a razun nedeije n praznikov vsak dan ob 16. ur Račun prf poSln»m ček. zav, v Ljubljani it. 11.409 mesečno preieTian v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din Telefon: Uredn. 2440 Uprava 2455 Oglasi po tarifu Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova fro»tmna piacana v gotovini MariDorsM Cena 1 Din Maribor, četrtek 2. julija 1931 »tUTRA« Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13 ulica St. 4 Ostra papeževa nota PAPEŽ ZAHTEVA OD ITALIJANSKE VLADE PREKLIC RAZPUSTA KATOLIŠKIH ORGANIZACIJ IN VRNITEV ZAPLENJENIH ARHIVOV. — ZA PASTIRSKI LIST JUGOSLOVAŠKIH ŠKOFOV PAPEŽ NI ODGOVOREN. Leto V. (XII.). štev. 146 Rusko-nemški odnošaji Pretekli teden je bila nekaj dni pred fotekom obnovljena takozvana berlinska pogodba, ki ureja odnošaje med Berkom in Moskvo. Duševna očeta te po-*&dbe sta bila pokojni Stresemann in j® sovjetski poslanik Krestlnskl. Pogod-je pomenila za Nemčijo omogočenje s^4elovanja tudi z zapadom ter prekinitev tradicije rapalske pogodbe, ki je Jfeala Berlin samo na Moskvo. Njena objava je vzbudila veliko senzacijo, ker Predvideva posredovanje Nemčije med Kapitalističnim zapadom in zboljševizira-vzhodom. Berlinska pogodba je morala prenesti v toku petletnega obstoja marsikatero težko preizkušnjo, in niso bili redki glasovi tako v Moskvi, kakor V Berlinu, Maj se pogodba odpove in znova urede odnošaji med obema državama. 2-i. junija podaljšana pogodba med Rusijo in Nemčijo odgovarja skoro povsem Staremu tekstu berlinske pogodbe in ima tamr- nekaj neznatnih tehničnih korektor. Nova je samo določba, da je pogodba odpovedljiva na eno leto. Prva odpoved pa more stopiti v veljavo Šele *.• iullja 1933. To pomeni, £a ste obe ^ zopet malo zrahljali medsebojne *v«ze ter sl izgovorili večjo akcijsko ?v°bodo tiapram drugim državam. Nem-ne polaga danes daleko več tiste Petične važnosti na pogodbo z Rusijo, ak°r jo je pred leti, ko je bila še po-XSein izolirana v evropskem koncertu. '‘em oziru se je že tudi dokaj spreme-jj!'0 nazlranje vodstva nemške državne brambe, ki je polagalo veliko važnost »a vojaško sodelovanje z Rusijo in pri tem spravilo ponovno oflcijelno berlinsko zunanjo politiko v težak položaj. Hrecej je popustilo tudi zanimanje nemških gospodarskih krogov za sodelovaje s sovjetsko Rusijo, ker se je poka-ta.o, da je finansiranje dobav za sovjete nadvse težko vprašanje, kljub državni garanciji, In da so dobički kupčij zelo dvomljive vrednosti. Poleg tega pa Je mora boriti nemško gospodarstvo v Rusiji z vso večjo konkurenco kapitalno močnejših angleških in ameriških Skupin, ki so izrinile N&ftice že od šte-Vlinih dobrih poslov. N« drugi strani pa je tudi položaj sov-ktske Rusije danes v zunanjepolitičnem bogVdu dokaj ugodnejši kot je bit ieta ^26. Kljub vsem oviram se Ji je posre-dobiti zopet teSriejše stike neposredni0 z zapadom in se vsaj malo osvobodi škodljivega upliva vodstva 111. in-jjjfi acljonale. V tem oziru je vsekakor ^Jvečji uspeh sovjetska diplomacije ob-°va pogajanj za reSitev visečih sporov ■N Moskvo ln Parizom. Sovjetski mo-*°tci vedo dobro, da Je v Evropi danes *®tho Franclja v stanju nuditi jim večjo uspešno finančno pomoč, pa tudi edi-j* resno ogrožati razvoj konsolidacije •jsevlSkega režima. V tem spoznanju kli. na velike koncesije ln ni Iz- iiroi ’ nn ^ak zadovoljiv način *uc^* vprašanje ruskih predvoj* dolgov, ki leži kot kamen spodtike Potu iz Moskve v Pariz. Zaradi tega ^ si hoteli tudi sovjeti ohraniti svobod- RIM, 2. julija. Včeraj popoldne je papeški nuncij pri Kvirinalu izročil mi nistru za zunanje zadeve Grandiju odgovor Vatikana na zadnjo noto italijanske vlade, v kateri je Mussolini izjavil, da je pripravljen obnoviti pogajanja s kurijo za razčiščenje še odprtih spornih vprašanj. Vatikanska nota vsebuje med drugim odločno zahtevo, da se prekliče prepoved katoliških organizacij, da se vrnejo zaplenjeni arhivi in da se poravna škoda, napravljena povodom fašističnih demonstracij. Vatikanska nota povdarja, da ne gre za osebno zadoščenje za Sv. Očeta, ampak za načelno razčiščenje ce- ne roke napram Nemčiji za bodočnost ter so izrecno zahtevali, da naj bo obnovljena pogodba med Nemčijo in Rusijo takega značaja, da jo je po preteku gotovega roka lahko sleherni dan odpovedati. Tega se tud! dobro zavedajo nemški nacijonaici, ki so zadnja leta kljub svojemu prirojenemu sovraštvu proti Rusiji neprestano zahtevali od nemške vlade, naj okrepi zveze s sovjeti. Zaradi tega sedaj ostro napadajo zunanjega ministra dr. Curtiusa in mu očitajo, da se je - dal Izigrati od pariške diplomacije lega kompleksa vprašanj. Nota zahteva, da se predlože dokumenti, na pod lagi katerih je italijanska vlada mogla obdolžiti katoliške organizacije proti-državne akcije. Končno izreka nota zadovoljstvo, da je na obeh straneh želja po obnovi pogajanj. Vendar so pogajanja mogoča šele, ko bodo v noti izražene zahteve izpolnjene. Glede protesta italijanske vlade proti pastirskemu pismu jugoslovanskih škofov, povdarja nota predvsem, da Vatikan ni zanje odgovoren. Določbe lateranske pogodbe predvidevajo samo zaščito katoliške cerkve v kraljevini Italiji. in senat, ki morata odobriti z večino glasov vse zakone, da stopijo v veljavo. S proglasitvo nove ustave se ukinejo vsi plemiški naslovi ter uvedena najširša svoboda vesti, govora in tiska. Uvede se enoten obvezni ljudsko-šolski pouk. Aktivno volilno pravico imajo vsi španski državljani moškega in ženskega spola, ki so dovršili 23. leto. MADRID, 2. julija. Po zadnjih vesteh je gotovo, da so danes v Španiji socijalisti najmočnejša stranka (30 mandatov). Njim sledi skupina radikalov pod vodstvom