Poštnina plačana v gotovini LetO LV. V Ljubljani, V soboto, dne 22. OktObra 1927 St. 240. Posamezna Številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdajo ro državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljsko Izdajo celoletno vjugo-slovljl SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp, petlt-vrsta moli ogloal po 130 In 2 D,večji oglasi nod 45 mm vl»ln« po Din 2-50, velllil po 3 In 4 Din, v uredrtiSkem delu vrstico po 10 Din □ Pri večlem □ naročilu popust Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKo ln dnovo po proznIKu Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 61/11 Rokopisi se ne vračalo, ne franki rana pisma se ne sprejemalo * Uredništva telefon St. 20S0. upravnlStva St. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava le v Kopitarjev! al. 41.6 ^Čekovni račun: CJuhlfana Stev. 10.e SO ln 10.34® xa Inserate. SaraJevo4t.7363, ZaareD St. 39.0/1. Praga ln Duoal St. 24.797 Prav in zdravo je. Bridko razočaranje je doživel marsikdo — tako z neverjetno odkritosrčnostjo ugotavlja včerajšnje >Jutro< na uvodnem mestu. Verjamemo. Bridko so razočarani vsi, ki jim je »Jutro« edina duševna hrana in esdeesarska laž evangelij resnice. Predvčerajšnji dogodki v Belgradu so z neizprosno brutalnostjo udarili lažnike v obraz in jih razkrinkali. Kdor je huje lagal, ta je težje razočaran, in po tej nujni konsekvenci je najhuje razočarana slovenska SDS, ki je največ in najbolj predrzno lagala. Ah naj obujamo te spomine: »Prvi dan po volitvah Vulučevič gre... Na pesek je zidal Korošec blejski sporazum Ta sporazum je dokument kratkovidnosu -derikal-nega voditelja... Strašno bo razočaranje klerikalcev po ji. septembru.. .« Ali nismo tako brali v »Jutru« med vso volivno dobo cele tri mesece? Po enajstem septembru je Vukičevič ostal in Korošec vstopil v vlado. Pa smo Eopet brali: »To je provizorij za dva tri dni. Vlada bo odstopila, še preden se sestane skupščina. Pribičevič je bodoči mož, z njim gre ltadič, z njim je Davidovič, on ima '200 poslancev že v žepu,« menda ni nikomur treba napenjati možgan, da se spomni teh in takih kričečih naslovov v esdeesarskih listih. Pa so zopet minuli dnevi, tedni, mesec, in še Vukičevič-Korošec-Marinkovičeva vlada ni padla, ampak ras tla na moči in ugledu. Na verifikacijsko debato je Pribičevič upal. Tu je mislil, da mu bo lahko najti ranljivo mesto, ki naj bo Ahilova peta sedanje vlade, točka, kamor bo lev iz Like učinkovito vgriznil. Citali smo te nade v »Jutru« ne kot nade, ampak kot napovedi dogodkov, ki oodo taho gotovo sledili, kot gotovo za zadnjim v mesecu pride prvi in s prvim zaželjena plača in vse dobrote z njo. Vso sladkost teh dobrot je živo čutil »Jutrov« bravec, ko je čital vesela poročila v svojem glasilu. Ali je mogoče, da ne bi bil sedaj razočaran? Skrbno se je pripravil Pribičevič na odločilen boj. Vse karte je izigral, vso svojo prejšnjo tak^ko izpremenil, ponižal se je do Ra-diča, šel k Davidoviču po odpuščanje, nudil svoje glasove na vse strani, prelevil SDS v prečansko stranko, v prijateljico Hrvatov, opustil vse lastne zahteve, razgalil se je do kraja, izigral zadnjo karto. Potem pa tak poraz. Kdo bi ne bil razočaran? Tisti torej, ki so »Jutro« brali in mu verjeli, morajo biti bridko razočarani. Kdor pa je s trohico lastne pameti sledil dogodkom, kdor je. s količkaj poštenosti pretehtal može, ki so zagrabili vajeti novega kurza v državi, kdor je esdeesarska poročila taksiral tako kot zaslužijo, ta je predvčerajšnjim doživel veselo zadoščenje. Zmagala je resnica nad lažjo, zmagala poštenost nad korupcijo, ljudska in državna misel nad partizansko koristjo. Tu jutrovske jeremijade nimajo več učin-Ka. Demokracija, ki naj jo predstavljata Pribičevič in Radič, je presmešna karikatura, da bi vzbudila kaj drugega kot smeh. Saj je ta »demokracija« poškropljen s solzami tisočerih, ki so pod PP vlado pretakali solze slovesa od svojih družin, ko so po nedolžnem prega-ajani morah pustiti svoja mesta, saj je znamenje te demokracije batina in ječa in kri po trboveljskih cestah, hercegovskih in dalmatinskih pečinah, saj je najznačilnejše znamenje te združene demokracije Radiča in Pribičeviča ravno — Radič v luknji. Stud samo more vzbuditi sedanja jutrov-skr jokavost nad neuspehom g. Davidoviča. V istih kolonah so se blestele pred štirimi leti najizbranejše psovke na tega moža. Tako grdo hinavščino, kot so sedanje hvalnice SDS gospodu Lj. Davidoviču, more izgolčiti pač samo taka brezizrazna masa, kot so razbiti in v najtemnejši kot našega političnega hrama potisnjeni ostanki SDS. Popolnoma nemogoče pa je kvalificirati |asno tendenčne napade SDS na »višje sile« in s abnormalne razmere«, v katerih > narodna skupščina ni več suvereni predstavnik narodne volje.« Sedaj, ko ima vlada skoraj dve-tretjinsko večino v zbornici, ko ima v narodu tako močno zaslombo kot še nobena vlada doslej, sedaj so »abnormalne« razmere. Ali so bile morda normalne razmere tedaj, ko je vladal Slovenijo minister brez poslanskega mandata? Tedaj ko smo vsi narodi te države iečali pod absolutističnim režimom PP2, smo imeli pač na naslov voditeljev SDS pravico srovoriti o nenormalnih razmerah. V vsej ostrini političnega boja pa ni nobena politična stranka zagrešila takih zahrbtnih groženj in Hujskanj na najvišjega predstnvnika države, lot »edino državotvorna SDS« v teh kratkih Predsednik vlade v Topoli. Z izvolitvijo predsednika skupščine so vse nade opozicije pokopane. r Belgrad, 21. okt. (Izv.) Predsednik vlade g. Vukičevič se je dopoldne odpeljal v To-polo, kjer ga je kralj sprejel v avdijenco. Pri njem je ostal tudi na kosilu. Proti večeru se je g. Vukičevič vrnil v Belgrad. r Belgrad, 21. okt. (Izv.) Izvolitev g. Pe-riča za predsednika narodne skupščine se mora smatrati kot najboljši dokaz za stabilnost kurza. Vloga predsednika narodne skupščine ni namreč pomembna samo pri tehničnem delovanju parlamenta, ona je tem pomembnejša v razvoju političnih razmer sploh. Največjo vlogo pa igra skupščinski predsed- i nik pri vseh parlamentarnih krizah. Z ozi- j rom na to, da je bil izvoljen dr. Perič, kandidat in nositelj današnje državne politike, je jasno, da bo on znal tudi uveljaviti svojo moč ob vsaki eventualnosti. Z ozirom na to so vse kombinacije, ki bi se bile mogle ustvariti še predvčerajšnjim pred izvolitvijo predsednika narodne skupščine, pokopane. Zato je razumljivo, da dotični, ki so do včeraj računali, da bodo pri tej priliki zmagali, iščejo nova pota. r Belgrad, 21. okt. (Izv.) Ostavka g. Davidoviča in predsed ništvo demokratskega kluba in demokratske zajednice, je še vedno predmet razprav, ne samo v javnosti, ampak še bolj v demokratskem klubu. V krogih Da-vidovičevih prijateljev se razlaga ta ostavka kot taktična potoza g. Davidoviča, ki namerava s tem prisiliti klub, da bi se izrekel za njegovo politiko. Znano je namreč, da g. Davidovič ne odobrava Marinkovičeve politike. G. Davidovič je danes tudi razglasil po svojih prijateljih, da nikakor ne misli odstopiti od tega, da bi svojo ostavko umaknil. Nasprotno, on na njej vztraja, oziroma stavtja kot protipogoj, da se na prihodnji seji demokratskega kluba, ki se bo vršila v torek, ne izreče samo zaupnica, marveč da se klub jasno in odločno izjavi za njegovo politiko ter na ta način prelomi z vladno koalicijo. Namesto te vladne koalicije g. Davidovič še vedno upa postaviti neke vrste parlamentarno večino, ki bi reprezentirala tako zvane demokratske elemente. Težava pa je pri ustvarjanju demokratske večine v tem, ker g. Davidovič pri tem ne misli na ustanovitev nekakšnega bloka, marveč zahteva od vseh, ki prihajajo pri tem v poštev, da se stopijo z njegovo stranko, da bi iz vseh teh elementov in skupin sestavil novo stranko, oziroma naj bi ti elementi bili sestavni del nove demokratske stranke. Pogajanja, ki so se v to svrho vršila, niso do sedaj imela nobenega uspeha, dasi-ravno so bili vsi, do včeraj v poštev prihajajoči činitelji pripravljeni dati v tem oziru g. Davidoviču največja pooblastila. G. Pribičevič in g. Radie danes že tirjata, da mora g. Davidovič pristati na njune zahteve, to je na ustanovitev demokratskega bloka, češ da je njegov položaj v demokratskem klubu slabši. Kar se tiče stvarnega učinka teh naporov gg. Davidoviča, Radiča in Pribičeviča, ponovno naglašamo, da je prav za prav nemogoče, da bi se sestavila takšna večina, ki bi bila zmožna dobiti vlado. Pri morebitni presoji vseh teh naporov g. Davidoviča in njemu sorodnih elementov se na to niti misliti ne more. Vse, kar lahko g. Davidovič stori, je to, da s temi pogajanji okrepi svoj vpliv v demokratskem klubu. Da bi pa skupno s temi ljudmi dobil vlado v svoje roke, o tem ni niti govora. Blok, ki ga ti ljudje zamišljnjejo, ima kot glavno točko varovanje parlamentarizma. Dosedanje delovanje gg. St. Radiča, Pernarja in Pribičeviča v parlamentarnih odborih in njihovi nastopi na javni seji parlamenta so samo dokaz, da je cilj teh ljudi, iliskreditirati parlament. Njihov parlamentarizem obstoja v tem, da izkoriščajo imuniteto, ki jim jo daje njihov poslanski mandat, s tem, da vsakega svojega nasprotnika oblatijo. Njihovi glavni izrazi so: svinja, prase, lopov itd. Ni ga naroda na svetu, ki bi se s takšnimi »parlamentarci« ponašal, zato tudi ni treba jugoslovanskemu ljudstvu v tfem delati izjeme. Vlada hoče delati in čvrsto vztraja na programu, ki ga je izdelala in na podlagi katerega je šla na volitve. Ona ima ne samo najboljše namene, marveč je najčvrstejše odločena v skupščini tudi izpeljati. Zato ti ljudje izdelujejo načrte, kako bi to delo preprečili. Če bi vlada v celoti svojega programa ne mogla izvesti, pada krivda na te ljudi. Davidovič, Pribičevič in Radič se znova sestajajo. r Belgrad, 21. oktobra. (Izv.) Poslanca gg. Vilder in Kramer sta danes dopoldne obiskah g. Davidoviča in ga v Pribičevičevem imenu prosila za sestanek med g. Pribičevičcm in g. Davidovičem, ki se jc popoldne tudi vršil. C. Davidovič je dal o njem sledečo izjavo: »Razgovarjala sva se o razmerju med obema strankama. Razgovarjala se bova tudi jutri. Te razgovore bo va tudi pozneje nadaljevala.« »Ali ste zadovoljni,« so ga vprašali čas- nikarji, »s temi razgovori?« »Kaj pa Vam to koristi? Tudi Velja je zadovoljen. Ali je on v Topoli?« Časnikarji: »Bil je in sc je vrnil.« »Hitreje je od tam prišel, kakor je tja prišel.« »Pa Vi ste vendar v notranjem ministrstvu dobili podtajnika.« G. Davidovič: »Hej, hej, to je velika sreča.« Evviva Pribičevič, evviva! e Rim, 21. okt. (Izv.) V poslednjem času je pričel italijanski tisk zopet kampanjo proti Jugoslaviji. V ta namen se uporablja predvsem pretvezni antagonizem med Srbi in Hrvati. Tako nadaljuje »II Resto del Carlino«, bolonjski list, s priobčevanjem članka, ki napoveduje skorajšnji razkroj Jugoslavije in proglasitev republike na Hrvatskem. Tudi Pribičevičev govor o priliki verifi- kacijske debate se izrablja. Današnja turinska »Stampa«, nekdanje Giolittijevo glasilo, pri-občuje iz Belgrada dolgo brzojavko pod naslovom »Hrvati proti Srbom«, v katerega so vzeti vsi Pribičevičevi izbruhi proti radikalom kot zastopnikom Srbov. Odrtavki Pribi-čevega govora, kjer je Pribičevič trdil, da se jc Hrvatom pod Avstrijo boljše godilo, so ponatisnjeni dobesedno. Trdovraten boj med Davidovičem in Marlnkovičem. r Belgrad, 21. okt. (Izv.) Sestanki med gg. Radičem, Pribičevičcm ter Davidovičem nimajo drugega namena, kakor okrepUi Da-vidovičev položaj v klubu. G. Davidovič misli, da bo s temi sestanki pridobil na vplivu ..................... ..... I ,111.............. mesecih svoje opozicije in predvčerajšnjem znova. Prav in zdravo je, da ste se odkrili ludi s te strani. Tem manj bo treba obzira in tem bolj bo upravičen vsak ukrep, ki bo usmerjen v to, da nas očisti zadnjih sledov bolezni, nadloge iu sramote SDS. med poslanci. Na drugi strani so poznavalci v klubu mnenja, da si g. Davidovič s takšnim delovanjem spodkopuje tla. Davidovičevi prijatelji zatrjujejo, da misli g. Davidovič, da jc tako močan, da hoče izključiti vse ministre iz kluba. Tudi ta verzija njegovih prijateljev je ne samo neverjetna, marvoč kale, s kako naivnimi sredstvi se 9kuša v javnosti delati razpoloženje. Na vsak način bodo prihodnji dnevi zanimivi. Zunanji minister g. Marinkovič ima očividno taktiko g. Davidoviča utruditi. Najboljši uimaz so ravno volitve skupščinskega predsednika in včerajšnja Davidovičeva ostavka. To Marinkovičevo taktiko so skušali Davidovičevi prijatelji preprečiti z včerajšnjo zaupnico. Dr. Stila, tajni' albanskega poslaništva v Pragi. Radičevs „baza" bloka PRD. r Belgrad, 21. oktobra. (Izv.) G, Stjepan Radič, ki se stalno sestaja z g Pribičevlčem, je na podlagi današnjega sestanka iznašel novo formulo o svojem, Davidovičevem in Pribičevičevem programu. Ta program je podal časnikarjem v sledeči izjavi: »Povedati Vam moram zelo važno stvar. Trije klubi, klub HSS, klub SDS in zemljo-radniški klub, smo sc sporazumeli, da bomo sestavili parlamentarno formacijo, ki bo imela troje obeležij: 1. Ne bo imela nobenega negativnega elementa, niti prečanskega, niti protiradikalnega, niti protisrbskega. 2. Nastop pod vplivom potrebe, da se ljudstvu ponutga in da se zaščitijo njegove svoboščine. 3. To ni formacija, ki bi posadila svoje šefe na fotelje.