Leto I.
Ljubljana, soboto 14. junija 1919.
Štev. 125.
Cene po pošti: za celo leto K 40‘— za polleta . K 20’— za četrt leta K 10*— za 1 mesec K 3*50
Za Lfnbl}ano mesečno 3 H.
Urednlitvo in upravo. Kopitarjeva ulica št. 6.
Uredn. telefon štev JO.
NEODVISEN DNEVNIK ^ Posamezna številka 16 vinarjev.
preganjanja.
Položaj v Prekmurju.
— Na smrt obsojeni župnik Klekl ušel
Ljutomer, 12. junija. MaŽari in mažaroni Je vedno silovito preganjajo prekmurske Slo->ence. Oba dušna pastirja v Cerensovcih, Ča-jfciča in Haukiia so zaprli in ju hudo pretepali. Ker pa je ljudstvo bilo razdraženo, ker bi bilo Db Binkoštih brez _ službe božje, so se zbali ljudske volje in so ju pripeljali nazaj v Čeren-•ovce. Duhovniki v Belatincih in Cankovi so ušli pred preganjalci čez mejo na Štajersko. Bivši urednik »Novin«, vpokojeni župnik
Klekl je komaj ušel divjim mažaronom, ki so ga obsodili na smrt. Teden dni se je skrival pri svojih zvestih prijateljih. Okopaval je na njjvah koruzo in krompir, da ga tako niso mogli zalotiti. Nazadnje se mu je vendar na zvijačni način posrečilo uteči preko Mure. Njegovo mater so strahovito pretepali. Istotako tudi njegova dva uslužbenca, A vendar ga nobeden ni hotel izdati. Župnika v Bogojini so zaprli. Poprej so ga še po divjaško pretepali.
Izdajalca — pregnanca.
Izdajalec, nadporočnik Tkalec, ki je pr-fotno najet od ogrskih grofov, je sedaj sam pregnanec. Ko ga jjrofje niso hoteli več podpirati z denarjem, je proglasil prekmursko republiko. Tkalec je bil vojaški, dr. Obal (tudi renegat) pa politični veljak prekmurske ljudo-vlade. K ei sta sama bila prešibka, sta snubila
Nemško Avstrijo za pomoč. Ko sta jo imela obljubljeno, so pa pridrveli rdeči mažarski gardisti v Prekmurje in so jima odvzeli oblast. Sedaj so gospodarji Prekmurja Mažari, ki strašno preganjajo naše vrlo prekmursko prebivalstvo,	..
Ljudstvo pričakuje rešitve.
Ljudstvo že komaj čaka rešitve. Ko je izvedelo, da je mirovna konferenca prisodila Prekmurje skoro do Gotharda in do izliva
Lendave v Muro Jugoslaviji, so se od radosti jokali. Ljudstvo trpi strašne muke, a potrpežljivo čaka.,,
Slovenci v Špilju hočejo pod Jugoslavijo.
Špilje, 12. junija. Dne 10. junija so se pri •lovenskem kmetu na Beliču zbrali zaupniki iz občin Špilje, Račane in Klanjec ter so sklenili protestirati, da se te po večini slovenske občine priklopijo Nemški Avstriji. Besedilo protesta se glasi: »Špilje, Račane in Klanjec »o že od nekdaj slovenske občine. V Špilju je le 65, v Račah 70 in v Klanicu 75 odstotkov slovenskega prebivalstva. Tudi gospodarsko »mo mi navezani na Jugoslavijo in na slovenske sosede. Skoro vsak posestnik ima vinograde ali druga posestva v Slov, goricah. Dru-
gi pa si hodijo kupovat živila, posebno živino, v mariborsko okolico. Naši kraji preko Lučan in do Ernovža gravitirajo proti jugu, t. j, v Maribor. Če ostanemo res pod Nemško Avstrijo, pomeni to za nas narodno in gospodarsko uničenje. Zatorej kličemo v zadnji uri: Slovenci in tudi velik del Nemcey našin treh občin prosimo in rotimo pariško konferenco, priklopite nas 'Jugoslaviji! — Na Beliču (Willitsch), dne 10. junija 1919, — Sledijo podpisi 16 zastopnikov omenjenih občin.
Revolucionarno gibanje v Italiji.
J' m Tr*t, 14. junija, Na podlagi vesti itali- 1 je došlo do velikih izgredov med vojaki in dejanskih listov, je revolucionarno gibanje v Ita- I monstranti ter je bilo več oseb ranjenih.
■ji zelo razširjeno. V Neapolju in Campagni |	...—■	 •	■
J
Kako so bile slov. šolske sestre iz Velikovca
rešene smrti.
Velikovee, i3. junija. Cel mesec so bile	boljševiške tolpe. Preiskali so boljševiki vse
joleke sestre iz St. Ruperta pri Velikovcu po	prostore samostana s silnim krikom: >Wo
zavzetju Velikovca po Nemcih internirane v	sind die windischen Schwestern?« (Kje so
6t. Andražu v labodski dolini v samostanu	slovenske sestre?) Kakor na čudovit način so
.tamkajšnjih sester. Dne 2. t. m. so prišle zo-	bile sestre rešene. Sestre so se skrile v neki
v silno smrtno nevarnost. Takrat so nam- sobi in sobna vrata od znotraj zaklenile. Ta-Mč napadle ta samostan oborožene nemške ko prvi trenutek druhal ni mogla v sobo
udreti. V tem trenutku skrajne nevarnosti se prikažejo nad mestom št. Andražem trije ju-goslovansk iletalci. Takoj so tolpe zapustile samostan in jele streljati na naše letalce. Nato je Šentandraški župan, ki se je ropajočih tolp zelo prestrašil, dal razglasiti, da se bližajo naše čete. Slednje sicer ni bilo res, ampak županova zvijača je imela popoln uspeh, boljševiki so jo hitro odkurili, naše sestre so bile rešene.