notranjega ministra Lerouxa (100 mandatov). Tretja najmočnejša skupina pa so liberalni republikanci, zbrani okoli mlnlstr* strskega predsednika Alcale Zamore. žavni tožilec tik pred smrtjo še vprašal, ali ima kaj povedati, je dejal s trdnim glasom »ne!) in stopil brez oklevanja pod giljotino. V manj ko 9 dneh krog sveta. NEW-YORK, 2. julija. Letalca Post in Gatty sta po poletu okrog zemlje v manj ko 9 dneh včeraj ob 7.48 srečno pristala v Ne\vyorku. Mnogotlsočglava množica je prirejala junakoma dneva burne ovacije. Letalca sta bila tako izčrpana, da Gatty sploh ni mogel niti spregovoriti in so ga morali dvigniti Iz aparata. Polet je trajal 8 dni, 15 ur In 61 minut. prekrižanih rok gledal, kako se sporazumevajo na nemški račun Francozi Rusi. Posebno hudi so narodni socl-ki še vedno sanjajo o tem, da bodo nekoč marširale združene nemške in sovjetske vojske proti Parizu, kakor so že nekoč proti Napoleonu. Razvoj dogodkov pa kaže, da se hitlerjevci v tem oziru prav tako varajo, kakor so se prevarali v nadi, da bodo še tekom tekočega leta neomejeno zavladali nad Nemčijo ter pahnili ne samo nemški narod, nego vso Evropo v novo breziz-gledno katastrofalno vointv Letalo, ki je napravilo to pot, je intakt-no. Predsednik Hoover bo oba drzna letalca sprejel danes v Beli hiši. Razstaua ročnih in risarskih čel na osnovni šoli u Rušah Na Vidov dan je zaključila osnovna šola v Rušah šolsko leto z uspelim slavjem ter v okusno prirejeni razstavi položila račun svojega udejstvovanja, truda, marljivosti in znanja. V šolski sobi po učni stopnji razvrščeni risarski izdelki izpričujejo lepo razvojno linijo zamisli in rastoče spretnosti ter očitno kažejo, da se je učence v pravem duhu sodobnih risarskih stremljenj navajalo k točnemu opazovanju, samodelavni izvršitvi kompozicije in njeni okusni in zaokroženi dovršitvi. Otrok ljubi barvitost: vsi izdelki so izvršeni ali z barvnimi kredami ali v akvarelu in zadivijo po svoji presenetljivi skladnosti gledalca. Objekti risb so v prostoru ugodno razporejeni, vse risbe se odlikujejo po skrbni izdelavi, snagi in okusni opremi. Učenci so si nalepili z zanimivimi vzorci mape pa risbe in zvezke ter v številnih izdelkih pokazali, da zelo spretno obvladajo to stroko, ki nudi pouku toliko prijetne premenjave in srčnega veselja. Barvani lonci prikazujejo narodne vzorce in so vseskozi tako prikupljivo o* premljeni, da bodo našli mnogo odjemalcev. Kar pa najbolj preseneča, so divno izvršena ročna dela učenk. Na take stvari je šola lahko v resnici ponosna. V smiselno neoporekljivi razporedbi prikazujejo ves niz raznih šivalnih tehnik v stopnjevani izdelavi. Višji razredi 90 sl pa kar smelo priredili inpozantne narodne kroje, okrašene s pestrimi narodnimi vzorci. Nižja in srednja stopnja zelo spretno uporablja kvačkanje in pletenje za izdelavo praktičnih del kot brisač, čepic, o-grinjač, nogavic itd. Nižja stopnja pa kar vzorno podaja vezenje prtičev, blazin, robčkov, zastorov in raznega okusnega perila. Vse je naj-skrbneje izdelano in kar presenetljivo dobro zamišljeno za praktično uporabo. Tako bodo učenke prinesle v življenju poglobljeno strokovno znanje, dovršeno spretnost v tehniki in zamisli ter pred vsem obilico ljubezni in spoštovanja do dela, ki terja baš od žene kar največ požrtvovalne udanosti. Razstavljene narodne noše, ki zadovoljujejo tudi razvajeno oko, jasno izpričujejo vso neverjetno požrtvovalnost učiteljic, ki so položile toliko truda in ljubezni v to stroko. Videli smo poleg narodnih noš preproste oblekice iz cenega ko-tuna za vsak dan, ki so si je učenke same prikrojile in sesile. To se res pravi delati iz življenja za življenje in si pridobivati resnične zasluge za svoje delovanje. Ko čestitamo šoli na tem res odličnem uspehu, želimo vsemu požrtvovalnemu učiteljstvu srečo one uvidevnosti in zah* vale, ki gre tolikemu trudu, požrtvovalni udanosti svojemu poklicu in nesebični ljubezni do mladeži, za njen srečen napredek in procvit. Naval krvi, tesnoba srca, zasoplenos! tesnobnost, dražljivost živcev, migreno otožnost, nespanje odpravimo kmalu « uporabo naravne »Franz Josefove« gren čtce. Znanstvene ugotovitve potrjujejo tla služi »Franz Josefova« voda pri za gatenju vseh vrst z najboljšim uspehom »Franz Josefova« grenčica se dobi \ vseh lekarnah, drogerijah in specerijskil trgovinah. Nažrt španske ustave VOLITEV PREDSEDNIKA REPUBLIKE. - PRAVICE POSLANSKE ZBORNICE. — UKINITEV PLEMSTVA. MADRID, 2. julija. Komisija za sestavo nove španske republikanske ustave je dovršila svoje delo. Načrt predvideva unitaristični značaj španske republike. Predsednik republike bo voljen na šest let. Volila ga bo velika narodna skupščina, sestavljena iz 466 članov poslanske zbornice in 260 senatoriev. Predsednik more postati vsak Španec, ki je star nad 40 let in ki uživa vse državljanske pravice. Edina izjema so visoki cerkveni dostojanstveniki in člani bivših dinastij, V slučaju smrti predsednika republike ga nadomešča do novih volitev podpredsednik republike. . Vse državne izdatke mora odobriti poslanska zbornica v proračunu, ki mora biti odobren najkasneje do 1. oktobra. Predstavnik suverenega naroda sta združena poslanska zbornica „Qu55elčorfski uampir usmrčen KOLN, 2. julija. Diisseldorfski morilec Peter Kilrten je bil davi ob 6. na dvorišču državne jetnišnice usmrčen z giljotino. Prepeljali so ga iz kaznilnice v Picheldorfu. Prisostvovalo je le nekaj oseb, občinstvo ni bilo pripuščeno, niti novinarji. Ktirten, ki so >mu kasno sinoči sporočili, da bo kazen danes izvršena, je prebedel vso noč mirno v družbi več duhovnikov. Pisal je tudi več pisem sorodnikom, v katerih obžaluje