« Ta Radičeva izjava ne potrebuje nobenega komentarja in najbolj označuje sestanke Pribičevič—Davidovič—Radič. Jutri ob 11 sc bodo gg. Davidovič, Pribičevič in Radič prvič sestali. Sodeč po Radičevih ir.javah lahko pričakujemo »velikanske« uspehe. Pričakuje se encikiika. »Osservatore Romanom fašistom ne odgovarja. v Rim, 21 okt. (Izv.) O vtisu, ki ga je napravilo uradno stališče fašistične stranke pri sv. Stolici, krožijo razne verzije. Fašistični listi se seveda postavljao na stališče urad-ne>ga glasila, po katerem teritorij za cerkev konino niti ni tako potreben. Neapelski »Ma-tino«. išče možnost rešitve v ustanovitvi samostojne korporacije z mednarodnim značajem, v kateri bi sv. Stolica imela vso zaže-ljeno svobodo kretanja. Iz direktnega vira pa se doznava, da protipredlogi, ki jih je označila vlada, niso Vatikanu niti najmanje prijetni, marveč se smatra samo za dokazano, da tudi nadalje ni mogoče tako kmalu misliti na rešitev. Vatikan se jc z obema člankoma postavil ravno na stališče svobodnega teritorija kot izraza državne suverenitete cerkve in do nadaljnjega ne more od tega odstopiti, posebno ker jc poučen o tem, da katoliški svet smatra že prvi minimalni pogoj kot najskrajneje znosno, ako naj univerzalno stališče katoliške cerkve in njena neodvisnost pri tem ne trpi. »Osservatore Romano« sam doslej še m odgovoril, ni pa dvoma da se bo držal v teh smernicah. V političnih krogih se s tem večjo napetostjo pričakuje že večkrat napovedana enciklika papeževa, ki naj v splošnem označi stališče cerkve. LONDOSKI TURNIR. v London, 21. oktobra. (Izv.) Včeraj so v šahovskem turnirju bile odigrane viseče partije. Stanje po 8. kolu jo sledečo: Tartakovver 61/2, Marshall in Vidmar 5 >4, Reli in Bogoljubov 4%, Winter 4, Colle 3H, Thomas, Biirger in Yates 2H, Fairhurst 1V2. Po mnenju angleških šahistov bo prišlo do ostrega končnega boja zn prvo darilo med Marshallorn io Tartakowerjem, pri čemer Ima med partijami, ki se imajo še igrati, Marshall lažjo nalogo. v New Vork, 21. oktobra (Izv.) Včeraj sta igrala Capablanca in Aljehin 18. igro, ki je bila po 28. potezi remis. Aljehin, ki vodi s 3:2, bo pač še ol>e ostali igri obdržal remis, pri čemer bo naslov svetovnega mojstra prešel nanj. Volitve v zbornico TOI. Volivcem obrtnega odseka TOI. Boj za obrtni odsek zbornice je na višku. Samostojni dcmokratje divjajo, da bi dobili v roke čim več glasovnic. Vsa sredstva so jim dobra. Treba zato krepke protiakrije. Obrtnik ne sme dopustiti, da ga še naprej žuli jarem ljudi od »Slavenske banke«. Skrbite, da sc nihče ne uda terorizmu demokratov. Zbirajte hitro glasovalne listine. Stopite do znancev in prijateljev in dobite od njih glasovalne listine. Glejte, da pride vsaka glasovnica v prave roke. Povejte vsakemu, da je demokratom že odzvonilo. Vse nade na »demokratski blok« so šle v nič. Vztrajni boj Slovenske ljudske stranke proti centralističnim izdajnikom Slovenije že rodi prve sadove. Zrušijo se kmalu vsi stebri demokratskega nasilja in nadvlade. Svoji k svojim! izpametujte se! »Uprite se, maščujte se!« kličeta »Jutro« in »Slovenski narod« ubogim samostojnim demokratom, ko izgubljajo zadnjo moč. Ne bo pa vse skupaj nič pomagalo. Tisti, ki so v vnanji temi, tudi škripljejo z zobmi, pa je zastonj. Mi zato svetujemo demokratom: izpametujte se. Sedaj vidite, kam so vodile vaše strašne metode. Vse ste s svojim nasiljem zahirali. Navadili ste se tožiti v Belgradu kot sitni in pomehkuženi otroci. Sedaj, ko tudi to nič več ne pomaga, se kujate in kličete na maščevanje. Kot otroci. Ponavljamo zato: izpametujte se. Samo ta pot ostaja, drugače bo še zmiraj edino koristno sredstvo — šiba. Tiste od demokratov, ki so se dali od grde klike izrabljati in terorizirati, pa prosimo: Izpreglejte, da je demokratski terorizem prazen strah, ki je okoli votel v sredi ga pa nič ni. Stopite v vrsto večine slovenskega naroda. Obrtniki, ki volite te dni v Zbornico TOI, pokažite sedaj, kje hočete, da je vaše mesto. Volivna komisija zatožena. Gospodje od SDS skušajo svojo blamažo, ki so jo doživeli s svojo zanikamo listo za trgovski odsek, zakriti s tem, da prevalijo krivdo na volivni odbor. Gg. Kavčič in Rebek sta pohitela v Belgrad, da s pomočjo SDSar-skih poslancev izposlujeta »na brzu roku« prisilne odredbe proti ukrepom volivne komisije. Z ozirom na akcijo teh gospodov ugotavljamo sledeče: Za volivne imenike ni odgovorna volivna komisija, ampak Zbornica TOI, Ta jdh je sestavila po jasnem določilu uredbe o volivnem redu zbornice TOI, ki pravi v členu 3.: da spadajo v trgovinski odsek vse d) pridobitne in gospodarske zadruge in družbe, ki vrše trgovinski posel. Kakor r.abavljalne zadruge trgovcev, skladiščne in konsumne zadruge; c) denarna, kreditna in bančna podjetja in zavarovalna podjetja, kakor tudi hranilnice vseh vrst, vzajemne zavarovalnice, gospodarske in pridobitne zadruge, ki imajo namen, pos; eševati gospodarstvo svojih članov z dajanjem kredita (gospodarske zadruge), v obrtni odsek pa spadajo: d) pridobitne in gospodarske zadruge, ki vodijo enega izmed zgoraj omenjenih — pridobitnih — poslov ali obrtov ali ki imajo po pravilih iramen, pospeševati obrtno gospodarstvo kakor delovne zadruge, skladiščne zadruge in sirovinske zadruge. Volivna komisija je pri reševanju reklamacij vpoštevala ta načela in izločila v zmislu razpisa trgov, ministrstva z dne 13. oktobra br. 20.996-111 vse člane načelstev zadrug, ki imajo izključno »zemljoradnički karakter«. Ako so pa gg. Rebek in dr. zahtevali izključitev članov načelstev kreditnih zadrug, češ da te nimajo obrtnega lista, jim volivni odbor ni mogel ugoditi, ker po isti odredbi »izborno če pravo imati one zadruge, koje so po svojim pravilima ovlaštene, da vrše kakav bankarski, trgovački ili obrtniški posao«. Ako so torej gg. Rebek in tov. izreklamirali člane na-čelstva »Ljudske posojilnice« v Ljubljani, so se ravno tako osmešili, kakor ko bi izreklamirali člane načelstva »Kmečke posojilnice za ljublj. okolico. Zakaj pa niso izreklamirali članov načelstva »Akademskega kolegija« (prof. Jerana in dr.). Gospodje — vse Vaše govoričenje in pisarjenje — jc brezmejna hl-navščina! Pripomnimo k temu samo eno: baš slovensko zadružništvo je bilo tisto, ki je preprečilo, da slovenski denarni trg v dnevih gospodarske krize ni padel na nivo hrvatskih in srbskih oderuhov! Povejte gospodje, kdo je pri nas vzdržal dostojno obrestno mero, dočim so Vaše banke (Slavenska) računale po 30 odstotkov in več? Slovensko obrtništvo in trgovstvo se mora zahvaliti slovenski zadružni organizaciji, da ga denarni zavodi v dobi krize niso odirali po hrvatskem in srbskem vzgleda. Volivna komisija, ki je prejela volivne Imenike, izdelane od zbornice za TOI, je vpo-števala ista naček, ko je reševala reklamacije. Zato je zavrniia popolnoma objektivno vse reklamacije za vpis članov načelstev zadrug izključno »zemlioradničkotf karakter«« kakor tudi reklamacije, naj se izbrišejo za- j druge, ki nimajo obrtnega lista, ker po za- | konu zadruge trgovskega ali obrtnega značaja 1 sploh nc rabijo obrtnega lista, izvzeraši, ako hočejo vršiti kakšen koncesijoniran obrt. Vse govoričenje belgrajskc deputacije o tisočih vpisanih nevolivcev je torej ničevo. Pa tudi vse pisarjenje o nasiljih zaradi zavrnitve liste trgovinskega odseka je prazna. Trgovska lista g. Wefxln je bila zavrnjena, ker ni imela zakonitih 100 podpisov. Eden od podpisanih L. P. ni imel volivne pravice, eden je pa že prej podpisal listo g. Jelaoina in zato njegov podpis ni bil veljaven (g. J. Z.), en predlaganj je pa italijanski državljan (g. Antonio Rcschitz). Potemtakem ta lista ni imela predpogojev, da bi sploh prišla v poštev, ker pravi člen 16. izrecno, da »liste mora čitno podpisati najmanj po sto volivccv. Dočim so drugi predlagatelji list skušali zavrnitev list iz tega neizogibnega razloga (conditio sine qua non — primeri občinske volitve in volitve za oblastno in narodno skupščino) preprečiti na ta način, da so navedli več predlagateljev, je bila lista trgovskega odseka zavrnjena popolnoma legalno, ker ni imela dovolj veljavnih podpisov. Mesto da bi gospodje vpili o volivnem terorju, naj primejo rajši vodilne gospode lastne strankine pisarne (morda celo g. poslevode-čega Ribnikarjaj za ušesa, zakaj jim niso sestavili pravilne liste. Žalostno je pač, da so bili gospodje tepeni vsled lastne zanikarno-sti, kakor jim je to po vda ril predsednik volivnega odbora. Gospodje! Kdo je torej kriv Vaše bla-maže? Ali ti prokleti klerikalci ali Vi sami oz. Vaša »stanovska« organizacija, ki jo vodi g. poslevodeči Ribnikar. Izprašajte si torej svojo vest najprej sami, potem pa šele tožite kot obupan šolarček komisijo g. ministru Spahu! GG. ZADRAVEC IN PETOVAR — ŽRTVI VOLIVNE KOMISIJE ZA TOI. Nasprotno časopisje pogreva dalje laž, kakor da je volivna komisija nasilno vzela obema gospodoma volivno pravico. Na podlagi uradnih dokumentov ugotavljamo: Člen 5. uredbe govori, da jc za aktivno volivno pravico treba, da dotični vrši gospodarsko funkcijo, na katere podstavi ima volivno pravico, zdržema najmanj leto dni do dne, ko se razgrnejo volivni imeniki. Kako je bilo z g. Zadravcem. On je bil vpisan v industrijski in obrtni odsek. Zahteval je na podlagi uredbe, da se ga uvrsti v obrtni odsek in predložil potrdilo občine v Središču, da izvršuje obrt žganje-kuhe. V tem potrdilu pa ni bilo navedeno, koliko časa izvršuje ta obrt, pač pa je oddelek finančne kontrole v Ormožu potrdil, da obrta žganjekuhe sploh ne izvršuje. Občinsko potrdilo je bilo torej neresnično in stvar oblastnega odbora mariborskega je, da izvaja posledice. Kako je z g. Petovarjem? Po službeni pragmatiki mora imeti vsak aktivni (ne vpokojeni) državni uradnik izrecno dovoljenje, da sme vršit? kak pridobitni posel. G. Petovar takega dovoljenja nima, kakor je to potrdilo izrecno poštno ravnateljstvo v Ljubljani, zato g. Petovar kot državni uradnik 2, kategorije nima pasivn« volivne pravice. Ako torej hoče vršiti kako gospodarsko funkcijo, naj si dobi izrecno dovoljenje ali pa naj gre v pokoj. Volivni odbor pač ni imel povoda, da bi z eksponenti SDS-arjev postopal izjemoma obzirno. Po domače. (jroga: Jaz Ti bom dal Tvoj >Vse abov«. Ilinka »zbov«, kompromisno trgovsko listo »zbov«, naso trgovsko listo »zbov«, jaz pa tebe »nabov«. Amerika gradi... v London, 21. oktobra. (Izv.) >Dally Mail« poroča, da bo ameriška vlada predložila kongresu zakon o gradnji ladjevja za 12 križark po 10.000 ton l 10 topovi po 21 cm kalibra in z oklopnimi stolpi ter za 148 l>ojnih veleletal, od katerih jih bo 48 urejenih za spuščanje torpedov. V petih letih bo Amerika razpolagala s 80 modernimi križankami, Anglija pa samo z 29 modernimi ladjami. Kratica brzojavka, a velik pomeni Eden izmed tistih, ki se prištevajo k najusodnejšim posledicam svetovne vojne kot so: demokratizacija Evrope, porušitev angleškega principa ravnotežja v svetovni poliliki, zguba in-zularnega pložaja Anglije vsled ogromnega zračnega brodovja in pa — prenos svetovnega težišča iz Evix>pe preko oceana v Ameriko! Danes imamo anglosaksonsko vlado sveta«, kot jo je imel Rim po drugi punski vojni, a središče je Unija. V »beli hiši« v Wasbingtonu se odločuje politika kot pred svetovno vojno v londonskem zunanjem ministrstvu. Roose-velt je sicer že leta 1903. napovedal, da pride Pacific pod oblast Unije, a ni mogel niti sanjati, da dobi njegova država s svetovno vojno to, kar je imela Evropa od maratonske bitke, namreč vodstvo sveta. Amerika — dolžnik vsem važnim evropskim državam je postala upnik vseh držav. Jugoslavije kot Poljska, Nemčije in Anglije prav tako kot Francije in Italije. Njen predvojni dolg v znesku 1 milijard dolarjev je poplačan in nagroinadili so so na njegovo mesto evropski dolgovi. Finančni cen trum Tx>mbardstreet v Londonu je izpodrinil Wallstreet v New Yorku. 6% prebivalstva sveta v Uniji poseduje 40 do 60% svetovne industrije, ima 350 milijard dolarjev ljudskega premoženja, eno tretjino železnic, 3 do 4 krat toliko avtomobilov kot ostali svet, stoji na čelu tiska in knjig in en masse prevaža preko morja — evropsko umetnine. Vpliva na godbo, stavbarstvo, tok življenja, modo in mišljenje ter sili svet do amerikaniziranja! In ima vodsrtvo politike. Dawesov načrt plačevanja in ureditve evropskih reparacij nosi ime njenega podpredsednika. Na konferenci v NVashingtonu leta 1922. se je še z Anglijo sporaeumela, da boste obe državi imeli enako brodovje. Na letošnji spomladanski ra7/)rožitveni konferenci v Ženevi je Anglija propadla in Unija gre brezobzirno naprej. Gornja brzojavka napoveduje gradnjo novega ladjevja, s katerim se ne bo moglo meriti nobeno do sedaj vodilnih. Ne gre za absolutno točnost poročila; gre za dejstvo, da se Amerika zaveda prvenstva sveta«, ga usužnjuje, medtem ko se bolna in obubožana Evropa igra 8 carinskimi mejnimi narodnostnimi in gospodarskimi prepiri. Republiko bom proklamiral. Princ Karol naj 9e loči, pa bo dobro. v Pariz, 21. okt. (Izv.) »Havas« poroča, da bo te dni dospelo nekoliko romunskih političnih osebnosti v Pariz, da se z bivšim princem Karlom pogajajc 0 vrnitvi v Romunijo. Srčna žrtev, da se loči od madame Lupescu, je menda edini predpogoj njegovih romunskih prijateljev. Tudi »L'Oeuvre« poroča, da je delegacija romunske narodne kmetske stranke, ki je bila poslana v Pariz, stavila princu samo pogoj, da se loči od Lupescu. Sporazum med princem in delegacijo je po ločitvi popoln. Povratek princa je pričakovati začetkom prihodnjega leta. Ta korak je kmetska stranka napravila zato, ker brata Bratianu resno ogrožata romunsko dinastijo. V zadnjih dneh je baje prišlo do neprijetnega spora med kraljico Marijo in miuistrskim predsednikom Bratianom. Kraljica je namreč izrazila željo potovati v Pariz, da bi se sestala s sinom. Bratianu, ki se je bal, da bi ga kraljica izdala, ji je izjavil: »Če me boste še dalje s svojimi rodbinskimi stvarmi nadlegovali, bom proklamiral republiko.« Baš zato, ker smatrajo Bratiana sposobnega za vsak državni udar,, in ker se bojijo, da bi bila romunska republika po milosti Bratiana samo navidezna, dobiva želja, da se vrne priuc Karol, vedno več tal. v Bukarešt, 21. okt. (Izv.) Opozicijske stranek narodnih karanistov, pristašev .Torge in pristašev Avaresca so sklenile, da vsaka zase neodvisno od drugih stopijo v stike z I ostalimi strankami opozicije, da se ustvari ; sklenjen opozicijski blok. S strani vlade se j označujejo inozemska poročila o namerah opozicije, da bodo zahtevale izpremembo zakona o prestolonasledstvu kot neobstoječe in neizvedljive. V Romuniji seveda demantirajo. v Bukarešt, 21. okt. (Izv.) Vodstvo narodne kmetske stranke izjavlja, da vest o de-| lcgaciji v Parizu, ki naj bi se pogajala radi vrnitve princa Karla, ni resničnn, da stranka ni nikogar v to pooblastila. Vlada pa energično demantira v6e pariške vesti o princu Karlu in konfliktu med kraljico vdovo in mi-\ nistrskim predsednikom Bratianom. v Moskva. 