Hatolišk cerkven list. V Ljubljani i H. prosenca 1 So o. JListi TeeaJ VE MM. JfMarU brez madeža spočeti* Mcil zvezdami zvezdica >ijf. Podobna ji nuKfna ni. Prf«»iilc t«rkr krnei lijr. \ l<*p«(i nj«r.i \>r lamni. Ta »vi^ira Marija li . Hr-/ mad«*/a si! Vi u»-i* prosta bila. Jo mater /bral si je tinspod. Kdina hči Marija ti . Krez madeža spočeta si! Devica čisla in presveta! Naj večna slava ti doni . Brez madeža ker si spočeta Adamova edina hči. Naj lepši vsih devica si. Brez madeža spočeta li! 1. Praprotnik JHantinat JMezzofanti. (»aij«-.) Naposled s« prisijali cerkvi bolj veseli dnevi, mir je bil sklenjen, in Pij VII. se je v svoje dežele vernil, in s tem vse z naj večini veseljem napolnil. Ko je v Bolonjo prišel, je želel viditi Mez-zofantita. Zavoljo njegove velike učenosti in za-voljo njegove nepremagljive zvestobe do sv. Sedeža so mu papež ponudili častno službo tajnika Rimske propagande. Ta služba ni bila samo častna, in navadna stopnja do višjih cerkvenih služb, temuč je tudi posebno priložna bila zanj, ker bi bil tukaj lahko se z učenjem jezikov pečal, kar ga je vselej posebno veselilo. V tem učilišu so bili od-gojenci iz vseli krajev sveta, Evropejci, Azijani, Afrikani, Kalifornci, Avstralci itd. itd.; to učiliše, ko bi bil on to službo prevzel, bi ne bilo pod njegovim nadzorništvam, ali vender bi mu mnogo bilo pomagalo, zakaj tu bi bil imel priložnost svoj uk ponavljati in razširjati, in se tako v svojih vednostih bolj uterditi. Ali vender se je stanovitno branil prevzeti ponujeno službo, in zastonj so skušali kardinal Konsalvi, Mr. Justiniani in drugi, ga pregovoriti, da naj se uda. V I. I Hi 4. dne 14. aprila je stopil zopet v svojo poprejšno službo kot učenik izhodnih jezikov na domačini vscučilisu. in mesca avgusta ravno tistiga leta je hil izvoljen za mestniga bukvarničarja: to je bila služba prav po njegovi volji, pa tudi v prid bukvarnice . ki jo jc v svojo ^kerb prevzel. Malo let poznej najdemo, da sta avstrijanski cesar in veliki vojvoda To*kan«ki lega učeniga profesorja v njegovim rojstnim mestu osebno obiskala, ler ga pregovarjala, naj bi /. njima sel na Dunaj ali v Horencio. kjer si je mogel svest biti visoke in častne službe. Ali njemu sc ni spodobno zdelo, da poten, ko se je branil službe, ki mu jo je njegov deržavni vladar, in zraven lega šc poglavar cerkve ponujal, bi bil se udal cnimu teli vunanjih vladarjev: ni se toraj dal pregovoriti, in je ostal še mnogo let v svojim pohlevnim učiteljskim stanu v Bolonji z ne ravno veliko letno plačo. Pa sadaj so ga začeli spoštovati vsi bližnji in daljni, in noben ptujic kakoršne koli verste, ki je v Kolon jo prišel, ni šel iz mesta, dokler ni obiskal slo-veeiga jezikoslovca. Kapitan Smith, angličan, knez Volkonski, rus, M. Valeri, baron de Zach, lord Byron in sto in sto druzih so s tem profesorjem všaki v svojim lastnim jeziku govorili, in mnogi iz med njih so potem svoje veliko zadovoljstvo in ob-čudenje nad tem možem razodevali. Baron de Zach je skušal z njim angleško govoriti, potem v Saksonskim narečji, in potem v Avstrijanskim, in pre-vižai se je, da vse te jezike in narečja prav dobro govori, in da se še on sam z njim meriti ne more. Potem je v svoje govorjenje zaplel nekaj besed iz Valaškiga ali Rumunskiga jezika: bistro uho Mez-zofantitovo je to koj zamerkalo, začel mu je toraj po Valaško odgovarjati, ali baron, ki ni dobro znal Valaškiga, je umolknil in spoznal, da ga je le skušati hotel, ali zna tudi ta jezik. M. Valeri