zločine in prosi, naj mu odpuste. Ko ga je višji dr- Mariborski in Pri »Treh Ljubka kotlina nad mestnim parkom v neposredni bližini Maribora, imenovana »Pri treh ribnikih«, je imela že od nekdaj veliko privlačno silo za meščane vseh slojev. V vsakem letnem času je nudila šetalcu s svojimi čari prav raznolika u-godja, bodisi da je v rani pomladi hodil občudovat vzbujajočo se res deviško naravo, bodisi da je bežal iz mestnega zatohlega zraka v prijeten hlad ob vročih poletnih dnevih in večerih, da so ga vabile jesenske krasote v tamošnje gozdove in gaje, ali pa da se je vdajal po zimi Športnemu udejstvovanju na ledeni gladini velikega ribnika, oziroma se sankal in smučal na položnih, ribnike obkrožajočih obronkih. Vse tam okoli je bilo v res naravnem, od moderne kulture ne-oblizanem stanju in je nebeški mir kalil le kak posamezen zaljubljeni parček, kak mirno šetajoči star penzijonist, plaho se obnašajoči dijaček, ki je šolo »šprical«, ali pa kopica nebrzdanih otročajev. Širša publika se je »Treh ribnikov« med tednom ogibala, a so ob nedeljah oživeli, saj je tam v okolici vse polno, zatočišč za žejna grla, dobro znanih po protokolirani firmi »Pod vejo«. Ko je pred leti mestna občina zgradila ob južnem velikem ribniku krasni paviljon, se je v početku zdelo, da bodo »Trije ribniki« zažareli v prometnem sijaju. Temu ni bilo tako. Par dni so pač privlačevali mladino drednotom podobni okorni čolni, pozimi strokovno manj gojeno drsališče, a je kmalu zopet zavladalo mrtvilo. Manjkala je tam oseba, ki bi se resno oprijela dela, vzbudila lepo dolinico in jo pretvorila v torišče najrazličnejših športnih panog. Vse to se nam sedaj obeta. Našel se je športno vzgojen mož, ki ima trdno voljo, da nekaj vstvari. Pričetek je že tu. Staroverski drednoti so izginili in jih na-domestuje lepo število ličnih, lahkih čolničev, ki so po dnevi, osobito pa zvečer ob primerni električni razsvetljavi zelo »zaposleni«, Radio, dober gramofon, o-premljen s štirimi zvočniki na verandi stavbe, prav pridno igra, v kratkem času se v paviljonu otvori točilnica za alko- 3louar)5ki 5kautski kongres u Pragi 25.000 taborečih v Kraljevski Obori (zverinjaku) pri Pragi. — 15.000 skavtov se pokloni predsedniku Masaryku. — Darila jugoslovenske delegacije. Takoj po prevratu so se skavti slovanskih držav združili v slovanskem skavtskem savezu, ki je stavil med drugim v program tudi skupno prireditev vseh včlanjenih držav. Kljub veliki delavnosti se je načrt šele v desetem letu uresničil. Letos se vrši prvi slovanski skavtski kongres v Pragi, na katerem so razen vseh slovanskih držav zastopane tudi mnoge druge, predvsem Anglije. V Kraljevskih Oborah, uro hoda iz Prage, ob obali Vltave je prostorno taborišče, na katerem je našlo prostora 25.000 taborečih. Pestro življenje, slikovitost posameznih taborov, neverjetna snaga in skrajna disciplina zadivijo obiskovalce, ki jih je dnevno na tisoče. Na Vidov dan je korakalo 15.000 skavtov iz taborišča v Prago, da se poklonijo prezidentu republike. Povorko je otvoril oddelek čeških častnih skavtov »Praga V.« pod vodstvom zaslužnega dolgoletnega pijonirja A. Novaka. Sledilo je načelstvo, temu pa angleške skavt-ke. Za njimi so se vrstili Poljaki, Belgij-C1.’, Angleži, Skoti v narodnih nošah, za njimi Jugoslovani in Romuni ter podkar-patski skavti in končno nepregledne čete čeških. Povorka je krenila po Vdc-lavskem ndmesti, preko Narodnega in Masarjkovega keja pred Hradčane. Predsednik Masaryk je sprejel zastopnike posameznih držav, med njimi načelnika čeških skavtov prof. Svovsika predsednika poljskih vojvodo Grazyu-skega in vodjo jugoslovanske delegacije dr. Gligorijeviča. Predsednik republike Je v toplih besedah pozdravil zbrane skavte In jim želel še mnogo uspehov pri njihovem plodovitem delu. Po končani slavnosti so Jugoslovani Izročili prezidentu model spomenika, ki Je v Kragujevcu postavljen v čast če-Ikemu legijonarju, ki je tam. padel v bo- ribnikih" holne in brezalkoholne pijače, pripravlja se otvoritev gostilne in, kar je najbolj zanimivo, spiritus agens zatrjuje, da noče »črez noč obogateti«; pametne cene se nam torej obetajo... Na verandi zgoraj zbijajo plesišče, na prostem, kakor na Bledu, Lidu, Monte Karlu ... Five o clook. Toda vse to športnika toliko ne zanima, saj je čolnarenje, ozir. veslanje, pri nas malo udomačeno in malo v modi. Pač pa gleda z nemalimi nadami v bodočo zimsko sezone drsalec, smučar in sankač, ki mu kot prezaposlenemu meščanu ne bo možno poljubno posedati prilično oddaljenih pohorskih športnih prilik, ki mu jih bodo pa v obilici nudili dnevno »Trije ribniki« in njih neposredna bližina. Ribnik sam bo kot drsališče skrbno urejen, razdeljen na dve ploskvi za izurjene drsalce in začetnike ter na tretjo daljšo ploskev, kjer se bo vadilo balinanje na ledu, znano na severu pod imenom »Eis-schiessen«. Pot na levi strani ribnika se preuredi v umetno, dobro zavarovano sankališče, ki se bo seveda skrbno negovalo, tamkajšnja severovzhodna pobočja pa se bodo porabila kot smučišče, na katerem bo zgrajena umetna skakalnica. Paviljonova spodnja veranda bo zaprta z okni in kurjena, tako, da pridejo tudi gledalci na svoj račun, na nasprotnem bregu ribnika pa bo zgrajen paviljon, ki bo služil športnikom za garderobo. Za letošnjo poletno sezono se pripravljajo razne veselice, močan odstotek vstopnine ie namenjen narodnim društvom. Pripravlja se nadalje uvedba modernega damskega športa, ki gospoduje danes v Ameriki in Angliji, streljanje z lokom, in gradi se zložljiv splav, na katerem bodo stale tarče in se bodo vršile raznolike predstave. Gledalci bodo stali in sedeli