz Drtije pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem drugim za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Viktorju Primožiču za lepe poslovilne besede ob pogrebni maši. Hvala gospodu dr. Dežmanu, pevcem za zapete žalostinke ob odprtem grobu in gospodu Juretu za zaigrano Tišino. Vsem skupaj iskrena hvala, ki ste našo mamo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj, ne voščil bi ti spet iz groba ven. Le spavaj, spavaj, srečni otec moj! Dragotin Kette ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta in dedka Maksa Oražma iz Javorščice pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za vso pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in druge darove. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnjo pot. Zahvala tudi gospodu župniku za obred, pevcem in trobentaču. Vsem že enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti našega dragega Ivana Deržiča izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ste ga v zadnjih letih življenja spremljali z neizmerno pozornostjo ter mu omogočili kljub bolezni do konca živeti dostojno življenje. Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Posebna zahvala družini Hribar za nesebično pomoč. Vsem prisrčna hvala za lepe misli v številnih pismih in ustnih sožaljih, darovno cvetje in sveče. Hvala g. Hafnerju za besede slovesa in duhovnikoma za opravljen obred. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Zapustil nas je dragi ata, stari ata, dedek, brat in stric Janez Podjed st. iz Sp. Jarš pri Domžalah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku - Janezu Kvaterniku za lepo opravljen cerkveni pogreb, Oktetu bratov Pirnat za zapete žalostinke, g. Stoparju za zaigrano Tišino, kolektivu Količevo Karton, d.o.o. in vsem zaposlenim v Občinski upravi Občine Lukovica. Vsem že enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi februar 1999 Dobrota spremljala te je vse dni, Rešil zemeljskih si se stvari. Akorde božje srka naj uho, Gospod LUČI poda naj TI roko! Upajoč v vse to nam BO - manj hudo. ZAHVALA V 23. letu starosti nas Te zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak Drago Starovašnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem, sosedom, znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, kolektivoma HELIOS in TOKO line. Hvala govorniku Gotardu Fermetu za poslovilne besede, pevcem in duetu. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. 4 Vsi njegovi *)Q MAREC LO SUŠEČ /bmnik Domžale V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN Že tri leta si v večnem življenju, naša draga Sonja Spomin nate ne bledi, je prelep, toda boleč. Hvala vsem, ki se pomudite ob njenem preranem grobu in ji prižigate luč. Vsi njeni ZAHVALA V 48. letu starosti je po hudi bolezni sklenila svojo življenjsko pot naša draga žena Cecilija Kušar iz Mengša Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem ter vsem drugim, ki so pokojno pospremili na njeno zadnjo mnogo prerano pot in nam v njen spomin izrazili sožalja, darovali cvetje, sveče in svete maše ter spodbudne besede. Iskreno se zahvaljujemo tudi zdravnici Mariji S*tarbek, gospodu Zevniku za lepo opravljen obred, mešanemu pevskemu zboru Svoboda Mengeš in Društvu invalidnih upokojnecev Domaže. Vsem še enkrat hvala. Soprog Vinko, sinova Janez in Miro ter hči Romanca Sonce nc more sijati brez tebe, ptice ne morejo peti. V cvetlicah nI lepote ne vonja -vse je puščoba brez smisla. Radi te imamo, si v vsaki misli, sanjah, upanju, /< ■Iji. V SPOMIN Vandi Zule 21. marca 1999 je minilo že leto dni, odkar te ni več med nami. Vedno te bomo pogrešali. Vsi tvoji ZAHVALA V dvainosemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, ded Ml. --'1 in praded V A Hinko Benda upokojeni kovaški mojster iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem za poslovilno petje in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete Frančiške Gaberšek z Vira se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in pomoč ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena hvala predstavnici upokojencev Tosame za poslovilni govor, pevcem okteta Tosama za zapete žalostinke, praporščakom in posebna zahvala g. župniku Jožetu Tomšiču za izrečene besede in lepo opravljen pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 88. letu nas je zapustil dragi oče, stari oče in pradedek Feliks Kveder Španov ata iz Prevoj pri Šentvidu Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gosp. Rajku Hafnerju za poslovilni govor in gospodu župniku za tako lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Oče, hočem, naj bodo tudi ti, ki si mi jih dal, z menoj tam, kjer sem jaz. (jan 17,24) ZAHVALA V globoki veri v vstalega Kristusa je v 69. letu dopolnila življenjsko daritev naša draga mama Angela Dolinšek Savinškova iz Dupeljn Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v življenju poznali, jo spoštovali, ji pomagali in jo v zadnjih mesecih težke bolezni spremljali s svojo molitvijo in žrtvijo. Hvala za vse molitve in darovanja sv. maš, kakor tudi namenska darovanja za cerkev. Vsem iskrena hvala in radi se je spominjajmo tudi še naprej. Domači V SPOMIN 9. januarja je minilo leto dni, odkar nas je zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in teta Alojzija Grabnar iz Žirovš Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, prižigate sveče in postojite ob grobu. Vsi njeni ZAHVALA V štiriind£:vetdesetem letu starosti nas je zapustila naša mama, babica in prababica Justina Dobovšek Vovkova mama s Plesa pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot. Vsi njeni Utihnil je tvoj glas obstalo je tvoje srce. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več. Zdaj v grobu mirno spiš 1 a v srcih naših še živiš. ZAHVALA V sedemdesetem letu nas je nepričakovano zapusti dobri očka in stari ata Milan Čampa Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi, ga pospremili na zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred, pevcem in trobentaču. Vsi njegovi ZAHVALA V sedeminosemdesetem letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta Valentina Jere roj. Pogačar, Kostelčeva mama iz Trnjave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem ki ste nam stali ob strani in nam nudili pomoč, izrekali ustna in pisna sožalja, podarili cvetje in sveče, darovali za svete maše in jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Antonu Potokarju za lepo opravljen pogrebni obred, g. Golobu za poslovilni govor, Oktetu Tosama za lepo zapete pesmi in zahvala tudi g. Zupanu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Aleš naš, pogrešamo te in ko vsaj lahko vrnil bi se, ker brez tebe žalostno je in če nekega dne spet vidimo se, upam, da še enkrat ne raziđemo se. (sošolci 1. letnika SAŠ Ljubljana) ZAHVALA Ob slovesu ljubega sina Aleša Slaparja Gorica 3, Moravče se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste se poklonili našemu Alešu, mu darovali rože, sveče in izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem KID Limbar in pihalni godbi Moravče in sodelavcem podjetja Termit. Zahvala tudi sošolcem OŠ in 1. letnika SAŠ Ljubljana. Vsem in vsakemu posebej hvala. Mami, oči in brat Blaž Tiho si trpel, tiho si odšel... Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerano, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, brata in strica Mirka Cerarja (Jakov Miro iz Vrhpolj) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala g. kaplanu Damjanu Stihu za sočutne besede, hvala pevcem in trobentačema. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Zakaj usoda kruta to si nam storila, da srce predrago zemlja je zakrila? Uničen up je in utrgan cvet, srce je strto, obraz je bled, na licu drobnih solz je sled. ZAHVALA 11. marca se je v 82. letu ustavilo izmučeno, a plemenito srce naše ljubljene mame MICI Marije Sesek roj. Zobavnik, iz Preserij pri Radomljah aktivistke NOB Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. Hafnerju za lep poslovilni govor, g. Stoparju za odigrano Tišino ter pevcem za občuteno zapete žalostinke. Hvala praporščakom ZB in DU Radomlje ter Dl Domžale. Posebno se zahvaljujemo celotnemu osebju Doma upokojencev Domžale za nego in pomoč v času maminega bivanja v njihovi oskrbi. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA V 57. letu starosti nas je na pragu pomladi mnogo prezgodaj zapustila naša nadvse skrbna, dobra mami, mama in žena Ana Nuša Pirnat roj. Habjan iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, župniku gospodu Tonetu Perčiču za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru in oktetu bratov Pirnat za ganljivo zapete pesmi. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in maše. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Peter, hčerki Urša in Polona ter vnuk Kristijan Domžale /lamnik MAREC *)Q SUŠEČ Lj ZAHVALA V petinsedemdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric Franc Gregorin, st. z Vira Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA Desetega februarja nas je v devetinsedemdesetem letu zapustila draga mama Katarina Burja rojena Lebeničnik iz Obrš pri Zlatem Polju Iskreno hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, hvala za izrečena sožalja ter darovano cvetje in sveče. Prav posebej pa se zahvaljujemo sosedom za vso pomoč, ki ste nam jo nudili v teh težkih trenutkih. Hvala osebju Zdravstvenega doma Domžale za dolgoletno zdravljenje in g. župniku za obred. Vsi njeni Hiša ostala je prazna, ko vzela si ti slovo, a v srcih bolečina, ki prenehala ne ho ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete Amalije Prašnikar lakocave mame iz Brezij pri Krtini se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, sv. maše. Zahvala pevcem Tosame, gospodu župniku in trobentaču za zaigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni ZAHVALA V devetinosemdesetem letu starosti je tiho umrla naša draga mama, stara mama, prababica in sestra Marija Klander iz Domžal Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Prisrčna hvala tudi najbližjim sosedom, ki ste nam nesebično pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni ! V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. V SPOMIN Sedemindvajsetega februarja je minilo leto, odkar nas je zapustil dragi mož in ata Stanko Per iz Moravč Zahvaljujemo se vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Vedno znova, ko jutro se rodi v dan zazrem se s solznimi očmi, srce boječe zaječi, je res, da tebe več med nami nif ZAHVALA Nenadoma nas je v 66. letu zapustil naš dragi ata Franc Slapar iz Gubćeve 5, Vir pri Domžalah Iskrena zahvala vsem, ki ste ga 25. februarja 1999 pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem ter sodelavcem INDUPLATI PLASTING, d.o.o. in LEK, d.d., Mengeš. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke ter odigrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, Je enkrat, iskrena hvala. Z nami ostaja v naših srcih in spominu. Vsi njegovi l ftthnil je tvoj glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok. ZAHVALA V enaindevetdesetem letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica, teta in sestra Matilda Korošec roj. Osredkar, iz Šentvida pri Lukovici Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom ža izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala patronažni sestri Irmi za pomoč, g. župniku /a cerkveni obred ter pevcem in praporščakom. Vsem in vsakomur še enkrat iskren,i hvala, Vsi njeni ZAHVALA V 87. letu starosti je odšla od nas draga sestra in teta Alojzija Štrukelj iz Podsmrečja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala župniku g. Vrtovšku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem pevskega zbora Lipa s Trojan za lepo petje in g. Janezu Cerarju za poslovilni govor. Še enkrat hvala vsem. Vsi njeni /AHVAIA Skromno in tiho, tako kot je živel, nas je v 76. letu starosti zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, brat in stric Ivan Mali z Vira pri Domžalah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrazili sožalje. I Ivala tudi duhovnikom« z., iepo opravljen pogrebni obred. Vsi njegovi / lisa prazna je ostala, ko vzel si ti slovo, a v naših srcih bolečina, ki prenehala ne bo. ZAHVALA Enaindvajsetega februarja nas je po težki bolezni v petinsedemdesetem letu Starosti zapustil naš dobri mož, ati, stari ata, brat, stric in tast Ivan Vehovec z Limbarske Gore pri Moravčah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, sv. maše in darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Dežmanu, sestrama Kristini in Mirjam ter dežurnemu osebju ZD Domžale. Zahvala tudi g. župniku za mesečne obiske na domu in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala velja tudi trobentaču in pevcem. Vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, še enkr.it iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, brata, strica in očima Jožeta Keršiča Pot pod hribom 12, Domžale se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, darove za svete maše, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala DO Tosami, pevcem za zapete žalostinke in g. jemšku za lep govor. Enaka zahvala velja g. kaplanu za lep pogrebni obred, obema trobentačema za zaigrano Tišino. Hvala g. Jovanki, g. Mojci za pomoč na domu. Še enkrat vsem skupaj iskrena hvala. Vsi njegovi Odšel si tja, od koder ni vrnitve, kjer ni sovraštva in ne bolečine. V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer ti v tišini spiš. ZAHVALA V triinšestdesetem letu starosti nas je tiho zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric Jože Bokal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za maše ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo prof. dr. Pavlu Poredošu, dr. Snežni Cerar Mazi in patronažni sestri Dragici Šareč za vso zdravniško pomoč in nego. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem za zapete pesmi in gospe Joži Hribar. Vsi njegovi Zakaj usoda kruta ti si nam storila, da vzela si nam liuhljcnega sina? Bolečina da se skriti, tudi solze zatajili, a srce tako boli, ker ne vidiš teh oči, on in zvenkega nasmeha ob spozn.iniu, da te ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubljenega sina Aleša Resnika iz Gorice pri Moravčah se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste Aleša v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji prerani poti. Hvala gospodu župniku, pevcem, sošolki Dragici za poslovilne besede in Juretu za odigrano Tišino. Še enkrat hvala vsem, ki ste Aleša imeli radi in ga boste pogrešali, nam pa ob najtežji življenjski preizkušnji sočutno stali ob strani. Njegovi: oči, mami in sestra Renata ZAHVALA ()l> smrti dragega moža, očeta, starega očeta in dedka Antona Rakefa iz Trzina se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Lepa hvala tudi gospe Adi Lovše, članici Zveze borcev Trzin za poslovilni govor, gospodu župniku za lepo opravljeni pogrebni obred ter gasilcem iz Trzina. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žena Marjeta, sin Zvone z ženo, vnukinji Vesna in Katjuša z družino Hud boj in močna volja sta bila zaman... ZAHVALA Moj mož, oče in stari ata Jože Koter je za vedno odšel od nas. Vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, sorodnikom, sosedom, bivšim sosedom, sošolkama, gospe Jani, znancem, Napredkovim sodelavkam in sodelavcem ter sosedom iz Gorjuše, mu poklonili sveče in cvetje ter pisno in ustno izrazili sožalje, iskrena hvala. Prav tako hvala dr. Hacetu, gospodu župniku Tonetu Perčiču za ganljiv govor in pokop, župniku iz Doba, gospodu Pečniku, trobentačema in pogrebni službi. Žalujoči: žena Marija, sin Jože in vnuki 30 /lamnik Domžale PVC-ALU OKNA, VRATA, ZIMSKI VRTOVI /O h i Ukovosn i\ i/ki si \| ^ DFINSTRAL dgff" Vrednost oknu! ,llM 'd.o.o. SAVSKA C. 48, DOMŽALE PRODAJA, MONTAŽA, SVETOVANJE tel.: 061/716-819 gsm: 041/643-062 okenske police lamelne zavese žaluzije polkna rolete... r SERVIS - TRGOVINA ^ GREGORIČ □ REZERVNI DELI - Gorenje, Candv, Bosch □ GOSPODINJSKI STROJI Gorenje □ SERVIS - pralni, pomivalni in sušilni stroji Gorenje - štedilniki plinski, električni - hladilniki, skrinje - električni bojlerji Trgovina odprta pon.-petek od 14. do 19. ure ŠOLSKA UL 22, SPODNJE JARŠE, Domžale TEL. (061) 714-939 GSM (041) 734-688 d.d. Ljubljana Agrokombinatska 84 1260 Ljubljana Polje objavja JAVNI RAZPIS ZA PRODAJO NEPREMIČNIN z zbiranjem ponudb Najugodnejšemu ponudniku prodamo: Gospodarska poslopja z zemljiščem ob graščini Črnelo, k.o. Dob, vi. št. 888. Posest predstavljajo poslopja in stavbe na par. št. 1211, 1210 in 1204/7 v skupni izmeri 1950 m2, s funkcionalnim zemljiščem v izmeri 6209 m2. Skupna površina vseh nepremičnin obsega 8159 m2. Izhodiščna cena za nepremčnine znaša 65 mio SIT. Pogoji sodelovanja na razpisu: a. Ponudbnik je lahko pravna oseba, ki se izkaže z izpiskom iz sodnega registra ali fizična oseba, ki se izkaže s potrdilom o državljanstvu. b. Pisne ponudbe naj vsebujejo predmet ponudbe, ceno in plačilne pogoje. Upoštevane bodo samo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini kupnine ni možno naknadno spreminjati ponudbe: c. Ponudniki morajo vplačati varščino v višini 10% izhodiščne cene kot jamstvo za resnost ponudbe na žiro račun prodajalca št.: 50103-601-24394 pri Agenciji za plačilni promet, s pripisom »Javni razpis za prodajo nepremičnin«. Dokazilo o plačilu varščine mora biti priloženo k ponudbi. Izbranemu ponudniku bo varščina všteta v kupnino, v primeru njegovega odstopa, jo prodajalec zadrži. Ostalim ponudnikom bo varščina vrnjena v treh dneh po izboru kupca; d. Odpiranje ponudb je komisijsko, z najugodnejšim ponudnikom bo sklenjena kupoprodajna pogodba; e. Uspešni ponudnik mora v roku 15 dni od obvestila, da je izbran, skleniti pisno pogodbo o nakupu, ki je deklaratornega značaja in v roku 15 dni od podpisa pogodbe plačati kupnino, razen če ni s pogodbo drugače določeno; f. Prometni davek in druge dajatve ter stroške prenosa lastništva plača kupec; g. Nepremičnine so naprodaj po načelu »videno-kupljeno«; h. Prenos lastništva nad predmetom prodaje se opravi po plačilu celotne kupnine in drugih obveznosti kupca; i. Lastnik ni dolžan skleniti kupoprodajne pogodbe z iTobenim od ponudnikov. Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 8 dneh po objavi na JATA REJA, d.d., Ljubljana, Agrokombinatska 84, Ljubljana Polje, pod oznako »Javni razpis za prodajo nepremičnin«. Ogled nepremičnin je možen po predhodnem dogovoru. Dodatna pojasnila lahko intresenti dobijo na tel.:481-913. < m ♦»mit«0 STREHOVEC dr. Jagoda Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 061/712-990 722-122 Ordinacijski čas: Ponedeljek od 13.-19. ure Torek od 9.-12. ure Sreda od 13.-19. ure Četrtek od 13.-19. ure Petek od 9.