Številka 261.
Trst v soboto 22. septembra 1906.
Tečaj XXXI.
Izlzaja vsaki dan
lil ct leiiattfe a piEi5i£!t cb 5. nt od poiedeliiil cb 9. ui ilitral-
Fusjtmlciie Storilke 8e prodajajo po S nv6 (6 stotink) v mnogih tobakarnah v Tretu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kritju, £t. Petru, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu,
Ajdovščini. Postojni. Dornbergu, Solkanu itd. t tre egiasov se računajo po vrstah (Široke 73 mm, viBOke JVa mm); ?a trgovinske in obrtne oglase po 20 itot.; ea "osmrtnice, 2ahvsle. poslacice, oglase denarnih zavodov po 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat K 20, vsaka na-■ialjna vrsta K '27 Mali oglasi po S st. beseda, najmanj pa 40 «tot. — Oclsee sprejema inseratni oddelek uprave "Vlinopt*. — FJičuje gp izkiiu&.o le titravi ,.F-<iinn-it;".
Edinost
Glasilo političnoga društva „Edinost" za Primorsko.
V edlnnmtl je moč i
STarofinlna snaia
za vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 nesece 6 E. ~ N»
naročbe brez doposlane naročnine ae uprava ne uzu a Vsi dopisi naj se po&iljajo na uredništvo lista. Nefrankovan«
pisma ae ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Giorglo Galattl 18. (Narodni do tu) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Laainis: konsorcij lista „Edinost*'. — Natisnila tiskarna konsoroiju lista „Edinost" v Trstu, uiica Giorgio GaJatti št. t S.
PoStno-hranllnlŽni račun gt. Ml.fiVJ. —
TT.T.r.roa itov. «67.
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHKiK".
ljubil po starem slavonskem običaju. Razgle-
\ dal sem si krasno čitalnico, ki ima tri velike
v veliko dvorano ..Narodnega doma''
javen sliod
z nastopnim dnevnim redom :
1.) Volilna reforma in Koroška;
_ ; . .,, | _.___•
POLITIČNO DR05TU0,EDINOST*
sklicuje	sobane. Prva soba služi za vsprejeme gostov
za j u t r i, 23. t. m. ob 10. uri predp.; ter je ob cnem delavnica prcdseanika društva.
i Letos so počeli izdajati svoj list: „Slave n-; s k i J « g", ki ima Srbe seznanjati z jugoslovanskim pokretom. Beogradski „Slavenski Jug" se je porodil v malenkostnih razmerah,
. j ali list kakor društvo moreta pričakovati 2.) sprememba volilnih okrajev in dve- . bodočnosti in to tembolj ker jenade
tretjinska večina.	,J J . .	x i ^	, •• 1
J ____	; da se srbska javnost v kratkem za ene živo
rojaki: Kdor čuti z	™ ! zanimati za jugoslovansko idejo. Društvo ima
škem. katerim se pripravlja po nameravani \olilni	©	**
reformi politična smrt: in kdor /.eli, da ta od vseh ž.eljno pričakovana volilua reforma ne bo v nepopravljivo škodo za Slovanstvo v Avstriji, kdor je za zares splosno, enako in pravično volilno pravico : ne sme zamuditi tega shoda in naj stori svojo dolžnost, da pridru/.i svoj glas občnemu in energičnemu protestu proti nameravanim krivicam, oziroma pomanjkljivostim načrta volilne reforme.
ODBOR.
j\'a jugoslovanskem pijemontu.
Popotni utrinki iz Srbije.
Pi^e Frasjo KraSovec
III.
Prvi beligrajski utisi. Na kolodvoru. Nič pašuša. — -Pri ruskem carju." „Kod grada Soluna". — V čitalnici ,.Slovenskog Juga." — Topčider. Letovišče kraljev Obrenovičev, Velikodušnost kralja Petia. Kcšutnjak. — Beogradska električna železnica. — Na Teraziji. Pred kraljevo palačo. — Na Kalimeg-danu. Spomeniki znamenitih Srt<ov. Beogradska trd-njava. - Mali Kalimegdan — beogradski Prater. — ..Kod Arnauta." — Beogradska ..boheme. - Dragutin Inkiostri in jugoslovanska narodna umetnost. — Nov jugoslovanski umetniški pojav v Srbiji. — V narodnem pozorištu. Spomenik knjaza Mihajla. V na- ] rodni skupščini. — Izlet v Zemun. — Beogradska žurnalistika in kolportaža. — Carinska vojna.
Ker je bilo poludne, krenil sem s poštuje v bližnjo restavracijo „kod ruskog Cara". Moram priznati, da sem si izborno potolažil želodec, ali račun je glasil preko 4 dinarje. Omenjam to. ne da bi hotel očrniti dotičnega gostilničarja. Vidite, kaj delajo predsodki ! Gotovo je mislil, da sem bogat in imeten in evo vam dobro zasoljenega, računa ! Odpustimo mu to zmoto in korakaj mo v gornje mesto! Dve impozantni stavbi: kr. v o j na a k a d e m i j a in kr. vojno minister-s t v o sta si soseda. Krenil sem proti T e-r a z i j i, ki je glavna in najlepša ulica Beograda in v lepem senčnem vrtu na levo sem zazrl palačo finančnega ministarstva.
Takoj ob začetku Terazije vidim na lični en on ad stopili stavbi napis : Čitaonica Slavenski jug. Tušem sem bil pravzaprav namenjen, da se upoznam z mladim členom tega društva in uradnikom srbske parlamentne pisarne gosp. Milanom N. Vsprejel me je kar najljubeznjiveje in me po-
POD LISTEK.
namen, da neguje umetniške in žurnalistične stike jugoslovanskih narodov, da širi med srbsko javnostjo poznanje jugoslovanske pesmi ter da publiki odkriva tužno politično stanje jugoslovanskih plemen posebno Slovencev. Sploh je naloga temu društvu, daz vsemi silami deluje za spoznanje, napredek in ujedinjenje Jugoslavenstva! Kakor mi je pravil mladi j inteligentni predsednik društva, ima isH na-; men, da v kratkem zgradi v Belemgradu im-j pozantno zgradbo za „Jugoslovanski klub", j Potem začne zbiranje kapitala za jugoslovan-' sko agitacijo. Pri tem pa da ne zahteva, od i srbske vlade niti moralne niti materijalne podpore, ker v tem slučaju bi mogla vstati objestna stara grešnica, avstrijska diplomacija ter očitati srbski vladi, da p o d p i ra i r r e-d e n t i z e m v j u g o s 1 o v pokraj i n a h. Klub se trdno nadeja, da pri jugoslovanskih rodoljubih zbere potrebno agitacijski kapital. Vzvišena ideja, ki pa je čaka še mnogo tru-dapolnega dela. Ali obupavati ne sinemo! Skoro vsi veliki narodi so dosegli svoje ujedinjenje, zakaj bi ne prišli sedaj na red Jugoslovani ? Mnogi menijo, da ujedinjenju Ju-goslovanstva bi bile v veliko oviro razne dinastije, ki vladajo slovanskemu jugu. To ne stoji. Smatramo Srbijo za nas Pijemont, ali daleko bi zgrešili smoter ujedinjenja, da smatramo dinastije za oviro ali da bi jih hoteli odpraviti. Kaj nima Velika Nemčija več nego ducat dinastij in vendar tvori Nemčija na zunaj veliko jednotno državo ? Seveda pod hegemonijo Avstrije, kakor bi nam to radi natvezali dunajski krščanski socijalisti se svojim Karlekom na čelu in izvestni krogi po Hrvatski, si našega ujedinjenja ne predstavljamo. To misel si izbijmo enkrat iz glave za vselej. Slišal sem izrazov proti Avstriji, ki jih tu ne morem niti zabeležiti. O politični formi jugoslovanskega ujedinjenja se ne morem razpisovati, ker vem
., da bi spis postal žrtva skrbnega censorja. Ali v naše ujedinjenje trdno verujemo! Poglejte tja na zjedinjeno Italijo ! Pred pol stoletjem : Koliko je bilo tam državic in dinastij, koliko raznih vlad! Danes je jedna ujedinjena in velika država. Predpogoji našemu ujedinjenju pa brezdvomno
Na poti k ciljem.
SI. Vilinski.
„Moj prijatelj Franc, moja prijateljica Manica !" je predstavljal debeli Gaber s svojim basom. „In jaz sem tudi prijatelj obeh lu Kasirka je še bolj zardel;«, ko jej je Po-ljanšek dal roko.
Poljanšek pa jej je pogledal v oči in vprašal z veselim glasom : „Kako vam kaj ugaja prijatelj Gaber, gospica Maniea?*
rNe vem. kako... Vedno prihaja v kavarno, ko ni nič ljudi v njej kakor danes... In potem klepeta cole ure...*
„Saj ni res..." se je opravičeval Gaber in vesel, brezskrben razgovor se je začel med njimi, razgovor, v katerem nič ni kakor prazne besede, veseli smehi i'i bogve kaj še...