Zdaj se je naša deželna vlada odločno zavzela za popolno osvoboditev sester. Na bin* koštni ponedeljek so prišli trije jugoslovanski častniki kot parlamenterji v Št. Andraž in so odločno zahtevali, da se jim naše slovenska sestre takoj izroče in so zagrozili, da bodo ▼ nasprotnem slučaju naše jugoslovanske četa prodirale v Št. Andraž in še dalje proti severu. Nemci so se takoj udali in izročili sestro našim častnikom. Včeraj so tri sestre že dospele semkaj v 6t. Rupert od Slovencev z velikim zadoščenjem pozdravljane, ostalih šest sester pa je začasno odpotovalo v materno hišo v Mariboru.
Srčno hvalo izrekamo naši deželni vladi za rešitev naših' sester. Usojamo si pa Še do>-staviti, da na} bi dala deželna vlada takoj po svojih organih ceniti velikansko škodo, katero imajo sestre vsled popolne oplenitve po nemških vojakih in boljševikih, in prav kmalu potrebno ukrene, da se jim opomore. 23 let so se šolske sestre v tukajšnji >Narodni šoli< neumorno trudile za rešitev slovenske dece na skrajni severni meji, zdaj so izgubile vse svoje imetje, in malo je manjkalo, da niso izgubile tudi svojega življenja. Prosimo tedaj tudi V6e prijatelje slovenskega šolstva po naši mili Sloveniji, da naj šolskim sestram v njihovi veliki bedi z darovi prihite na pomoč.
Protestni shod proti italijanskemu imperializmu v Sarajevu.
m Sarajevu, 8,4. junija. V nedeljo dopoldne bo tu velika protestna BkupŠčina proti italijanskemu imperijalizmu in nasilju. Shod sklicuje akcijski odbor za naš Jadran. Udeležile se ga bodo vse stranke, vsa kulturna in prosvetna društva, kakor tudi Javne korporacije.
Urednik »Tempsa* v Sarajevu.
m Sarajevo, 14. junija. Tukaj se mudi urednik »Tempsa«, da se informira o bosenskih razmerah* Posetil je poslanca Svrzo ia
Ir. Nježiča kakor tudi vsa tukajšnja uredništva.
O
Stavka bančnih uradnikov v Sarajevu končana.
m Sarajevo, 14» junija Ravnateljstva tukajšnjih denarnih zavodov, razen Srbske centralne banke, so ugodila zahtevam, ki jih je davilo društvo bančnih uradnikov. Vsled te-ja prično v bankah zopet z delom.
Odgovor na nemške protipredloge.
LDU Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Kakor ioroča »Temps«, je svet četvorice v petek ijutrai vzel v pretres nazadnje dospela poro-jila, ki so jih doposlale komisije za sestavo )dgovora na nemške protipredloge. Verjetno ie, da se bo morala četvorica pečati še z nekaterimi podrobnostmi glede redakcije odgovora. V ostalem more odgovor veljati kot v feloti izdelan.
Ogrske meje.
LDU Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Svet jČelvorice je sprejel predloge peterih ministrov | ca zunanje stvari glede določitve mej med Ogrsko in Čehoslovaško ter med Ogrsko in Rumunijo,
Za delavske pravice.
LDU Lyon, 14. junija. (Brezžično) V mestu Atlantic City (New Jersey) je pnčel zborovati kongres ameriške delovne zveze pod predsedstvom Samuela Compersa. Poročilo^ izvršilne komisije pravi med drugim: »Ameriški narod mora sprejeti in strogo držati pogodbo O zvezi narodov. Minila je doba, ko so se vojskovali narodi za razne sebične namene. Namesto nje je prišel čas preporoda, obnove in popravila. Voina je obnovila v človeku pojem njegovih pravic. Delavci vsega sveta zante-ivajo, da se priznajo in uveljavijo nove ideje jglede razmerja med posamezniki in glede pravic, ki jih ima delavec, da soodloča, kadar
Šre za! ureditev delavnih pogojev, ki so zanj ivljenskega pomena. Zato je treba izposlovati, da vsi delodajalci priznajo brez pridržka ia načela in se tudi ravnajo po njih.« — Nato se je prečitala spomenica, „ ki jo bodo poslali predsedniku Wilsonu potom kabla. Predsednik Gompers je v svojem govoru izrazil zadovoljstvo, da so se iz mirovnih pogajanj razvile konference mednarodnega značaja, ki so na vsem svetu znatno pospešile pravilno pojmovanje delavskega vprašanja.
Francozi za Rumune.