-12. ure RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER 1 D Ljubljanska 80 (SPB1), Domžale, tel./faks 713-660 rf' E-pošta: clip@clip-domzale.si TEČAJ ZA ZAČETNIKE (25 ur): WINDOWS, W0RD EXCEL(20 ur) ACCESS (20 ur) INTERNET (8 ur) STROJEPISJE NA RAČUNALNIKU (60 ur) -12 ur računalništva z urejevalnikom besedil W0RD - 48 ur vaj iz strojepisja Za pogodbeno izvajanje (skupine) priznamo 10% popusta. Brezposelnim, dijakom in študentom priznamo 20% popusta. Delavcem, ki so zaposleni pri samostojnih podjetnikih (S.P.), stroške izobraževanja delno povrne Sklad za izobraževanje delavcev pri obrtnikih. OPTIK Martina Škofic Ljubljanska 87, Domžale, tel.: 061/714-006 Slovenska 24, P.E. Mengeš, tel.: 061/738-980 V PRIČAKOVANJU PRAZNIKOV 5M0 ZA VA5 POPESTRILI P0NUD30I Trenutno na zalogi več kot 2000 različnih igrač po ugodnih cenah za vse starostne skupine na 150 m2 prodajne površine! I , , 1 _ (( Možnost plačila na več čekov ali s plačilnimi karticami KARANTA, FUROCARD! .. .....A»' s4£i Pričakujemo vas meti tednom od 9.00 do 19.00 in ob sobotah orl 9.00 do 13.00. Vljudno vabljeni vaš NIKI. S4VL Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO ^IZKORISTITE UGODNE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE: • STREŠNIKA Bramac, Bobrovec in drugih kritin • cementa • apna • barve za polepšanje vašega doma • prane plošče, tlakovci, robniki • vseh vrst izolacij • ter ostalega gradbenega materiala. GOTOVINSKI POPUSTI OD 5% DO 17% AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA AKCIJA OPEKA MODUIARNI BLOK 6/1 NUDIMO Vz\M MOŽNOST BREZPLAČNE DOSTAVE Z AVTODVIGALOM Izkoristite čas za nakup pred bližajočo uvedbo davka na dodano vrednost. >NOVO: OPAŽ ZA OKROGLE STEBRE V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, oh sobotah pa od 7. do 13. ure. Internet: WWW.SAM.SI A6RD8KA JANA, *+. ORGANIZIRANA VADBA V DVORANAH: KS RADOMLJE: tor.: 19.-20., 20.15-21.15 čet.: 19.-20., 21.15-21.15 KULTURNI DOM IHAN: čet.: 19.-20. OS DOL: sre.: 19.30-20.30 VSE INFORMACIJE IN PRIJAVE tel. od sobota mec OŠ RODICA ODDELEK JARŠE: pon.: 20.15-21.15 sre.: 20.15-21.15 OŠ KRTINA: pon.: 20.-21. sre.: 20.-21. I 814-397 6. ure dalje med delavnikom, nedelja 9. in 20. uro. W5 Domžale /bmniri HYunom Šubelj Domžale A MITSUBISHI MOTORS Šubelj Domžale Mali oglasi SLAMNIK 7 2 1 0 2 2 Kupcem Obrtniška 8 1230 DOMŽALE PRODAJA TEL: (061)716 221 SERVIS TEL/FAX.: (061)716 221 INSTRUIRAM matematiko. Tel.: 728-556. MLAJŠI UPOKOJENKI, v.ijc ni dela v gostinstvu, nudim honorano delo ob vikendih. Tel.: 712-741. INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-157. ODVOZ odpadnih avtomobilov in drugih kovinskih predmetov opravljam. Tel.: 0609 618-351 061 734-359. omikane riloznosti METALKA TRGOVINA r~~| I _ Prodajni center Domžale (j") iKGmSu Mubljanska 63, tel: 061/721 267 I_I I Sporočilo za javnost Sredi februarja je Nova Ljubljanska banka odprla nove prostore Podružnice Kamnik na Duplici, Ljubljanska 45, kjer bo vsem na voljo celotna bančna ponudba na enem mestu s poudarkom na svetovanju pr izbiri in urejanju zahtevnejših storitev. Občani lahko izbirajo med celotno paleto klasičnih bančnih storitev od posojil, različnih oblik varčevanja in investiranja sredstev do plačilnih kartic, enostavne bančne storitve pa prepustijo bankomatu. Banka je odprta vsak delovnik neprekinjeno od 8. do 17. ure ob sobotah pa je zaprta. PLESKAMO kovinske predmete, kmetijske stroje, ograje na terenu, itd. Praznimo greznice, kon-tejnerski odvoz, drobljenje kamenja na njivah in parcelah. Tel.: (061) 722-056. SERVIS šivalnih strojev, Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9.-12. ure in od 1 5.-1 7. ure, v soboto: od 9.