Med tem pogovorom pa se je plela med Poljanškom in kasirko drobna in ne/na zveza, polna ljubezni... Fine, tanke nitke so bile, ■ovek bi jih niti opazil ne bil, če bi v nju-1 r.ih očeh ne bilo vse polno skritega pričakovanja in koprnjenja... — — — —---
Vrsta lepih, brezpokojnih dni.
France Poljanšek je bil ves prevzet od nove sreče, vsa jasna je bila njegova pot, j osvetljena s solncem nove ljubezni.
Dolge ure je presedal v kavarni s sece-sijonistiškimi okraski, z lepimi, svetlimi okni in s kasirko, ki so jej gorele lepe, velike oči... In Poljanšek je rad zrl vanje... Ko je bila kavarna polna ljudi in so se dotikale kroglje po biljardih s kratkimi poki, ko so zamišljeni filozofi igrali ob mizicah šah in reševali težke probleme, ko so Hlistri ob svoji mizi igrali „skat" ali „maus" in je tuintam kdo robato zaklel —: v Poljanšku je bilo rse mirno in veselo in polno pričakovanja... Saj niso gorele one lepe oči za nikogar, nego samo za njega...
In v poznih večerih, ko je bil le malokdo še v kavarni, je stopal Poljanšek k pultu in začel razgovor z Manico — prav navaden, { vsakdanji razgovor... Nič ljubezni ni bilo v njegovih besedah in tudi njene besede so bile priproste in vsakdanje... In vendar je bilo nekaj med njima, nekaj gorečega in sladkega, česar sta se bala dotakniti... In ko je imela Manica oditi in jo je hotel Poljanšek spremljati, mu je vselej odgovorila s povešenimi očmi: „Ne, gospod... Nisem taka, kakor so moje nemške koleginje... Jaz sem Slovenka in morda vam je znano, kaj poje narodna pesem".
krasno uspevajo. V prvi vrsti se moramo spoznati. Samo onega, ki ga poznamo, o čegar ljubavi in naklonjenosti do nas smo prepričani, moremo tudi lj ubiti. Tu fje glavni pogoj spoznanje. Znano — voljeno; neznano nepitano !* je prislovica, ki globoko koreni v naravi srbskega naroda samega. Za naše medsebojno spoznanje se je v poslednjih letih že prav mnogo storilo. Umetniške razstave, dijaški kongresi, sokolski in pevski zleti so granitni temelji naše zajednice. Iz tega spoznanja že vsklija drugi važni predpogoj našemu ujedinjenju. In to je naše kulturno edinstvo ! Izložbe. kongresi, novine, zletij mnogo pripomorejo k temu. Sad tega edinstva nam dozori seveda šele toplo solnce bodočnosti.
Na postament kulturne zajednice pa postavimo steber političnega edinstva. Ki bo brezdvomno produkt evolucijskega procesa! Prigovor, da smo pravoslavni in katoliki, je danes brez cene. „Brat je mio, koje vere bio !" pravijo pravoslavni sami. katerim smo prej po krivici podtikali toliko fanatizma.
Gosp. predsednik „Slavenskog Juga* mi je razkazal lepe prostore čitalnice. To so novine vseh slovanskih narodov, posebno jugoslovanskih. Kako neizmerno sem se izrado-stil, ko sem zagledal celo vrsto slovenskih listov, med njimi seveda tudi „Edinost!" G. predsednik mi je pojasnjeval da so slovenski listi najbolj čitani in je rekel, da bo treba naročiti od vsakega po več iztisov, ker po jeden iztis že več ne zadostoje. Da so tudi vsi domači srbski listi tu zastopani, to se umeje ob sebi.
Namen mi je'da čitateljstvu nekoliko objasnim stanje žurnalistike v Srbiji. Beograd z 80.000 prebivalcev ima 16 dnevnikov!
Skoda, da nimam pri roki nobene sta-tiskike evropske žurnalistike, ker bi bil najbrže zaključek, da ima Beograd relativno največ dnevnikov ! To dejstvo nam pojasnjuje, kako vrlo razvito je politično življenje v Srbiji. Eno senčno stran ima seveda tudi ta veliki razvoj političnega življenja v Srbiji: vsa javnost se peča samo z visoko politiko, pri tem pa pozabljajo na ljudsko politiko. Tako je prišlo, da v Srbiji poleg 16 beogradskih dnevnikov nimajo niti enega pravega lista za priprosto ljudstvo, ki bi bil namenjen pouku in izobrazbi najširših slojev. To je vsekakor velika pogreška ! Javnost naj mi ne zameri, da objavljam to in naj bo prepričana, da sem to omenil „sine ira et studio lu Kakor iskren prijatelj srbske države in nje ljudstva, bi želel samo, da bi se take razmere sanirale čim preje. Saj dober prijatelj nam ni oni, ki se nam vedno sladka, temveč oni, ki neprestano pokazuje na naše hibe in napake, po-
dajajoč nam navodila, kako bi se hibam izognili in jih odstranili: le ta nam iz srca želi dobro. V Srbiji se le neguje visoka politika in pri tem trpi narod. Književna prosvetna dražba za narod, v slogu naše Mohorjeve, bila bi Srbom na veliko korist.
(Pride še.)
Odsek za volilno reformo.
(Brz. poročilo). Dunaj 21. Odsek za volilno reformo je danes nadaljeval specijalno debato o volilnem redu za državni zbor. Pri § 13. je izjavil posl. dr. Tavčar, da se ozirom na dejstvo, da je odsek odklonil vse spreminjevalne predloge ki; 12., olahča zloraba v reklamacijskem postopanju, vsled česar bodo največ trpeli izlasti Hrvatje in Slovenci. Govornik je rekel, da hoče pri ij 13. skušati, da se reši, ker je še možno rešiti, zato je stavil več spremi nje valnih predlogov. Konečno je predlagal, s-klice-vaje se na pisma, dospela mu iz Pule, reasu-miranje razprave o ij 7. ter je zahteval dodatek k § 7., da naj ne imajo gažisti brez činovnega reda, izvzemši tehniškega pomožnega osobja in služabnikov vojne mornarice, ni aktivne, ni pasivne volilne pravice.
Po daljši debati, katere se je udeležil tudi minister za notranje stvari, ki je nagla-šal, da ni po neki razsodbi upravnega sodišča nikakega oficijoznega postopanja v volilnih stvareh, je bil vsprejet odstavek 1 z dodatnim predlogom posl. Hagenhoierja, da je možno volilne reklamacije ulagati ustmeno ali pismeno. Dodatki 2 do 7 so bili vsprejet i nespremenjeni po vladni predlogi, točki 7 je bilo dostavljeno, da se imajo reklamacijam o ne-vsprejetju v volilni imenik priložiti dokumenti o dopolnjenem 24. letu in državljanstvu in da se imajo podatki v nastanjenosti v slučaju uradno spopolniti. Ostali odstavki i? 13. so bili potem vsprejeti nespremenjeni, tako tudi § 14. in § 15. Odklonjen je bil predlog dr.a Tavčarja, naj se uvrsti v § 15. določba, da se imajo kandidature prijaviti politični deželni oblastniji deset dni pred volitvijo. Pri ij 16, (sestava volilnih komisij] je dr. Ivčevič predlagal spremembo, po kateri naj se v ve čili občinah po potrebi sestavi tudi več volilnih komisij, kar naj določi deželna politična ob-lastnija, Posl. Zazvorka je stavil dodatni predlog, po katerem naj v občinah, ki imajo manje nego tisoč prebivalcev, obstoja volilna komisija le iz 5 členov. Po kratki debati, v kateri se je minister za notranje stvari izjavil za predloga Ivčeviča in Zazvorke, je bil I? 16 vsprejet s temi predlogi. Posl. Abrahamovicz je predlagal sklep seje, ki je bil vsprejet s 17 proti 16 glasom.
Prihodnja seja v ponedeljek ob 3. uri popoludne.
In tuintam je Poljanška tudi Gaber kaj : bo konec vsega, ko me je zadela baronova podražil.	j kroglja in se mi je stemnilo pred očmi in
„Kaj se tako držiš kakor kaka mila sem zagnal revolver v grm... Kaj se je potem Jera !... Takega dekleta ne moreš pridobiti godilo z menoj, tega ne vem več... Le tedaj, za-se ! Si pa res neroden, moj ljubi Franc !... ko sem pred štirinajstimi dnevi odprl oči in Se jaz bi si jo bil pridobil!" je dodal sem zagledal nad seboj Anin bledi obraz, bolj tiho.	| orošen s solzami —: tedaj me je poljubila
A Poljanšek ga je spomnil na basen o na čelo — tedaj sem izpoznal, kako ne-lisjaku in o kislem grozdju in Gaber je kmalu skončna je najina ljubezen...* umolknil...	j „Kaj pa misliš storiti, ko ozdraviš ?* ga
Tuintam je obiskal tudi Grabarja v bol- je vprašal Poljanšek. nišuici.	J „Načrt imam že gotov... Pustim jurista-
Pet dni po operaciji se je Grabar vzbu- rijo in vse svoje dosedanje neumno življe-dil iz nezavesti in od tedaj mu je šlo vedno nje !... Pojdem k advokatu za pisarja, ali pa na bolje. Ana ga je hodila tudi vedno obi-; še za kaj druzega —samo, da se preživiva... skovat, ko nevarnost ni bila več velika in je ( Ano mislim namreč poročiti...** bila po tednu dni zapustila bolnišnico.	' Za hip je nastopil molk med njima.