21. okt. (Izv.) Na Krimu je bil . zopet h;td r.otrrp z jakin: podzemeljskim bobnenjem. Med prebivalstvom vlada največja panika. Preiskava proti Bebiju se je začela. Porota žc v decembru. v Praga, 21. okt. (Izv,) Sodna preiskava proti morilcu Bebiju se je začela. Sodišče je že zaslišalo nekatere priče, posebno goste in osobje kavarne »Passage« ter civilne agente, ki bo bili po atentatu poklicani na lice mesta. Ta del preiskavo bo v enem tednu končan ter ne bo težav, ker je morilec miren in ue taji. Pojasnjena ni samo še stvar radi klica, ki so ga baje slišale nekatere priče, da naj ne ubijejo atentatorja, ker je umor političen. Dotične osebe doslej fie niso mogli dognati. Težavnejša pa bo preiskava glede okolnosti pred atentatom, odkod je siromašni Bebi, ki je bil navezan na štipendijo, dobil denar za drago vožnjo in kdo ga je pripravil k umoru. Če bo državno pravduištvo vztrajalo na tem, da se položaj pojasni popolnoma, 6e bo moral preiskovalni sodnik obrniti rekvizicijskiui potoni na albanska in italijanska sodišča, da zaslišijo tamošnje zuance in prijatelje Bebija. S tem bi se seveda preiskava zavlekla, ker Češkoslovaška z Albanijo nima pogodbe o pravni pomoči. Sodna razprava bi se lahko vršila že meseca decembra, če bi inozemska sodišča do tedaj pripravila materijal. Bebi še ni najel zagovornika. v Dunaj, 21. okt, (Izv.) Albanski konzul na Dunaju je v »Neue Freie Presse« priobčil izjavo proti raznim trditvam in domnevam praških in jugoslovanskih listov, v kateri pravi: Naša vlada je natančno informirana o delovanju s tujim denarjem vzdrževane emigracije na Dunaju in v ostalem inozemstvu. Vlada povsem zaupa v pravičnost češkoslovaških sodišč in se nadeja, da bo kmalu dobila pojasnila o pomagačih Bebija. Ugibanje v Atenah. v Solun, 21. okt. (Izv.) Atenski vladni krogi računajo z možnostjo, da se bodo v kratkem medselx>jnj odnošaji balkanskih držav povsem preokrenili. Zboljšanje odnošajev med Grško in Bolgarsko ter med Jugoslavijo in Bolgarsko upravičuje to upanje. Po informacijah iz Aten je baje Jugoslavija pripravljena dovoliti korekturo meje v korist Bolgarski in proučiti položaj manjšin na jugu države. Obenem se pripravlja trgovinska pogodba med Bolgarsko, Jugoslavijo in Grčijo. Ta preokret se v Atenah pripisuje francoskemu vplivu. (Prinašamo gornjo vest z vso rezervo. Op. ur.) V torek govori Surov. v Sofija, 21. oktobra. (Izv.) Na današnji seji je narodnoliberalni disident Smilov ostro napadal Jugoslavijo radi zatiranja Macedon-cev. Kot edina opozicijska stranka so branili odredbo Milinovi demokrati. Mašanov je izjavil, da je prepričan, da je bila odredba potrebna v interesu varnosti države, da pa bi se morala najti sredstva onemogočiti revolucionarno delovanje s tem, da se odstrani vzrok tlačenja Macedoncev. Bivši zunanji minister Kalov je branil vlado. Debata bo končana v torek z izjavo ministrskega predsednika Ljap-čeva in zunanjega ministra Burova. DANES POGAJANJA, v Berlin, 21. oktobra. (Izv.) Z ozirom na rudarsko stavko v srednji Nemčiji je danes zvečer po dolgih pogajanjih izdalo delavsko ministrstvo odločbo, ki predvideva poprečno povišanje mezd od 5.20 do 5.80 mark. Jutri bo v Halle zborovanje delegatov delavstva, da k temu zavzame svoje stališče. Tudi delodajalci se bodo jutri sestali v Halle. Od izjav obeh strank je odvisno, ali bo odločba obvezna in ali sc bo delo v rudnikih zopet začelo. OMEJITEV SLUŠATELJEV SE ODPRAVI, v Budimpešta, 21. okt. (Izv.) Vlada bo načrt o izpremembi zakona za numerus clau-sus, kakor se čuje, še v jesenskem zasedanju predložila parlamentu. V večini visokih šol se bo vzpostavilo staro stanje ter odpravila vsaka omejitev števila slušateljev. Število slušateljev na juridičnih in filozofskih fakultetah pa se bo se naprej od leta do leta določevalo, ker so tozadevni poklici prenapol-njeni. Razen tega bo parlamentu predložen nov zakon, ki bo olajšal uostrificiranje inozemskih diplom. NEZA2ELJENI GOSTJE, v Praga, 21. okt. (Izv.) Na jadranski raz. stavi prihodnjega leta v Splitu bi imeli priti tudi bivši mornarji Avstro-Ogrske iz Češkoslovaške, ki so sc udeležili upora v Kotoru. O tem načrtu se je razpravljalo o priliki so-kolskega zleta v Pragi z adjutantom kralja Aleksandra. Jugoslovansko vojno ministrstvo je s pritrdilom kralja sklenilo, da naj ima češkoslovaška udeležba oficijclni značaj. V zadnjem času pa je prišel v Prago migljaj, da obisk češkoslovaških članov ni zaželjen, ker so, kakor se govori v Jugoslaviji, zelo komunistično orijentirani. DOGOVORNO PROTI KOMITAŠEM. v Atene, 21. okt. (Izv.) Grške in jugoslo« vanske obmejne straže so se danes dogovorile, da si bodo med seboj poročale o gibanju komitašikih tolp. S tem bo zasledovanje takih tolp v bodoče inko olajšano. Razen tega se bodo sestavljale ob grškobolgarski meji civilne 9traže grškega obmejnega prebivalstva. Pojdite in učite vse narode! f. kerec. Danes se pojavlja v Cerkvi intenzivno, mrzlično ustvarjanje in prizadevanje na misijonskem polju kakor pač nikdar poprej. Rim razdeljuje ia opredeljuje ves obširni svet z veliko skrbnostjo v vedno manjše misijonske pokrajine, pošilja nove misijonske družbe ven; ustanavlja misijonsko seminarje za svetne duhovnike po vseh deželah, pošilja apostolske delegate na Kitajsko, v Grčijo, na Japonsko itd.), posvečuje Skofe-domačine (za Kitajsko, Japonsko, Indijo), ustanavlja duhovska semenišča za duhovnik e-domačine. Papež Pij XI. je izdal geslo, da se morajo uprave misijonskih pokrajin prej ko mogoče izročiti domačim misijonarjem, (la se na ta način katoliška Cerkev res ukorenini v dotičnem narodu. K misijonskemu delu pa hočejo papeži zdaj pritegniti ves katoliški svet kakor nikdar poprej. V tem oziru sita misijonski okrožnici Benedikta XV. in Pija XI epohalnega pomena. Prvič v zgodovini papeži strogo ukazujejo škofom, da naj širijo misijonsko misel. Vse dežele, vsi narodi, vse župnije naj sodelujejo, naj ne bo duhovnika, ki bi ne bil vpisan v Unio Cleri; društvo za širjenje vera naj se uvede v vsako župnijo, tako da se delo za m1siy*ie enakomerno in cerkveno-pravno zasidra v cerkvenem življenju kot reden del katolifikega udejstvovanja. Temu misijonskemu delu naj se prav noben narod ne odtegne pod uikako pretvezo izjavljajo merodajni rimski krogi. * * * Nesmrtne so zasluge, ki si jih je pridobila Cerkev v preteklosti s svojim misijonskim delom tudi za kulturo sploh. Mnogožeustvo, suženjstvo, kanibalizem, praznoverje in čarovništvo je znala Cerkev odpraviti pri mnogih narodih; posvetila je družino, dvignila čast žene in otroka itd. Mnogim nepismenim narodom so misijonarji Sel« ustvarili pisavo in jim spisali prve knjige, kako® slovnico, sv. pismo itd. Danes vzdriuje Cerkev med pogani 20.247 Sol za verski pouk in 20.878 ljudskih Sol I 1 y» milijoaa učenci, poleg tega 875 srednjih Sol i 104.457 učenci in 143 gimnazij z 49.351 Aijald. Za vzgojnim delom nič ne zaostaja karit«. tivno delo. Tako vzdržujejo misijonarji 1365 sirotišnic s 73.719 otrok, 587 bolnišnic ■ 711.128 bolniki Društvo za širjenje vere je zibralo leta 1025. po vsem bvetu 49 milijonov lir, Dejanje bv. De-tinstva okrog 20 milijonov lir. Toda vse to zglnja pred velikanskimi nalogami bode™, »-i. /.daj deluje 16.000 misijonarjev med pogani; toda ko vodijo dušno pastirtrtvo za 20 milijonov katoličanov, ki se nahajajo med pogani, kako naj se lotijo naloge oznanjati Kristusov evangelij ostali milijardi brefcverniikov. Ko bi danes moglo nastopiti 50.000 misijonarjev poj v misijone, bi to ne bilo preveč. Odkod naj pridejo te množice? Letno narašča število katoličanov med pogani za 600.000. Samo za te novovernike bi morale prihajati 500 novih misijonarjev od zunaj. Prav vsi narodi morajo sodelovati! Posebno zdaj, ko smo v lastni državi, moramo širiti Božj« kraljestvo, da bo Bog blagoslovil našo državo. Doslej bo delovali za misijone predvsem romanski narodi. V zadnji dobi stopajo bolj in bolj v ospredje germanski narodi, predvsem anglosaksonski. Katoliški Slovani, ki jih je okrog 40 milijonov, so zbrali za misijone okrog 200.000 lir, to je manj kot pol odstotka celotne vsote; slovanskim misijonarjov in misijonnrk je skupno okrog 200 v misijonih, to je okrog 1K /o vsega osobja. Mala Ilolandija, ki šteje 2'i milijona katoličanov (poleg 4'A milijona protestantov), ima zdaj v misijonih 1350 duhovnikov, 650 misijonskih bratov in 1250 sester, kljub temu, da ima v lastni deželi veliki problem zedinjenja s protestanti. Zato morajo tudi Slovani stopiti na plan. Mi, Slovenci in Hrvatje hočemo po svojih močeh so delovatil Vsaka jugoslovanska redovniška provinca naj dobi prej ali slej lastno misijonsko provinco na daljnem misijonskem polju. — V tem svetovnem misijonskem gibanju čutimo dih novega življenja; ta val življenja hočemo zajeti tudi mil V zamorski vasi v južni Airiki. o. Jos. Musar. 0. Engeuiaxtl Avbelj. ravnine, puščava Gobi, sibirski step, velikani Himalaje se čudijo v svoji starosti mlademu vrvenjiu in življenju; Evropa se pa vpraša, kam gre ta tok. Zato so se zganili v zadnjih dobah celo oni krogi, ki nikdar niso imeli smisla za misijone: protestanti. Ustvarili so od leta 1850. do danes velikanski misijonski aparat pod geslom: Vsemu svetu se mora oznaniti Kristusov evangelij v dobi sedanjega človeškega r o -d u. Zenialni Amerikanec John Mott je izdal to geslo in to je tako navdušilo protestantski svet, da tekmujejo med sabo v molitvi, denarnih in osebnih žrtvah v delu za misijone. Leta 1925. izkazuje World Missiotusry Atlas, ki je izšel v New Yorku, 60 milijonov dolarjev I daril v enem letu (okrog 1300 milijonov lir), s ka-( teriini podpirajo protestanti 380 različnih misijon-; skih družb. Od leta 1908. do 1925. so se vse nji-; hove misijonske ustanove podvojile. Pri tem protestantskem misijonskem delu daleko prevladuje anglosaksonski vpliv. Kajti Amerika s Kanado daruje 49 milijonov, Anglija pa 18 milijonov dolarjev, tako da pride na ostale dežele samo 7 mi- V cseiKo Kovač. Vesoljni misijonski praznik. O. 1'eier ±urk. lijnov. Tudi na tem polju vse kaže, da je zmagala v svetovni vojni Amerika. — Anglosaksonska rasa se tudi zaveda, kakšne važnosti da je, da prepoji s svojimi idejami mase Indije in Kitajske in Afrike. Zato smatrajo Angleži in Amerikanci podpiranje misijonov kot častno narodno zadevo. V tej veliki borbi duhov katoliška Cerkev ne sme in ne more zaostali. Njen univerzalen poklic je, da mora ves svet prenoviti v Kristu, in ta jo žene z neodoljivo silo vedno znova v svet in danes še bolj kot kdaj. Papež Pij XI. je lani (1926) odredil, da se praznuje vsako leto po vsem katoliškem svetu predzadnja nedelja v oktobru kot misijonski pravnik. Ne zunanje, hrupne prireditve, ampak pouk, molitev, notranja poglobitev v misijonske probleme, praktična pomoč misijonom bodi naloga tega dneva. Predvsem naj služi praznik na izrecno željo papeževo propagandi za »Društvo za širjenje vere«, ki naj se uvede v vsako župnijo ter zbira »kot orodje božje< naširše ljudske sloje pod misijonsko zastavo. Misijonsko gibanje je postalo v zadnjih letih tako elementarno in svetovno, da se peča ž njim v zadnjih letih ne samo nabožna literatura ampak tudi dnevno časopisje predvsem anglosaksonsko, vseh barv. Preveč je spojen ves kulturni razvoj sveta z misijonstvom, kot da bi ga mogel svet prezreti. Kaj pomeni ta svetovni pojav misijonstva Se le za nas katoličane! Katoliška Cerkev je vajena veliMh perspektiv na znotraj iu na zunaj. Precizirala je svoje sta-Lifče proti blestečim teoremom lažiznanstvenepa modernizma, zgradila je proti zapeljivim blodnjam lažidemokratičnega socializma in komunizma dovršen sistem krščanskega solidarfcma; na zunaj se pa 7xlaj pripravlja z isto neustrašno ženialnost-jo za veliko duševno borijo v Afriki in Aziji, kjer bo padla odločitev o orientaciji cele milijarde poganov. Ta velikanski problem zahteva od katoliške Cenkve razmah gigantskih sil. Po svetovali vojni je napočila popolnoma nova doba ziia?! Šest let žo deluje na Kitajskem. Apostol Ilcongšana in Vong-leungto v Južni Kitajski. Pokrajina je obsežna, ljudje tudi. Od kraja do kraja hodi, uči, krščuje, pomaga ljudem kakor ve in zna. Cerkvice zida, misijonske domove postavlja, društva ustmiavlja ln vodi — pa mnogo trpi. Saj njegova pokrajina je središče moi-skih roparjev, tu se zb+ra vojaštvo prevratne komunistične južne armade. Večkrat je bil že v smrtni nevarnosti, opustošili so mu misijonsko hišo in cerkev, bežuti je moral prod roparji, skrivati se pred ustašl, do krvi je bil topen, lotos na novega leta dan bi ga bili skoro ubili — a on vztraja in ne neha misijonariti, z besedo in pismom bodri svoje kristjane k zvestobi v veri Junak! Ni on edini Slovenec, ki v teh težkih časih deluje v kitajskih misijonih. Že četrt stoletja žrtvuje svoje moči za Kitajce frančiškanski misijonar p. Peter B. Tnrk. Z njim je odšel v misijone tudi brat Urban Žele. Naš znani p. Veselko Kovač je nedavno postal celo podprefekt province Jung-čouifu. Dolgo vrsto let je vodil pogajanja za delitev province Hupe, kar se mu je slednjič posrečilo — v priznanje jc dobil papeževo odlikovanje in bil imemovan za proprefekta. Tretji frančiškanski misijonar ua Kitajskem je p. Engelhard Avbelj, ki že leta in leta vrši razne odlične službe v misijonih; nazadnje se nam je predstavil kot ravnatelj centralnega semenišča. Prav v južni Kitajski deluje v malem meeteou Svatov kot voditeljica deklifike šole, organistka, stikarica, pevka, vezilja itd. misijonarka s. Ksavcrija Pire, znana po svojih pismih, polnih božje ljubezni in njKistolskega ognja, objavljenih v »Katoliških misijonih«. Neštetokrat sem si že zaželel obiskati jo med njenimi varovankami in od blizu občudovati njeno veselje, s katerim dela, živi in trpi za svoje Kitajčice. Njena pisma so res slavo^iev misijonskemu idealizma. Srečna, zavidanja vredna duša! — V bolnici v Šanghajii deluje in se tiho žrtvuje svojemu poklicu usmiljenim s. Gebliunlina Hrastnik. Meti najbednejša bitja na svetu prav lahko štejemo indijsko ženo. Kot soproga je vse življenje takorekoč sužnja svojega moža, vedno zaprta v ženskih prostorih, brez