-12. ure. Tel.: (061) 727-897. KLJUČAVNIČARJA, lahko priučenega, mlajšega, za izdelovanje kovinskih konstrukcij, zaposlim. Domžale, tel.: 721-228. GARAŽO v SPB 1, Domžale, 54 m2, primerna za obrt ali skladišče, prodam za 2.200.000,00 Sit. Tel./ GSM: 041/689-208 - Davorin. IŠČEMO upokojenca za občasna dela na vrtu in okoli hiše. Tel.: (061) 735-702, Lukovica pri Domžalah. V0RVVERK TRAFIKA ZAJC, VIR tel.: 061/712-385 041/735-150 Na tržišču je nov tip vrhunskega čistilnega aparata vorvverk. Za vse aparate imamo na zalogi potrošni material (vrečke, osvežilce) in rezervne dele. Zaposlimo enega zastopnika. KERAMIKA NIO S HIDROMASAZNE KADI Uma SANITARNA KERAMIKA LAUFEN ccrcirntcci dolomite Sk ARMATURE CROHE KOPALNIŠKO POHIŠTVO jj? Ihanska 3, Domžale, telefon 722 834 I ATA BOGATA PONUDBA POČITNIC V TENTOURS-u Katalog »Poletje 99« - bogata ponudba počitnic v gorah in zdraviliščih ter ob morju - Istra Kvarner in Dalmacija (lastni prevoz) - počitnice z letalom (Brač, Hvar, Vis, Korčula in Dubrovnik) Katalog »Ciper« hit letošnjega poletja - teden dni z letalom že od 59.900 SIT možnost križarjenja z ladjo in obisk Izraela in Egipta Prvomajske počitnice v Istri in Dalmaciji Prvomajska smuka na avstrijskih ledenikih Katalog »Formula 1« - obisk najpomembnejših dirk »Destination Amerika« - potepanja po Arrteriki In še vrsta drugih privlačnih počitniških ciljev v Sredozemlju in po svetu. Izkoristite ugodne promocijske popuste! Kredit do 9 mesecev po obrestni meri TOM + 0%!!!!! Obiščite nas na Ljubljanski 85 v Domžalah ali pokličite TENTOURS na tel.: 711 -229 in kataloge vam pošljemo po pošti ahačtC Domžatet servis Prešernova 1 /a, trgovina tel. 722-107 W)I.MA -pralni stroji, sušilni struji, pomivalni stroji, hladilniki, štedilniki, /.amraivalne skrinj« in omare -kuhinjske nape ter - pomivalna korita - mali gospodinjski aparati GORENJE. BOSCH. SIEMENS, TEFAL - originalni rezervni deli korenje - harvni tv Gorenje, Som -glasheni stolpi SONV pralni stroj Simple Logical 112.995,- sušilei perila VVT6I0 42.725,- - sesalnik BSD 1400 W 18.207,- - glasbeni stolp S()NY RX 77 58.742,- - mikrovalovna pečica De Longhi 30.326,- i>r siknil ni d Odprto vsak dan od 8. do 19. uro, ob sobotah od 8. do 12. ure Pomlad je čas spremembe.. •..je čas, ko zamenjamo oblačila in čas, ko si zaželimo novosti v našem domu... UGODNE CENE IN POPUSTI vm G Cement, apno, betonsko železo, okna, vrata | 5% gotovinski popust Kombi plošče gotovinski popust Armaturne mreže, Bekaert vrtni sistem gotovinski popust Stiropor, debeline 5 cm Armaturne mreže R 424, 1 kos Modo V-3, 10 m2 vroli Modularni blok, 1 kos pri nakupu nad 2880 kos Kombi plošče, 5 cm 356,00 SIT/m2 4.6$9,00 SIT/rr.2 2.686,00 SIT 73,00 SIT 1.141,00 SIT/rr.2 Trgovina Kurivo Masljeva 4, Domžale Telefon: 719-270 Odprto: 7:00-19:30, v soboto 7:00-13:00 GODNE CENE notranja barva proti plesni s prijetnim vonjem 51 1.824,00 SIT 101 2.952,00 SIT NOVO JUPOL CITRO notranja barva proti plesni Pleskarski komplet: valjček 210 mm sintetični z ročajem, čopič radiator 40 mm, mrežica PVC, valjček 100 mm z ročajem 1.390,00 SIT Trgovina Barve - laki Kolodvorska 1, Domžale Telefon: 718-145 Odprto: 7:00-19:30, v soboto 7:00-13:00 DOM GRADIMO IN PRENAVLJAMO Z Kopalniška garnitura Novella Umivalnik 65 13.960,00 SIT Podstavek 9.070,00 SIT Bide 15.370,00 SIT WC z desko 22.700,00 SIT pri nakupu z gotovino še dodatnih 5% popusta NOVE PREPROGE ZA VAŠ DOM Cena že od 1.480,00 SIT naprej 10% gotovinski popust pri nakupu nad 5.000 SIT I ploščice Vulcano 555,00 SIT/kos D 431 A WR 4312 ploščice Venezia 043,0 1.690,00 SIT/m2 1.590,00 SIT/m2 1.697,00 SIT/m2 pri nakupu z gotovino še dodatnih 10% popusta Salon keramike v 1. nadstropju trgovine Kovinar, Ljubljanska 71, Domžale Telefon: 719-250 Odprto: 7:00-19:30 v soboto 7:00-13:00 Blagovnica Vele Mestni trg 1, Domžale Telefon: 718-100 Odprto: 8:00-19:30, v soboto 8:00-17:00 Prepustite se pomladnim navdihom in si olepšajte dom in vrt, da Vam bosta v užitek in ponos NAPREDEK NAPREDEK - DOBRO IME MED TRGOVCI