Bilo je pozno popoludne. lepega jesen-i „Kaj si znorel, Grabar?* je vskliknil skega dne proti koncu oktobra. Rumenkasta Poljanšek naenkrat.
svetloba je plula skozi okna v bolniško sobo,	Tedaj je pogledal Grabar začudeno vanj.
in če si pogledal ven, se je videlo nad strehami bledo in pokojno jesensko nebo.
Grabar je sedel v postelji in ob njem je bil Poljanšek, ki ga je bil prišel obiskat. Govorila sta o tem in onem in kar sredi razgovora je vprašal Poljanšek: „Si li sedaj srečen
Grabar se je nasmehnil in dejal: „Seveda sem !... Tedaj v gozdiču sem mislil, da j
Njegov mirni in bledi obraz je bil jasen in oči so bile mirne, le glas je malce trepetal, ko je izpregovoril : „Kaj, tudi ti si med tistimi, ki se držijo starih, tilisterskih načel ?... Tudi ti si izmed tistih, ki uživajo in si potem umivajo roke in kričijo, da so nedolžni, ko njih žrtve umirajo v prahu in blatu na cesti ?!..."
(Pride še.)
Stran II.
»EDINOST« štev. 201
V soboto, dne 22. septembra 1900
Volilna reforma iu dvetretjiiiska večina, zahtevana od »mcev.
Češki „Narodni listv" se bavijo na uvodnem mestu z volilno reformo in posebej še z dvetretjinsko večino, ki jo zahtevajo Nemci za ■ spremembo volilnih okrajev.
Mi smo že opetovano izjavili, da se
imajo po naši volji ravnati in z vsemi silami odvrniti od koroških bratov — smrt!
Kdo je kriv, da ne zboruje deželni zbor istrski ?
„Naša Sloga" piše: Citamo v italijan-ta skih novinah, da je deželni glavar Istre, g. zahteva Nemcev mora odkloniti brezpogojno. Rizzi? v pozdravnem govoru na^ prejasnega Mi Slovenci moramo biti proti njej že zato. nadvojvodo Frana Ferdinanda v Puli izrazil ker ne moremo dopustiti, ker bi se z dolo- nado, da njegovo veličanstvo skoro skliče čitvijo dvetretjinske večine silno otežkočila deželni zbor istrski v zasedanje, in da se vsaka sprememba in odprava mnogih krivic tako vspostavi redno zakonsko delovanje tega in nedostatkov. ki jih bo imela na vsaki na- zakonodavnega zbora, da bo mogel ta slednji čin na sebi sedaj predložena volilna reforma, pravilno in brez zatezanja rešiti poverjene mu Če bo ista sploh parlamentarno rešena od se", važne posle.
danjega državnega zbora. Pa ne le z narod- i Neumljivo je, kako je mogel g. glavar nega, ampak tudi z demokratičnega stališča Rizzi izraziti toli neiskreno željo naje brezpogojno odkloniti rečeno zahtevo Nem- sproti vzvišeni osebi nadvojvode, namestnika cev. Evolucija, v kateri smo sedaj, ima ten- ' cesarjevega, ko je znano vsemu svetu, da dencijo po demokratiziranju vsega političnega Rizzijeva, t. j. italijanska večina deželnega življenja. Ta evolucija se razvija z neizprosno j zbora noče zasedanja deželnega doslednostjo. Radi te evolucije v javnem živ- j z b o r a in da je ta večina, poklicana leta ljenju mora tudi volilni red ostati zmožen za 1904 v Koper v zasedanje demonstrativno evolucijo.	| izostala iz deželnega zbora. Ali se morda g.
Kakor se spreminja in se bo dalje j Rizzi ne spominja več, da je on sam kakor spreminjalo vse javno življenje v smeri demo- predsednik deželnega zbora v deželnozborski kratiziranja, tako bo navstajala potreba po ■ dvorani v Kopru izjavil, da ne more odpreti spremembi volilnega reda. To je zahteva na- prve seje, ker večina ni prišla ?! Kako naj ravnega razvoja. Rečena zahteva Nemcev bi imenujemo to vaše postopanje, gospod glavar
treh batalijonov, ob enem se ustanove tudi | Reka ima po najnovejih statističnih ponovi polki. Vsled nove razdelitve bo treba j datkih 45.700 prebivalcev, graditi nove vojašnice.	j Na otvoritev železnice skozi Kara-
— Nemški narodni svet za; vanke, ki se bo vršila dne 30. t. m. pride Češko je izdal oklic na Nemce, v kate- tudi minister za železnice dr. Derschatta. rem jih poživlja, naj se pridno uče češki. j Otvoritveni vlak odide iz Beljaka dne 30. t.
Zlata poroka velikega vojvode in vojvodinje'badenske.V četrtek sta veliki vojvoda in vojvodinja ba-denska slavila v Karlsrulie svojo zlato poroko. Na slavnost sta došla tudi nemški cesar Viljem in belgijski kralj Leopold.
bila torej močan kamenit jez, ki naj bi zavračal naravni tok stvari. Narava pa se ne da kovati v spone! Če si ne more delati poti drugače, pa drobi, kar se jej postavlja nasproti. Ali z drugimi besedami : določba o dvetretjinski večini bi izzivala neprestane silne boje, ki bi utegnili postati katastrofalnega značaja in jo slednjič zdrobili. Pot za spreminjanje volilnih redov mora ostati odprta primerno spreminjanju javnih odnošajev. Evoluciji se jednostavno ne sme zapirati poti.
Nu. povrnimo se k omenjenim izvajanjem Narodnih listov". Zvesto stališču, ki so je zavzeli Mladočelii nasproti volilni reformi, piše glavno njih glasilo precej optimistično in sodi, da so glavne težkoče premagane. Ali proti zahtevi Nemcev po dvetretjinski večini se tudi rečeno češko glasilo — istotako kakor mi Slovenci — izreka najodločneje. „Narodni listva opozarjajo tudi na velekarakteristično okolnost, v kateri se izraža vse nemško farizej stvo. na okolnost namreč, da isti Nemci, ki kriče, da sedanja volilna reforma pomenja zanje silen udarec, hočejo se svojo zahtevo po dvetretjinski večini, da se jim ta „udarec" uzakoni, to je : ohrani za vedno ! ! Poleg Nemcev — pravijo „Narodni list}-" — bi bili tudi Poljaki za dvetretjinsko večino. To je umevno, ker so Poljaki, kakor doslej gospodovalen narod, v istem položaju kakor Nemci : pri vsaki spremembi morejo le izgubiti in nič pridobiti.
Na vsak način je važno za nas. da se tudi glavno glasilo Mladočehov odločno izreka proti zahtevi Nemcev, da se določi dvetretjinska večina za spreme m b o v o 1 i 1 ti i h okrajev in pravi celo, da bi se ob tej zahtevi razbiti vsa volilna reforma.
in deželni predsednik ?! Ali je v tem več li-cemerstva, ali neiskrenosti ?! Bilo eno ali drugo: ne eno, ne drugo vam v resnici ne služi v čast !
Nemcev mogla
Narodova volja in naši poslanci.
Iz Notranjsko smo prejeli: Vsacega pravega rodoljuba je razveselila vest. da se hočejo tudi tržaški Slovenci pridružiti protestom, ki s j jih na ves glas sklenili obmejni Slovenci in posebno Korošci proti krivicam, ki so nam namenjene z volilno reformo. Vsi obmejni Slovenci se morajo najkrepkeje vzdigniti proti nečuvenim nakanam naših drugorodnih in domačih na-
Cesar obišče Prago.
Dolgo že se ugiblje o potovanju cesarja na Češko. S prvega se je govorilo, da se cesar nastani v Pragi za nekoliko tednov. Potem so začeli prihajati v javnost glasovi, ki so trdili, da se je opustila misel na potovanje cesarjevo na Češko. Sedaj pa javljajo zopet iz Prage, da je ministerski predsednik Beck priobčil deputaciji praškega mestnega zastopa, ki je bila pri njem, da pride cesar v Prago po zasedanju delegacij, to je, početkom meseca decembra. Cesarja bodo spremljali ministri in mnogo dvorjanikov.
Dogodki na Balkanu. Grška banda napadla bolgarsko vas.
Iz Carigrada poročajo, da je nedavno neka grška banda napadla bolgarsko vas Smilevo, oddaljeno pet ur od Monastirja, da je ubila 12 Bolgarov, šest jih pa ranila, med temi tri ženske; osem hiš je bilo oplenjenili, deset pa zažganih. Ta slučaj je po več mesecih prva veča akcija band v monastirskem vilajetu; najbrž pride vsled tega do represalij na obeh straneh.
Dogodki na Ruskem.
Zarota proti carski rodbini ?