svetlobe, brez družabnega veselja, brez izobrazbe, povsod omalovaževana. Najhujše jo zadene, če ji umre mož: zaničevana in zasramovana je vse življenje: Zapro jo posebej v hiši, ko gre med ljudi, mora pred vsakomur zakriti obraz, »da njon pogled ne povzroči nesreče«, le enkrat na dan sine jesti, dvaikrat na mesec se mora popolnoma postiti, boljših jedi ne sme uživali, delati mora težko in trdo do smrti. Ln vdova postane lahko še prav v nežni mladosti, ker je v navadi poroka otrok. Pri zadnjem štetju (1921) so našteli 112.000 vdov, ki še niso bile stare 10 let, 17.000 uiti pet, tisoč niti eno leto. Kakor pomorski svetilniki sredi prostranega morja poganske mr/.lote in teme eo bobiice, sirot išča, šole, najdenišnice, vzgojni zavodi, domovi za vdove, ki jih ustanavlja in vodi Cerkev v Indiji: s svojim ognjem krščanske ljubezni ogrevajo, s svojo iučjo verskih resnic svetijo v poganskem svetu... Dve junaški slovenski uršulinki eta se dvignili 4. avgusta 1924 na pot v Indijo, da bi pomagali svojem sosestram v Bang-koku, glavne mestu Siama, pri tem delu. S. Rafaela Vurnik je še vedno tam, s. Ksaverijo Pire so pa predstojniki poslali v južnokitajsko mestece Svatov. Južna indija, misijonska pokrajioa Bengulija, hrani za nas Jugoslovane posebno skrivnost, ki nas navdaja z veseljem in nadami. Nedavno sta tja odšla hrvatski jezuit p. Mesarič in slovenski jezuitski bogoslovec Vizjak; in v srcih sta nesla v seboj željo, da bi misijoni, kjer bosta delovala skupno z belgijskimi sobrati čimprej prišli pod upravo lastne province. Saj vemo, da bomo v misijonskem svetu mednarodno Slovenci le tedaj prišli do veljave, ko bomo sami imeli in vodili pre-fekture, vikarijate, posamecne misijone v misijonskih deželah. AIrika je približno trikrat tako velika kot Evropa, pa s« nam navadno zdi lam nekje daleč, in nič pomembna, tako da se o niej sploh ne splača govoriti bog ve kaj. Črni zamorci da žive tam, ni ni večjih krajev, ljudje da so še čisto divji, nagi da skačejo okrog ognjev v gozdovih, vpijejo in se pobijajo, prsjani. Pa ni tako! Železnica, avtomobil, koU, tovarna — nekaj navadnega Pa na nekaj premalo mislimo: klic, Id se danes razlaga preko Kitajske in se Siri po vsej Indiji že desetletje, je našel odmeva tudi meti afriškimi zamorci in se izoblikoval v krilatico: Nočemo evropskega varuštva, Afriko Bnerne novice irZ a n p n i k e po deželi prosimo zlaati dvoje: Delajte hitro, da nasprotniki ne prehite. Vse glasovalne listine so že zunaj. Drugič pa-site, da gredo volivci po listine na pošte, kjer n« dostavljajo selski pisraonoše. Noben glas ae sme v izgubo. it Knez Kari Auersperg umrl. Na svojem posestvu v Goldeggu pri St. Poltnu na Nižje-avstrijskem je v četrtek zjutraj 19. t. m. na-gloma umrl veleposestnik Soteske in Kočevja knez Kari Auersperg. — Rojen je bil na Dunaju 26. febr. 1859 in poročen 1. 1885. z Eleo-noro grofico Brenner, ki mu je umrla 1. 1920. Posebno ga je potrla žalost nad naglo smrtjo prvorojenega sina Adolfa, ki mu je umrl leta 1923. — Ranjki knez je bil znan po svoji skromnosti in darežljivosti. Bil je poseben dobrotnik bolnišnice v Kandiji in frančiškanskega samostana v Novem mestu. Sploh ni odrekel pomoči količkaj utemeljeni prošnji. Bil je knez po svoji viteški postavi, knez po du-Sevni plemenitosti in visoki izobraženosti, predvsem pa plemenit v izpolnjevanju verskih dolžnosti. Mir njegovi blagi duši! it Profesorska imenovanja. Fran Š t a n -c e r, absolviran filozol, je imenovan za začasnega predmetnega učitelja gimnazije v Kočevju; Rajko Kanduč, abs. filozof za zač. predm. učitelja na realno gimnazijo v Ptuj, Franc Č e t i n a za suplenta na drž. realn) gimnaziji v Murski Soboti, dr. Hubert P e -h a n i za suplenta gimnazije v Ptuju, Bogomir S t u p a n za suplenta drž. realke v Mariboru, Marija Perpar za suplentinjo na realki v Mariboru. Na drugo državno gimnazijo v Ljubljani je imenovan Vladimir Zitko, na tretjo pa I. 2 a b k a r. — Akademični slikar in profesor risanja B. J a k a c je dobil enoletni neplačan dopust za študij v inozemstvu. •k Volitve v učiteljsko disciplinsko sodišče se v ljubljanski oblasti izvrše do 5. i vembra. Učiteljstvo se deli v dve vulivfli kategoriji: meščansko šolstvo in omovno šolstvo. Meščanskošolska kategorija voli 4 kandidate za strokovne druge, ker -e meščanske šole razdele v dve skupini: ljubljanska in iz-venljubljanska Osnovnošolsko učiteljstvo voli v 14 volivnih (šolskih) okrajih 23 kandidatov za strokovne druge. Način voli lev jc približno isti kot pri zadnjih volitvah strokovnih dru-gov, samo da je tajnost še 'bolj zajamčena. ir Spremembe v omovr.em šolstvu. Za začasnega šolskega upravitelja v Žužemberku je imenovan Franc Mervar, dosedaj upravitelj v Ambrusu. V Žužemberk je premeščena iz Ambrusa za učiteljico Marija M e r -var-Vehovec. Iz Žužemberka v Arnbrus pa gre Josipina Repe, ki prevzame tam učiteljske posle. Iz Blagovice je v Stranje premeščena Marija P e t e r 1 i n , v Blagovico pa pride iz Pišec Dušan L u n d c r. V Veliko Dolino pride I. Zupančičeva, v Ljubljano pa Roza Seliškarjeva iz Cerkelj ob Savi. V St. Vid na Ljubljano pride nadšte-vilna učiteljica iz škofje Loke Marija R a n -t o v a. V Laško pride od Sv. Duha na Ostrem vrhu Roza K u h a r j e v a. •k Krščanski nauk za prvence se namerava izdati v novi izdaji s slikami. Gospodje, lavantinski katehetje, ki žele v novi izdaji kakih izprememb, naj naznanijo svoje predloge Društvu katehetov v Mariboru. ir Vozni red na dolenjski železnici se spremeni s 1. novembrom tako, da proga Novo mesto — Ljubljana^ dobi še en vlak Ne samo da si oblečen, važno je, kako si oblečen. Da boš eleganten, v lepi, topli zimski suknji ali ulstru, si nakupi oblačila pri tvrdki DRAGO SCHWAB -LJUBLJANA. — Najcenejši nakup vseh oblačil. dnevno, na progi Kočevje — Ljubljana pa bo odhajal jutranH vlak 1 uro poznaje kot doslej, večerni vlak iz Ljubljane v Kočevje in Novo mesto pa bo odhajal 1K ure prej iz Ljubljane kot doslej, s čemur je posebno ljudem ustreženo. Za zadevo se jc ponovno zavzemal poslanec Škulj, kakor tudi za to, da se oskrbi postajališče Zlebič z zakurjeno čakalnico, čemur se tudi ugodi. ir Neodložljiva dela radi poslednje poplave v Savinjski dolini. Savinja je pri poslednji poplavi 12. septembra povzročila ogromno škodo na obrambnih napravah. Ogrožen je tudi obstoj mnogih obratov, predvsem tistih, ki so odvisni od vode, ki prihaja z jeza vodne zadruge Podvin-Zalec. Poslanec g. Hodžar je takoj po katastrofi pri vseh merodajnih činiteljih ponovno posredoval za nujno pomoč. Ker pa kljub temu dosedaj ni bilo vidnih uspehov, je te dni ponpvno vložil pri glavnem ravnateljstvu za vode obširno utemeljeno vlogo, v kateri je dokazal, da je država z ozirom na svoje dvajsetletno delo na teh napravah dolžna podpreti vsaj z izdatno podporo za obnovitev teh naprav. Na to energično intervencijo se je odredilo, da se takoj nabavijo vsi podatki, ki so potrebni za rešitev tega vprašanja. Sicer v proračunu ni zadostnih sredstev, veudar so pri glavnem ravnateljstvu pokazali umevanje in dobro voljo. Zato se je poslancu g. Hodžarju Zagotovilo, da bo glavno ravnateljstvo storilo vse, da dobi vsaj nekaj denarja na račun drugih postavk. ir Žrebanje efektne loterije za zgradbo »Ljudskega doma« v Novem mestu se vrši 13. novembra. Akcijski odbor se je potrudil, da se je razpečalo čimveč srečk. Prilika je pa še, da jih naročite pri tajniku Josipu Mun-di, uradniku Ljudske posojilnice v Novem mestu. — Mnoge tvrdke in zasebniki so darovali nebroj lepih dobitkov. Akcijski odbor si šteje v dolžnost, da se vsem darovalcem najtopleje zahvaljuje. Priporoča se pa še onim zasebnikom in tvrdkam, na katere se je obrnil, a se prošnji še niso odzvali, da to store v najkrajšem času. Zlasti se zahvaljuje akcijski odbor damam, ki so pri nabiranju dobitkov sodelovale. Dobitki bodo v kratkem razstavljeni v prostorih prosvetnega društva poleg trgovine J. Krajec nasl. ir Ali si Se kaj storil za druitvo Dr. J. E. Krek? Saj morebiti komaj veš, kakšen namen ima: hišo, v kateri je Krek prebival, hoče ohranita kot Krekov muzej in izdati njegove spise. V najlepši obliki podpiraš to društvo, če kupiš I. zvezek Izbranih spisov. (Cena 25 Din pri Novi založbi v Ljubljani.) ir Zagonetna smrt. Dne 19. oktobra t. 1. med 1. in 2. uro popoldne je prihitela posestnika in gostilničarja žena Alojzija Blatnik v Čenr.ošnj. pri Slopičah k sosedu Janezu Potokarju in rnu pravila, da se hoče njen mož Janez Blalnik na podstrešju ustreliti ter ga prosila, naj to prepreči. Potočar je to prošnjo odklonil z motivacijo, da bi Blatnik laliko tudi njega ustrelil. Alojzija Blatnik je hitela na to k železniškemu upokojencu Antonu Prevanju, stanujočemu v drugi Blatnikovi hiši, ter prosila njega za pomoč. Ta je takoj hitel k Blatniku na podstrešje, da prepreči nesrečo. Kmalu pa je počil na podstrešju strel, na kar je vse utihnilo. Na to so hiteli sosedje na podstrešje, kjer so našli Blatnika neranjenega, Prevanjo pa v nezavesti. Prenesli so ga na to takoj na prosto. Blatnik je bil popolnoma zmeden in ni dal nikakih pojasnil. Nezavestnega Prevalijo so naložili na avtomobil, ki je privozil slučajno mimo po cesti, ter ga odpeljali v bolnico usmiljenih bratov v Kandijo, kjer pa je kmalu izdihnil, ne da bi se še kaj zavedel. Zdravniška pre- iskava je ugotovila, da pokojni Prevanja nima nobene rane. Vzrok smrti bo ugotovila sodna obdukcija. DANEvS OB 20. URI V »UNIONU« znameniti koncert HRV. PEV. ZBORA »KOLO« iz Zagreba. Izvaja se dr. Sirolov oratorij: SV. CIRIL IN METOD, — Dirigenti SREČKO KUMAR. — Vstopnice v Matični knjigarni. ir Na Holandskem je umrl Slovenec-rudar Franc Rakovec, star 3o let, doma lz mariborskega okraja. Kopal jo v rudniku v Brunssum tn se tam ponesrečil. Slovensko rudarsko društvo sv. Barbare m« je priredilo lep pogreb. ir Preklanje med »Trgovskim listom« in »Privatnim Namoščencein«. Prejeli smo: V zadnji številkah »Trgovskega listat, ki ga urejujejo gospodje, ki stoje prav blizu f Jutru < in SDS, čitamo napade na list »Privatni Nameščenec* (glasilo Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije). Tendence, ld veje iz »Privatnega Nameščenca«, ne odobravamo in ne Zagovarjamo, vendar pa moramo konstatiratt, da je ta list le še zelo dostojno pisano glasilo v primeri s petkovo številko »Jutra« in njegovim prvim člankom na drugi strani. Ce »Privatni Nameščenec« iznaša nekatere konstatacije, ki bi sicer v interesu boljšega sožitja trgovcev in nameščencev lahko izostale, tO šo vsekakor ni re-volvsrsko pisanje. »Jutrovo« postvanje na »Upor in maščevanje«, kričanje nad izvršenim »ropom« itd. js pa vsekakor edinstven primer dostojnega pisanja »uglednega« lista, ki se hoče prištevati v tem pogledu med vodilne v Sloveniji 1 ir Gradbeno ravnateljstvo obvešča vse interesente, da se vrši dne 15. novembra 1927 v računskem oddelku ministrstva w» sgradbe v Belgradu I. ofertna licitacijo m mlBarska dela na zgradbi ministrstva šum, poljedelstva ln vod v iznosu 5 mil. 957.474.40 Din. Natančnejši opgoji so razvidni iz oglasa, ki je nabit na uradni deski pri Gradbenem ravnateljstvu v Ljubljani, Turjaški trg 1-1. ir Uradni dan okrajnega gremija trgovccv v Celju. Uradni dan za člane v gornjegrajskem okraju se vrši v torek, dne 25. Oktobra t. L, in sicer od 8 do 12 prcdpoldne v občinski posvetovalnici v Gornjem gradu Ln od 2—6 popoldne v občinski posvetovalnici v Mozirju. — Nflcelstvo. ir Na progi Split—ftlbcnik— Knin so se pričela obnovitvena del In in bodo najbrž do 1. maja 1928 že končan«. Ta del proge je bil zelo slab in zelo potreben prenovitve. ir Kongres mest. Prihodnje Ani se bo v Subotici vršil kongres Zveze mest v Vojvodini. Tega kongresa se bodo poslednjikrat udeležili tudi gerenti, katere je jiostavilo notranje ministrstvo. ir Povodenj v Bosni. Bosanske reke so silno narastle. Bosna je narastla za 1 m, Drina za 3.50 m, Lim za 3.20 m. ir Kinopodjetniki se pritolujojo. Splitski kino-I vod jetniki so se pritožili proti oblastnim taksam, češ, da jim ugonabljajo podjetja. Za prihodnje dni so sklicali protestno konferenco vseh dalmatinskih Irinopodjetnikov. Sklenili so pa že sedaj s 1. novembrom zapreti vso kinomatografe v Dalmaciji. •k Roparju, ki je oropal poštnega sla v Rušah, so oblasti že na sledu. Ropar je pobegnil v Avstrijo, ker pa je znano njegovo Ime in ločen osebni popis, ga ne bo težko izslediti. l\ JESEN m ZIMO kupujte Vaša oblačila pri znani, strogo solidni tvrdki Jos. Rcjina, Ljubljena, Aleksandrova cesta 3. it Znameniti zgodovinski dnevi. 21. oktobra 1702 se je ustanovila univerza v Breslau. Breslau se je prvotno imenovalo Vraclav, latinsko Wrati-■^Samoumor je izvršil kovač Veselko v Središču ob Dravi. Varok samoumora ni znan, najbrž pa težko matorijelne razmere, v katere se je zakopal kot občinski inkasant. Med ljudstvom je ta slučaj povzročil veliko razburjenosti. •k Pod voz jo prišel. V ponedeljek zvečer ob 7 jo v Risvici v tuheljski občini šel 20 letni Martin Gmajnički v vas po cigarete. Ko je šel preko ceste, je privozil v istem hipu do njega voz brez luči, dasi je bila noč zelo temna. Fant se je hotel izogniti, toda konji so ga podrli na tla in voz je šel proko njega. Vsled zadobljenih težkih notranjih poškodb so prepeljali ponesrečenca v brežiško bolnišnico. Njegovo stanje je smrtnonevarno. slavia, ker ga je baje ustanovil češki kralj Brati- slav. L. 1168. je bilo glavno mesto vojvodine, ki se je ločila od Poljske. Od takrat dalje se je hitro germaniziralo. L. 1241. so ga porušili Mongoli, potem se Je spet povzdignilo do velike samostojnosti L. 1730. jo fctelo 50.000 prebivalcev, 1. 1900. 423.000, 1. 1935. 086.000. Univerza ima 5 fakultet. V mestu so trije muzeji in zvezdama. Breslau je središče velike industrije, predvsem kovinske in strojne Veleobratov ima 177 s 34.000 delavci. — 21. oktobra 1817 se Jo v Hannovru rodil nacionalni ekonom Viljem Rosoher. L. 1843. je postal rodni profesor v GMtlngenu, 1. 