amfiteatralno na ribnikovih bregovih. Torej velikopotezni načrti, sijajni obeti! Upajmo, da se uresničijo in da postane tako naš Maribor za eno krepko postojanko bogatejši kot privlačna sila za tujski promet. Na delo! jih za osvobojenje. Model je ročno delo skavtov iz Kragujevca. Istočasno so izročili g. prezidentu delo beograjskega univ. prof. Čeroviča »Naše Pobede«. ki opisuje borbe za osvobojenje in ujedi-njenje vseh južnih Slovanov od 1912 do 1918. Po poklonitvi so se skavti podali zopet v taborišče, po celi poti živahno pozdravljeni od občinstva, ki jim je prirejalo burne ovacije. Iz naših šol Na državni trgovski akademiji v Mariboru je bilo v minulem šolskem letu v 4 letnikih 73 učencev in 72 učenk, skupaj 145, od teh 141 Jugoslovanov, 1 Čeh in 3 i.emci. Z odliko sta izdelala 2, 1 s prav dobrim uspehom, z dobrim uspehom 47, z zadostnim 27; popravni izpit jih ima 39, zaostalo jih je 11, 2 sta izgubila pravico do nadaljnjega šolanja, 2 sta ostala neocenjena. Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru je bilo v minulem šolskem letu (koncem leta) 216 dijakov, od teh 213 Jugoslovanov in 3 Čehoslovaki. Zanimivo je, da je bilo med njimi 11 evangeličanov iz Prekmurja. Z odliko jih je izdelalo 13, s prav dobrim uspehom 101, z dobrim 95, popravni izpit jih ima 5, padel ni nobeden. II. državna dekliška narodna Šola je imela v šolskem letu 1930-31 v 11 razredih 446 učenk. Z odličnim uspehom je dovršilo razred 49 učenk, s prav dobrim 154 in z dobrim 197. Neredovane so 3 učenke, nesposobnih je 43 to je 9%. Diplomiral ie z odličnim uspehom na tehniški visoki šoli v Pragi za inženerja agrikulture Mariborčan Rudolf Turi rodom iz Trsta. Čestitamo I ! Smrtna kosa. V splošni bolnici sta umrla 251etni ko-larski pomočnik Uriš Jožef in 201etni hlapec Kolarič Ivan. Iz gledališča. Ponovno se naprošajo p. t. abonenti, da čim prej poravnajo letošnji abonma. Ciril-Metodova slavnost na Boču. Sokolsko društvo Selnica ob Dravi priredi v soboto, dne 4. t. m. Ciril-Me-:odovo slavnost na Rotovem hribčku na Boču, odkoder je krasen razgled na Maribor, Slov. Gorice, dravsko in ptujsko polje in daleč tja na naš tužni Korotan. Ob 6. zvečer odhod iz Selnice, ob 8. predavanje o prvih slov. blagovestnikih, Cirilu in Metodu, ob 9. zažiganje kresa in raket, streljanje s topiči in prppevanje narodnih pesmi. Pridite vsi, ki se zavedate važnosti tega dne, ko bo na našem Kozjaku zaplapolal prvič kres v čast prvim slov. apostolom. Otroci imajo dostop samo v spremstvu staršev. Planinske veselice na Boču, ki se vrši v nedeljo, dne 5. julija, se udeležijo tudi mariborski planinci. Odhod z jutranjim vlakom v nedeljo ob 5.30, povratek zvečer. Vožnja tja in nazaj Din 25.--. Vabimo vse prijatelje prirode, da se tega izleta udeležijo v obilnem številu. Prijave sprejema do sobote popoldne pisarna Put-nika. — ZSO-SPD. Kres pri Sv. Pankraciju na Kobanskem. Vrli oddelek fin. kontrole v Remšniku in tarnošnji zavedni domačini bodo v soboto 4. t. m. zvečer prižgali velik kres ob sviranju domače godbe, petju in raketah pri Sv. Pankraciju. O tem obvešča klub »Meja« vse svoje člane in planince. — Zdravo! Mejaši! V nedeljo 5. t. rn. vsi Mejaši v Št. Ilj na sokolsko prireditev tamkajšne-ga vrlega Sokola. Odložite druge nameravane izlete za pozneje. Zdravo! Vojaštvo bo kupovalo hrano pri kmetih. Opozarjamo, da bodo letos vojaške nabavljalne komisije neposredno kupovale pri kmetih krmo in steljo kot oves. ječmen, seno in slamo, pozneje po žetvi pa tudi pšenico. Z nakupovanjem se bo pričelo takoj po košnji odnosno žetvi. Na ta način hoče naša vojska izključiti od svojih dobav vse posredovalce ter omogočiti jj neposredno prodajo svoje pridelke. Vsa podrobna po asnila nudijo posamezne orožniške postaje. Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. Dne 7. julija se prične zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu za vse upravičene invalide in ozemlja Dravske banovine. Prav.ico do brezplačnega zdravljenja imajo po invalidskem zakonu vsi vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni. Vsa potrebna pojasnila dobe invalidi pri sreskih in mestnih načelstvih. »Kolo jugoslovanskih sester« v Maren-bergu priredi dne 5. julija ob 4. popoldne vrtno veselico s plesom na vrtu g. Fr. Bru-dermana v Marenbergu. Ker je čisti dobiček namenjen siromašni deci, prosi društvo obilne udeležbe. Obsojeni župnik radi pridig proti Sokolstvu. Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je vršila razprava proti župniku in duhovnemu svetniku Perku Ivanu iz Šmarjete, ker je 15. in 22. febr. t. 1. govoril pri pridigi, da ni združljivo biti Sokol in obenem dober rimokatoličan. Ohc toženec se je v obširnem obrabnem spisu zagovarjal, da je omenjene dni govoril samo toliko o Sokolstvu, kolikor je to omenjeno v izjavi jugoslovenskega episkopata iz leta 1921 o razmerju katoliške cerkve do Sokola. Dalje je pre-čital tudi znano poslanico dr. Srebrniča o Tyršu. Zaslišane priče državnega to-žiteljstva pa so v polni meri potrdile v obtožnici inkriminirane besede župnika Perka Ivana proti Sokolstvu, nakar je sodni dvor po dveurni razpravi izrekel sodbo, da ie ohtoženi izrekel pod obtožijo stavljene besede ter ga obsodil na 1200 Din denarne kazni Razprava proti 43 mariborskim mesar* jem, ki jih je obtožil državni tožilec radi navijanja cen, bo 14. t. m. pred okrožnim sodiščem. Čast mrtvimi Z v včerajšnji številki pod tem naslovom objavljeno notico nisem v nikakršni zvezi in tudi ne zbiram ostaline pokojnega Poldeta Modica. — Radivoj Pehar. Kmetijska podružnica Maribor in okoliš. Ker je 31. maja bila udeležba na zborovanju nezadostna, se vrši