govori od Mezzofantita kakor duhovnik pohlevno in spo-štovavno, imenuje ga aposteljna zavolj dani jezikov in zavoljo njegove velike pobožnosti, „zakaj on zna — pravi Valeri — nič manj kakor dva in trideset jezikov ali narečij, akoravno ni še nikoli bil vun iz svojiga rojstniga mestau. Vender te poslednje besede niso popolnama resnične, zakaj on je bil v Modeni in Livorni, zato da jc z judi se soznanil in hebrejsko petje v njih lastnih shodnicah poslušal. Tudi je bil uže v Mantovi, v Pizi in v Himu. Reči se pa vender mora, da je pač premalo po svetu hodil, ker je vender skoraj vsega sveta jezike govoril. Pristavimo še besede nesrecniga Bvrona. ki med drugim od našiga Mezzofan- tita takole govori: ,,Jaz se ne spomnim, da bi bil vidil kadaj moža. kteriga sim želel vdru^ič viditi, kakor mende samiga Mezzofantita: ta mož je velikan jezikoslovcev f monster of languages), Briarej v jezikih (of parts of speech), živ poliglot, še vee, on bi bil lahko splošni tolmač o času babilonskiga stolpa: on je pravo čudo--— in pri vsem tem tako ponižen, tako pohleven. Jaz sim ga skušal v vseh jezikih, od kterih sem količkaj znal---in. resnično jo povem! še elo v mojim angleškim jeziku govorečiga sim mogel občudovati!" — Drugi dan februarja 1H31 je bil kardinal Ka-pelari izvoljen za papeža, in se je Gregori XVI. imenoval. Pred svojim povzdigiijenjem na papežev sedež je bil predstojnik fpraefectus) propagande, in v tej službi je imel večkrat priložnost se z Bolonj-skim jezikoslovcam soznaniti. On pri tem ni samo visoke učenosti tega profesorja spoznal, ampak tudi njegovo priprostost in blagodušnost. Pri neki priložnosti je namreč kardinal Kapelari Mezzofan-titu precej denarja namenil, ker je propagandi večkrat v nekterih rečeh pomagal. Ali Mezzofanti ni hotel tega denarja vzeti, temuč je rekel, da naj se da rajši v pospešen je zunanjih misionov. In to je le en sam zgled njegove blagodušnosti, ki jo je v vsem svojim življenji kazal, in razodeval, da njegovo sercc ni bilo nikakor navezano na ta svet in na posvetno blago. Vseli osem let, ko je bil korar pri svetim Petru, in vodnik semeniša, ki je zraven tc cerkve v Bimu, je vse svoje dohodke izdajal v prid semeniša in v podporo ubogih kleri-kov, ki niso mogli zavoljo uboštva k duhovskimu stanu sicer se pripravljati. Množica siromakov je vselej stala na poti med cerkvijo in knjižnico, ali med knjižnico in semenišem. in malo kdaj ali nikoli ni bilo brez njih, kadar se je le zunaj vrat pokazal. Nekteriui se je zdelo, da še preveč ubogim daja, ker je mnogokrat od svojih prijatlov denarja na posodo jemal zalo da je mogel siromakam pomagati. Zavoljo tega so ga njegovi sokorarji navadno klicali korar milošinar-. In ko je bil uže kardinal, pravijo, da je neki bogat bankir mu dal spodobno stanovanje, za ktero pa ni nikoli od njega plačila terjal, ker je vidil, da nič nima, ker je vse svoje ubogim razdajal. — Ali tu smo malo preskočili red zgodeb njegoviga življenja, liekli smo zgoraj, da je Gregori XVI., se ko je bil kardinal, Mezzofautita dobro poznal. Eno njegovih pervih del. ko je papež postal, je bilo pismo do kardinala Opizzonita, Bolonjskiga višiga škofa, v kterim mu veli, da naj skuša profesorja Mezzofautita v Rim mu poslati. Priložnost se je najdla kmali v tadašnjih nemirih, zbran je bil namreč Mezzofanti v tisii odbor, ki je šel iz Bolonje v Bim potem. k<» je bil zadušen punt tega mesta: in papež Gregori XVI. je pri tej priložnosti s svojo navadno prijaznostjo