1848. pa je odšel v Lipsko. On jc zastopnik historične metode narodnega gospodarstva, Glavni njegovi deli sta »Sistem narodnega gospodarstva« m »Zgodovina narodnega go-larstva v Nemčiji«. — 22. oktobm 1902 je Arttti spod Korr »t > n » i.vjiiviji-. —— —--- iorn telegratično prenesel fotografijo. it Pri boleznih srca in poapnenju lil, nagnjenju h krvavenju v možganih ter napadom mrlvo-uda zagotavlja naravna »Franz-Josef-grončlca« lahno odvajanje brea na;j>orn. Znanstven« opazovanja na klinikah za bolezni krvnih žilic eo dognala, dii »Frans-Josof« voda posebno starejšim ljudem zelo dobro služi. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in v špecerijskih trgovinah. OBLAČILA TVRDKE J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ir Stenieol najboljše sredstvo proti steni-«*am dobite saimo v drogeriji Kano, Židovska ulioa. 12. Prav nič treba ni se bati! Revni, srednji in bogati, tudi tam, kjer so parketi, se mastijo s PEKATETI (Dalje prih.) Cfubltana o Somišljeniki! Poročali smo, da wodo včeraj raznašali pismonoše glasovalne listine za Volitev v obrtni odsek Zbornic« TOI. Ker je pošiljatev velika, se je na pošfi zakasnelo in bodo raznašali danes. Skrbite, da nikogar ne prevarajo Žerjavovi demokratje. Danes naj se pokaže, kdo je z nami, kdo proti nam. 0 Oratorij sv. C. in M. in Slovenci. Skladatelj dr. Božidar Širola je bil rojen ob Kulpi (v Zakanju) komaj dobro uro hoda od Metlike, dober četrt ure od belokranjske meje. V zgodnji mladosti ga je grelo naše milo belokranjsko solnce. Pevovodja »Kola«, ki se je za oratorij že ob prvih napisanih taktih zavzel z vso dušo, ki je takoj storil vse, da je oratorij mogel biti dovršen, ki je oratorij tudi z neizmerno požrtvovalnostjo naštudiral in v Fraffklurlu pred svetovnimi kritiki dvignil na vrh slave, ta mož je Slovenec Srečko Kumar. Solisti, ki nosijo, rekel bi, na svojih plečih glavno breme samospevov so bili v Frahk-furtu Slovenci: Betetto, Banovec in Križaj. Od teh bosta tudi drevi nastopila v obširnih vlogah Betetto in Križaj. Tako smo Slovenci prav lepo deležni slave naSih bratov Hrvatov. O »Zlatorog« na Ljudskem odru. V nedoljo, dne 23. oktobra 1927 ob pol 8. uri zvečer vprizori Ljudski oder romantično igro »Zlatorog« s plesi, godbo in petjem Igra sama na sobi Je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Videl bo idilično življenje po planinah, smejal se šegavostl starih pastirjev in lovcev, videl kam pripelje strast in poholnoet, pohlep po zlatu in bleska. Tragedija nesrečno Anice na vrhu Triglava ga bo ganila do solz. Vidol bo krasne kostume rokoko dobe, narodne noše itd. Din 159-- snežni čevlji damski brez krzna VOIKA nasproti Mestnemu domu. Lastna mehanična popravljalnim > čevlje r in »nolnih čovljer popravi vsak čevelj v toku pol ure. Afričanom! Na katoliški Cerkvi je da, prehiti to gibanje, čimprej prinese Afriki pravega Kristusa, izroči misijonsko delo domačim duhovnikom. Hitrega. pa temeljitega misijonarjenja je treba. Že v prejšnjem stoletju je bila Afrika popri-šče številnim slovenskim misijonarjem. Imena Knobleliar, Kocjančiž, Milharžič, Trabaat in drugi so z zlatimi črkami zapisani v slovenski misijonski zgodovini in tudi v obči zgodovini po-kristjanjenja Afrike. Danes imamo v Afriki p. .Toi. Mlinarja, ki je deloval prej v Siudanu, zdaj pa zasaja nov vinograd Gospodu v Transvalu v Južni Afriki. V istem mlsijonu deluje misijonski br. Rafael Ko-lenc. S. Luriana Mahar je pa že skoro prava nfri-čanka, saj že dvajset let pomaga pri misijonar-Janju v Južni tn Vzhodni Afriki. Zadnja poročila pošilja iz kraja Rombo pod znamenitim KiK- mandžaro. In ko bi pogledali še v druge dežele, Se bi našli slovenske misijonarje in mieijonarke, vredne naših Mnsarjev, Kapnsov, Barag, Knobleharjev. V Asamu ob bajni Brnhmaputri M srečali Bfllezi-janskega brata Martina Berleea, prav tam nekje bi nns poedravil Karel Mlekni, v Patagoniji hI se morda sešli x Antonom Jakšo ln Ludorikom Per-niHkom, v Sveti deželi bi spooiali več slovenskih obrazov: aalezijanoa Martina Povšoia, v .lenraaie-imi unmiljeinko s. Vincenrijo Polla, v Betlehemu s. Jotoftao Oajiek; ki le bi zaslišali slovensko govorico v misijonskih zavodih v Mali Aziji in na Balkanu. Pa še morda kje drugje! Slovenski misijonarji in milijonarke, posejani po širnem svetu v raet novim naslednikom j VašiJi apostolskih stopinj, Vam svetim borcem za kraljestvo božje v srcih Vaših in v hreponečih dušah poganov, ob misijonskem prazniku vesoljne cerkve toplo molitev vsega slovenskega rod« v srčen pozdrav! Oratorij sv. Cirila in Metoda, ki ga bo pelo drevi v »UnioniK zagrebško pevsko društvo »Kolor, obsega v originalni partiturl 182 strani. Po osnovi je razdeljen na štiri knjige. De- j Janje prve se vrši v Solunu. Crnorizac (menih) \ H rs bar začne pripovedovan jo: v imenu Očeta ln Sina In sv. Duha (tenor sam.), na kar sledi uvodna molitev: »Blagoslovi, Oče.. •« v poltfonem stavku 8—-10 glasnega mešanega zbora, ki sc stopnjuje v lepih imitacijah, v fugi z eno in dvema temama, v nežnem recitativu v hvalospev Rogu, ki je dal slov. rodu blažena očela Cirila in Metoda, da >pro-svjet« jezik nas«. Pripovedovanje »Hrabrega« spremlja basovski rbor crnnrizcev (menihov). V 3. poglavju pripove-j duje Hraber o Cirilovih sanj ali, ki jih Je sanjal | deček sedmih let. Med njegovim peljem pa žgoli 1 grarijozno trlglasnl ženski zbor (vile), ki rajajo v snu v kolu krog spečega Cirila. V snu se je odločila Cirilova pot modrosti. Menihi završe s kratkim triglasnim stavkom: »Modrost sije jače od solnca.< Sledi 4. poglavje »Žalost za sokolom«, v katerom nastopi ob samospevu Hrabrega zbor mla-deničev, sila živahen, pester, menjaje v dvočetrtin-skem in tričetrtinskem taktu. Zal, da tega ne pojo menda vsega. Konča se to poglavje z dvospevom C. iu M., s samospevom Hrabrega in zborom menihov, na kar sledi takoj 5. poglavje s Cirilovim samospevom in zborom kerubov in sorafov: Molitev k sv. Gregoriju: 2-Bodi mi učitelj, bodi mi pro-svotitelj!« V 6. poglavju nas povede Hrabar v samospevu na dvor Cara, ki pozove Cirila za učitelja na svoj dvor- Hrabrega samospev spremlja meš. zbor dvorjanov. V 7. poglavju Je naslikano Cirllovo slovo od doma: Brat Metod (starejši) mu dajo nauke, naj bo moder, skromen in ponižen, zbor domačinov pa istočasno opominja: kdor se povišuje, bo ponižan, a kdor se ponižuje, bo povišan. V tem polifonem, deloma Oglasnem stavku menja skladatelj 4, 3 in 2dobni takt, kar daje petju večkrat značaj prostega ritma fn lahkega toka. Molitev Cirilovo in Metodljevo v dvospevu j>onovi zbor v homofonem sedmeroglasnem meš. zboni s končno željo: »Pojdi srečno na potk S tem se konča prva knjiga. V drugI nas povede poveslntl? v carjeve dvorane v Bizancu (carskem mestu), kjer pripoveduje Logotet meri 6 glasnim petjem dvorjanom, da je car Izbral svojemu earevlčn dva učitelja In za tovariša Cirila iz Soluna, na kar ::ledi sedmeroglasni slavospev Solunu In mlademu cnreviČit na poziv Logoteta: »Radujte se!c V 9. poglavju oznani Hrabar, da je bil Ciril radi velike modrosti nazvan za modrijana. V 10. je naslikan boj med Ikonoborci in pravimi verniki v moškem zboru, v katerem je nizki bas deljen in sega najnižji glas ponovno tja doli do C, ter med Cirilom in Janisom. Boj se konča z zmago Cirilovo: »Svetnike spoštujemo, Bogu se klanjamo, Marijo častimo. Zbor završi poglavje s pestrim slavo spevom. V 11. poglavju pozove Logotet Cirila na dom (tenor solo), zbor nihov pa poje svarilo: »čuvaj se, a 4 glasni ženski zbor dvorkinj opisuje v živahnem šestosminskem in petosminskem taktu Cirilovo prijetno zunanjost. Logotet mu ponuja svojo lepo, bogato hčer za ženo; dvorkinjam se pridružijo sluge (tenori) in opisujejo lepoto hčere. Ciril pa izjavi, da mu je dražji »duhovni život od svetilih časti, bogastva in žene. Zato se odloČi, da hoče zapustiti svet: oslriči si hoče lase, sprejeti črno haljo ln stopiti v sveti red- ln zbor menihov od-poje: »Blagor žalostnim ... Hrabar pa pove, da je Ciril odšel s sveta in dolgo niso izvedeli zanj. Pridejo poslanci kneza Rastislava, prosit Cirila in Metoda, naj prideta oznanjal sv. vero (moški glasovi). Ciril je šel v samoto in Iznašel slovenske Črke. Zbor menihov odpoje v peteroglasnen. moškem zboru molitev: »Pridi sv. Duh«, Ciril pa vzklikne: rjavil se mi je Bog! Uslišana Je molitev! Zložil sem črke in začel slovensko pisati Aleluja! V tretji knjigi rajajo ^bajalice« (6 glasni žen. zbor), ki se jim pridružijo alemanski oznanjevalci vere (krive!). Pozneje- nastopijo slovenski koled-nlki: »Izšli smo nn bregove, da dočekamo solnca, t Leipi in originalni so plesi, katere je nalašč za to in petje tor sploh vse je usmerjeno planinskemu predelavo sestavil akademik Piuo Mlakar Godba duhu naših gora. Z ogromnimi stroški je Ljudski oder opremil to igro, samo da bo predstava lepSa in sijajnejša. Sodeluje orkester glasbenega društva >Sloga«, ves amsambl Ljudskega odra in mnogo članov naših Prosvetnih društev. — Predpro-dnja vstopnic v Nabavni zadrugi v Ljudskem domu I. nadstr. iu v pisarni Ljudskega odra II. nadstropje istotam od 4. do 7. ure zvečer. o Ljubljanska Župa J. P. Z. ponovno poživlja vse ljubljanske pevce in pevke kakor tudi ostalo občinstvo, da se v obilnem številu udeleže sprejema odličnega zagrebškega pevskega društva »Kolo«, ki prispe danes ob 6 zvečer v Ljubljano. © Vse častilce Clrilo-Metodske ideje opozarjamo na prvo ljubljansko izvajanje ora-torija sv. brata Ciril in Metod, ki ga izvaja danes zvečer ob 20. uri v Unionskl dvorani slavno hrvatsko pevsko društvo »Kolo« Iz Zagreba. © SDSarska kultura. Danes koncertlra v Unionu zagrebško pevsko društvo »Kolo«, ki si je priborilo ie svetoven sloves. V Ljubljani nastopi z veličastnim Cirilmetodijsklm oratorijem, tako, da nam nudi kulturno prireditev najvišje stopnje. Pričakovali bi, da bo vsa Ljubljana ta večer posvetila »Kolu« ln njegovemu nastopu. Velik del Ljubljane bo to tudi storil, a »Jutro« nas sramoti pred brati Hrvati in ta ta Večer vabi na — Svengalijev poslovilni vfečer na Taboru. To vabilo v »Jutru« na prireditev v sokolskem »Taboru« v teh okoliščinah je klasičen primer SDSarske kulture. 0 lil. prosvetni veter Prosvetne zveze. Ta večer, posvečen zgolj planinskim krogom in prirejen v korist kapelici v Vratih, je bil organiziran sporazumno s Planinskim društvom, kt je s svoje strani tudi dovoljtio oskrbelo reklamo. Pravzaprav to zadnje niti treba ni, ker je danes planinstvo pri nas tako razširjeno, da so tudi tovrstna predavanja vedno privlačna. Posebno Se, ako že sam predavatelj jamči, da bo tema res zanimiva in poučna, obenem pa zabavna. Sinoči je bil tak slučaj. Osebnost, kakor je g. prof. Mlakar, ki je znan planinec in obenem veder humorist, že sama vabi. Velika unionska dvorana je bila skoro nabito polna; ob osmih, ko bi se Imela predavanje pričeti, so še vedno prihajale nove gruče planincev in drugih poslušalcev. Začetek se je zato nekaj zavlekel, predavatelj ga je takoj humorno opravičil, da zato, ker se ni »upal pri luči pokazati občinstvu*. Popeljal nas je nato v Švico, v domovino raznih »hornov* in drugih krasnih gora in krajev. Dvorana je odmevala smeha, ko (e povedal, da so avstrijski železničarji zato napovedali generalno stavko, ker se je skozi njo — namreč Avstrijo — hotel v Švico peljati njegov tovariš g. Potočnik. In še naprej o »Rozi, kt še takrat poje, kadar govori«, o kozji promenadi pod Matterhornom in zaljubljenih botanikov itd. itd. Z zanimanjem smo sledili njegovemu potovanju po grebenih Matterhorna, mirno krasnih, visoko-gorskih jezer, v ka-'terih se zrcalijo prelepe skupine gorskih vrhov Švice, ki ne slove zastonj, kot raj Evrope. V žaru Bernskih al p smo v duhu lezli za predavateljem po sneženih stenah, na vrv navezani po ledenih razpokah, po divjih tesneh, kaminih — in zopet mimo raznih jezer in gorskih koč okoli Matterhorna ln Mante Koze. Skratka: pestrost od kraja do konca, skozi in skozi prepletena z neprisiljenim humorjem. Celo predavanje so spremljale številne barvaste skioptične slike. G. prof. Mlakarju smo iskreno hvaležni za ta lep, prijeten večer, nič manj P. Z. in P. D., ki sta skupno dokazala, da jima je mar poglobitev planinske ideje med narodom- Takih večerov je v Ljubljani Še treba! —• Prihodnji petek je v seriji letošnjih predavanj na sporedu predavanje g. dr. Korošca o slovanski vzajemnosti, na katero še posebej opozarjamo. To predavanje moško in damsko konfekcijo tvrdke GRIČAH A MEJAČ Selenburgova ulica št. S. bi se imelo vršiti že pred 14 dnevi, pa je bil g. predavatelj zadržan. —h. © Za praško raislavo slovenskega modernega slikarstva sta darovala Narodni galeriji člana častnega predsedstva gg. dr. Fran X. Lukman, rektor univerze, in dr. FrantiSek Resi, čsl. konzul v Ljubljani, vsak po 100 Din. © Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojoucev kraljevine STIS v Ljubljani ima danes ob 20 redno odborovno sejo v kleti I. delavskega konzumnega društva, Kongresni trg 2. Pripomnimo, da se bodo v zimskem času vršile vsako soboto rodno odborovne seje. Prijazno vabljeni in dobrodošli so tudi Člani in prijatelji društva, ki se za društveno delovanje zanimajo. — Predsednik. © Poročila sta so v stolnici gospod Branko Cvet ko, abs. pravnik in gdč. Fanka Ovsen-kova, absolvlrann konservatorlstlnjn Poročal je g. stolni Župnik kanonik dr. Kllnar. © Stanovanjsko sodišče I. stopnje v Ljubljani naznanja, da se bodo prihodnje razprave za dodelitev Stanovanj vršile dne 24., 25., 20., 27., 28. in 29. oktobra t. 1. Razpis 10 stanovanj, ki pe bodo nakazovala, je nabit na uradni deski stanovanjskega sodišča — Soba štev. 6 —, kjer se vlagajo tudi proSnje za tn stanovanja. © Ruska Matica. Kakor lani, priredi tudi letos Ruska Matica tečaj iz ruščine za začetnike in tiste, lri že nekaj znajo (po dve tedenski uri). Pogoji se Izvedo ln vpisovanje se vrši v ponedeljek 24. in četrtek 27 t. m. ob 19 v prostor I li Ruskega odbora (Jurčiče* trg 3-11). © Umrli so v Ljubljani. Dne 19. t. m.: Kristina Tomazin, hči soboslikarja, 18 let, doma Iz Št. Jerneja, umrla v hiralnici sv. Jožefa; šušterštč Ana, žena strojevodje, 53 let, Opekarska 32; Pavla Koželj, ž ona čevljarja iz Primskovega, stara 23 let, umrla v bolnici; Terezija Traven, hči železničarja, 2 dni, Levčeva ulica 3, umrla v