občni zbor V nedeljo, dne 5. julija. Kraj, čas začetka in spored so isti. Jadranaši! Za dne 5. t. m. napovedani izlet na rohorje se odloži za pozneje. Namesto tega bo iz’et v Št. Hi k sokolski slavnosti. — Odbor. Četrtek Peten William Wl!ta?dy kralj čarov Velika Kavarna ■■ Krajevni odbor Rdečega križa v Krčevini je že enkrat opozoril javnost na zabavni večer z godbo, petjem, plesom i. dr. v soboto 4. julija ob 20. uri v gostilni Kil-ček pri Treh ribnikih. Danes naznanja odoor p. n. občinstvu, da bo to prav prijeten \ečer, ker bo godel priznani Richterjev kvartet in bo potemtakem vsaV gost že z ozirom na godbo povsem zadovoljen. Mladina bo seveda imela priliko, da se napleše po mili volji. Ker ima prireditev dobrodelni namen in se bo Či* sti dobiček porabil za božičnico ubogim šolarjem, zato pričakuje odbor uvaže-vanie in vabi najvljudneje na mnogobroj* ni poset. Radi prevare f je bil aretiran Anton Ž., ker je prodal za 50 Din poročni prstan iz medi nekemu prijatelju in mu pri tem zatrdil, da ie prstan zlat. — Sličnega tička so izsledili v zaporih okrožnega sodišča, ki je irnel na vesti samo še večjo in drznejšo prevaro. Je to neki Franc P. iz Ma* renberga, ki si je prisvojil na zvijačen način sodni odlok o izplačilu neke ded-ščine na ime znanega posestnika Leo« polda P. iz Marenberga. S tem odlokom je ‘odšel v neki mariborski denarni za* vod in dvignil okoli 1000 dinarjev. Njegovi prevari so prišli na sled, ko je prišel dvignit denar pravi lastnik. Drzni prevarant je baš sedel v zaporih okrožnega sodišča, kjer mora presedeti kazen, ter bo sedaj še za delj časa pre* skrbljen z ričetom. Aretirani so bili C. Leopoldina zaradi razgrajanj* in pretepanja, B. Marija zaradi pijanosti in pa 26Ietni delavec Franc R., ki ga za* sledu.e orožništvo iz Rač zaradi bogokletstva, orožništvo iz Hrastnika pa za* radi tatvine. Tatvine koles so poleg razgrajanj najbolj pogosti pi .-a* met policijske kronike. Tatovi koles pa so pričeli krasti svoj plen celo v zaklenjenih prostorih, Tak slučaj se je zgodil v Narodnem domu, kjer je neznan zlikovec vlomil s ponarejenim ključem v prostore »Češkega kluba« in odpeljal s seboj 1800 dinarjev vredno dvokolo, last dijaka Viktorja Drča. — Izpred Glavne pošte pa je odpeljal kolesarski tat Boškoviču Djordju čisto novo kolo znamke »Neuman-Germania«, vrednd 3500 Din. Kolo ima številko 1,183.850. "t V zvezi s kolesarskimi tatvinami je aretirala policija delavca Jožefa H., pri katerem so našli kolo, ki je bilo nedavna ukradeno Žižku Maksu. Aretirani Jože! H. se izgovarja, da mu je kolo podaril neki neznani pijani možak, ko je šel nekega večera proti domu. Nezgode pri delu. Ambulanca reševalne postaje je nudila prvo pomoč sledečim ponesrečencem, ki so bili odpremljeni v domačo nego: Knjigovez Ivan Huber iz Nove vasi J® padel s kolesa ter si pri tem poškodoval desno roko. Čevljarski pomočnik 23letnt Leopold Flis, nastavljenec tvrdke Kosta Vukašinovič, si je pri delu s šilom prebodel levi laket. — Pri stavbi OUZD v Sodni ulici zaposleni zidar, 29letni Iva« Vincekovlč iz Limbuša si je med delom poškodoval desni podlaket- Šport Zaključek mednarodnih rokoborb $eyer zmagovalec, Poljak 01zsow»ky drugi. Interesantna prireditev, ki je skoro mesec dni tvorila razvedrilo športnemu občinstvu Maribora, je včeraj nadvse dostojno končala. Zanimanje občinstva ie bilo ogromno, prostorna veranda pivovarne »Union« je bila zasedena do zadnjega kotička. V borbi za 3. oziroma 4, mesto sta burno pozdravljena nastopa Bolgar Belič in Saksonec Frank. Oba sta pokazala svoje visoko znanje in rutino; borba je bila ena med najlepšimi. V 34. minuti je Belič bliskovito izrabil napako svojega nasprotnika in ga Položil na lopatice. Po odmoru sta se srečala v odločilnem boju za 1. mesto oba dotlej še nepremagana atleta Orzsowsky (Poljska) in Sayer (Južna Afrika). Prvo kolo je končalo v obojestranskem opazovanju slabih strani nasprotnika. Nato pa je nastala težka, ostra borba; ogromno moč Poljaka je pariral jekleni zamorec s svojo silno okretnostjo; bilo je več kočljivih situacij za oba. Občinstva se je vidno polaščala nervoza; sklepale so se stave, toda šele 6. runda je prinesla odločitev. Tomyju se je posrečil nevaren Prijem in v 55. minuti je Poljak ležal nemočno na hrbtu. Po proglasitvi zmagovalca ge zaorilo navdušeno odobravale obema atletoma. Prijatelji Orzsow-staga, ki si je s svojo mirno in fair bor-k> že prvi dan osvojil občinstvo, so istemu izročili lepo cvetje in lovorov venec * trakovi v državnih barvah. Ginjen se [e zahvaljeval s solznimi očmi za izra-ž~ne mu simpatije. Tomy pa je skakal od veselja nad svojo srečno zmago. V imenu prireditelja ISSK Maribora je sodnik in vodja prireditve g. Bergant Evgen razglasil rezultate in razdelil zmagovalcem razpisana darila: 1. Tom Sayer (Južna Afrika) Din 4.000.-, 2. Franc OIzsowsky (Poljska) „ 3.000.-, 3. Boris Belič (Bolgarska) „ 2.000.- 4. Fric Frank (Saksonska) „ 1.000.