LDU Lyon, 13. junija. (Brezžično.) Iz Bukarešte se poroča: Dne 9. L m. so priredili; pa tukajšnjem vseučilišču slovesen sprejem, Irancoske vseučiliške misije. Na nagovore- ru-' jmunskega naučnega ministra in raznih profesorjev vseučilišča je odgovoril načelnik Irancoske misije, rektor Lucien Poiucare, ki je poudarjal pripravljenost Francije, pomagati Rumuniji ne z besedami, ampak z dejanji, in poveličeval krvno sorodstvo obeh latinskih narodov. Izrazil je svoje veselje, da najde med rumunskimi profesorji več svojih bivših kolegov iz Pariza. Slavil je spomin rumun-jskih junakov, ki so padli za skupno stvar. Te Krive da stesnjujejo še bolj bratske vezi med obema narodoma. Izjavil je, da bo poslala Francija Rumuniji toliko profesorjev, kolikor
jih bo rabila, ter priporočal, naj ruinunski dijaki v čim največjem številu prihajajo na Francosko, da spoznajo francoski narod in njegovo delavnost od blizu. V Franciji pa bodo spoznali tudi dušo latinske civilizacije, lil temelji na razumu in pravici, ne (»a na sili.
Raznoterosti.
LDU Lyon, 14. junija. (Brezžično.) Iz Bu-ckinghama poročajo: Angleška kraljeva dvojica je v tukajšnji kraljevi palači sprejela misijo, ki jo je poslala v Evropo cesarica Etijo-pije.
LDU Lyon, 14. junija. (Brezžično.) Predsednik armenske delegacije, Borghos Nubar paša je v & trtek predstavil predsedniku francoske republike generala Antranika ,ki slovi kot eden uajzalužnejših mož za ovoboditev Armencev. Poincare je sprejel oba armenska veljaka zel oprisrčno ter čestital generalu na slavi, katero si je pridobil kot zvest pristaš zaveznikov v neštetih spopadih s Turlci. General; Antranik je skozi vso vojno poveljeval četam armenskih prostovoljcev, ter je tja do sklepa premirja v armenskem gorovju neštetokrat napadel Turke.
Iz pokrajine.
k Nova vsoučiliška profesorja. Regent je imenoval na medicinski fakulteti v Zagrebu za javna redna profesorja, in sicer za interno medicino dr. Karla Radoničica, asistenta dunajske vseučiliške klinike, za kirurgijo pa dr. Julija Budisavljeviča, asistenta inomošlie vseučiliške klinike.
k Društvo hrvatskih književnikov je na-svojem občnem zboru sprejelo izjavo, v katerem protestira'proti nameri in vsakršni omejitvi tiskovne svobode.
k »Državna rudarska šola v Colju. 1. oktobra t. 1. se bo otvoril v Celju L letnik šole za vzgojo naraščaja rudarskih pgznikov. Zgla-silni termin poteče 15. avgusta i. 1. Sola bo obsegala dva letnika ter bo za dijake ustanovljen internat. Sprejemni pogoji bodo razglašeni v Uradnem listu. Prospekte bo izdajalo ravnateljstvo meseca avgusta.«
k Proti korupciji na železnicah. Hrvatski listi poročajo, da so v Zagrebu aretirali 3, v Dugem selu pa 17 železniških nastavljencov zaradi raznih nekorektnosti in jih izročili vojnemu sodišču v Zagrebu .Načelnik železniške postaje v Baku je odpuščen iz službe. Pričakujejo se nadaljne aretacije. Končno je zavel nov veter.
k Proti povišanju najemnine. Hrvatski ban je izdal naredbo, s katero se omejuje povišanje stanovanjske najemnine.
le Klub bclgrajskih maturantov je poslal nastopni dopis: Klub belgrajskih maturantov, ki stoji pod pokroviteljstvom ministra dr. Korošca ,si je stavil nalogo, da od 15. julija do 5. avgusta priredi velik izlet v Zagreb, Ljubljano, Sarajevo in Dubrovnik. Kakor vsi krogi, zlasti Nj. kralj. Visoč. prestolonnnlednik Aleksander, nadalje mioiatrskl in parlamentarni krogi, je tudi vsa javnost zavreti A to, da so s tem izletom, ki ima namen, dramiti šolsko vprašanje in spoznavanje naše hrome inieii-gence z novimi kraji, z brati Hrvati in Slo* venci, — razvije velika manifestacija naši Mt-rodne solidarnosti, ki je nad vsemi stranicami in strankarskimi boji in ki je potrebna, da usposobi za novo delo vse naše mlade ljudi, ki bodo danes ali jutri prevzeli vodstvo države. širši javnosti je dana možnost, da pospeši ta idealni in času primerni korak cveta naše ihieligence in mladine, tembolj, ker je
klub permanentna ustava, ki bo tudi poznej« delovala po istem načelu. Podpornik kluba postane vsak, ki plača 100 dinarjev, društveni dobrotnik postane oni, ki plača 500 dinarjev. Kdor plača 1000 dinarjev postane ustanovni k, a kdor plača več tisoče v, postane glavni ustanovnih. Vsi bodo zato dobili prekrasne diplome, kot večen spomin naklonjenosti za mladi naraščaj. — Klubova pisarna, Beograd, Kralja Aleksandra ul .št. 32.