Petrograjski dopisnik lista rDaily Ex-press" poroča, da je izvedel od dobroobve-ščene strani, da je bila povodom Trepovega pogreba odkrita zarota proti carski rodbini, kateri je namen umoriti carsko rodbino. Na nameravanem atentatu je udeleženih kakih 6 oseb, med temi 2 bivša posla carice-vdove in neki častnik, ki je pripadal k štabu Trepova, ko je bil ta še poveljnik palač. Pred šestimi tedni so teroristi pridobili za-se nekega vrt-naija. Odkar je carska rodbina odpotovala, je zarota naglo napredovala, bila je že dozorela, preden je Trepov umrl. Zarotniki so baje že prinesli bombe v carsko palačo. Neki častnik, ki se je dal podkupiti, ker se je bal, da bo po smrti Trepova odpuščen, si je vzel življenje. Eden služabnikov je zarotnike izdal in ministerski predsednik je brzojavil carju, i naj se za sedaj ne povrne v Petrograd. sprotnikov. Le glejmo, kaj se godi! Volilni j Kakor javljajo iz Petrograda, se carska odsek že zopet zboruje. Njega načelnik dr. j rodbina ne povrne več v Peterhof. ampak se Ploj se trudi na vse kriplje, da bi povspeše-1 p0(ja direktno v Carskoje Selo. Telesna val čim hitrejšo rešitev nameravane reforme, j straža carjeva, ki je znatno ojačena. je že In drugi slovenski „Macher* v volilnem od- ■ odposlana tjakaj, seku. dr. Susteršič ? Ta mož je še vedno	Belencov umorjen.
Iz Moskve poročajo, da so revolucijo-narji usmrtili Belencova. ki je oropal moskovsko banko, bil je na sumu, da je pridržal
najhujši propagator volilne reforme. Korošk Slovenci so mu se vedno — contra coeur! Vidi se, da mož noče respektirati volje narodove, ki je na mnogih shodih zahtevala od mnogo oropanega denarja za-se. naših poslancev, da naj z vsemi silami one- Kongres kadetov zabranjen tudi v mogočijo tako volilno reformo.	Norveški.
Glas naroda, glas volilcev: uaj-li ostane ? . lz K"stijanije poročajo, da je norveška glas vpijočega v puščavi? Ali ni narod po-: vlada Prepovedala kongres, ki ga je stranka oblastitelj poslancev, ali nimajo poslanci ka- jl uskih kadetov nameravala obdržavati v Nor-kakor mandatarji poslušati volje pooblasti-. vež'cl* Je tudl švedska vlada kongres za-
telja? I Poslanci si upajo postopati proti ,,ranila*	-
volji in naročilom naroda ? ! Taki metodi se	Drobne politične vesti,
mora energično konec napraviti. Skrajni čas Ogrska reorganizuje domo-je. Usoda volilne reforme se odloči v volil- b r a n s t v o. V ogrskem ministerstvu za do-nem odseku. Zato na krov vsi pošteni Slo- mobranstvo delajo na reorganizaciji domo-venci! Sklic ujmo povsodi zopet shode in ra- branskih čet. Leta 1903, stopijo v veljavo zodevajino svojim pooblaščencem, da se nove razdelitve. Vsaki polk bo sestavljen iz
m. ob 11. uri dopoludne, ter bo vozil skozi karavanski tunel do Jesenic, od tod pa % Celovec. Slavnostni banket bo v Celovcu. Progo blagoslovi celovški knezoškof.
Cinkova pločevina se podraži za dve kroni pri metr. stotu.
Petroleju se cena zviša za 1 krono pri 100 kg.
Reke in potoki na Kranjskem so
vsled deževja zadnjih dni močno narasli. Tako je narasla Ljubljanica za 1.10 in nad normalo.
Prešičja kuga v volovskeiu političnem okraju je ponehala in zato je razveljavljen razglas c. kr. primorskega namestništva od 18. julija 190H. št. 17.475, s katerim je bil zaprt volovski okraj za uvažanje in izvažanje živih prešičev ter prepovedani semnji za pre-šiče.
Sneg na kamniških planinah. V noči
od srede na četrtek je zapadel na kamniških planinah svež sneg notri do sredine. Temperatura se je znižala na « stop. R.
Vreča tobaka. Brata Fran in Jakob Pizzamei sta našla predvčerajšnjim blizu železniškega mostu v Rocolu celo vrečo tobaka, ki je bil najbrž kje ukraden in tam skrit. Brata Pizzamei sta prijavila to stvar policijskemu komisarijatu v ulici Luigi Ricci. S ko-misarijata so pa poslali po vrečo in jo dali odnesti na policijo.
Iz krčme v bolnišnico. Predsinočnjim ob 10. uri sta dva redarja, službujoča v ulici Economo, našla nepoznanega človeka, ležečega na tleh pred vratmi krčme, ki je v hiši št. 14 iste ulice. Oni človek je bil tako pijan, da ni dal niti glasu iz sebe ; poleg tega je pa tudi krvavel na glavi: prišedši iz krčme je bil namreč padel in tam obležal, o padcu se bil pa precej težko pobil na glavi. Redarja sta telefoničnim potom pozvala zdravnika se zdravniške postaje, ki je nepoznanemu pijancu podelil najnujnejo pomoč in ga dal potem odvesti v mestno bolnišnico, kjer so ga djali v opazovalnico za umobolne.
Po nedolžnem aretovana sta bila predsinočnjim v ulici di Riborgo krošnjarjtt 22-letni Anton D,, in 38-letni Ivan M. Imela sta namreč s seboj sodček sardin. Nekemu redarju se je to zdelo sumljivo ter ju je od-vcdel na redarstveno stražnico, misleč, da sta sardine ukradla. Na stražnici sta pa dokazala, da sta jih pošteno vkupila pri trgovcu Bariću v ulici del Valdirivo. Seveda sta bila takoj izpuščena.
Tramway in voz graha. Predvčerajšnjim popoludne, malo pred 4. uro, je neki tramwayski voz barkovljanske proge na obrežju del Mandracchio zadel v neki voz, ki je bil naložen z vrečami graha. Pri tem sla bili pretrgani dve vreči, vsled česar se ;e raztreslo za 22 kron graha. Josip Majcen, ki je vodil voz z grahom, je prijavil na policiji kondukterja onega tramwayskega voz;, češ, da je on zakrivil to Škodo.
Aretovana sta bila včeraj popoludne 2« ►-letni Ivan R. in 17-letni Josip P., oba doma iz Dan pri Buzetu. Aretovana sta bila pa na zahtevo Martina Ribariča, ki je tudi
Domače vesti.
Za manifestačni shod, ki bo jutri, v nedeljo v veliki dvorani „Narodnega doma", vlada — kakor čujemo — veliko zanimanje. To nas veseli, ker to zanimanje priča o bratskem sočutstvovanju do rojakov na Koroškem. Shod pridobi na veljavnosti posebno po okolnosti, da bo govoril na njem eden voditeljev koroških Slovencev in jedini njihov zastopnik v deželnem zboru koroškem, g. Grafenauer.
Ta naš gost dospe v Trst že nocoj in bo potem njemu na čast prijateljski sestanek v zgornji sobani restavracije „Balkan". K temu „večeru" je svoboden pristop vsakomur.
Italijanstvo v Dalmaciji. Od 85 občin, ki jih ima Dalmacija, je ena sama v italijanskih rokah, namreč občina zaderska. In tudi v tej občini je po ljudskem štetju, ki so je izvršili Italijani sami, dve tretjini Hrvatov. Le samo takozvano mesto Zader s svojimi 11.000 prebivalci ima italijansko večino.
Gospodarska zadruga za sodni okraj Podgrad bo imela svoj letni občni zbor dne 7. oktobra 1906. ob 9. mi pred-poludne v „Narodnem domu" v Podgradu z običajnim dnevnim redom. Po istem se razdeli med zadružnike potom srečkanja 250 dobitkov: raznega poljskega orodja in semena.
Kedor zasleduje le količkaj delovanje te zadruge, uvideti mora, da je ista v našem okraju veliko — rekli bi — edina povzdignila toliko poljedelstvo, kolikor živinorejo na današnjo zadovoljivo stopinjo. Storila bi bila pa še več, da bi bili vsi zavedni in se oklenili iste. Kajti, kolikor veče je število členov, toliko vspešneje zamore zadruga delovati.
Ker se bo na občnem zboru razpravljalo o raznih važnih predmetih, nadejati se je mnogoštevilne udeležbe.
Opozarja se, da se bodo ta dan sprejemala naročila na umetni gnoj. Vsi naj se poprej doma dogovore, da-li jim je možno naročiti cel vagon, ker ga dobijo potem po jako znižani ceni.
Beljaško omizje v Trstu. Jutri v nedeljo, dne 23. septembra se bo vršil na Koroškem na Brnci pri Beljaku (kjer je tudi postaja) v gostilni gospoda Pogliča izredni občni zbor društva „D r a v a". Ker se
4	glavni odborniki tega društva nahajajo zdaj v Trstu in je treba odložiti svoja odborniška mesta, napravi beljaško omizje to nedeljo 2-J. t. m. skupni izlet na Koroško in vabi ob tej priliki tržaške Slovence, da se udeležijo tega izleta. Odhod iz Trsta v soboto ob 3. uri in
5	min popoludne in 6. uri 40 min. zvečer z državnega kolodvora.