-. Atleti so tekom noči odpotovali na svoje nove angažmane po nove lovorike. Gradjanski v Mariboru! , dolgem času bo gostoval v Mariboru zopet klub, ki uživa najboljši slo-v državi, I. Hrvatski Sportski klub Gradjanski. V moštvu Gradjanskega igrajo nogometaši, ki so povečini že nastopali v jugoslovanski reprezentanci. Kdo ne pozna orjaškega Mihelčiča, ki s svojimi bnlantnimi paradami zadivi še tako razvajene gledalce? Mogočna opora mu je levi branilec Rajkovič, ki razpolaga s silnim startom in efektnim odbojnim udarcem. Duša moštva pa je mali srednji krilec Pikič, ki je tehnično na višku; njegova igra je jzre(jno rafinirana in zmede najbolj rutiniranega nasprotnika. Glavna moč napada sta obe krili Stankovič in Kokotovič. Prvi je nevaren radi svoje hitrosti, prodornosti in silnega strela na gol, drugi pa je igralec visoke tehnične kvalitete. Moštvo goji oster kombinacijsko prodorni nogomet in zna izrabiti vsako najmanjšo priliko, ki se mu nudi. Trenutno je »Gradjanski« v odlični formi in vodi v državnem prvenstvu z 10 točkami. Občinstvo lahko dobi vstopnice že v Predprodaji. Prosimo pa, naj bo napram Predprodajalcem obzirno. Tekma, za katero se dobe vstopnice tudi v trafiki Svetek (Gosposka ulica), vrši v soboto, 4. julija ob 18.15 na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in sicer ob vsakem vremenu. Naučite se pravilno pravilnih zračnih in sofnčnih kopeli To se pravi: namažite se temeljito pred solnčno kopeljo z NIVEA-CHEME NIVEA' ULJE NIVEA CREME: Din 5-. do 22*. NIVEA OLJE; Din 23-. do 35*. Oboje vsebuje edino svoje vrste sestavino evcerit, Oboje prepreči solnčne opekline, oboje porjavi Vašo kožo, tudi pri oblačnem vremenu. NIVEA-CREMA učinkuje pri vročini hladno. NIVEA-OLJR Vas ščiti pri neprijetnem vremenu pred mrazenjem ln s tem pred prehladom. Ne solnčite se nikoli z mokrim telesom in se vedno prej namažite! XXXVI Jugosl. P. BEIERSDORF & Co. d. s. o. j.. Maribor. Tekmovanje za državno nogometno prvenstvo. V nedeljo, dne 5. t. m. se bo nadaljevalo tekmovanje za državno nogometno Prvenstvo in sicer je program naslednji: v Ljubljani Ilirija:Primorje, v Zagrebu našk:Hajduk, v Beogradu BSK:Slavija, X Skoplju Jug:Jugoslavija, v Sarajevu ašk:Soko, v Novem Sadu Vojvodina: u . v ^sije*{u Gradjanski:Mačva, PSJ^R0t'Č* Sand :Obili5 in v Pančevu ^*\ • ij ?jii razredov so Ur',!' ip.ro v*'- • ■ ---topili vsi telovadeči oddelki. Vsi oddelki so svoje vaje lepo izvajali. Navzoči so z •nnhianjem sledili vsemu s '••edu. Na :i je bil tudi tek s- Se’nico: naj-'!jSi čas pri teku je dosegel br. Buh-leitncr* Mnenje, da je tudi za velike sleparije potrebna genialnost kakor za vse velike reči, prav gotovo ni brez realne podlage. In kakor je vsaka umetnija v svojem bistvu preprosta, tako je tudi sleparija, o kateri more govoriti ves svet. Vse to nam znova in sijajno dokazuje slučaj diisseldorfskega »izdelovalca zlata« in »izumitelja« Heinza Kurschildgena, ki je pred vsem svetom nesmrtno blamiral ne samo nemške politike in bančnike, ampak celo tudi znanstvenike. Pred dobrimi desetimi leti je bil Heinz Kurschildgen ubožen barvarski pomočnik v vasi Hilden pri Diisseldorfu v Nem čiji in nihče na svetu se ni zmenil zanj. V sebi je vendar nosil velike želje in tako je postal »kemik«. V hlevu svojih staršev si je uredil »laboratorij«, v katerem je preizkušal razne recepte za izdelovanje Čistilnih sredstev, katere je našel v ženskih revijah. Kakor je pa že na vasi in na deželi navada, se je kmalu razširila vest, da je Kurschildgenov Heinz iznašel način, po katerem more iz prsti izdelovati zlato. Tako je postal znan in slaven v svojem domačem kraju med preprostimi ljudmi in prav to ga je menda napotilo, da je pričel zares »izdelovati zlato«. Kmalu je potem našel razne premožnejše ljudi, katerim je zaupal svoje eksperimente in jih uveril, da more prst pretvarjati v zlato, zato da so mu dali na razpolago denar za nadaljne »eksperimente«. Prav v tem času se je Kurschild-genu zares posrečilo odkriti dve manj-pomembni iznajdbi, kateri je patentiral pri nemškem patentnem uradu v Berlinu. S tem je postal slaven že v širših krogih In pšenica mu je šla v klasje. Na svojem potovanju v Berlin se je seznani! z raznimi znanimi osebnostmi, katerim ;e prav tako zaupal svojo skrivnost o pretvarjanju prsti v zlato in jih naprosil za denarno pomoč. To je kmalu tudi dobil. Našli so se bančni ravnatelji, indu strijalci, veletrgovci, politiki in celo uni verzitetni profesorji, ki so njegovo »iz- najditeljsko delo« podpirali z velikimi svo tami denarja, dajali mu na razpolago laboratorije, zagovarjali ga in ščitili. V njem so videli »odrešitelja« Nemčije, posebno še, ker je »iznašel« tudi aparat, s katerim je mogel zaustaviti vsak auto in še razne druge stvari, ki bi mogle služiti tudi v vojne svrhe. Že na višku slave je Kurschildgen kazal svojim prijateljem in mecenom razna laskava povabila v Francijo, Anglijo in Ameriko, kjer bi bili pripravljeni dati mu bajne svote, ako bi jim odstopil svoje iznajdbe. To je seveda hudo razburilo nem ške mogočnike, da so se za »iznajditelja« Kurschildgena pričeli zanimati tudi v berlinskem vojnem ministrstvu. Sedaj somu bile stavljene na razpolago še večje svote denarja. Razen tega je imel povsod pristop in je sploh postal osebnost, o kateri se je govorilo. Eksperimenti so pa trajali le predolgo, in tako se je zgodilo* da so nekateri, ki so v to čudno podjetje vložili denar, pričeli dvomiti in sumiti. Tako je zadeva prišla pred državno to-žiteljstvo, ki je naposled odredilo Kur-schildgenovo aretacijo. Prebrisani iznajditelj se pa tudi še potem ni dal ugnati. Trdil je še vedno, da so njegovi eksperimenti povsem resni, kar da bo tudi dokazal. Zaradi tega je sodna oblast dovolila, da so ga odpeljali v deželni poizkusni laboratorij. Še preden je Kurschildgen vstopil v določeno dvorano, jo je popihal. Vse zasledovanje je bilo zaman, a javil se je naposled1 sam. Telefonično je sporočil oblasti, da si je »vzel samo dva dni dopusta«. Besedo je zares držal. Neke noči se je z najetim avtomobilom pripeljal pred preiskovalni zapor, pozvonil in povedal svoje ime. Tako je prišel zopet sam v zapor in vsa! javnost pričakuje, kako se bo stvar dalje razvila. Ta slučaj, ki je že drugi v Nemčiji v dobrem letu dni, znova dokazuje, kako je še vedno mogoče »potegniti* tudi resne ljudi v sredini najkulturnejše Evrope. -....