k O čekovnem prometu. Poleg blagajniških čekov imamo tudi imenske čeke. Na blagajniških čekih ni navedena oseba, ki naj prejme plačilo. Kdorkoli prinese v blagajno čekovnega urada pravilno izpolnjen blagajniški ček, prejme znesek, ki je naveden na tem čeku. Na imenskem čeku je pa tista oseba, ki naj prejme znesek, z imenom navedena. Kako se ravna z imenskim čekom, je dandanes skoro že vsakemu znano. Imenski ček izpolnimo in ga pošljemo poštnemu čekovnemu uradu v. Ljubljani. Pri tem moramo paziti, da je naslov osebe, ki naj prejme znesek, jasno in na-: tančao naveden. S tem je naša naloga oprav* ljena . Vso drugo napravi ček. urad sam, Ako je dotičnik, ki naj prejme denar, tudi udeležen pri čekovnem prometu, pripiše čekovni urad ta znesek na kratko njegovemu računu. Ce pa ni udeležen, mu pošlje čekovni urad, denar po pošti. Na kale način mu pošlje denar, to zavisi od tega, kje stanuje tisti, ki naj prejme nakazani znesek. Če stanuje v Sloveniji, mu. Pršijo ček. urad denar po čekovni nakaznici. Ta nakaznica je poštnine prosta in se dostavi ravno tako, kakor navadna nakaznica. Ce. pa stanuje izven Slovenije, mu pošlje čekovni urad deiiar po poštni nakaznici, z denarnim pismom ali pa tudi z brzojavno poštno nakaznico. Da vč čekovni urad, kako naj pošlje nakazani znesek, naj lastnik čekovnega računa napiše na ček opombo: »Za izdajo poštne nakaznice za A. B. v C.« ali »Za odpravo vred-' nostnega pisma za A. B. v C.« ali pa: »Za odpravo brzojavne poštne nakaznice za A B v C.«
k Izvoz. Glasom naredbe št. 3046 ministra stva za trgovino, je izvoz suhih sliv, pekmeza, starega krompirja in suhega sadja prost. Td-zadevne kolekovane prošnje se naj vložijo n« podružnico Centralne uprave za trgovski promet z inozemstvom v Ljubljani, ki bo izdajala za to blago potrebne izvoznice. Istotako naj sc vse prošnje za prevoz raznega blaga v, Crnurek, Radgono, Ljutomer ali tamošnjo okolico, pošiljajo na podpisano podružnico. — Centralna uprava za trgovački promet sa inostranstvom u Beogradu. Podružnica v Ljub* ljani.
Iz Ljubljane.
I Poklonitev na dr. Krekovem grobu. Danes popoldne se izvrši na grobu dr. Kreka; poklonitev temu velikemu prvoboritelju za jugoslovansko idejo, za katero se Je bil v najtežjih časih z vso doslednostjo in energijo do svoje smrti, ki nas je zadela ravno ob času, ko bi ga bili potrebovali najbolj. Ko Mojzesi, z goro je glodal v to obljubljeno deželo in hsd zapustil. Ko nam hočejo danes tako nepošteno;, in tako nič v smislu Krekovih idej okrniti nH-šo domovino, je umestno tembolj, da pohitimo: ob 6. uri popoldne na dr. Krekov grob.
1 Ruski gosti se pripeljejo v Ljubljano da* nes zvečer z vlakom, ki pride iz Zagreba'/ Opozarjamo občinstvo na to, da se udeleži sprejema mnogoštevilno.
1 Minister Gostinčar se pripelje danes popoldne v Ljubljano. Vdeležil se bo slavja slov. lcršč. soc. delavstva.
1 Finančni minister v Ljubljani. Ljubljanski dopisni urad poroča 14. junija: Finančni minister dr. Momčilo Ninčlč se pripelje v Ljub*
d'a n o iz Zagreba dane«* popoldne z rednim osebnim vlakom 9 minut pred 15. uro.
1 Vpisovanje na učiteljišče. Na državnem floškem iu ženskem učiteljišču v Ljubljani bo vpisovanje v I. letnik v soboto dne 5. julija, In sicer za gojence dopoldne od 9. do 11. ure, za gojenke pa popoldne od 2. do 4. ure. Prinesti je s seboj krstni oziroma rojstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Učenci, ld so dovršili z ugodnim uspehom 4. razred srednje šole (liceja), se sprejmejo brez izpita. Sprejemni izpiti za ostale se prično: za gojence v ponedeljek 7., za gojenke pa v sredo, 9. julija. Podrobnosti bodo svoječasno razvidne iz obvestila na deski v veži šolskega poslopja. —• Ravnateljstvo.
1 Slovenski trgovci, Irdustrijci in obrtniki ie opozarjajo na današnji oglas »Naznanilo Slovenske trgovske šole«. Vpisujte svoje otroke v slovenske šolel Naraščaj naj se otrese ' tujerodne vzgojel
1 Šoferska šola se otvori 16. t. m. Tečaj traja 4—6 tednov in se vrši v autokadru v Ljubljani, Kolodvorska ulica, predilnica. Število obiskovalcev tečaja je omejeno. Pravočasne priglasitve do 16. t. m. sprejema poveljstvo autokadraj ob priglasitvi se je izkazati z nrav-nostnim in zdravniškim spričevalom novejšega časa ter vojaško odpustnico. Vojaški obvezanci so torej od tečaja izključeni. Za hrano in stanovanje za dobo tečaja skrbe obiskovalci sami. ,Vsa nadaljna pojasnila daje poveljstvo autoka-dra.