Neljubo nam je, da se zgodi to slučajno v dan, ko napravi politično društvo „Edinost" javen shod v znamenju volilne reforme z ozi-j doma iz Dan. Ribarič je na policiji povedal, rom na Koroške Slovence. Ali važna ja sta ga Ivan R. in Josip P. v družbi ne-naloga društva „Drava" nas kliče na Koro- j^g^ Antona P., pred par tedni okradla v ško in naj se nam ne zameri, ako ne bomo j nekeui gozdu pri Buzetu. Vzela da sta mu
na shodu zastopani, kar mi sami najbolj ob-j žalujemo.
Tudi nam je neljubo, da ne moremo vsprejeti in pozdraviti našega zaslužnega, edinega slovenskega deželnega poslanca na Koroškem, gospoda G r a fe n a u e r j a, ki bo na shodu zastopal koroške Slovence.
uro in verižico, oboje vredno 24 kron, dalje 11 kron denarja in pas, vreden krono in w> stotink. Na policiji "so vzeli Ivana R. in Josipa P. na zapisnik ter ju potem djali pod ključ.
Sveče in med. Gospod Jernej Kopač, svečar v Gorici, je prijavil včeraj popoludne
Trgovski koledar za leto 1907 v žep- na policiji, da ga je neki Ernest G. oslepa-
neni formatu izda „Slovensko trgovsko dru-
štvo Merkur". Koledar bo imel poleg koledarja in listov za dnevne beležke kaj mnogovrstno vsebino, izbrano s posebnim ozirom na trgovske in obrtne potrebe. Koledar bo prav lično opremljen, risbo za načelno stran je izdelal akad. slikar g. Maksim tedaj izginil. Gaspari. Cena koledarju je 1 krona, po pošti 10 stot. več. Koledar se naroča neposredno pri društvu. Slovenski trgovci, trg. sotrudniki in slovenski obrtniki, segajte pridno po tem koledarju, ki se prodaja v korist ».Trgovskemu domu4*.
Operni pevec Slovenec Naval Pogačnik je angažovan za to sezono na dunajski dvorni operi.
ril za 373 kron in 42 stotink blaga. Pred več časom je namreč ta Ernest G., ki je tedaj stanoval v ulici delle Acque št. 9, naročil pri njem za povedano svoto sveč in medu. On, gospod Kopač, je res poslal naročeno blago, a naročevalec Ernest G. je od
Koledar in vrame. Danea: Mavricij, rnuče nec ; Cielimir: Petka. (Začetek jeseni). — Jutri: Tekla, devica in mučenica; .felaJin; .Slavna. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne siua. — Vreme: lepo.
20» Cel-
Društuene vesti in zabaue.
„Cerkveni pevski zbor" pri sv.
Ivanu priredi, kakor je bilo že javljeno, dne 23. t. m., na vrtu „Konsumnega društva"
V sobot o, dne 22. septembra 1906
»EDINOST« štev. 261.
Stran III
(pri cerkvi) v proslavo 50-ietnega delovanja uda g. I. M. Udoviča veselico. Na vzporedu je razven petja in godbe tudi veseloigra: ,.L)r. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček". Ker je igra nenavadno smešna in ker je za naše kraje nova. upamo, da poseti našo veselico slavno občinstvo v najobilnejem številu. Razven tega pa tudi zasluži, kdor tako vztrajno deluje 50 let na jednem polju, kakor g. jubilant Udovič, da mu občinstvo javno pokaže svoje priznanje. Poskrbljeno bo tudi za dobro postrežbo.
Podružnica družbe sv. Cirila inMe-todija pri sv. Ivanu — vzdrami se! — Prejeli smo : Pri sv. Ivanu imamo slovenski otroški vrtec, ki dobro vspeva, a imamo tudi podružnico družbe sv. Cirila in Metodija, ki ne vspeva, ampak — spi. Vzdramimo jo ! To moramo, ker zahteva to od nas rodoljubna dolžnost ! Zato nam bodi dovoljeno vprašanje : kdaj bo enkrat občni zbor ? Pri nas potrebujemo nujno še enega otroškega vrtca in sicer na Fedrigovcu. Vse slovenske otroke tega okrožja izgubimo, ako ne napnemo vseli svojih moči. Torej, gospodje, ki imate besedo v podružnici : vzdramite jo k novemu življenju in novemu delu. Kdor je res rodoljuben Slovenec bo gotovo — pustivši na strani vse druge morebitne diference — z vami na delu. Kdor želi, da se naš rod ohrani na tej zemlji, se mora ravnati po reku : Salus puhlica suprema lex... In tu gre res za bodočnost naroda in skrbi za to bodočnost moramo podrejati vse drugo ! !
Pevsko društvo „Velesila" v Skednju priredi v nedeljo dne 23. t. m. v gostilni „(Gospodarskega društva" v Skednju pevsko zabavo, ki bo trajala od 4. do 11. ure zvečer. Zabava se je imela vršiti minolo nedeljo dne 16. t. m., bila je pa odložena radi slabega vremena.
Kdor se želi zabavati in slišati lepe nove mešane in moške zbore, naj pohiti v nedeljo v Skedenj. Preskrbljeno bo za dobro kapljico, jedila in postrežbo. V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v dvorani omenjene gostilne.
„Velesila" se nadeja obilega obiska od strani bratskih društev in od strani slovenskega občinstva.	Odbor.
FJazne vesti.
Dunajski rokovičarji so podražili svoje
izdelke za -2i)9jQ.
Bivša meksikanska cesarica Char-
lotta. Kakor javljajo iz Bruselja, se je bivši meksikanski cesarici Charlotti, ki je nedavno bila skoraj ozdravila, zopet omra-
čil duh.
Zemske ostanke skladatelja Liszta
prepeljejo povodom 100-letnice njegovega rojstva v liudiiiipešto, kjer mu postavijo tudi
spomenik.
Kanal med Baltiškim in Črnim morjem. liusko prometno ministerstvo je sklenilo pričeti z gradnjo kanala med Baltiškim in rnini morjem. Kanal, ki bo dolg 23.'>0 verst, bo vodil iz Kige preko Vitebska. Kijeva in lekaterinoslava. Stroški so proračunjeni na 75 mil. rubljev.
*	Zopet taifun v Honkongu. Iz Hon-uonga brzojavljajo od 21. t. m.: Včeraj je tukaj zopet divjal taifun, vendar ne tako hudo kakor zadnjič. Podrobne vesti o tem taituir: Šc manjkajo. Konstatovalo se je pa, la povodom prvega taifuna izgubilo življenje »)i'00 Kitajcev in 14 Evropejcev, med temi -kol' v Honkongu. Vojaki delajo nepre-nelic <a. da popravijo škodo provzročeno po tajfunu.
*	italijanska nacijonalna cerkev v
Carigradu. V Carigradu so dne 25. avgusta . L p< ložili temeljni kamen za novo italijan--k nacijcnalno cerkev, ki bo ena najlepših w;to!i-kih cerkev v Carigradu. Kralj Viktor K:;:. :-el je daroval za gradnjo iste 30.0^0 rankov.
Za fotografe. Romunski učitelj Silvio .••-ka v Cugiru na Sedmograškem je ;ye i'.umil Tak fotogratični aparat, katerega n gative je lahko razvijati na dnevni luči, . >ied česar je podala temnica čisto odveč. Novi a p;-rat je baje patentiran že v vseh državah.
Vaške knjižnice. V nemčiji so pred . .kiiiii desetimi leti začeli ustanavljati po vaseh knjižnice, ki naj služijo priprostemu Umet^kemu ljudstvu v pouk in zabavo. Pred ■s — —ti mi leti je bilo komaj tisoč vaških knjiž-dandanes jih že cenijo na 5 do 6 tisoč. Zadnju leta se je začela tudi država zani-,ti za te knjižnicr. za katere izdaja vsako eto »»kolu 70.000 kron podpore.
Darovi. Odbor „Delavskega podp. društva"
se tem potom najtopleje zahvaljuje g. Ivan Kečeku za poslani dar 2 K s pripombo, ker se ni mogel udeležiti veselice dne 12. avgu-
sta t. 1.	_____
Brzojavne vesti.
Cesar Fran Josip na Dunaju.
IŠL 21. Cesar je odpotoval na Dunaj danes ob 2. uri popoludne.
Trgovinska bilanca avstro-ogrskega carinskega ozemlja.
DUNAJ 21. Trgovinska bilanca skupne vnanje trgovine avstro-ogrskega carinskega ozemlja pokazuje aktivum 177.6 mil. kron nasproti 70.9 mil. kron leta 1904. Od teh odpadejo na večji izvoz v inozemstvo 135.5 mil. kron in 42.1 mil. kron na Ogrsko. Skupna trgovinska bilanca Avstrije (promet z inozemstvom in Ogrsko skupaj) pokazuje aktivum 149.9 nasproti 26.2 mil. kron v mi-nolem letu, nasprotno znaša aktivum skupne trgovinske bilance Ogrske le 27.7 nasproti 44.8 mil. kron v minolem letu.
Bolgarska knežja rodbina.