- j i ■■■ Proti protekclji žensk pri ameriških sodiščih. Amerikanska žena uživa pri ameriških sodiščih velike predpravice. V večini slučajev je žena tista, ki dobiva tožbe. Mnogo je žensk, ki so znale izkoristiti slabo stanje ameriške justice. Pri jurističnih kongresih se je že mnogokrat ta položaj prav ostro napadal. Precej jasno je bilo že omenjeno, da je priviligirano postopanje z ženo velika kulturna sramota. Ko so pred leti ameriška sodišča vsak proces radi alimentov odločala v korist ženskam in zapirala po nedolžnem obsojene moške, ki niso mogli plačati alimentov, se je ustanovil »klub alimentov«. Nova struja se je jela hitro razširjati. Od po-četka je bila pač javnosti v posmeh ali voditelji tega »vojnega pohoda« k spoznavanju moških prvič proti ženskam se vkljub velikanskemu odporu niso uklonili. Veliki protestni shodi, vloge pri zakonodajnih Instancah, pritožbe pri sodnikih, predvsem pa zavzemanje znamenitih odvetnikov za one člane, ki so bili obtoženi, ie tako izpremenilo javno mnenje, da niso mogle tega preprečiti resolucije žen skih društev. Višji sodni stol je sedaj kon čal veliko napetost s tem, da se v vseh mestih unije izpustijo po nedolžnem obsojeni moški. Organizacija je dosegla svoj namen. Vsaka sodba radi alimentov bo seda1 objektivna in pregledana od -kluba alimentov«. Konferenca za filgtjeno sela. V ponedeljek je bila v Ženevi otvorje« na konferenca evropskih držav za higije-no sela, ki bo trajala deset dni. Konference se udeležuje tudi jugoslovenska de legaciia, v kateri je med drugimi ravnatelj higijenskega zavoda v Ljubljani dr. Ivo Pirc. Naša trgovinska bilanca. Generalna direkcija je objavila podaV-ke o našem izvozu v maju, iz katerih je razvidno, da je pasivnost naše trgovinske bilance nazadovala, ker sta padla tako uvoz, kakor tudi izvoz. Od januarja pa do konca maja smo letos Izvozili za 1965.5 milijona dinarjev reznega blaga, ali za skoro 900 milijonov dinarjev manj kot lansko leto. Uvozili pa smo v istem času za 2169.9 milijona blaga, ali za 776 milijonov dinarjev manj kot lansko leto. Ramon Novaro pojde v samostan? Paris-Films doznavajo po indiskre-ciji prijateljev Ramona Novara, da je ta ljubljenec filmskega občinstva nele na potu, da se odreče filmu, ampak sploh svetu in da pojde v samostan. Zelo.upliva na njegovo duševno razpoloženje,, ki je že od narave nagneno na versko plat, zadnje čase težka nevrastenija. Med samost.-'-iškimi zidovi upa Ramon Novaro najti mir. Mariborski V F C H P N T K Ju7ra •L Zevacctn sena 146 Kmalu, kmalu se je razgnojila tudi njegova duša! Postal je bil mračen, besen sovražnik ljudi, neizprosen in krut proti nesrečnežem, ki so mu padli v roke, posebno pa proti ciganom, rokovnjačem in prebivalcem Dvora Čudežev, ki jih je obtoževal na tihem, da so ukradli ali pa mOrda celo umorili njegovega sina... M mmm •—4 ,*** e vedno Je držal v roki svojo ugaslo svetiljko in godrnjal: »Saj vam pravim, da me kliče. Pustite me dalje!« Nekaj služabnikov iz dvorca je sledilo svojemu gospodarju korak za korakom, poizkušaje ga odvesti domov. Toda on jih je rinil od sebe, kakor da se mu silno mudi, ter stopal naglo dalje. Ciganka je stala nekaj Časa kakor kip ter gledala ta žalostni prizor z omamljenimi očmi. Ko je šel mimo nje, ga je slišala mrmrati: »Ce je prav noč, jaz vidim dobro kljub temu ... Čakaj, sinko, takoj ti odklenem spone...« Bliskoma se je zjasnilo v starkinem duhu: Grof De Monklad ji je bil ušel za vedno! Blaznost ga je bila rešila njene namerjane osvete! Mašinalno mu je začela slediti. In zdelo se ji je V tej zbeganosti njenih misli, da zblazni tudi ona. Zalotila se je, kako mrmra nerazumljive grožnje. Nje želja po maščevanju je divjala in se iz« preminjala v besen delirij. Norec pa je bil med tem zapustil utico SV. Antona in zavil po labirintu malih uličic, ki so se iztekale okrog ulice Sen-Deni. Šla je za njim, tekla, kadar je stekel on, in Se ustavljala, kadar se je on ustavil, izkušaje si ustvariti po njegovih besedah natančno sliko njegove blaznosti in prizadevaj© si obenem, urediti in pomiriti svoje lastne misli. Kaj ji je bilo storiti zdaj? Ali naj se odreče temu, kar Je bilo njeno življenje? Ali naj gre, Izgine in otruje s klavrnim obžalovanjem poslednjega leta svojega žitja? Ali naj ohrani v Svojem srcu do smrti to krvavečo rano neutešenega Sovraštva? Kaj šel To je bilo docela nemogoče: presegalo je njene moči. Grofa Monklarja je morala brezpogojno pripraviti v muko. In ker ga ni mogla več trpinčiti na duhu, ga je hotela vsaj mučiti na telesu. Sama pri sebi je obsodila velikega profosa na 9mrt. In pripravila se je, da izvrši to svOjo obsodbo. Ko je bil njen sklep storjen, se je ciganka trepetaje približala grofu De Monklarju in se dotaknila rahlo njegove rame. Toda eden izmed slug, ko so sledili norcu, jo je lil z vso silo nazaj, »Proč starka!« je kriknil ta mož. »Torej nočete, da ga rešim?« je rekla ciganka. Sluga je pogledal ciganko pozorneje in Spoznal starko, ki je bila prejšnji večer pri njegovem gospodarju. »Poznam sredstvo, ki bi mu pomagalo,« je nadaljevala. ^ »Pustimo, naj stori kar hoče!« je vzkliknil drugi služabnik. »Ta stark copernica pozna razna zdravilna zelišča...« »Gotovo!« je zatrdila ona. Ih ne meneč se za lakaje in za množico, se je približala iznova grofu Monklarju ter mu zamrmrala na uho: »Jaz vem, kje je vaš sin.,. Čaka vas,.. pojdite z tnatto...« Norec se je ustavil. Ižprva se ni mogel odločiti, nato pa se je nasmehnil in prijel starko za roko: »Res? Ti veš, kje je?« »Sa; vam pravim, da vas čaka in da me je poslal.,.« »Hitiva, hitiva k njemu...