bolnici. © Poneverba. Tehnična komercijalna družba v Ljubljani je prišla na sled, da je njen uslužbenec D. L. od strank kaslral denar na račun družbe ter si ga v iznosu več tisoč dinarjev pridržal in zapravil po gostilnah. Sledila je ovadba na policijo, ki je L. aretirala In izročila deželnemu sodišču. © Suknjo je hotel pomeriti. Dne 20. oktobra t. 1. je privandral v Ljubljano 59letni Janez Cvel-bar, doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem In je poskušal svojo srečo z beračenjem od hiše do hiše. Popoldne je prišel tudi v vilo g. Curka na Mirju, kjer je dobil običajen milodar. Cvelbnr pa s tem tii bil zadovoljeni, v predsobi je namreč videl viseti več lepe moške obleke, po kateri ga je tako zaskominalo, da se nt več mogel otresti skušnjavo ter |o je kar naravnost krenil nazaj k Curku. Pri-plazlvši se natihoma v predsobo, le Janez hitro snel raz Obešalo lovsko suknjo g. Curka in smuk V njo. Imel pa je smolo, ker je v hipu, ko se je Cveibar ogledoval, kako dobro mu pristoja lepa suknja, v predsobo stopila soproga g. Curka, ki je Janeza v moževi suknji prav začudeno pogledala. Še preden je Janez dobil priliko za beg, Je gospa poklicala svojega uslužbenca, ki je Janezu slekel suknjo, njega samega pa izročil bližnjemu stražniku. Čvelbaria je prihod ge. Curkove malo 'znenadll, a je prišel kmalu do sape in se z globokim poklonom opravičil, češ, da je hotel suknjo le pomeriti. Jane« pa je moral v/lic temu na rifet. JM(5- DANES IN JUTRI DOMAČE v Litiji obhaja v nedelj« 23. okt. slovesno otvoritev planinske koče na Svet: Planini. Napovedani so že mnogi planinci, tudi i: Zagreba; naj se jim pridružijo še drugi. Odhod i; Zagorja ali pa s Trbovelj. Po prihodu nn goro bc sv. maša in blagoslovi lov, nato zabava a mnogo vrstttimi prireditvami. Vr&nilca Živa pokopana, dramo v 5 dejanjih, vprizor) tukajšnji Orel na odru Rokodelskega doma v nedeljo 2J. oktobra ob pol 8 Zvečer. Odor je delne renoviran. Obloke so iz gledališča. Kot jo povpraševanje po vstopnicah že sedaj močno in ker sc drama ponovi še enkrat, si preskrblto vstopnice v predprodaji pri g. JezerŠku v Rokodelskem domu Srečke II. stadionsko loterije so naprodaj v Gospodarskem društvu ter pri Članih vrhniškega Orla Seeite po njih I Knjižnica kat. prosvetnega društva je že otvor jema. Odprta je vsako nedeljo od 9—10 dopoldne Kakor izvorno, se izda v kraikom nov imenik knjig, ki bo na razpolago v knjižnioi. št. Via načt Ljubljano Ljudski oder v SI, Vidu nad Ljubljano po- novi v nedeljo 28. oktobra popoldne ob i>ol štirih prelepo FmžgarjOvo i£ro »Veriga*. Predstava se vrši Ob znižanih cenah. Dfamatskl cdsek R. P. C. pripravlja *a nedeljo po premiku Vseli svetih priljubljeno iitloigro ?Mlinar in njegov« hči*. Kranj Ljudski oder priredi nocoj In Jutri v dvorani I Ljudskegm doma veseloigro »Čevljarjev Jubilej« In , spevoigro >Kovaiev študenti. Predstava »e prične nocoi ob 8 zvečer in jutri ob 4 popoldne. K polno-štovilni udeležbi vabimo si. meščanstvo, kakor ttldi vse okoličane, katerim Je predvsem namenjena nedeljska predstava. Raistnra ionskih ročnih del. Dne 28. iti 24. i oktobru bo odprta propagandna razstava Državnega osrednjega zavoda zn žensko domačo obrt Iz LJubljane v prostorih doki like osnovne S«le. Kako je SDS dobila ljubljanski mandat. V številki 237. »Slovenca« z dne 19. oktobra, smo priobčili oddvojeno mišljenje Jugoslovanskega kluba v zadevi poslanskega mandata g. dr. Kramerja. K temu oddvojenemu mišljenju smo sedaj prejeli naslednje jx>pravke: Ni res, da sem dvakrat volil, res pa je, da me dne 11. 0. 1927 nI bilo v Ljubljani in da radi tega tudi nisem mogel v Ljubljani voliti. Brežice, dne 20. oktobra 1927. Rado Lichteneker. Ni res, da je Avgust Škufca, vpisan pod št. 714 volivnega imenika I. volišča volil v Višnji gori in v Ljubljani, res pa je, da 11. septembra 1927 nisein bil v Višnji gori in tam tudi nisem volil. Z odličnim spoštovanjem Avgust Škufca- Ni res, da je volivec Viktor Kalan dne 7. septembra 1927 od zidarskega mojstra Sakside, Poljanska cesta št. 81 prejel od demokratske stranke povrnjeno globo 500 Din radi obsodbe po § 104 k. z. in zagovorniške stroške pod pogojem, da voli demokratsko stranko, res pa je, da sem dotičnega dne Viktorju Kalanu le poravnal račun za mene kot zidarskega mojstra izvršene vožnje. Z odličnim spoštovanjem Rudolf Saksida. Ni res, da je volivec Viktor Kalan dne 7. septembra 1927 prejel od zidarskega mojstra Sakside od demokratske stranke f>ovrnjeno globo 500 Din radi obsodbe po § 104 k z. in zagovorniške stroške pod pogojem, da voli demokratsko Btranko. res pa je, da mi je g. Saksida navedenega dne le plačal za njega izvršene vožnje, dočim sem volil po svojem svobodnem prepričanju Z odličnim spoštovanjem Kalan Viktor. Spor/ JUTRIŠNJE NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKME. ILIRIJA:HERMES - PRIMORJE:SLAVIJA. — PANONIJA-.REKA. V IV. kolu nogometnega prvenstva se srečajo jutri navidezno neenaki protivniki. Hermes v dobri formi bi bil pač moštvo, ki bi moglo nuditi Iliriji resen odpor ter ogroziti njeno zmago. Žal je šišenska enajstoriea nestanovitna in je tudi v tem srečanju računati s precejšnjo gotovostjo na zmago Ilirije. Od Slavije je pač pričakovati, da bo nudila Priinorju velik odpor; da bi bila sposobna odvzeti mu dve ali tudi samo eno točko, se ne zdi verjetno. V srečanju drugorazrednih je pričakovati izravnave igre; Za boljše moštvo velja Reka, ki je pokazala v nekaterih tekmah dober kombi-uacijski nogomet. V slučaju, da bodo jutrišnji zmagovalci Primorje, Ilirija in Reka, bo imela Ilirija na čelu prvenstvene tabele 6 točk, Primorje bo doseglo 2. mesto s 4 točkami, Reka pa napreduje na prvo mesto prvenstvene tabele II. razreda. Razpored: igrišče ASK Primorje ob 10. primorje rez : Slavija rez., ob 14. Primorje : Slavija, ob 15.30 Ilirija : Hermes; igrašče Ilirije ob 10. Ilirija rez. : Hermes rez., ob 14. Panonija : Reka. ALI JE IMEL NURMI PRAV? Kakor poslanci včasih pozabijo, da so volivci prvi in oni drugi, tako je tudi v športu. Športne zveze so postale ponekod pravi upravni uradi, ki jim je paragraf več kot živeči šport. Sedaj je prišlo do zanimivega in važnega spora, ali je mogoče prisiliti amatera, da proti svoji volji starta. Za zagovornike pravega amaterstva tega vprašanja sploh ni; za nje je samo ob sebi umljivo, da ne moreš človeka, ki goji šport za svojo zabavo, prisiliti k nobeni tekmi; a sedanji čas je rodil čudne razmere in je napravil vprašanje tam, kjer bi jih zdravi razum niti ne slutil ne. Nurmi bi se bil moral s finskim moštvom peljati na atletske tekme v Švedsko, v Stockholm. Ko mu je na ladji povedal voditelj ekspedicije Pikhala, da mora — proti dogovoru — startati tudi na 5000 m in ne samo na 10.000 m, se je Nurmi obrnil, je zapustil ladjo in je šel domov. Že več tednov prej je izjavil Nurmi, da bo tekel samo na 10.000 m, na noben način pa ne proti Ek-lijfu. Vsak pameten človek bi bil dejal, da je bilo Nurmijevo postopanje »fair«, postopanje Pikhala oziroma finske zveze pa ne prav fair. Sedaj objavlja finska gimnastična in športna zveza sledeče pojasnilo: 1. Nurmija so 21. avgusta izbrali za teke na 1500 5000 in 10.000 m. 2. Vprašali so Nurmijev klub, če hoče Nurmi startati. 3. Klub je odgovoril, da Nurmi ne mara startati, ker bi moral teči skupaj z Eklofom. 4. Vodstvo zveze je brzojavilo, da potrebuje Nurmija na 5000 m, pa tudi na 1500 in na 10.000 m. Klub je odgovoril, da je Nurmi svoje mnenje spremenil in da hoče teči, samo ne z Ek-18fom. 6. Vodstvo zveze je sklenilo, da popusti proti Nurmiju in da naj teče samo na 10.000 m. 7. To so sporočili Nurmiju in so mu obenem povedali, kdaj naj se priključi tekmovalcem. Sedaj je začel Pikhala z »delom« in je dobil od nekakih članov zveze dovoljenje, da postopa lahko na svojo roko. Uspeh njegovega postopanja smo videli. Zveza je nato tole rekla: »Čeprav je Pikhalovo postopanje v nasprotju s sklepom zveze, ga vendar odobravamo, ker smo mu dali pooblastilo, da vzdržuje disciplino. Po mnenju zveznega predsedstva je dolžnost vsakega športnika, da je na razpolago, če korist njegove dežele to zahteva.« Pikhala je dobil torej zaušnico, proti Nurmiju si pa zveza tudi ni upala nastopiti. Nurmi je prav odkritosrčna narava, brez zahrbtnosti in zavijanja. Zato njega vse točke nič ne brigajo; jezen je bil, ker niso držali besede, in je šel. Prav je imel. RABELJ NA TRGtL Nedavno so ustavili stražniki ob kaluški mitnici v Moskvi rdečega vojaka, ker je prodajal obleko s krvavimi madeži. Vojak je rekel, da prodaja stvari po naročilu več tovarišev, ki sedijo blizu v krčmi. Zaslišani vojaki so zopet rekli, da so ustrelili na odredbo častnika »več sovražnikov delavnega ljudstva-Obleka pa je njih last, ker dobi rabelj po stari navadi stvari žrtve. Oblasti so tudi pustile vojakom obleko. Zahtevale so samo, naj jo operejo, oz. razkužijo, ker vlada po nekaterih ječah tifus. Z okuženo obleko vred bi se lahko raznesla bolezen. Število smrtnih obsodb znaša na stotine, če nc na tisoče. »Voss. Zig.* piše, da je bilo julija zaprto na Ruskem 15 tisoč ljudi, emigranti pa pišejo o stotisočih. Kulturni pregled CfuMfanslco gledišče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Sobota, 22. oktobra: Zaprto. Nedelja, 23. oktobra: IDEALNI SOPROG. Izven. Ponedeljek: 24 oktobra: HLAPEC JERNEJ. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečor. Sobota, 22. oktobra: Zaprto. Nedelja, 28. oktobra: RIGOLETTO. Izven. Ponedeljek. 24 oktobra: Zaprto. Gledališki list. Ker prihajajo dnevno od strani abonentov gledaliških lož pritožbe, da niso prejeli gledališkega lista, jih tem potom obveščamo, da je vračunan pri plačilu lože samo en izvod Gledališkega lista, ki se pošilja abonentu, da katerega ime je loža oddana Na željo se Gledališki list pošilja tudi drugim posetnikom lož proti celoletni naročnini 70 Din za en izvod. »LJUBEZEN K TREM ORANŽAM « Snoči se je vršila premijera S. Prokofjeva opere »Ljubezen k trem oranžam«, katero je dirigiral s priznanjem g. Niko štritof Med pevci so se posebno odlikovali g. Betetto kot kralj, ga. Thierrijeva, g. Šubelj, g. Ranovec, g. Kovač, gdč Ribičeva in drugi. Premijera je izvrstno uspela-Vsi umetniki, dirigent in režiser so bili ponovno klicani na oder. Prejeli so polno šopkov. Več bomo o operi in izvedbi poročali jutri. V. Moribors^o rrledlt&če Sreda, 26. oktobra ob 20. uri: TRAVI ATA. Ab D. Repertoar: Sobota, 22. oktobra ob 20. uri: PYGMALION. Ab. A. Nedelja, 23. oktobra ob 20 uri: BAJADKRA. Kuponi. Ponedeljek, 24. oktobra ob 20. uri: BOBBVJEVA POSLEDNJA NOČ. (Gostovanje Dunajčanov). Nedelja v marib. gledališču. V nedeljo se vprizort ob 20. uri letošnji operetni šlager »Baja-dera«. Veljao tudi kuponi. VERDI: TRAVI ATA. Z nekakim radovednim pričakovanjem smo stopili v četrtek v Talijin hram, da poslušamo no-: vo naštudirano in inscenirano Verdijevo Traviato. I Zapustili smo ga z zadovoljstvom. Res so bile po- 1 j manjkljivosti; pa bilo bi napačeno in krivično, j meriti naš teater 7. velikomestnim merilom, zlasti : ko sino videli toliko dobre volje in resnega stremljenja, da smo bili odkrito veseli. Ga. Biirjeva je i kot Violetta rastla z dejanjem, le tuintam je ne-j koliko zanemarila tekst. G. Burja (Alfreds) in g. | Nnralič (Alfredov oče), ki nas je s svojim voljnim j glasom prav ogrel, sta ji bila dobra f'-uga. Orke-1 ster je morda pnrkrat prišel nekoliko v ospredje, a je bil sicer prilično diskreten. Le zbor je mrtev I in noče ali ne more slediti dejanju; v začetku 1 je tudi nekoliko zaostajal za orkestrom. —ič. LjudsM. oder v Ljubljani Začetek ob pol 8. zvečer. Nedelja, 23. oktobra: ZLATOROG Otvoritvena predstava. Nedelja, 30. oktobra: MLINAR IN NJEGOVA HCI. Knjige in revije »Zgodovina protialkoholnega gibanje po vsem svetu, slasti v Sloveniji«. Ob petindvasetletnici protialkoholnega gibanja med Slovenci spisal Anton Mrkun Izdala proti al k ohol na zveza »Sveta vojska« v Ljubljani. - Marljivi pisatelj nam je v letošnjem letu naklonil tri knjige: »Alkoholno vprašanje«, kjer je sislomatično abravnal alkoholizem in njega posledice, njega vzroke, alkoholna nadomestila, treznostne organizacije in na podlagi obstoječih zakonov, odlokov in odredb podal smernice, kako morajo posamezniki vzajemno z oblastmi tudi z zakonitimi sredstvi zatirati alkoholno kugo pri nas. Nato je sledila brošurica »Dinamit in antidinamit«, s katero je hotel zavrniti vse očitke in predsodke o alkoholu. V tretji knjigi pa imamo pregledno zgodovino protialkoholnega gibanja. V I. delu dobimo kratek pregled o pokretu od prvih pričetkov v starem in srednjem veku, razvoju protialkoholnega boja v Ameriki, v vseh večjih državah Evrope in ostalih delov sveta,- Pozna se, da je pisatelj štedil s prostorom, ker bi sicer knjiga postala za naše razmere preobširna in predraga. Vendar bistvenih točk ni nikjer izpustil, iako da nam r.udi prav jasen pogled v razvoj tega važnega socialnega vprašanja. Zgodovina Jugoslovanov se naravno obravnava obširneje. — II. del je j>osvečen zgodovini v naši ožji domovini, v Sloveniji Iz raznih listov, sejnih zapisnikov, notic in osebnih informacij je pisec zbral vso snov, ter nam potek protialkoholnega gibanja pri nas prav nazorno orisal. Tn mu je bilo tem 1 zje, ker je sam že več let pred vojno aktivno posegal v razvoj trez-nestnega pokreta. V posebnem poglavju obravnava naše alkoholno gospodarstvo ter nam pokaže položaj vinogradnikov, viničarjev, pivovarrko industrijo, proizvajalce žganja in špirita, izdelovalce likerjev itd., gostilničarje, trgovske točilee, točilce »pod vejico«, hotelske in kavarniške uslužbence. Nato sledi statistika: produkcija vina, sadjevca, piva. žganja itd. Na podlagi raznih s trudom pridobljenih podatkov ugotavlja, da zapije naš bori slovenski narod letno opojnih tekočin v vrednosti ene milijarde in trideset milijonov dinarjev. Koliko pa ta izpita množina povzroča gospodarske, zdravstvene, moralne in verske škode, ni moč preceniti. Črno na belem čitamo, da zapije Slovenija štirikrat več kakor znašajo vsi njeni davki! Žalostna ie ta statistika, silno žalostna, a čas je, da pogledamo resnici