BUDIMPEŠTA 21. [Ogr. biroj. Prince-zinja Klementina Koburška je danes iz Rima-Szombata odpotovala na Dunaj. — Princa bolgarska, Boris in Ciril ter princezinji Ev-doksija in Nadežda so s spremstvom iz Rima-Szombata preko Budimpešte odpotovali v Sofijo.
Povodnji.
PRAGA 21. Iz vseh krajev dežele prihajajo poročila, da je vsled močnih nalivov zadnjih dni povsod narasla voda v rekah in potokih in da je na mnogih krajih napravila povodenj veliko škode. Izlasti močni so bili nalivi v okraju, kjer izvira Laba, kjer je padlo 58 mm dežja. Moldava je narasla na 186 cm nad normalo. Malša je pri Kaplici zrasla že za 2 m nad normalo. V Pršku je padlo 57 mm dežja.
VRATISLAVA 21. Gorenja Odra je zopet narasla. Pri Ratiboru je od včeraj narasla voda za 17 decimetrov. Pri Vratislavi še vedno narašča reka.
Štrajk v Grenoblu.
GRENOBLE 21. Včeraj je izšel samo list „La Croix de 1" Isere", ki ga zlagajo ženske. Pozivu sindikatnih odsekov na generalni štrajk se je do sedaj odzvalo primerno malo delavcev. Sinoči je štrajkalo okolu 3000 delavcev, ki so se vedli mirno.
Španska.
MADRID 21. Poročila iz Barcelone za-gotovljajo, da je v Katalonskih pokrajinah mir ter da se čete vračajo v svoje garnizije.
MADRID 21. Pravosodni minister Ro-manones namerava postopati proti škofu v Cordovi. ki je objavil pastirsko pismo, v katerem na oster način graja dekret glede civilnega zakona.
Turško-bolgarska trgovinska pogodba.
CARIGRAD 21. Zdi se, da pride vendar le do sklepa turško-bolgarske pogodbe. Požar doka v Buenos-Ayres.
NEW-JORK 21. Iz Buenos-Avresa poročajo, da je zlobna roka zažgala tamošnji dok in da je bilo vsled tega aretovanih pet uradnikov in delavcev. Na nev-jorški borzi se govori, da je 8 milijonov mark škode.
Potres.
TALCA [Čile] 21. Včeraj je bilo čuti tukaj močan potres, kateremu so sledili sla-beji potresni sunki.
Najdeno truplo škofa iz san Paola?
ORAN 21. [ Alžir J. Pred cerkvijo v Ain Turku so našli truplo nekega duhovnika. Sodi se, da je mrtvec škof iz San Paola, ki je utonil povodom katastrofe parnika „Sirio'".
Zlata poroka badenskega velikega vojvode.
KARLSRUHE 21. Veliki vojvoda je povodom svoje zlate poroke popolnoma oziroma deloma pomilostil mnogo kaznjencev.
Grški kralj v Kodanju.
KODANJ 21. Grški kralj je predpoludne dospel semkaj. Na kolodvoru so ga vsprejeli členi kraljeve rodbine.
Proti Dreifussu.
PARIZ 21. Rov ah stična zveza Action Frane ai se razširja po lepakih razglas na narod, v katerem protestira proti rehabilitaciji majorja Dreifussa ter poživlja, naj se nabira denarna svota, s katero se ustanovi za generala Merciera zlata spominska svetinja. Švedska kraljeva dvojica v Kodanju.
KRISTIJANIJA 21. Švedska kraljeva dvojica obišče 4. okt. danski dvor.
Brunšviski deželni zbor.
BRUNŠVIK 21. Danes je bil otvorjen izredni deželni zbor, ki se ima baviti z vprašanjem o regentstvu.
130.000 mark ukradenih iz peneznice.
MONAKO VO 21. Policijsko poročilo pravi, da je bilo v minoli noči iz kr. peneznice ukradenih okolu 130.000 mark novoko-vanih komadov po 10 mark z novčnim znakom „Z 1906" v skupni teži 50 kg. Pod pe-neznico teče neki potok. Skozi zidani kanal, ki je sedaj radi čiščenja osušen, so prišli ta-tje do nekih železnih vrat, ki so jih vlomili ter šli skozi strojnico v poslopje, kjer je bil shranjen kovani denar.
Tujci v hotelu „BALKAN"
Na novo so došli:
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
PARIZ 21. Doslej je uradno prijavljeno, j da je bilo ustanovljenih sedem bogočastnih '	Sclnvarz A., zasebnik, dunaj; Risto j., za*,
združitev. Škof v Vincennesu, ki je nastopil cei-je; Reschitz a., trg., ljubljana ; Kloatin*
proti bogočastni združitvi, ki seje ustanovila v ^KvPf?ke5 W' ^g. CUlADEC;Fjr,t i	j i ,	J , , , A., posestnik, DU>iAJ; Berger D., trgovec, DUNAJ;
Culeyu v departementu Meuse pod vodstvom Grnber L„ potov., DUNAI; Benesch R, trgovec,
n 1\/m r> K—I nit a « a «am	n I- .. ~ U1__1 ~	^ V —	TMTVT A T . n M _ I TT - v	Tfr rvn • » • -rr «•	»-»
lP'
i PETROGRAD ; Smit M., zasebnik, ZATERNIKI.
kap.
bil pa škof primoran odpozvati Richarda.
Opium prepovedan.
PEKING 21. Danes zvečer je bil raz- j glašen odlok, po katerem bo po preteku desetih let vživanje opiuma za domorodce in inozemce popolnoma prepovedano. Odlok strogo obsoja vživanje opiuma ter nalaga državnemu svetu, naj izda stroge odredbe, da se prepoved izvede.
Belgijski kralj.	j
BADEN-BADEN 21. Kralj belgijski Le o- j pold je danes predpoludne odpotoval v Bru- jse od(la g 15 oktobrom z vso opravo
Širomznani ter jako dobro obiskovan
„fflita" v Kanalu ob bohinjski železnici
a.
na račun
H u s i j
PETROGRAD 21. (Petr. brz. ag.) Da- Pogoje ter promet se vdobi pri lastniku nes je bilo v carskem kolkovnem uradu ukra- ]	A vDi7Mir
denih za 9500 rubljev kolkov. Storilci, ki so'______M'
u drli skozi okno, so morali kraj poznati. I ^lO^B^^^^MR^SHK^^Of^^^MS^I^)
PETROGRAD 21. Začasne določbe o i "^"T	TTi.—~ 7
meničnem moratoriju so bile za časa od 8. I ZBlOga tli" ffl 1S0Z6IDSili Ylllf SJfflta 1H liforje? avgusta do 8. oktobra razširjene tudi na » »n razprodaja na debelo in drobno
Siedlce.	j TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
PETROGRAD 21. „Petrograjska brz. v i a d e 1 r A c q u e Stv. 6. (nasproti Kaffe Csitrals). agentura" poroča : Francoske novine SO pri- | Velik izfcor francoskega Šampanjca, penečih deztrtnib občile poročila, Češ, da se nahaja ruska ' italijanskih in avatre-ogrskih vin. Bordeaus, Bur
trebno 150 milijonov rubljev. Mi smo pooblaščeni izjaviti, da se državna blagajna ne nahaja v nikakili zadregah radi potrebnih podpor za bedo trpeče pokrajine.
PETROGRAD 21. Moskovski dijaki izdelujejo program vseruskega dijaškega kongresa, ki se ima vršiti meseca oktobra v Petro gradu.
Borzna poročila dne 21. septembra. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.07-19.10—, angležke lire K —
do —.—, London kratek termin K 239.95 —240.20
Francija K 95.27--95.45, Italija K 95.35—.—95.55—
italijanski bankovci K —•— —.—. Nemčija K 117.42—117.60, nemški bankovci K —.—•— — avstrijska ednotna renta K 98.65—99.95, ogrska bonska renta K 94.55—?4.35, italijanska renta K — _	kreditne akcije K 668.50 — 670.50,
državne železnice K 672.50-674 50 — Lombardi K
172--174.— Lloydove akcije K 764— 772 —
Srečke Tisa K 331.75—335.75, Kredit K 496 — do 483.—, Bodenkredit 1880 K 302.— 310.—. Bo-denkredit 1889 K 302.— 310.—. TurSke K 160.— do 162.— Srbske —do —.—
Dunajska borza ob 2. pop.
včeraj danes
Državni dolg v papirju	100.— 99.95
„ n srebru	99.95 99.95
Avstrijska renta v zlatu	116.75 116.70
v kronah V°	99.10 99.10
Avstr. investicijaka renta 3,	88.90 88.80
Ogrska renta v zlatu 4*/e	112.50 112 50
kronah 44 ,	94.65 94.65
„ 3 V,	84.25 84.25
Akcije nacijonalna banke	1771.— 1775.—
Kreditne akcije	668 — 669.—
London, 10 Lstr.	235.95 239.95
100 državnih mart	117.40 117.47
20 mark	23.46 23.46
20 frankov	19.11 19.10
100 itai. lir	95.30 95.35
CesarBki cekint	11.31 1131
Parižka in londonska borza.
Pariz: (Sklep.) — Francozka renta —.—, italiianskft renta 102.75, španski esterieur 96.55, akcije otomanske banke 672 —. Menjice na London 251 95.