« Držeč velikega profosa za roko, ga je vlekla za seboj. »Glejte, glejte!« je kriknil eden izmed grofovih slug. »2e ga je ukrotila! Vidite, kako poslušno ji sledi!...« Ko je ciganka dospela na dvor Čudežev, so hoteli profosovi sluge z njo. Toda vstop v kraljestvo argotsko ni bil tako lahka reč. Ciganki je bilo treba samo migniti z roko, pa so bili hlapci obkol.enl, tepeni in naposled izgnani iz nedostopnega okrožja. Prihod velikega profosa na Dvor Čudežev v družbi stare ciganke je zbudi!, naravno, največje zanimanje. V M a r I S o r u, 'dne 2. VIT. 1931*. ■BBBBVZn Na stotine rokovnjačev je obkolilo norca. Niti eden ni zakričal, Toda njih pogledi, polni sovraštva, so govoriti namesto njih! Nekateri so že izdirali bodala izza pasu. Posebno ženske vlačuge, ki So bile izgulile svoje ljubimce v pokolju na trgu Mober, so pretila profosu i nenavadno ljutostjo. »Ta mož je moj,« je dejala s surovim rezkim glasom In dodala je takoj: »Kar pomirite sel To pot nam ne uidel Za to jamčim Jaz!« Te besede je spremil takšen pogled in tak smehljaj, da ao zdrknila bodala v nožnice.,. - Vsi so razumeli, da hoče Ciganka urediti s prof* Som strašeh rdčutt. ' c Profos sam pa je ostal brezbrižen; zdelo se je, dl niti ne sluti, na kakšnem kraju še Hahaja. Ponavljal je samo z mrko trdovratnostjo: »Hitiva, hitiva,..« Ciganka ga je potegnila za roko in potegnila dalji Ko sta dospela v njen brlog, je starka skrbno zaprta vrata. »Kje je on?« je vprašal Monklar. »Takoj pride... Počakajte malo. ,. « »Da, da ... počakati hočem.. ,* Starka se je globoko zamislila. Vsa njena volja in odločnost se je zbrala okrog ene same točke, umoriti velikega profosa, Da je to dejanje, ki zadehe samo polumrtvo teit — telo brez Uma — nekaj strašno brezmiselnega, tegi se ni niti zavedala. , P°vedali smo že, da se je bil lotil starke nekakšen delirij pravčata pijanost čldveŠtVa. Ali je Veliki pro-ros res popolnoma blazen, ali razume, kaj Se pripravlja zoper njega — to vprašanje se ni pojavilo v njenem duhu niti za trertotek. Ona je zdaj izbirala način njegove smrti Da povemo točneje: iskala je, kaj bi moglo pomoriti to čudno čustvo, to besho osvetoželjrtost in bila j« prepričana, da jo uteši smrt grofa Monklarja najhltreji Irt takrat ji je prišlo na um, da bi jo še najbolj pomirilo tO, če bi videla, kako se ziblje grof De MOnklai na vrvi — kakor je bila videla svojega sina. To, da ponovi zdaj tisti Strašni prizor, se ji je zazdela najnaravnejša in najpravičnejša rešitev. No meneč se več za velikega profosa, je začel* brskati med svojimi starimi cunjami; in kmalu je našli kar je iskala: dobro, krepko in dovolj dolgo vrv. Nato si je začela ogledovati zidovje. Zapazila je velik žebelj s kljuko, ki so ga žabi? kdovekdaj v razpokano steno. Nasmehnila se je in zagodrnjala. »Ali ne bi rekel človek, da tiči tukaj nate« v ta namen?« A med tem n! držala rok križem; napravite 1« zanjko in se prepričala s točno in natančno riitmoduŠ-nost.o, da zdrkne gladko in lahkotno. Nato je zlezla na stolec In položila konOpec V kljuko. Vrv je bila pripravljena!... Cigankin načrt je bil jako enostaven. Poriniti grofa Monklarja pod zanjko, položiti mfl jo okrog vratu in vleči nato za drugi konec, dokler ne zmanjka velikemu profosu tal pod nogami. Ko so bile njene priprave dovršene, je pogledala velikega profosa. Norca g bila spet popadla njegova ideja: začel Je iztikati po vseh kotih, ne meneč se za to, kaj počenja ciganka: morda jo je bil popolnoma pozabil. »Oh!« je zaškripala Ciganka in stopila k njemu, »če bi mogla zdramiti njegov razum... vsaj za par minut!« Prijete je velikega profosa za roko in velela: »Poslušajte me... Poglejta me, ali me poznaU, grof De Monklar?« Za letoviščar)«! Sobo in kuhinjo, eventuelno dve sobi v krasni legi na Pohorju takoj oddam. Naslov v upravi »VeČernika«. 1908 Brezposelni mizar se priporoča za vsakovrstna popravila in čiščenje pohištva po solidni ceni. Naslov v upravi Večernika. 1909 Moško kolo, dobro ohranjeno, poceni na prodaj. Jadranska ulica 21, Maribor, 1906 HIŠO/- 5 sob, kuhinja, 2 svinjaka, 600 m* vrta, prodam po najnižji ceni. Vprašati v gostilni Jelen, Tezno pri Mariboru. . 1904 Trgovskega učenca ali učenko z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. VVesiak. Cankarievn ulica 2. 1748 tapetniškega vajenca z dobro šolsko izobrazbo sprejme K. VVesiak, Cankarjeva ulica 2. \1A1 Cenjenim strankam sl dovoljujem naznaniti, da sem preselil svojo čevljarsko delavnico iz Tat-tenbachove ulice št. 16, v Aleksandrovo cesto št. 24, Iskreno se zahvaljujem »a izkazano mi zaupanje in prosim, da mi isto izkažete tudi na mojem novem mestu. Potrudil se bom, da vsem postrežem točno z najboljšim delom in blagom ter po zmerni ceni. Priporočam se še novim odjemalcem. Z najodličnejšim snoštovnnjem Franc Mar-čec. čevljarski mojster, 1913 Sprejmem otroka na dobro hrano, ca 31. Pobrežje, Qozdna uli-1897 r h. SOKLIČ] .V, Maribor zastopniki se sprejmejo Alf že veste, da pero »Triumf« Pavel Nedog ovratnike tako lepo. da izgledajo kot novi? Zgubljena je bila vsota Din 350 včeraj v Viktor Parmov! ulici. Poštenega najditelja se prosi, naj vsoto vrne Proti nagradi v '.nrav* »Večernika«. 1910 Lep vrt, primeren za stavbišče v bližini Glavnega trga, poceni na prodaj. Korent, Smetanova ulica 48. 1886 Mirna stranka brez otrok išče sobo in kuhinjo do 1. avgusta, Če mogoče v mtigdalenskem predmestju. Naslov v upravi. 1005 Od 3. de 8. Julija se bo prodajale nad 15.000 parov motkih in žentkih nogavic po posebno uaodnlh okasiltkih cenah na dvorlštu pri Kormarmu, Gosposka ul. 3 fcnmu .Jun«..« U.UMI, taumik M rKAN « tUuteTi«, m.™ 4 d, sunku utieu » Mariboru