šaljivo rekel: ..da to je edina korist, ki 11111 jo je Bolonjski punt prinesel-. Vender tudi samimu papežu ni bila lahka reč Mezzofautita pregovoriti, da naj popusti svoje rojstno mesto in pride v Bim, kakor priča sam papež v nekim pismu: naposled vender, proti koncu oktobra i831, je prišel Mezzofanti, uže v priložnosti ravno omenjeni-ga poslanstva do časti prelata povikšan, zopet v Bim. ki ga mu ni bilo nikoli več zapustiti. Službe, ki jih je tu opravljal, smo uže zgoraj omenili, bil je namreč korar pri sv. Petru, vodnik semeniša, pervi bukvarničar v Vatikanu itd. itd., in sicer vse to je bil, prejden je postal kardinal. Tukaj je njegova zvedenost v jezikih vedno rastla, iu se bolj je tu slovel kot jezikoslovec. Gregori XVI. je imel nekiga dne svoje posebno veselje nad njim, ker je nenadama nadinj spustil učence iz propagande, ko je v Vatikanskim vertu se sprehajal, kateri so vsaki v svojim lastnim jeziku z njim govoriti začeli in ga mnoge stvari prašali. Tu je bil pravi Babilon različnih glasov, nerazumljiv tudi takimu, ki je kaj teh jezikov govoril: ali Mezzofanti se ni zgubil, je eni-inu za drugim po versti odgovarjal vsakimu v njegovim jeziku in se ni kar nič pomotil ne v volitvi besed, ne v pravilnim izgovarjanji, akoravno je skakoma iz eniga jezika v druziga prehajal. Tukaj je pervikrat papež sam se prepričal od njegove znanosti jezikov, in zdelo se mu je, kakor da bi se bil pred njim ponovil čudež binkoštniga dneva. Dvanajsti dan februarja 1N38 je bil Mezzofanti vzet v število kardinalov, in reči se mora, da so bili vsi s to volitvijo popolnama zadovoljni. To njegovo povzdignjenje se je s posebnim veseljem in slovesno praznovalo v Bolonji in pa v kolegii propagande. Učenci tega kolegija, ki pošilja mi-sionarje po vsem svetu okrog, so novimu kardinalu k njegovimu poslavljenju svoje vošila v tri in štir-deset raznih jezikih sostavljene in pisane podali; Mezzofanti. ki je v pričo nekaj izbranih prijatlov te vošila od njih prejemal, je z vsakim posebej prijazno se pogovarjal v ravno tistim jeziku, v katerim je učenec mu srečo vošil. Lahko si je misliti, da je on sadaj kot kardinal posebno za propagando skerbeti imel. Mnogi naših bravcov so gotovo uže slišali ali brali, kako se praznik sv. treh kraljev v tem kolegii obhaja. Pod Mczzofantitam se je to takole godilo: v kapeli tega kolegija se je služba Božja opravljala v vsili raznih obredih, ki so s pripušenjem svete cerkve po vsem svetu: iu p:tem se je slovesnost teli praznikov še povikše-vala ob odločenih dneh vse osmine z glasovanjem pesmic in drugih enakih sostavkov, ki so jih učenci vsaki v svojim jeziku za to nalaš pripravljali; slišali so se toraj jeziki: sirjanski, armenski, perzi-janski, arabski, hindostanski, singaleški, peruanski, brasilijanski, koptiški, etiopski, tartarski, kineški itd. itd. Pripravljanje in popravljanje teh sostavkov, in nadzeranje pri skušnji, je bilo naj ljubši opravilo našiga kardinala vsako leto, kadar se je ta čas bližal: veči del teh sostavkov je res on sani spisal, ali mnogokrat se je zgodilo, da ni hotel zraven biti, kadar so se ti sostavki pred vsimi glasovali. kadar je namreč predčutil, da bodo lc njega hvalili, ne pa njegovih učencov. On je ta ko-legi pogostama obiskoval, posebno pa takrat, kadar so iz sprehoja domu prihajali: stal je navadno verli stopnic, in je z vsakim v njegovim jeziku kaj ma-liga govoril. Oče Brešiani, ki je bil takrat vodni* propagande, pripoveduje, da eno leto po