naravnost v obrazi Naj bi postala ta knjiga glasen klicar vsem ob dvanajsti uri. da ne bomo nekoč mi oz. naši potomci stali ob grobu -— 'as'nega naroda! — Knjiga stane broš. 44 Din. vez. 53 Din in se dobi v vseh knjigarnah, kakor tudi pri založnici »Sveti vojski« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki dostavlja knjige poštnine prosto, ^er je ta knjiga edina v slovenskem jeziki. ki obravnava z.Todovino pokreta, bi jo morala imeti vsaka knjižnica, vsaka šola, sploh vse kulturne institucije! Pa tudi posamezniki, ki se bavijo s protialkobolnim gibanjem, jo ne bodo mogli pogrešali. Pridno segajte po njej! — J. L. Prof- praške univerze Okanjev, ki se mudi na studijskem potovanju po Srbiji, je odkril v samostanu sv. Pantaleona v Skoplju freske, ki datirajo po njegovem mnenju iz prve polovice 12. stoletja in dokazujejo, da je še pred italijansko renesanso obstojalo v južni Srbiji analogno umetniško gibanje. Slike predstavljajo vstajenje Lazarja, Marijino rojstvo, vhod Marije v tempelj in Kristusov prihod v Jeruzalem. Kitaiske anekdote. KITAJCI POLJUBLJAJO POVSEM DRUGAČE, KAKOR EVROPEJCI. GODBA. - POSEBNA VLJUDNOST. — KITAJSKA Kitajci ne poznajo poljubov stari še v in i otrok, bratov in sester ali prijateljev. Na ! Kitajskem poznajo le poljub zaljubljencev. Ti pa se poljubujejo povsem drugače, kakor mi Evropejci. Poljub se izvrši v sledečih treh fazah: 1. Pritisk nosu na lice ljubljenega bitja, 2. dolgo vdihavanje skozi nos, obenem se povesijo trepalnice, 3. lahen tlesk z ustnicami, ne da bj se usta dotaknila lica. Kitajci so na ta svoj način poljubovanja strašno ponos-I ni in ga imenujejo idealen izliv ljubezni, j Zato pa z največjim zaničevanjem gledajo na poljub belili. »Evropejci odirajo ženske«, pravijo in slabo vzgojenim otrokom od Kočin-čina se grozi z »nadležnim poljubom« belih. Pravljica, ki pripoveduje, kako je nastala kitajska godba, je zelo poetična. Godbenik Linglun je dobil od svojega kralja nalogo, da i znajde sistem tonov. Podal se je na pot. Na svojem potovanju .je prišel na obrežje velike reke Hoangho. Tam je slišal raznovrstno petje neštevitaih ptičev. Iz bambusovih cevi je zrezljal piščalko. Ob reki Hoangho je zbral krdelo dečkov, kj so tvorili orkester, ki je pni proizvajal kitajsko godbo, ki je bila podobna ptičjemu petju in šustenju trstja. Znameniti raziskovalec Zintgraff je v Pekingu imel priliko, opazovati groteskno vljudnost Kitajcev. Rabelj ie z golim mečem v roki pristopil k zločincu, se mu spoštljivo priklonil in ga v nagovoru tisočkrat prosil za oprostitev, da mora sedaj tako obsežna glava pasti po tako nevredni in umazani roki. Kratko življenje velikega mesta. BAKRENA RUDA VIR BOGASTVA. — NAJMODERNEJŠE MESTO NASTANE IN PROPADE V PAR LETIH. j je družbo Granby in takorekoč čez noč je nastalo mesto, v katerem je bilo nastanjenih čez stotisoč rudarjev. Zgradili so 25 milj dolgo železnico, katera je vezala glavno progo, rudo so izvažali in denar je preplavljal mesto Phoenix. Zavladalo je veselo in razuzdano življenje, kmalu je bilo treba upostaviti policijo, ki je imel zadosti opravka. Postavili so cerkve vseh verstev, hotele, plesne dvorane in da je bila slika hitro naraslega mesta popolna, je tudi prostozidarska loža zgradila svojo stavbo. Izvolili so si župana po imenu George Rumberger ter imeli tudi svoje sodišče. Ker so prišli rudarji iz vseh vetrov, so bili tudi raznih značajev, tudi taki, ki so brez vsakega vzroka streljali na svojega tovariša, tako da so bile noči v mestu Phoenixu zelo nemirne. Ako se je v onih časih kdo bližal mestu, je že od daleč čul zamolklo bobnenje, ki je prihajalo od raztaljevanja rudnikov, iz katerih so v teku let nakopali bakrene rude v vrednosti nad sto milijonov dolarjev. Med svetovno vojno, ko je imel baker skoro isto vrednost kot srebro, je bilo mesto Phttnix na višku. Dolarski milijonarji so se sprehajali po ulicah procvitajočega mesta ter nikomur niti v mislih ni bilo, da bi kdaj vsega tega utegnilo biti konec. S koncem vojne pa je prišel Pri nas smo vajeni na mesta, ki imajo globoko zgodovinsko preteklost. Drugače pa je v tem oziru v Canadi. Tam mesta zrastejo takorekoč čez noč, kajti v Canadi jc zlato in zlato je mamljivo. Izmed vseh mest pa je gotovo najbolj čudovito ono v Britski Kolumbiji, na meji Severne Amerike in Cauade, kateremu so dali ime Phoenix. Kot goba je hitro zraslo in tudi kot goba izginilo. To mesto je bilo še pred nekaj leti središče naselbin, kje-je bilo videti samo zarujavelega rudarja in pa tiste, ki so trenutno blagostanje rudarjev Izkoriščali. Mesto stoji visoko na hribu, ima hotele, mestno hišo, gledališče, pivovarno, cei-kve, prostozidarsko ložo itd. Toda kdor zaide sedaj v to mesto, si bo moral sproti delati pot skozi gosto zaraščene ulice in prah. Nikjer pa ne bo srečal človeka in vse hiše in hoteli se prazni, seveda brez vrat in oken. V notranjšči ni hiš pa je, ali vse razmetano, ali pa vse iz-ropano. Karkoli pa je imelo kako vrednost in jo je bilo mogoče odnesti seboj, je izginilo. Kako je do tega prišlo? Nič ni ugodnejšega za porast kakega me sta kot glas, da se je v bližini našla ta ali ona kovina, ki ima vrednost. Leta 1891. jc neki \Vhite našel, da je v kraju dosti bakrene ni de, ki bi se jo izplačalo izkoristiti. Ustanovil tudi konec blagostanja. Baker je bil vsak dan manj vreden in povpraševanje po njem je izostalo popolnoma, kopanje se ni več izpla čalo in previdni so pričeli odhajati, puščajoč svoje stvari kjer so bile, kajti prevoz istih do drugih človeških bivališč bi stal več kot pa je bilo blago vredno. Nad mestom je zavladala tišina, prihajali so divjaki, polegali po finih posteljah, ki so ostale po hišah ter kurili z raznim pohištvom. ' Neurja in rja so dokončala, kar je še ostalo, Kings hotel je lezel na kup, dvorane se udirale, stavbe, ki so stale na slabih temeljih ter bile v naglici zgrajeue, so se rušile in v kratkem času je bilo nekdaj lepo mesto Ph8-nix v razvalinah. V sredini mesta na Main Street brli v noč samotna luč. Kdor pogleda skozi okno nekdaj tako oblegane mestne hiše, vidi poraščenega rudarja, ki si greje premrle ude ob zarjaveli železni peči. To je stari Bob Foreshavv, zadnji prebivalec nekoč sto tisoč duš broječega mesta, ki na vprašanje rad pri-poveduje, kako je bilo in ima trdno vero, d« se bo mesto znova dvignilo, kajti, tako pristavi svoji povesti, baker bodo šo potrebovali. In ko se bo to zgodilo, bo Foreshavv prvi na mestu ter zbudil speče mesto k novemu življenju. Dal Bog, da bi se njegove slutnje nikoli ue uresničile. Kar spiše Zid, ne sme na oder. v Budimpešta, 21. okt. (Izv.) Radi igranja Szomoryjeve historične drame »Velika žena« v narodnem gledališču je pred gledališčem prišlo danes zvečer do velikih antisemitskih demonstracij. Dramo, katere glavna oseba je cesarica Marija Terezija, so igrali že pred 17 leti. Demonstranti so protestirali, da se igra drama spisana od Zida. V gledališču samem ni prišlo do velikih demonstracij, vrženi sta bili b dve smfdljivi bombi, pred gledališčem pa se je zbrala množica več tisoč ljudi. Policija sprva ni bila dovolj odločna in je pustila ljudi kričati, da sc izkričijo. Demonstracije pa so vedno bolj naraščale in množica je vedno bolj pritiskala k poslopju gledališča. Policija je morala nastopiti bolj energično, in se ji je končno posrečilo demonstrante prepoditi. Več oseb je bilo aretinarih. Orožje se ni rabilo. Ob enajstih zvečer mir še ni vzpostavljen. 36 UR IN 33 MINUT JE GOVORIL. v Angora, 21. okt. (Izv.) Na kongresu ljudske stranke je Mustafa Kemal svoj govor, ki ga je pričel pred 6 dnevi, sedaj končal. Govoril je vsega skupaj 36 ur 33 minut. V soglasno sprejeti resoluciji se ta govor odobrava in predsedniku izreka zahvala kongresa. Ta sklep bodo vsi udeleženci kongresa podpisali lastnoročno, preden se sprejme V arhiv stranke. RAČUN BREZ KRČMARJA. v Newyork, 21. okt. (Izv.) Pred nekateri, mi tedni je izdala italijanska vlada zakon o izseljevanju, ki ima skoro prohibitivne določbe in ki zahteva, da se v izseljeniških državah prizna priseljenim Italijanom nekako izjemno stanje. V južnoameriških državah je to povzročilo silno ogorčenje. V Rio de Ja-neiro je bil mednarodni parlamentarni kongres večine južnoameriških držav, na katerem so sklenili oster protest z izjavo, da priseljenci načelno spadajo pod zakone v priseljeni državi. Drobne vesti iz sveta. v Pariz, 21. oktobra«. (Izv.) V Reimsu so prošlo noč pri raznih komunističnih voditeljih hišne preiskave. Zaplenjenih je bilo mnogo antimilitarističnih spisov. Pet voditeljev zasledujejo kazensko radi komunistične in proti-vojaške propagande. v Berlin, 21. oktobra. (Izv.) Nemški konservativci hočejo nemške nacionalce prisiliti za bodoče volitve postaviti čisto monarhističen program in nedvomne monarli5stične osebnosti staviti na čelo volivne liste. Če bi nemški nacionalci tega ne izpolnili, grozijo nemški konservativci, da bodo ustanovili samostojno skupino starih konservativcev. v Lizbona, 21. okt. (Izv.) Letalo »Hein-kel«, ki je startalo ob 6.38 na Azore, je po polurnem letu moralo pristati, ker se je pokvarila shramba za olje in je nastal kratek stik v radio bateriji. Start je bil odgoden do jutri. v Praga, 21, okt. (Izv.) »Slovenska Politika« poroča, da je v Bratislavi končana akcija za podpise, ki se je začela proti lordu Rovhe-meru in njegovi akciji proti enotnosti Slovaške. List grozi, da bo objavil imena vseh Nemcev in Madjarov, ki so se branili podpirati protestno akcijo. e Rim, 21. oktobra. (Iw.) V francoskih krogih se širi glas, da bo sv. Oče v prvetm komzistoriju imenoval za kardinale francoske Škofe. V tej zvezi se imenujejo imena-i Bau-drillard, Boudinon ln Julienne. Izšlo je in se dobiva v Prodajalni KTD H. Nlčmanovi: Dr. MihaeO Opeka VEČNA KNJIGA Deset govorov o Sv. Pismu. Cena 16 Din, po pošti t'50 Dia več. Gospodarstvo Položaj. Ljubljana, 22. oktobra 1927. Težko je podati točno sliko sedanjega polo-žaja v naiem gospodarstvu, ker nimamo statističnih podatkov, ki edini lahko najboljše pokažejo naše gospoda rsko estanje. Nimamo dobre statistične službe za Slovenijo, Se manj pa za oelo državo. Največ podatkov, res važnih za gospodarstvo, zbere privatna delavnost, pa tudi tej je delo izredno težavno radi konservativnega neumevanja naših gospodarskih krogov za statistiko, o čemur bi se dale, seveda brez uspeha pisati cele razprave. Slika sedanjega položaja našega gospodarstva ni tako pesimistična. Vsepovsod se mora zibuditi vtis, da amo kolikor toliko preboleli vojne nesreče in povojno inflacijsko škodo. Vsak dan smo bližje popolni normalizaciji razmer, zlasti če, ker odpada dejstvo, da smo bili od Belgrada vedno zapostavljeni. Danes v Srbiji ne gledajo več na naše razmere • škodoželjno zavistjo: glejte, kako bogati so Slovenci, katerih predsodkov se gotovi ljudje ne morejo osvoboditi, gledajoč naše boljše urejene razmere, lične naše hiše in dobro funkcioniranje uprave, ki pa se je navzela že mnogo slabega duha. Danes se vendar vpoStevajo Slovenci in njih potrebe, kar je le v korist našemu gospodarskemu življenja, ki »e korak za korakom približuje popolnemu ozdravljenju z izločitvijo nereel-nih metod jn osebnosti, ki so se jih posluževale, čeprav bi bilo v tem oziru še marsikaj želeti. Položaj v posameznih panogah našega gospodarstva je v glavnih potezah sledeč: V prvotni produkciji t. j. zlasti v poljedelstvu so se razmere znatno izboljSale. Letošnji pridelek žita, prosa, ajde, krompirja in fižola, lci so naši najvažnejši produkti, je prav znaten in tudi cene bo prav zadovoljive. Pri hmelju se opaža, da naše cene zaradi velike nadprodukcije v naši državi ne slede gibanj« cen v inoaemutvu, ki se drže zelo čvrsto in napredujejo. Cene živine in produktov 6o nizke in ne pripuščajo rentabilnosti Izvoz se ne more razviti, stavljajo pa mm se tudi »na/tno ovire. Tudi v vinu imamo letos pričakovati dober pridelek, ki bo sicer po količini manjši kakor lani, vendar bo pa po kakovosti odličen. V rudarstvu se prilike normalizirajo. Produkcija premoga je v avgustu t. L dosegla 124% predvojne množine. Za svinec so letos na svetovnih hgih izredno make cene. Zaposlenost industrije je letos znatno boljša kakor lani. Dobro delajo zlasti tekstilna, papirna in kemična stroka kakor tudi železarska, razen finalnih produktov. Industrija stavbnega materiala je poživljena po še vedno živahni stavbni sezoni. Za les so letos cene primeroma čvrste im, kakor vse kaže, se bodo tudi prihodnje leto dobro držale, kar pa je v veliki meri odvisno od Italije, ki je naš najvažnejši odjemalec. Tudi detajlna trgovina tma dobre posle zlasti v tekstilljah, ki zelo dobro gredo. Občutna pa je konkurenca v čevljih, za katere je pričakovati radi čvrste tendence in dviga cen usnja tudi zvišanja cen. Jesenska kupčija je prinesla dosedaj prav zadovoljive rezultate in tudi božična kupčija bo dobra po dosedanjih znakih. Podobno velja tudi za obrtništvo, kjer pa se opaža precejšnje pomanjkanje denarja. Panoge, ki so v zvezi s stavbnim gibanjem so tudi dobro zaposlene. Treba pa je znatnih popustov pri dobavnih pogojih. Odplačevanje na obroke zavzema zelo velike dimenzije. V gplo&nem je konijunkturna slika prej ugodna kakor slaba. D, P. B • S Kriza slovenske industrije bučnega olja. Carinski odbor avstrijskega parlamenta je sprejel zvišanje uvozne carine na bučno olje, in sicer za šestkratni dosedanji znesek. Ta ukrep pomeni za slovensko industrijo bučnega olja prodajno izgubo 60%, kar pomeni uničenje te industrije. Ni samo naša industrija bučnega olja težko zadeta od tega zvišanja carine, temveč tudi poljedelstvo, po- sebno v slavonskih in hrvatskih pokrajinah, ki je prodajalo svoje bufinice (letno več 100 vagonov) po dobrih cenah tovarnarjem bučnega olja. Slovenske tovarno bučnega olja so že danes previdne pri nakupu bučuic, kar je popolnoma upravičeno, ker še ne vedo, kdnj se bo uveljavilo zvišanje avstrijske uvozne carine na bučno olje. Spor mod Hmeljarskim društvom in kmet. ministrstvom. Pred nedavnim smo priobčili okrožnico kmet. ministrstva glede hmeljarskega društva. Sedaj nam glede tega pišejo iz Žalca, da