Pariz: (?k1ep) Avstrijake državne železnice —.— Lombarde 183.— unificirana turška renta 95.05 svetli j aka zlata renta IGO.—, ogrska 4% zlata renta 95.60, Lžtnderbank 477.—, turške srečke 145.25, parižka banka 15.70, italijanske meridijonalne akcije 800.- akcije Rio Tinto 18.19 Vzdržana.
London: (Sklep) Konsolidiran dolg 86 ®/8J srebro 31.'/,. Lombardi 6.®'«, španska renta 953/> italijanska renta 101,3lt tržni diskont 4*/g, menjice na Dunaju —.—. Nepravilna.
Tržna poročila 21. septembra.
Budimpešta. Pšenica za okt k 14.04 do K 14 05, rž za okt K 1218 do 12 20, oves za okt. od K 13.16 do 13.18, koruza za sept. 1186 do 11.88.
Pšenica: ponudbe in povpraševanj« are inje. — Prodaja: 30.000 met. stot., za 5 stotink nižje . mirno. Vreme : preti dež.
Hamburg. (Sklep pop.) Kava Santos good average za september 37'/,, za december 371/., za marec 373/4, za maj 38.—. Stalno. — Kava Rio navadna loco 37—40 navalna r^elna 41—42 navadna dobra 43—44.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za september 19-30, za oktober 19.15, za november 18.75, za dec- 18.S5, za januar 19.—, za februvar 19.—. — Slabotno. — Vreme : oblačno	1
Ha vre. (Sklep) Kava Santos good averaga za tekoči mesec 46.'/4, za december 46-—. Mirno. I
N e w - Y o r k. Kava Rio za bo loče dobave : Stalno, nespremenjeno, do 5 stot. nižje. — Pro- j daj a : 60«X» vreč.
London. Sladkor iz repe surov, d 9° „ Sh. J
Trdno.
pošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja od pol li ra naprej.
Gospodar, društvo na Prošeku
naznanja svojim članom, da bo obdržalo svoj prvi
redni občni zbor
v nedeljo 28. sept.
ob 1. uri popoludne.
v prostorih gosp. fl. Nabergoj
Tovarna pohištva
e o
° Ulic* Ttia Itv. 52. n (lastna MSa).
ZALOGA: * _
?mzzn ROSARIO (Šolsko poslopje). j| O jn«, da m nI Miti noben« konkurtno*. t
M
Sprejemajo s«' vsakovrstna dela tudi po b posebnih ubtik.	jpf
•omlk bruplaiao lm firtik«

^j^ggraiMi ■ i
lOllOHOllOHOllOllOllOI I O M O 11 g I
Josip Oppenheim
švicarski kronometer in urar
priporoča svojo bogato opremljeno z dogo
pravih švicarskih ur
najfineje kakovosti iz najznamenitejih tovarn VELIKA IZBERA modernih hišnih ur po zelo nizkih cenah.
Specijalist v popravljanju prav malih ur za g03pe in starih hiSsih ur.
ulica delta JJarriera vecchia 35 (nova »akča)
Govori se tudi slovensko.
Mi nH^rlni ca - ena hiša v ulici S. na proudj bo . Ciljno s ISO sežnji
zemljišča; dve hiši v isti ulici z 200 sežnji zemljišča ; stavbišče na Greti 110 sežnji zemljišča ; zemljišče v ulici del Eremo, voda iz Brojence, plin, vodnjak, stavbišče pripravno za dvorec, vozna cesta; en nov dvorec pri sv. Ivanu, nova hiša, prosta davka za 11 let, vrt voda, plin, ob glavni cesti. - Obrniti seje na
TRST, Corso št. 22, II. nadstr.
1 K K U K K
K
K K K
Vekoslav Flesničar
trgovec jestvin, ulica Giulia 29, Trst zalagatelj ces- kr. državnih uradnikov
pošilja vsakovrstno blago franko na dom v Trst in po vsej Avstro-Ograki.
Daje primerne %, postrežba najtocneja. mmr Cene brez konkurence.
Ceniki na razpolago.	~
SPECIJALITETA: Sveže In knhano maslo na debelo in na drobno.
1111 I III I I I I 11 Is
3| I I I I I I I I I I I I I I
*
^Jpr
Siran IV.
->EDINOSTc Štev.
V soboto, dne 22. septembia 1'JO
-

rs£li oclasi.
Prodaš inica izgotovljenih obisk! p
-----— 2 Istst'-o &roja*nico. - 1

C
>Ia!i r glE.=i računajo po 3 stot. besedo; nri.iatnoiiskar.e besede se računao enkrat T(t. NajmaniSa pristojbina	utoiink.
Plača se takoj. = -
UiiC?.
ELISA
Pcnt3 della Fp.bbra šle v. Curlo Croldosii št. 7
& C
£ fj
.-■ ." -i 4
.v tr- i- y U..3 io

e.^.r----- •
»j.
«. - •
5!
•A C

;n o. _
ICicr Izvsh Trsta pismer.o naroči kak „IALI CGLAS', ns-j sttilje densr v naprej, ker drugača n« ba njegov oc'»» eSJavlJcn če nI cs«ba poznana Upravi lista.
Tar fa Je natisnjena na čelu „ŠALIH OGLASOV !n vsakUs iitko preračuni, koliko ir.u Ja p'ačat: s tem. da preste]« base^s Oglsse trtba nas^vi« na JHSERATHI ODDELEK" ..Edinosti". Ka vprašanja potom pisem bo dajal JM SER ATM i ODDELEK' infcrff.acije edino le, če bo p;smu pntciona znamka za odgavcr
i!
! f(
Priporoča se cenjenim odjemalcem radi 1 :r.ih cen in radi dela izkušenega kroiača.
; a
konkurenčnih cen in radi točno izvršenega j §
___i
v boteljlrah, kakor tudi
ri
! JEST" Oglase, poslana, o-mrtnice, zahvale, reale oglase , ! JEŽf" in v obče kakor.^no koli vrsto oglasov sprejema !
8
S
K? i k i
Foenisan priporoča s
zaleg
SITU &T010
i v;m
& ite
nabajiijočo se
v ulici Torre Manca It. b
in gostilne
ul. Bomagna st. 4 in ul. GiuUa rt. 7!
v katerih toči dalmatinska bolje vrste
vin:'.
f.nlc gvcrrJk
trtrcvec
nagi pipala Li se stanov prejme
družina
pogodba
več let in vzelo bi se tudi |
ranja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene . i
e „Inseratni oddelek Kdinosti" pod .M aJj | JVPZARSKA DELALNiCA
Jo
v zcdčskib i a
~ li. if — iis tovarne Br&tov Keiainghan«
Siemfsld pri Gradcu. „	. ____
P! Pekarna m slascicarna
haloga Jfcitcrijeve giesshablsr | j {rs s- Francesco d'Rssisi štev-7
Prodaja moko
v i nor.
i>. i-
883
Vn«3icm pe odtla flol,a ya ene=a gospoda v IlajCill uiici lio*eetti st. 63H. vrata20, isto-tam ie na predaj već moških oblek in Šivalni stroj. J V J	1071
Udovec mlad
Mali dvorec
z 1 otrokom želi seznaniti se s pridnim dekletom ali udovo brez otrok ktaro 53 do £8 let. Ponudbe pod M. A :00, Poste restante, Piazza Giuseppina	1076
v č?korkiji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 ?obo, Tiuhinjo. iu?nico: v I. nadstropju: 2 sobi in kuhinja; v II. nadstr. tudi 2 pobi in kuhinja, vse urejeno na novo, elfguntno. Okoli dvoTca je zemljišče (vrt z vodnjakom). Kadi prepelitve se dvorec proda za nizko ceno.
Gospodska hiša lepim razgledom, ob
glavni ccsli, z vodo, zelo pripravna za gostilno ali ili ugo obrt se p r o d a po ugodni ceni ali pa se zamenja s kiiko hišo v mestu ali z malim posestvom v bližini mesta. Pojasnila pri „Inseratnem oddelku Edinosti".	1100
TRST. ulica Dante Alighieri
izvr.'uje vsakovrstno delo
pri novih zgradoh
Prodaja jelove deščice za pode
sas^55555
Veletrgovina
L u i g i T r e v i s a n. Trst razpožilja kavo, riž, olje
tel
3{čKsf$?! prve v?s!c.
j Svoji k svojim ! s
'	Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
T. vrste, slaščice in ! i najfineje vrste. Trikrat na dan svež kr ■! . Zaloga pijač : finih vin za desert, dalmatinskih in istrskih vir
=== Pivo v steklenicah. =rr-rrrrrr:
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi n
Carlo Vite s
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod u!, tis! Arsenale a u t o riz o v a n a
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
'/cilka zalon priprav za žarne luči r- r;r

Prva slovenska zaloga ;nohir™:
ANDREJ JUG — Trst, ulica sv. Lucije St 18 (za deželnim sodiščem). Cene brez konkurence. — t*voji k svojim !