tem, ko je Mezzofanti kardinal postal, so neki mladi Albanci iz Skadra v kolegi prišli, ki so bili iz Sapi je in Bara (Antivari) doma, in da jc kardinal Mezzofanti imel biti njih spovednik. Ali kardinal je rekel, da ne more tega še storiti, ker ne zna še njih jezika, ako mu dajo pa slovar in slovnico, da jih hoče v 14 dneh spovedati. Bukve so se dobile, in v štimajstih dneh, kakor je bil rekel, je znal njih jezik in jih je uže spovedaval. Pravijo zares, da, od kodar koli je kak nov učenec v kolegi prišel, ki je kak ptuj jezik govoril, se je kardinal, ako ne tako hitro, saj v ne dolgim času tistiga jezika navadil, (k. si.) To ne pravi is serca odpustiti. H koncu svetiga leta. Sloviti jezuit Broziani to le pripoveduje: V letu 1840 so jezuiti v neki obljudeni vasi na Sardinskim otoku mision imeli. Rečeno jim je bilo, de njih pridige ne bodo nič zdale, ako ne bodo premogli nekiga plemenitnika nagniti, de bi mladimu človeku, s kterim v smertnim sovraštvu živi, po keršansko odpustil. Ta plemenitnik, mož v visoki starosti, je bil pred nekaj leti ediniga sina zgubil, ki ga niu je bil nekdo iz ljubosumnosti u-nioril. Od tistihmal je on do morivca in njegove družbe neugasljivo sovraštvo imel. Misionarji tedaj starca obišejo in so bili od njega prav prijazno sprejeti. Berž pa ko je sta-reji duhoven govorjenje z vso mogočo previdnostjo na keršansko dolžnost, ki zapoveduje sovražnika ljubiti, obernil, je starimu možu kri zakipela, pokonci skoči in kriči: ^Lejte, tukaj je kri iz njegoviga serca tekla, lejte, tukaj je zemlja njegovo kri pila! dans, kakor takrat, vidim, kako se kadi in v nebesa za maševanje kliče!" Kmal so se misionarji prepričali, de tukaj druziga ni, kakor starca v milost Vsigamogočnimu priporočiti. Hodil je pa plemenitnik pridno k misionskim pridigam, in tudi mo-rivec in njegovo pajdaštvo so hili na drugi strani. Bili so misionarji v svojih naukih prišli poslednjič do povesti od zgubljeniga sina. Pridigar je razlagal, kako pohlevni Jezus s to povestjo dobrotljivost in usmiljenje Božje ljudem poočituje. Poslušavci so se na persi terkali in k Bogu zdi ho vali za odpušenje. Pridigar ukaže križ s prižnice vzeti in na tla pred ljudstvo položiti, in reče: „Kdor koli je svojimu sovražniku odpustil, naj pride in naj kušne znamnja ran svojiga Zveličarja. in s terdnim zaupanjem naj se zanese, de so mu njegovi grehi (po opravljeni spovedi) odpušeni; kdor pa sovražniku noče odpustiti, naj se ne prederzne, pred usmi-Ijeniga Boga stopiti, kteri je na križu za svoje sovražnike umeri". — Vsi, kieri so se od sovražne jeze čiste vesti zavedli, so s solzami močili znamnja Jezusovih ran, ter jih kuševali. — In le pomisli kdo! tudi uni stari mož se v tem ginljivim pogledu k podobi Križaniga rine; trese se kakor otrok, — zdaj pogleda na križ, zdaj na morivca svojiga ljubiga sina, stiska pesti in ua glas zaupije: -,Gaviano, pojdi sem!" (tako je bilo morivcu ime). Mladi človek je stermel bled in derhtajoč ves zbegan. Poslednjič, ko prijatli vanj tiše, gre k starimu možu, kteri ga z razprostertimi rokami sprejme, na persi pritisne in kliče: ,,Gaviano, odpustim ti!" — Mladenič se pod tehtnostjo teh besedi omedlevši na tla zgrudi, ljudstvo pa se na glas joka; oba nasprotnika se z besedami: odpušenje, odpušenje! prijazno objemata. Misionar na prižnici, razvesc-Ijen na to prigodbo, ni mogel z lepo očitniga veselja ljudstva upokojiti. Pridigar reče vse une nasprotnike eniga za drugim h križu peljati, vsi so ga kuševali