je ta snor nastal radi hmeljarske razstave. To je društvo sklenilo rndi malega števila razstavljalcev in pa radi slabše kvolitete letošnjega pridelka pa je bila odpovedana vkljub zahtevi ministrstva, da sej vrši. Namesto da se briga toliko za to razstavo, naj raje bolj pomaga hmeljarjem pri njihovih prizadevanjih. Zato se bo tudi jutri ob pol 3. pop. vršila seja širšega odbora hmeljarskega društva, na kateri so bo o tem razpravljalo. (Op. ur. Dotičnega članka nam ni poslal naš stalni dopisnik za hmelj iz Žalca.) Nov« zavarovalnica v Belgradu. V Belgradu se Je osnovala nova zavarovalnica »Jugoslovensko osiguravajuče društvo Domovinac, ki je delniška družba. Položaj na limeljskih triUžih. Žalec, 21. okt (Izv.) Položaj zunaj kot doma je neizpremenjen. Cene so čvrste. Radi neugodnega stanja cen pošiljajo naši večji produrenti svoje blago naravnost na inozemska tržišča, kjer dosežejo kvaliteti odgovarjajoče višje cene. Jesenski pridelki v Prckmurju. Dolnja Lendava, 21. okt. (Izv.) Poročila, ki smo jih na tem mestu podali o žitni, sadni in vinski letini, so bila precej neugodna. Zlasti velja to o žitni letini. Kakor pa je letos žita malo, tako moramo reči, da 60 vrste jesenskih pridelkov — razen ne-zuatnih izjem, ki jih navedemo — izredno dobro obrodile. Kar se tiče roda, moramo na prvo mesto postaviti proso. V začetku je knzalo, da suša uniči vse, ko pa je koncem julija in v začetku avgusta zapadel dež, se je začelo proso bujno razvijati in je tako bogato obrodilo, kakor že dolgo ne. Da ajda nekoliko zaostaja za prosom, je krivo to, da je deževalo in pihal južni veter, ko je cvetela in se radi tega ni mogla v polni meri oploditi. Vkljub temu pa je mnogo bolj obrodila ko lansko jesen. Krompirja je mnogo ln je lep. Škodovala so mu ponekod — v okolici Beltinec, Ordanec, Lipa itd. — miši, ki so ga mnogo izglodale in ponekod sep-temberski dež, ker je stala na njivah voda in je začel krompir gniti. Koruza je v krajih ob Muri, v okolici Vel. in Male Polane, Ilotice in deloma Nedelice zelo lepa. Po drugih krajih je slabša, ker je zemlja peščena in je v poletni suši pregorela, tako da sc koruza ni mogla razvijati. Vseeno pa je koruze povsod dovolj, kar je zelo velikega pomena, ker bo morala nadomestiti pomanjkanje rži. Izjemo tvori repa, Sejnna je bila v sušnih dneh, tako da ponekod sploh ni vzknlila, kjer pa se je prikazala nad zemljo, ni dobila vlage in so jo mušice pojedle. Kraji ob Muri in okolica obeh Polan dela izjemo. Nekaj repe je tudi po drugod, a ni lako debela, ko druga leta. Bogata letina jesenskih pridelkov je za Prclunurje prava rešitev. Ker je dovolj koruze, krompirja, prosa in ajde, pomanjkanje žita ne bo tako občutno. Krompir in liaša bosta nadompščaln kruh. Velikega pomena pa je tudi zato, ker so mnogi dobili več kakor potrebujejo in tako nekoliko preostane za prodajo. V času denarne krize je to življenjske važnosti. Horsza 21. oktobra 1927. DENAR. Današnji devizni promet je bil slab. Privatnega blaga je bilo veliko, ni pa mogel najti vee plasmana. Amsterdam je bil ponujati po 22.86, London 276.70. Italija je bila zaključena 310.125, Berlin je bil za točko cenejši; 18.56, Budimpešta zaključena po 9.97. Intervencija Narodne banke je bila malenkostna. Mednarodno sta zopet čvj-stojša Berlin in Varšava. Ljubljana. Devize: Amsterdam 22.86 bi,, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Budimpešta 9.955— 9.985 (9.97), Curih 10.94—10.97 (10.955), Dunaj 800—803 (801.5), London 276.70 bi., New.york 56.64 56.84 (56.74), Praga 168-168.80 (168.40), Trst 309.125-311.125 (310.125). Zagreb. Berlin 13.545-13.575, Curih 1094-1097, Dunaj 800-803, London 276.3- 277.1, New-york 56.634—56.834, Praga 167.99-168.79, Trst 309.55—311.55. Belgrad. Berlin 13.577-13.597, Bruselj 7.915 —7.945, Dunaj 799.7—802.7, Curih 10.91—10.97, London 276.30-277.10, Newyork 56.61-56.81, Pariz 222.25—224.25, Praga 167.98—168.78, Trst 309.5 —311.5. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 123.80, Budimpešta 90.65, Bukarešt 3.24, Dunaj 73.19, London 25.256, Newyork 518.82, Pariš 20.8525, Praga 15.365 Trat 28.34, Sofija 3.76, Varšava 58.2«. Trst Belgrad 32.22—32.28, Curih 852—854, Dunaj 255.5—261.5, London 89.10—89.15, Newyork 18.27—18.28, Parte 71.60—71.70. Dunaj. Device: Belgrad 1347.625, Kodanj 189.87, London 84,51135, Milan 38.725, Ne\vyork 708.2, Pariz 27.01, Varšava 79.41. — Valute: do-lrrji 706.75, lira 88.68, dinar 12,41, Češkoslovaška krona 20.98. Praga. Devize: Lira 184.5, Belgrad 59.48, Pariz 182.5, London 164.60, Newvork 88.745. Dinar: Newyork 176.15, Berlin 7.875, London 276.5. VREDNOSTNI PAPIRJI V Ljubljani nadalje velika ponudba Ljublj. kred., zaklj. po 186. V drž. papirjih je tendenca v Zagrebu in Belgradu slaba kakor je tudi promet majhen. Slavonija danes v Zagrebu 14, Trboveljska 490. Na Dunaju Kranj Ind. 49.5 (včeraj 48.2), Trboveljska 60.95. Ljubljana. Celjska 104. dem, Ljublj. kreditna zaklj. 185, Praštediona 850 dem, Kred. zavod 160 den., Vevče 138 den., Kranj. ind. 870 den., Ruše 290-300, Stavbna 56 den., Sešir 10* den. Zagreb. 7% invest. posoj. 83.75—84, agrari 54—54.5, vojna odškodnina 398—399, dec. 403— 404, Hrv. esk. 91, Hipobanka 55 —56, Jugobankn 91, Praštediona 872—890. Šečerana 610, Drava 585 Slavonija 14, Trbovlje 490, Vevče 182—185. Belgrad. Narodna banka 5185, 7% inv. pos. 83.75 (promet 70.000 Din nam,), agrari 55 (promet 10.000 Din nom.), vojna odškodnina 401—402 (promet 3300 kom.), nov. 402. dec. 406. Trst. Adria 182, Assiruraztonl Generali 4670, Rjunione adriatica 2170, Tripcovich 261, Split cement 223, LIoyd 765, Dnlmatia 96, Oeennia 96, Co-sulich 199. Dunaj. Podon.-savska-iadran. 83, Hev. esk. i 11.1, Jugo 11.2, Hipo 6.8, Alpine 50.7, Leyk»m 12.0 Trbovlje 60.95, Kranjska industr. 49.6, Gutmann 28, Mundus 178, Slavonija 1.51. BLAGO: Ljubljana. Les: trami merk. po kupčevi noti f. v. meja 8 vag. po 300; zaklj. 8 vag. Tendenca za trame čvrsta. — Dež. pridelki (vee samo ponudbe, slov. post., plač, 30 dni, dob. prompt, ml. tar.): pšenica 78-79 kg 2% bč. 337.5—340, za nov. 340—842.5, sr. 335—337.5, slav. 832.5—835; koruza ! bč. 240—242.5, nav. vozn. 242.5—245, bč. suš. 230 —232.5, nav. vozn. 235—237.5, moka Og f. Lj. vag. bi., plač. po prejemu 480; zaklj. —; tend. mirna. Dunaj, 21. okt. Tendenca ne izkazuje nobene posebne izpremembe. Pšenica 39—40, rž march-feldska 88.75—89.25, \Viener Boden 38.25-38.75, Pester Boden 38.50—39. Budimpešta, 21. okt. Tendenca nekoliko oslabela. Uradno notirajo: pšenica madj. okt. 30.08, 30.18, zaklj. 30.12—30.14, marec 32.40, 82.24, zaklj. 32.28—32.30, rž madj. okt. 29.22, 29.14, zaklj. 29.14 —29.16, marec 30.38, 30.28, zaklj. 30.28—30.30, ko- : ruza maj zaklj. 24.94—24.98. Chirago, 21. okt. Pri današnji otvoritvi pše-ničnegn trga se je zopet pokazala padajoča tendenca. V koruzi je bila tendenca slaba, oves pa se je držal. Rž je kazala trdno tendenco. Uradno notirajo začetni kurzi: pšenica dec. 124.75, marec 127.75, koruza dec. 83.25, marec 86.87, oves dec. 45.62, marec 47.37, rž dec. 96. Če kupujete Pyra mi d o n tablete pazite na to, do se Vom izroS pristno originalna znamka Svetovna marka: Cendre de rose Rouge mandarine Bourlols — Parts I Cerkveni vestniU Članice notranje Marijine konffregaeije goapo- dičen pri uršulinkah so v nedeljo 23. t. m. ob 5 j>opoUlne vabljene v telovadnico. T uristilca Sveta Planina pri Litiji. V nedeljo 23. t. m. otvori litijska podružnica SPD novo planjniko zavetišče na Sveti Planini. Udeleženci pri otvoritvi se naj pripeljejo do postaje Trbovelj, od tam je skupni odhod ob 9. dop. Pot na Sv. Planino ni prav nič naporna, z vrhn je pa krasen razgled. K udeležbi je priglaSoiiih že več podružnic ln tudi hrvatski planinci pridejo. — Odbor SPD. Litija. A/oznanila Učni tečaji za tuje jezike in strokovne predmete društva »Merkur« se prič no v kratkem. Prijave društveni pisarni Gradišče 17-1 do 26. oktobra. — Odbor. Za spomin Vernih duš priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani cerkvenim zborom : FOERSTER A.: Sedem pogrebnih pesmi za m«" Sani zbor. — 10 Din. IILADNIK I.: Rcquiem za en glas in orgle. — 16 Din. KOKOŠAR I.; Reqni«m za nizki glas in orgls, —< 12 Din. MAROLT FR.: Nagrobnice za moiki zbor, — Ves. 20 Din, broš. 16 Din. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 21. oktobra 1927. Višina barometra 308*8 m Opazovanja Barometer loptota » C' Rel. »Ion« ' -L Veter in brzino * m Oblač-noil 0-^10 Vrsta ladavin 5 Ss ft II brni fm ob opazovanju «amti 7» Ljubljana 8 767'4 11-1 98 mirno 10 dež 0*8 12 -8 10-5 Maribor 767-4 10-0 100 mimo 10 13 9 Zagreb 767-3 12-0 93 SE 4 10 15 11 Belflrad H 765-2 120 94 mirno 8 17 12 Sarajevo 767-1 11-0 98 NW 1 10 20 10 Skoplje 767-1 15-0 88 mirno 5 dež 22 11 Dubrovnik 761-2 16-0 71 mirno 10 — 9 Split 7 765-7 15-0 91 E 2 8 dež 13 21 15 Pragu 766-6 8-0 — mirno 10 13 8 Najvišje temperature veljajo za prejšn i dan, razven ljubljanske. Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vrenje. Dunajska vremenska napoved za 22. oktobrai Nobene bistvene izpremembe v 6uhem, milem jesenskem vremenu. 44 Mark Twain: kraljevič in siromak. Pravljica za mlade ljudi vsake starosti. Iz angleščine prevel: Jos. Poljanec. Devetnajsto poglavje. Kraljevič pri kmetih. Ko se je kralj zjutraj zarana prebudil, je zaznal, da se je biia po noči priplazila mokra, toda razumna podgana in si je v njegovem naročju naredila lagodno postelj. Sedaj pa se je vznemirila in pobegnila. Deček se je nasmejal in rekel: »Uboga trapa, zakaj se tako bojiš? Zapuščen sem kakor ti in grelo bi bilo od mene, da bi kaj zalega storil bitju, ki je brez pomoči, jaz, ki sem sam tako brez pomoči. Povrh tega sem ti pa dolžan zahvalo za dobro znamenje, ki mi ga je dal tvoj prihod. Kadar namreč kralj tako nizko pade, da si celo podgane delajo pri njem ležišče, je to znamenje, da se mu kolo sreče zasuče zopet navzgor, saj je jasno, da nižje ne more pasti.« Vstal je in stopil iz staje; v tistem hipu pa .je začul otroške glasove. Vrata skednja so se odprla in nekoliko majhnih deklotc je prišlo noter. Čim so ga zagledale, so umolknile in se nehale smejati; obstale so in ga zvedavo gledale. Zdajci so jele šepetati med seboj, naredile nekoliko stopinj bližje in se iznova ustavile ter ga gledale in šepetale. Polagoma pa so se ojunačile in se začele na glas razgovarjati o njem. Ena je rekla: »Čeden obraz ima.« Druga je pristavila: »In lepe lase.« »Ampak od sile slabo je oblečcn.v »In kako sestradan je videtilc Prišle so še bliže, stopale boječe okoli in okoli njega in ga natančno ogledovale od vseh plati, kakor da bi bil kaka čudna neznana jim nova vrsta živega bitja; ves čas pa so bile oprezne in previdne, kakor da bi se skoraj bale, da bi bil bitje, ki včasih ugrizne. Naposled so se držeč druga drugo za roko ustavile pred njim in si ga s svojimi nedolžnimi očmi dodobra ogledale; tedaj je ena njih zbrala ves svoj pogum in ga pošteno odkrito vprašala: »Kdo pa si, fant?« »Kralj sem,« se je glasil resnobni odgovor. Otroci so se nekoliko zganili in oči so se jim na široko odprle in nekaj časa so ga debelo gledali. Nato pa je radovednost premagala molk in ena je rekla: »Kralj? Kakšen kralj?« »Angleški kralj.« Otroci so se spogledali — slrmeli vanj — se iznova spogledali začudeni in osupli; nato pa jc ena rekla: »Ali si ga slišala, Marjetica? Rekel je, da jo kralj. More li to biti res?« »Kaj more biti drugega nego res, Anica? Ali bi lagal? Poglej Anica, ako ne bi bilo res, bi to bila laž. Gotovo bi bila. Samo pomisli. Saj je laž vse, kar ni res — drugače ne more biti.« Razlog je bil dober in tehlen, brez vsake vrzeli, in ni dal Aničinim dvomom niti ene opore, na katero bi se oprla. Za hip je premišljala, nato pa je prijela kralja za besedo in preprosto rekla: »Ako si v resnici kralj, potom ti verujem." »V resnici sem kralj.« S tem je bila vsa stvar urejena. Kraljevo dostojanstvo njegovega veličanstva je bilo sprejeto brez vsakega nadaljnjega vprašanja in razgovarjanja, in deklice so ga takoj začele izpraševati, kako jc prišel v skedenj in kako je to, da je tako malo kraljevsko oblečen, kam je bil namen jen in V6e mogoče. Bilo mu je v veliko tolažbo, da mu je bilo mogoče razodeti svoje križe in težave, katerih gotovo ne bo nihče zasmehoval ali dvomil nad njimi; zavoljo tega jim je povedal svojo zgodbo prav s čustvom tako, da je celo pozabil, da je lačen. In prijazne deklice so jo z najglobljim in najnežnejšim sočutjem poslušale. Ko pa je začel praviti o svojih najzadnjih doživljajih in ao deklice slišale, kako dolgo je že brez živeža, so mu prestrigle besedo in ga urno peljale v hišo, da bi mu postregle z zajtrkom. Kralj je bil sedaj vesel in srečen in je dejal sam pri sebi: »Kadar pridem zopet do kraljeve oblasti, bom vedno častil majhne otroke in se spominjal, kako so mi te deklice v času sile zaupale in verovale vame, dočim so so oni, ki so bili starejši in so se smatrali pametnejšim, iz mene norčevali in me imeli za lažnjivca.« Mati otrok je kralja prijazno sprejela in imela vse usmiljenje do njega; njegova bedna zunanjost in navidezno zmešana pamet je močno ganila njeno žensko srce. Bila je vdova in precej revna in tako je dovolj poznalu nadloge, d« je imela sočutje do nesrečneža. Domišljala se je, da se je slaboumni deček izgubil svojim prijateljem ali varuhom. Zavoljo tega je skušala dognati, odkod je prišel, da bi ukrenila vse potrebno, da bi jim ga vrnila. Toda vse njeno naštevanje sosednjih mest in vasi in vse njeno povpraševanje je bilo zaman — dečkov obraz in tudi njegovi odgovori so pričali, da so mu bile vse stvari neznane, ki jih je bila vzela v misel. Deček je govoril resnobno in preprosto o dvornih zadevah in večkrat so mu jo niiio sioriio, ko je govorii o pokojnem kralju, svojem očetu; kadar pa se je pogovor zasukal na bolj navadne stvari, je izgubil zanimanje in umolknil. s S > r> o •> • tj 2. 2. & <3 r ? « o § r. S- w B- s g g > a ® f ? " ™ B" ? s. S Sjs!« g D E" 3» 2 p S t * JS Q (D -M , S 52. * tO m N« q s M op. iz mestnega pokopališča v Pobrežju v Mariboru. Maribor, 20. oktobra 1927. Žalujoča mama Josipina Požauko In sorodniki.