1 Javno cepljenje proti osepnicam. Mestni fizikat opozarja občinstvo, da se vrši do konca meseca junija vsaki torek in petek ob pol 4. uri popoldne v veliki dvorani Mestnega doma brezplačno cepljenje proti osepnicam (kozam). Za Vodmat v sredo, 18, t. m. ob pol 4. uri pop. v mestni ubožnici v Japljevi ulici,
1 Strojepiska, vešča slovenske in nemške korespondence, in knjigovodstva, absolventi-nja trgovskega tečaja z enoletno prakso, išče primerne službe. Podrobnosti se poizvedo pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani, Dunajska cesta 38.	‘
1 4odstotno državno posojilo. Pri Kranj-„ ski deželni banki v Ljubljani je bilo podpisanih 4,867.000 K 4odstotnega državnega posojila. Med temi so podpisali: Mestna hranilnica v Radovljici 300.000 K, Komisija za začasno vdstvo in likvidacijo dež. uprave jLOO.OOO K, Ivan Itdger za »Prvo občno zavarovalno družbo zoper nezgode in škode, glavni zastop za Slovenijo« v Ljubljani 30.000 K, Hranilnica v Kočevju 50.000 K, Jakob Herg, Vinski vrh, 30.000 K, Gozdarski urad Snežnik 10.000 K,
Repertoir narodnega gledališča.
„V ,	Drama,
14. Junija,	sobota:	Pelikan. -»	Abon.
C 2/63.	.	■■$$$>
V	15. junija,	nedelja:	Pelikan.	'Abon.
'A' 2/83.
..46. junija, ponedeljek zapflou '• f' 17. junija, torek: Listnica Bouborouthe. <3 65.
Opara, ■/-.,	.	i.	•
44* junija, sobota: Madatne Butterfly. s*-Abon. 'A 64. -s	-v/-
13. junija,	nedelja:	Madame FavarL
^Obhajanje 100 letnice	Offenbacha.)	Izven
abonma. ‘	'	-	-----
46. junija, ponedeljek: Macjame Butterfljr. im Abon. B 64^	;•	*'■■■-*' v	S&
Po svetu.
s Zavarovanje proti dežju. V Londonu se je nedavno ustanovila zavarovalna družba, ki zavatuje obiskovalce letovišč proti dežju. Ce gre na teden več kot dvakrat dež, plača družba zavarovancu 20 do 40 odstotkov dnevnih stroškov. To zavarovanje se je razširilo hitro tudi drugje. Tako so se takoj pustile zavarovati proti dežju gledališko družbe v Ameriki, ki igrajo na prostem.	:
s Pastor Slraton o modi. Amerikauski protestantski pastor dr. John Stratou jo tako-1 le označil sedanjo žensko modo: Klobuki: predstavljajo nesrečno mešanico svelličnjaka in perolninske razstave. Obleke: Na pršili so izrezane v podobi črke »C« na hrbtu pa v podobi črke »V«. Ozko krilo: To krilo je tako kot da bi bilo vzeto iz sanj. Prosojuo krilo je ena naj bol jih vad za uničenej skromnosti anteršikega ženstva.
s Lakota v naravi. Neka riba ki živi v morju ter potuje nato v času drsenja po sladkih vodah navzgor, ne zavžije tekom tričetrt leta nobene hrane ter izgubi tekom tega časa polovico svoje prvotne teže. — Pri takozvani nosati žabi, ki živi v Chile v Južni Ameriki, so opazili, da požre žabji oče oplojena jajca, ki zaidejo nato v mehurčka, katera rabi žaba za proizvajanje in ojačenje glasu. V teh mehurčkih se skoti do petnajst mladičev, ki za-puste telo očeta šele kot dovršene žabe. Ko zrastejo, stisnejo požiralnik in želodec očeta tako, da ne more slednji zaVžiti nobene hrane. — A tudi brez ozira na posel proizvajanja potomstva je stradanje zelo razširjeno v prosti naravi. Ribe se nahajajo tekom zime v veliko slabšem prehranjevalnem stanju kot pa poleti, kajti vegetacije je manj in s tem tudi manj živeža. Lečinka jegulje ne zavžije v letu svoje pretvoritve nikake hrane. — Tekom stradanja je zapaziti na organizmu zmanjšanje teže. Nekatere živali izgube tekom stradanja polovico njih prvotne teže. Pri tem pa se tudi izpremeni kemični .sestav telesa. Živčni sistem in tudi mogoče srce trpita vsled stradanja iz-vanredno malo. Pri poskusih z živalmi so opa-žili, kako so bile pri stradanju najprvo porabljene vse rezerve v telesu.
s Velika kinematografska nesreča. V Valence sur Phrone se je zažgala operaterjeva kabina ob priliki neke kinematografske predstave. Med občinstvom je zavladala panika in na vratih je postala taka stiska, da je plačalo s življenjem 21 žensk, 79 otrok in 1 mož. Požar ni naredil nobene Škode in je bil brez vsake važnosti in nevarnosti za življenje sam na sebi, tako da bi ne bilo nobene žrtve, če ne bi bila nastala tako grozovita panika.
s Zgodovina žemelj. Malokomu je zuauo, da je bilo prišlo v sedemnajstem veku do hudih prepirov iu debat o žemljah ter obče o kruhu, ki so ga delali s pivskim kvasom. Neki florentinski fiziki so se koncem šestnajstega stoletja spomnili na to, da kontrolirajo nek Plinijev izrek, da se s pivskim kvasom testo dvigne ter da so Grki delali kruh na ta način. Poizkus je uspel sijajno in na dvoru rodbine Medici so. pekli samo tak kruh. Marija Medici je, ko je prišla na Francosko ko kraljica, zanesla to novotarijo tudi tja, ki so se jo pa Francozi kaj naglo priučili. 60 let po tem je prišlo do živahnega prepira o načinu pečenja kruha. Za razsodnika je bila poklicana zdravniška stolica, ki je prepovedala tak kruh. Stvar je šla še dalje. Stranka kvnsa, kateri Je pripadal tudi predsednik parlamenta Lemofgnoh, je podala svojo pritožbo celo pred parlament, ki je s svojim posebnim odlokom zopet dovolil uporabo kvasa.