in se za vse prihodnje čase vsimu sovraštvu, vsimu prepiru, vsimu maštvanju odpovedovali. Pervi je zopet Janez starček bil; mladiga Gaviana za roko derže je vse ljudstvo na pričo klical, de njega za sina namesto zgubljeniga Antioha vzame in mu hoče svojo edino hčer v zakon dati. Ta je bil pravi nasledovavec Kristusov; to se v resnici pravi, si silo storiti ter s silo nebeško kraljestvo nase potegniti. (Katli. Ch.) Ogieti p*o Slorenskim. Iz Ljubljane, l^er ho se nekteri misionski prijatli glasili, de bi bili pripravljeni, za zamurčika odkupnino darovati in tudi še za njegovo odrejo skerbeti. ako bi kteriga zamogli iz unih krajev nem dobiti, sim to reč Marijnimu odboru na Dunaj naznanil, kteri mi je z dopisani 9. t. m. (o le odgovoril; ,,Tudi društvo je te misli, de je namenu misiono-vimu popolnama primerno, ako bi se zamurčiki v naši domovini odrejevali, de bi se potem kakor misionarji v svojo domačijo povračevali. Ako se torej dobrotniki najdejo. kteri bi za take otročiče odkupnino vložili in jih v odrejo sprejeli, bo Odbor rad to dobro reč ptdpčral. Pričakuje torej glede na to reč vaše daljne misli in naznanila. kako bi ne ti dobri nameni izpeljati dali". Ako je res, de je namestni kralj, Said-paša. kup-čevanje s sužnji prepovedal, se bo ta reč že nekoliko drugači obernila; vender pa to ni zaderžek. de bi ne mogli kterih v odrejo sem čez dobiti. Kdor je tedaj te misli, prosim, naj mi bolj določno naznani, kako in kaj želi, in kaj je pripravljen v ta namen storiti, de se ta reč slavnimu Odboru v daljno obravnavo naznaniti zamore. Jeran. MtazgteU po kersauftkim Mrenf. Iz Dunaja. Njih veličanstvo cesar Krančišk Jožef so za sedanje sveto leto 1000 «rold. iz svoje zakladnice v prid ubozili Dunajskih prebivavcov milostIjivo podelili. Iz Sol n ograd a. Ker sc jc skazalo. de so mreže pri oratoriih v farnih cerkvah pogosto le v to služile, dc so nespremišljcui za njimi nevideni toliko ložej svo<»« nemarnosti uganjali, in ker mreže tudi temoto delajo iu k lepšanju cerkev nič n« pripomorejo, je knežje vik-skofijstvo do vsili fajmoštrov povelje dalo. de naj sc vsr take mreže berz ko berž odpravijo, kjer se znajdejo. Iz Rima. ..I/ami de la lldiffionu piše :i. erud. 1. I.. de se jc naslednja molitev k Materi Božji za spre-obernjeuje ločenih grekov v llimu te dni razširjala: O Marija, neomadežana Devica, mi tvoji služabniki in otroci svete rimske Cerkve, te polni zaupanja v tvojo mogočno brambo ponižno prosimo, sprosi nam dobrotno od Duha Božjiga. v čast in slavo njesrovi«ra večniga izhoda od Očeta in Sina. ob i In ost njegovih darov v prid naših zmotenih bratov. ločenih grekov, de razsvitljeni z njegovo poživljajočo gnado. studijo dušni napuh in zmoto, ter se krotki in iz serca pohlevni povernejo v naročje katoliške Cerkve pod nezmotljivo vlado njeniga nar vikšiga pastirja in učenika. rimskiga papeža ; in do tako spet odkritošerčno z nerazvezljivimi vezmi ravno tiste ljubezni z nami sklenjeni, poveličujejo z nami vred, z djanjem dobrih del. preveličansko sveto Trojico, in ob enim tebe časte. o Devica. Mati Božja, polna milosti, zdaj in vse večne čase. Amen. (Ces en a Marija.) Sveti Oče so tri sto dni odpustkov dovolili vsim tistim, ki bodo to molitev pobožno molili, in sicer vsakrat, kolikorkrat jo obmolijo: popolnama odpustke pa. kdor jo vsak dan skoz mesec moli. ako se vredno spove in sv. Rešuje Telo prejme. Ti odpustki se zamorejo tudi za duše v vicah oberniti. Prečastiti gospod škof llouvier