I Irsi r ® ^0 v" ^'8 ^ a? ^orso	vaa*
Ul nI keršnjo popravo kakorsne si bodi ure. Cene nizke. Prodaja vsakovrstne ure.	(262)
(Ulica Tintore Št. 1) Zaloga klobukov za ^ospe. Parižki in duniijski uzorci, po uajzmeroejih • enah.	455
stoječa pod pckroviteljsivom
slob. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne-
Novi modni salon
v vseh let-J oaipa
D o 1 č i č, ulica š;orgente 7, telefon 1465. (^27)
llicln 7Plin rePa 8 KraDjske- Je IVIOIU Atsljc nih dobah v zalogi
Poljski salami
postni paket 5 klg. kron 9. Zelje moravsko 100 klg. kron 11. — Trgovci, naročite pri Iranu S u b a n, ulica Vincenzo Bellini, urad 3—7 pop.	1061
vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — že da ne gre denar v tujino.
Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
Podružnica zavarovalne zadruge „Croaiia" - Srst
--CORSO štev. 1--
W Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) ee sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
francesco Stovinscky
železni sna TRST — ulica Torrente45 — TRST
Szbera žclezninc za stavbinsko uporab.
SPECIJALITETA : ledenice lastnega izdelka, štedilna ognjišča in železne peei.
Nil nrniflai je kmetijsko orodje kakor : vinske "UdJ posode, vozori in dr. Prodajalojse bo v nedeljo popoludne v Velikem Repnu, družina Krassnigg št. 19.	1059
Sveže čajno maslo
K 2 50, navadno K 2*24, kuhano 2'bO. Ulica Vincenzo Bellini 13. urad 3—7 pop. — Ivan 8 u b a n.	1060
Qnfli od 100, 700 do 500O hektolitrov ao OUUI naprodaj v ulici Font&aone ftt. IS.
PrnHo CD hiča v Karkovljah ob obrežju riuua OO llioa 2 minuti od tramvajske
;taci e. Cena K 11.000. Poizvedbe — Hiimnik, ulica Vsldirivo 34, I. nadstropje.	1057
UHnr jmn na prodaj dvorec, pripraven za ata-It U UI I lllCi novanje treh rodbin, oziroma s 3 -tanovauji, ne velikimi, z vitem, vodo, po možnosti plirom, uaj pismeno obvesti o podrobnostih pod -DVOREC 77", oziroma naj pride osebno v-I c ser a t ni 1 ddelek Edincsti". — Prednost imajo dvorci v Ko-<>nji, sv. Ivanu, v bl žini ulice Giulia, Boschetto, ILossetti.	999
Kdor se želi elegantno obleci
naj ne zamudi obiskati prodajalnico narejenih oblek
ALL' UNIVERS^
V Crg Carlo Goldoni šf« 1
kjer najde največo ugodnost v cenah in velik izber za zimsko dobo.
Toilpisaui sem v ulici Z.azz=rctto vecchio i'"7 '.i
(na voglu ulice San Oiorgio) ot-oril
sr zalogo vbna '
za douia'o rabo, priilelrk iz mojih viaognulov v Bo!.; ■■■ k Br i in ga prodajani v sodiekih in steklenicah. Zo sini ^raj V. zagotovija. da j* Kakovost najftolja. I»a zamor-t i itn:<" odjemalcem jamč.ti /a pristuo vino, aein »klet.il, <11 t : ' , v originalnih sodčekih naravnost iz mojih tleti v Eols in «1» ga tako razpošiljam tiidi na stanovanja.
rdanejo
Za krčmarje in gostilničarje primerne r,?re.
V nadi, da me poćautitc /. Vai') uaročtio l<el«/.:.i 1 T4 >
IVAN CVtTAIJIČ.
drogerija Josip Ziaon icmj
' ( m o J"	■	w	. J ( •
j ' Izbor drogr, barv, čortićev, j*r>\>3tl parfumov, fin. mile. — Zaloga minerala .i ? ■ -: voska za parkste, na mrzlo pripravljalo7a fimpa tamariado, malinovca itd. iti. 'S®
Na prodaj
so dve hisi z velikim vrtom, hlevom, mnogo sadja, v večjem trgu — na ugodni poziciji — pripraven za vsako < brt. ali pa za penzijor.ieta — leži ob cesti. Cena K 20/K.0 — polovica labiio ostane vknjižena. Sedanje } rihodi^ce pri ne celej oddaji K 1200. Ponudbe na -Inperatni oddelek Edinosti" pod „Dve hisi". 955
Dva mlada učitelja ^tVZ^I
„MLADOST", poste restante, Ajdovščina. 1C64 J
Ujojpp (soba in kuhinja) je na prodaj na OpČi- ! IMOII/C* nfh na cesti kraj Tramvaja. Kdor hoče: uhko kupi tudi zeml išče kraj hi5e. Cena 3000 K. Napi o v pove „Inseratni oddelek Edinosti". 1000
h.!
Mlini; robkalnice, stiskalnice za grozdje
ter vsakovrstni stroji in orodje za vinogradstvo.
1T. A. FISCHBTTZ, Trst, nI. G. Rossini 2®
TELEFON štev. 723
Tehniški stroji in predmeti za vsako industrijsko stroko. Motorji za vsakovrstno kurjavo.
Tovarna ccinentnih ]i]om-
aristide gualco
Važen razglas za vso okolico! §
Naprošeni ste. da obiščite dobro znano in veliko
TRST, ulica S. Servolo 2.
! Velika zaloga dobro vležanih cementnih p! :ć velikostij vrst in barv.
j Tovarna in zaloga cementnih cevi j
Blago trpežno. — Brezkoukurenčne « . n .
' Na željo se stavijo v delo plo-če solidno iu i > > t od izurjenih lastnih delavcev
Kdor išfe službo ali kakorsuo-koM -slenje; kdor išče uradnike ali službeno o^?«' ^ kdor ima za oddati sobe, stanovanja, (lutr ev: kdor ima za prodati hi?c, polja, dvorec : hf.or želi posojila« vknjižbe itd., prodati ali kupiti premičnine ali sploh rabljeno predmete iH. itd. raj t>e posluži KALIH OGLASOV t ,,E d i n o s t i4*, ki so najecneji, največ ■ liani ni najbolj pripravni v dosego namei a.
|Čf P ep "lužkinja ra hi-^na opravila. Imeti O C mora dobra spričevala. Plača po zmožnosti. Več ee izve pri „Inseratnem oddelku Edinosti
JOSIP ROŽE
mizarski mojster
Trst, ulica Oinlia štev. 8, Trst |
izvršuje
vsakovrstna mizarska dela.
Posebno pa se priporoča slovenskim konsnmnim. posojilnim in drugim zavodom po deželi za nove stavbe. j
OQCOOOOOQOOQOOQO FILIP IVANIŠEVIĆ
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici Valdirivo *t. 17 (Telefon 1405)
v kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje I riporoča ^lav. občinstvu svoje gostilne ,AU*Adria' ulica Nu va št. 11 in „Ai fratell dalmati.. ulici-Zudeccke 5t. S. v katerih toči svoja vina I. vrste
:alogo narejene oblek
Trst, ulica Arcata štev. i
! eeillA UMA POSOJILNIH
. ,	'u w j u j*. YDiS3Ra zadruga z omejenim icmstvora.
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo O. ¥	., . .
do nainižiih cenah. - VELIK& ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA- ^	v Gorici
ulica h št. 7., 11. naostr.
po najnižjih NIH IN ČRNIH, VRŠMIKOV
m
blaga za obleke. Uzorci zastonj.
VITTORIO PISKOR.
Gosposka

Tržaška posojilnica in
v lastni Liti.
|e sklonilo 1902. ta-:o .*
roglitrevann fadruo«
3 Pimmam Caaermm š ter. i, I«. - TMMT — tlmatmi hiši. Tmlmfom it. 93 a.
m- Vhod po (lavnih stopnicah. Hranilne ulege nnjmu e4 mkan, tu« ei tađnage in jih ebrttUj« pe 4%. Rentnl davek od hruilaih vlog plačaj« uvod sem. Vlage M lahko po 1 krono. Peeejlla daje aaao aedrolnlkom ie liotr ee uknjiibo po &*/«*/•» »■ menjice po i*/«, ae «"tiTt pe &»/.•/..	^
Uradne ura: od t.—12 dopoledae ie od 1.—4. popoludu«.
Izaladuje mki daa ek uradnih arah. — Ob nedtljah in praaaikik je urad s a prt. *— aejkedoraeje arejeae Taraeetae eallee ae akramho Trednostaik papirjev, Hitim Itd.
m
Načelstvo in nadzorstvo
v skupni seji dne 28. nov.
Hranilne vloge se obrestujejo po 4 Stalne vloge od io.coo kron dalje z odpo-vedjo 1 leta po dogovoru. Kentni dave ' i plačuje pos. sani a.
Posojilo: na vknjižbe po Vi0/® i varščino ali zastavo in na menice \> 6°',, j Glavni deleži koncem leta 5 —.
Stanje 31. dcc. 1004 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne 'vloge 1,^54.089 13. — Posojila l,570.810.:i'J, 'Vrednost his 110.075.— (v resnici s-> vredne j več). — Rezervni zalog 75.101 01.
od vsakogar
tUaiAal radma 81 «.004.
Hranilne vlogo se sprejemajo
}	Telefon Štev. 7».
m1
!