8 Orljeatalska modrost. Nemška patrulja'
, se Je ustavila na svojem obhodu v ueki ta-
mošnji arabski vasi severno od Damaska Častnik, ki je poveljeval patrulji, se je spu stil v pogovor z županom, belolasim Arabcem sedečim pred svojo hišo ter ga je med dnu gim tudi vprašal, koliko ljudi živi v občini Starec 3i je pogladil svojo dolgo belo brado in po kratkem pomisleku povzel: »Ah, prijatelj moj zlati, ti veselje vseh živih! Staviš mi nekoristno in nepotrebno vprašanje. Kljub temu, da sem vse svoje žive dni preživel v fef oazi, vendar nisem nikdar štel hiš in nikdar) nisem poizvedoval, koliko družine je v tej aH oni koči. Če kdo izmed njih kupčuje, sedeč, na hrbtu kameli ali oslu, ali če kdo neguje datle, je to njegova skrb in meni prav nič mar. Oh, prijatelj ti zlati, ne izkušaj zvedeti reči, ki se te ne tičejo. Samo eno Je, ki je dobro da poznamo, namreč vera v Boga. On Je ustvaril svet i n mi ga moramo posnemati' v; tajnostih njegovega dela. Hvala Bogu, da nit ni troba poizvedovati po tem, do česar mi prav uiČ ni. Učil si se reči, katerih meni ni treba, a to, kar si videl ti, s tem preziram *, v Oj, prijatelj mej dragi, če hočeš biti srečen, pomni: »Alah je Alalri Delaj dobro, pa se no boš nikoli bal ne živih, ne mrtvih — zakaj nekoč se tudi tvoja ura izteče k Po tem stvarnem odgovoru na častnikovo vprašanje si. je modri starec/zopet pogladil svojo dolgo, belo brado in je izginil v senci svoje hiše.
s Časnik, ki ni bil še nikdar zaplenjen, so
pekingske »Novice«.' Izhajajo že 1024 let, torej so vsekakor najstarejši list na svetu, a niso bile kljub svoji starosti baje Še nikdar zaplenjene. Sedaj baje izhajajo po trikrat im dan, iu sicer ob vsakem dnevnem Času na papirju drugačne barve.
s Bankovci za Rumunijo. Iz Francoske so. odposlali v Bukarešt 18 zabojev s tiskanimi bankovci od 20 in 1000 levov. Zdai so Še V; tisku bankovci po 100 levov.
s Hefman Skoropodski. Znani ukrajiiski hetman Skoropodski je dospel v Stockholm, od tu pa misli potovati preko Nemčije v Švico. Izjavljalo, da bo njegova pot popolnoma privatnega značaja.
r Žalosten konec milijonarjev. Celovški listi so hedavno tega prinesli novico1, da je umrl v Gospe Sveti v siromašnih' odnošajih neki Maurer, bivši milijonar/ lastnik kavnih in sladkor, plantaž v Afrir' ki. Poročile o njegovem ženitovanjskem popotovanju, ki ga je priredil svoje dni tk Gospe Svete v Pariz v kočiji, v kateri so( bili vpreženi štirje belci, je šlo po vseh1 časnikih sveta. Usoda se včasi čudno igra’ z človekom.
• s Salo. »Vi, ki ste oženjeni, bi mi lahko svetovali.« »Kaj bi radi?« »Nameravam so oženiti, toda ne vem, če bom mogel izhajati* Zaslužim •, .« »Zaslužite, kolikor hočete, premalo bo vedno.« — »Poglej to sliko. Kako Je nežna. Mlada deklica, ld pošilja za odhajajočim moškim pozdrav. Res krasna je . » .« »Pa nič prida; glej spodaj je zapisano: na pri*-daj,« — »Ali ste že slišali? Vsa pisma, ki pridejo iz Ritna, odprejo.« »Ni mogoče 1 Kako ph to?« »Ker bi jih ljudje drugače ne mogli čl-tati.« — Jetniški zdravnik: »Ali niste vi bili že enkrat pri nas zaprti? Meni se zdi, da sem vas takrat zdravil, bili ste bolni na ledicah.« Jetnik: »Da, gospod doktor, me prav veseli, da se me še spominjate. 8aj sem se zdaj dal tudi samo zato zapreti, ker imam neomejeno zaupanje do vas,« — Rablju se je primerila nesreča. Ko je obso^nca spravljal na vesami*
se je pretrgala vrv in obsojenec je padel na Jla. »To se mi še ni zgodilo!« je v svoji jezi zavpil rabelj. »Meni tudi še ne,« se je odzval obsojenec. — Mati; »Pepček, ali slisiš! Kaj pa stojiš tam ob vodi in zijaš vanjo?« — Pepček: > Gregoračev Tonček je v vodo padel in »daj čakam, da bo ven prišel.« Mati: »Jezusi ."Kdaj pa je notri padel?« Pepček: »Je že več kot eno uro.« — »Po mojih mislih mora biti grozno, če operna pevka zapazi, da je izgubila glas.« j Še groznejše pa je, če tega ne zapazi.«
Aprovizacija.
g;
a Prodaja soli. Na vsak odrezek štev. 1 jladkorne karte se dobi pol kilograma Boli. kilogram soli stane 2 kroni. Prodajalci smejo ’ ))dvzeti strankam pri oddaji soli le odrezek Jt. 1 sladkorne karte.