so 2». grudn« v Rimu umerli; 3 dni poprej so sv. oče še bolniga škofa obiskali in se skoraj pol ure pri bolniku mudili. V Rimu si prizadevajo Joanitarski red v boljši stan djati. Pravijo, de bodo vsi vikši redovniki iz vsih dežela v kratkim v Rim prišli in tamkej v ti sadevi zbor imeli. — iz — Krona, r ktero ho sveti oče Martino podobo kronati, velja 300,000 tolarjev. Sv. oče ho dali k slovesnosti Marije Device brez madeža spočete za 2500 škudov (okoli 5000 gold.) kruha in drage hrane med Rimske uboge razdeliti. Pariškim u viši mu škofu so sv. oče privolili svojiga brata v škofa posvetiti. Zupan neke francoske občine, ki je hotel, dc bi se nedelja bolj zvesto posvečevala, je nedavno tale razglas nabil: „ Vsaki, kteri v nedeljo ali v praznik med službo Božjo v kerčmi pije. jo sme brez plače iz nje potegniti". Po časnika ..Vo'kshalle" je kraljica I zabel a sv. očetu Piju IX. tiaro podarila, ki jo na 2.000.000 realov cenijo. Podlaga je sreberna, krona pa zlata in v nji 18.500 »vitlih iu 500 drazih kamnov. V z edin jenih deržavah severiie Amerike je bilo 1834. leta U škofov. 31G mašnikov, 199 cerkva, 9 duhovšnic, 6 cerkvenih vinih šol in 20 samostanov; 1854. leta je pa tam bilo 41 škofov. 1574 mašnikov. 1713 cerkva. 34 duhovšnic, 20 cerkvenih viših šol iu 112 samostanov. Tako raste sveta cerkev in razpro-utera svoje blagonosne veje po vsih krajih naše zemlje. Amerikansko. Ravno zdaj — pišejo ,.SIov. Nov.'4 — stoji v novim Jorku nemški kupec Schmidt pred sodbo, kteri jc kupčevanja s sužnji obdolžen, in mora po amerikanskih postavah, kakor pomorski tolovaj, h smertjo kaznovan biti. Iz njegove pravde je na dan prišlo, dc *e je veliko kupcov imenovaniga mesta na skrivno h kupčevanjem s sužnji pečalo, ker jim je to velik dobiček neslo. V letu 1853 je jadrilo 35, in v letu 1851 ravno toliko novo-jorških z ubozimi sužnji otovorjenih bark čez morje. X v e z ti i e e za h n iu* Sladko Britko S panj e. BoKoljubrik. Ilududrlrik. Spancck pride mi na lice. Hudo-elcik malo moli. Čiste angelske ročice Zasmerči v hudobni volji: M'* prijazno zazibljajo. Kmal zaklire : mali. mati! Na poseptajo: Jez nocoj ne morem spati: Dva »r k glavci mrdela. S«"»va na«! glavo je zmir. Mi oci zatisneta. Kri ee -pili netopir! Zdaj nebesa se odprejo. Mat / \od» ga pokropijo. t.ori. doli vedno grejo Kriz na čelo naredijo: Angelciki. Ijubljenčiki. Spet zadreinlje v tihi noči. Heli rajski poslaniki: Kmalo krikne. kviško skoči: Krog men«'- se vstopijo. Joj. p rej o j .' eerna pošast l.jubeznjivo zapojo: lloce imeti me \ oblast! Al« luj.t in Hosanu 'z brezna ven gredo vranov i. Hodi trhi. Rog! dajana: Klez hudobni -o duhovi. Naj dolina in višava Kljujejo oci mi /. glave. S«- razlega: slava, slava! Tergajo mi ude zdrave. Tebi lepi. lepi Bog. Pravijo: hudobni sin! Ho«ti slava krog in krog! Z nami gre- do globorin! Slišim te meden«' glase. In še hudi cerni škrati Seree moje se narase. Krog mene /acno plesati. Mislim, rečem : to nebo je: lluš«» kmal. reko. dobili / angelčiki seree poje: Bomo v peklu pri kosili: Angel zjutraj me zbudi. Bo za žetev našo zrel. Pravi: to neb«'« se ni: Kar zdaj seje. to bo žel. Ktera gorka se solzica Mati. mati pomagajte! Ti kanila bo na lica. Se me s križem pokrižajte! Prejden - temne te doline Hočem slušati. moliti. Z mano v rajske vi»o«ine Vse. vse hudo zapustiti; II kraljev Kralju boš vzet. \ngelc! le še zdaj z nadlog Mu llo^ano verno pet. Hcši me! UMliil' se. Bog! J. Anye! varh. Veseli nauk . ue so mali