—————	■
trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg Stev. 2.
Naznanilo.
r Vpisovanje za šolsko leto 1919./ 20. se /Tii 5. 6. in 7. julija od 10. do 12. ure dop. Na deški trgovski šoli se sprejemajo: v pripravljalni razred učenci, ki so dopolnili 13. leto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega leta sprejema;
v 1. letnik učenci, ki so: a) dopolnili 14. jeto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega teta sprejema in so b) z vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kakšne srednje šole ali ya popolno meščansko šolo ali c) uspešno prestali posebno sprejemno izkušnjo; i v II. letnik učenci, ki so dovršili z vsaj radostnim uspehom I. letnik Slovenske trgovske šole v Ljubljani ali kakšnega drugega jav-joega tuzemskega zavoda ,zasnovanega na enaki podlagi.
Na dekliški trgovski šoli 8e sprejemajo: v I. letnik učenke, ki so: a) dopolnile 14. leto ali ga bodo še dopolnili tekom solarnega leta sprejema in so b) dovršile meščansko šolo ali pa 8. razred ljudske šole;
1 v II. letnik učenke pod istimi pogoji, ki .veljajo za deški oddelek.
Vstopnina je 5 K, prispevek k učilom A0 K.
’ K vpisovanju je prinesti krstni list in
JMtdnje šolsko izpričevalo.
v., [Vpisuje se lahko tudi pismenim potom.
.4 ,Vsa nadaljna pojasnila daje ravnateljstvo Mvoda.
\,r lV Ljubljani, 12. junija 1919.
,!r ■ i' ya, ?	-	Ravnateljstvo.
* Uig»na ali glavobol se lahko odpravi z vpo-**bo Fellerjevega blagodiflečega „El8a-fluicfi»“. ^nor Iz izkuSnJe ve, da mu pri glavobolu to* »lota boljBe dene, naj ovije z nElsa-fluldom" »drgnjenl senci s suhim auknom. 6 drojnatih Ul 2 specialni steklenici pristnega bolečine lladečega „EUa-fluldaM pošlje za 24 K lekarnar
V.	Feller, fitubica, Elsatrg 246 (Hrvatsko). K not in poštnina se računa posebej najceneje, m več kdo skupno naroči, tem več prihrani poštnini.	(ev)
Vsakovrstne slamnike
priporoča gg. trgovcem in slavnemu občinstvu, kakor tudi slamnate Cavlja (Solne), predpražnike, slamnate podplate la Čevlje
Franjo Cerar, tovarna slamnikov, Stob p. Domžale.
Tovarna je 7 minut oddaljena od kolodvor«
Jaroslav.
Zgodovinski roman.
Ruski spisal J. Šmidt-Melin; preložil Al, B * a k o v i č.
(Dalje.)
»Za nas gotovo še več nesreče!« je odgo-ril Paškevič in urno mešal karte.
>Po vsej pravici pa so obsodbe vredni tisti,« je nadaljeval grof, kakor da ni slišal zadnjih besed, »ki so bili vodje vstaje. Sicer pa je tudi ta vojna zbližala srca, ki bi se bila težko našla!« je pristavil s pomenljivim usme-vom. Ustavil se je pred Jaroslavom ter rekel s pridušenim, vendar pa razločnim glasom: »Kaj ne, da vi v tem soglašate z mano? Sicer pa, ali ste moji hčeri že voščili dober večer? Odpustila bi vam, ako bi hoteli biti naš domači gost.«
»Poročnik Jaroslav,« je namesto njega odgovoril general Volskoj, »dobro ve, da ogenj krasnih oči učinkuje bolj nego ogenj najhujših topov.«
»Ako nisem posetil milostive grolice,« se je Jaroslav obrnil k grofu, »je temu vzrok gospod pl. Laszer, ki je vso mojo pozornost obrnil na svoje pripovedovanje. Sedaj pa se osme-lim in takoj milostivo grofico iznenadim s svojim obiskom.«
Ker je bil grof Mičalski v gostiteljski dolžnosti poklican k drugi družbi, je za trenutek pridržal Jaroslava general Volskoj.
»Ne zametujte, mladi prijatelj, svoje sreče,« mu je rekel prijateljski. »Čeprav je oče prekanjenec, je vendar njegova hči, bogme, ne samo prva krasotica Poljske, marveč tudi najbogatejša dedinja. Le pogum! Cesto vam ugladi sam. Vam li morem želeti srečo k novi sreči?«
»To, Jasnost, je zame previsok cilj, katerega si nikdar ne bom želel!« je odgovoril Jaroslav. »Da ga dosežejo, prepuščam drugim, ki »o bolj častiželjnil« je dodal ter se s pomenljivim usmevom ozrl na Lubanova. Nato se je priklonil ter odšel v sosednji salon.
Njega oprava je bila izgled največjega razkošja. Na krasnem divanu je počivala Va-leska, katero bi bil vsak umetnik ta hip proglasil za utelešenje najdrznejših sanj o ženski krasoti in draženosti. —
Kakor oslepljen od blišča te idealne prikazni se je Jaroslav ustavil pri vhodu. Grofica pa je bila opazila njegov prihod ter se naklonila proti njemu. Blesk neštetih draguljev ni bil svetlejši, nego usmev, ki ji je švignil preko obličja, ko je ugledala pred sabo njega, dolgo pričakovanega.
»Lepa vam hvala, da prihajate krajšat mi dolge ure. Sedite semkaj!« je rekla ter odrinila alabastrov stolček, na katerem je ležal krasno vezan album.
»Med tem ko oni v glavni sobi,« je govorila Valeska, »bojujejo večni boj med Rusijo in Poljsko, govoriva midva tukaj o zanimivejših stvareh. Tu sva skrita, kakor na kakem puščobnem otoku. Pripovedujte mi o svojem življenju, o doživljajih, željah in nade-jah. Tako srečno bi se čutila, ko bi mogla kaj pripomoči k njih uresničenju.«
Med tem je tudi Jaroslava premagala dra-žest, ki je odsevala z nje. Kar ni mogel oči obrniti od njenega čarobnega pogleda, in v njegovi notranjosti je bil nevarno ogrožen spomin na drugo osebo, ki mu je bila mila. A naglo se je v njegovih mislih jasno pojavil obraz Natalije, ožarjen od čistega, sladkega devi-štva, in to ga je rešilo pred čari, ki so ga hoteli premotiti. Dvorljivo se je priklonil, a hladno.	‘ ,
»Vaše zaupanje, milostiva grofica,« j« rekel, »je zame dragocena pridobitev, katero vem ceniti. A kake zelje in nadeje more imeti vojak? Ničesar si ne žeU eUnejje, nego tega,
kar je drugim v pogubo. Vojna, to je njegova geslo!«	.
»Ali pa ni ničesar, kar bi mu življenje delalo prijetnejše?« ga vpraša ona. »Ali ničesar ne ve o vezeh, katere...«
»Ne sme vedeti o njih,« jo prekine Jaroslav. »Rodbinske vezi, ki so drugim tako drage, mora vojak žrtvovati domovini. Ta je naša miljenka, rodbina, največja blažest. Naj že bo ljubezen do domovine sanjarstvo ,vendar ja ideja ,*a katero vsak poštenjak rad da življenje, ideja polna življenja, polna poezije!«
Obraz mu je oživel, duhovite, temne oči so mu žarele l nepremagljivo silo in poleg mračnosti, ki je bila lastna njegovemu glasu, je zvenela iz njega taka prepričevalna moč, da se je poslušalki glasil kot čudna, opojna pesem.
Morda se nikdar grofici ni zdel lepši, ka* kor sedaj.
Med tem, ko je bil njen pogled s polnim žarom silne strasti vanj uprt, se je v njej porodila nova misel.
»Ah, morda ima že drugo!« In bilo ji je, kakor bi se morala zadušiti.
»Drugo!« je vrelo v njej. »O, kako bi jo zavidala! Nje poguba bi bila moje razkošje. A nikdar! Moj mora biti!«
Ko je Jaroslav molčal, je vprašala s tihim, tresočim se glasom:
»Ali ga ni bitja, ki je poleg ljubezni do domovine našlo mesta v vašem srcu?«
Njen obraz je pri tem sedaj rdel, sedaj zopet bledel in zopet je bil njen pogled uprt vanj. O, ta nesrečni pogled) A Jaroslav je odgovoril z mirnim, trdnim glasom:
»Vojak mora samoten korakati skozi življenje 1«
»Ako pa bi bil v vaši bližini kdo, ki bi v vaši sreči videl svojo srečo, kogar najljubša naloga bi bila, popraviti, kar bi usoda zakrivila na vas?« je vprašala .Valeska.
»Dolgo sem moral ponašati udarce usode, tako da bi komaj znal ceniti srečo, ki bi morda drugega delala blaženega.«
.Valeska je nekoliko obledela. Ravno je hotela odgovoriti, ko je začula za sabo: »klanjam se vam, milostiva grofica!« Bil je vojvoda, ki se je bil neopažen prikradel v sobo, da bi po dvornem običaju pozdravil gostiteljico.	....	.	...
VI.
Oče in hči sta se skušala v zvijačah in spretnosti, da bi si osvojila Jaroslava, a bilo je vse zaman. Od tistega večera je bil še bolj previden, in dasi nikdar ni prekoračil meja uglajenih navad in dvorljivosti, je vendar ostal hladen in nikdar ni pokazal .Valeeki ži-vejšib čuvstev.
Razžaljeni ponos, zloba in nepotrpežlji-voet je čedalje bolj prevzemala srce mlade grofice, vsemu temu pa se je Se pridružila strupena ljubosumnost. Napenjala je vse evojel misli, da bi izsledila Jaroslavovo oboževanko, pri tem pa se Je posluževala slehernega sredstva, s katerim bi mogla doseči svoj cilj.
Zato je naročila svoji hišni, naj hlini ljubezen do Jaroslavovega sluge in na ta način dob} y roke vse pisma gospodarjeva, kar jilji
Srejema ah oddaja. Nedolgo potem sta prišla ar osla vu dve pismi, kateri je sluga oddal obflh tevani bišoi s nadaljno porabo,	j,
*>:» • > (Mil) i 5-1-iSfctdp***- *
Ittt