otročiči prav v posebnim varstvu Božjim, se je že brez števila velikrat poterdil. in zopet te dni na neki francoski železnici. Gospa F. se je s staje Riona s triletnim fantičkam peljala po železnici do Duše, kjer je je njen mož pričakoval. Sedela je na kraji sedališa pri vratih voza. Med peljanjem je vlak močno derknil, naj berže zavoljo kamna na ko-lesnici, duri se odprti in fantič pade materi z naročja na železnico. Vse pričajoče groza spreleti! Mati hoče za detetam skočiti; popotniki vpijejo nepretergano, de naj parovoznik hlapon ustavi; ali zastonj je klicanje v bobnenja železnice. Tako dosežejo med obupljivim to-ževanjem matere bližnjo postajo Duxe, od kodar neutega-ma po daljuopisu naznanijo do Riona, de naj se noben vlak ne gane, dokler ne bo znamnje dano; ob enim pa je bil parnik po železnici nazaj zagnan, kteri previdno se premikaje je fantiča našel na železničnih kolesnicah, v mirnim spaučku potopljeniga. Kakor ga najdejo, tako ga vzdignejo in derhtajočim staršem zročijo. \a to fantek oči odpre in starše s temi le besedami pozdravi: ,,Prosim malo kruha!" Svetnike častiti. Jezuiti so imeli navado, v začetka vsaciga mesca podobe tistih svetih med posamezne razdeliti, kterih spomin cerkev ravno tisti mesec obhaja; vsakimu je bil še kratek naak (Denkspruch) pridjan. Kteriga svetnika podobo je kdo dobil, mu je za tisti mesec njegov za-časin varh ali patron bil. kteriga življenje je prebiral, premišljeval ter si prizadeval po njegovim zgleda živeti. — Morebiti bi se kaj enaciga tudi v kterih učilnicah napraviti dalo. Vsakimu bi se svetovalo, de naj se tudi kej lepiga iz življenja svojiga vsakočasniga varha iz glave nauči, ter bi se s priliko spraševalo. To bi mladosti veliko veselja delalo, in bi morebiti marsikaj dobriga sadu obrodilo, kjer bi se dalo kolikor toliko v djanje spraviti. JKotli kaj• Francoski zdravnik Parisot meni, de se je koga v Kgipt u od tistiga časa začela, kar so bili jenjali merli-če maziliti (balsamirati). Tudi dušna kuga nezmerno razširjenih pregreh od tod svoj žalostni začetek ima, ker se s smertnim greham zamerla duša mazila svete pokore noče precej podvreči. „Zvezda Teši tiska" piše. de g. Agrikola v Altenbargu ima na svojim vertu jablano, na ktero je 300 različnih plemen jabelk ucepil. Xa to drevo ta gospod posebno veliko skerb obrača, de bi se mu ktero pleme ne skazilo, in de bi vsako obilno sadu obrodilo; vsako pleme ima svojo tablico, na kteri je zapisano plemensko ime iu pa vsakoletna rodovitnost. Tako drevo je tudi naša neumerjoča duša, v ktero moramo vse plemena keršanskih čednost zasajati, in dobro gledati, de bo vHuko pleme rodovitno, ako hočemo, de bo za nas prav. Veliko, veliko ima vsakdo sam nad seboj premisliti, kako bo to izpeljal. Spremembe //n/i»r*/rif. V Se kov ki ško fii. Gosp. kaplan I»r. Kv/.ebi Roesl j«. Šentjakopsko faro dobil. - Prestavljeni so gosp. kaplani: Jožef (i s e h vv e i 11 v Moskirchen. Frančišek Keiter v Straden. Kduard Kis che r k Vsim Svetim. Anton Der fler k sv. Katarini. Izidoi Allinger v Kridbcrg. Albin M ii F! e r za pomočnika v \ or*u»ki samostan. Marcelin Schlager v Hechantskirclien. — Umcrla >ia gos p. Juli P i e h I e r II. grudna. Jožef Keš 17. grudna. Popravek. V pesmi ..«i mlad en če v i smerti" popr. lista, v drugi versti pet iga odstavka, prosimo popraviti znatni pogrešek ter brati: ..Ko sreče nit si j«- snoval-, namesto: ..osnoval". OJgorcmu rrednika i ud rej 'Anmejc in Luka Jeran. Založnik: J-'i> f H'm i'.