— 34 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe Suzana Todorović Pedagoška fakulteta, Univerza na Primorskem, Cankarjeva ulica 5, SI 6000 Koper, Suzana.Todorovic@upr.si DOI: https://doi.org/10.18690/scn.18.2.34-53.2025 1.01 Izvirni znanstveni članek – 1.01 Original Scientific Article V prispevku se posvečam glasovnim spremembam v dekanskem narečnem govoru, pri čemer izhajam iz rokopisnega poročila, ki ga je leta 1955 po dialektološki raziskavi v Dekanih pripravil Tine Logar. Rokopis, ki ga hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kot običajno povzema glavne glasoslovne in morfološke razvoje ter posebnosti obravnavanega govora. Glasovne značilnosti, ki jih je zabeležil Tine Logar, diahrono primerjam z zapisi oziroma z razpoložljivim narečnim gradivom, zbranim in objavljenim v obdobju od leta 1955 do 2025. Osrednje raziskovalno vprašanje, ki si ga ob tem zastavljam, je, katere glasovne značil - nosti iz Logarjevega zapisa se še vedno ohranjajo v govoru starejše generacije in v kolikšni meri (če sploh) so prisotne v govoru mlajših govorcev. This article examines phonetic changes in the Dekani local speech on the basis of a manuscript report written by Tine Logar following a dialectologi- cal field research carried out in Dekani in 1955. The manuscript, which is kept at the Department of Dialectology of the Fran Ramovš Institute of the Slovenian Language at ZRC SAZU (Slovenian Academy of Arts and Sci- ences), as is normally the case, provides a comprehensive summary of the main phonological and morphological developments, and specific features in the dialect under scrutiny. Phonological findings made by Tine Logar are in this paper diachronically compared with records and available dialectal data and materials collected and published for the Dekani region in the period between 1955 and 2025. The main focus of the investigation is establishing which phonological features recorded by Logar are still present in the speech of older speakers, and assessing the extent (if any) to which they occur in the speech patterns of younger generations. Ključne besede: dialektologija, spreminjanje narečja, slovensko istrsko narečje, rižansko podnarečje, glasoslovje, diahrona raziskava Key words: dialectology, dialect change, Slovenian Istrian dialect, Rižana subdialect, phonetics and phonology, diachronic study — 35 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe 1 Uvod Prispevek je del širše raziskave, katere cilj je diahrono preučevanje slo - venskega istrskega narečja. Posebnosti istrskih govorov, ki jih je v svojih terenskih poročilih med letoma 1952 in 1958 zapisal Tine Logar, primerjam z zapisi oziroma razpoložljivim narečnim gradivom, zbranim in objavljenim od leta 1952 do leta 2025. Pri raziskavi izhajam iz dejstva, da se narečni govori s časom spreminjajo ter da bo podoba istrskih govorov v prihodnosti odvisna predvsem od mlajših narečnih govorcev. Osrednje raziskovalno vprašanje, ki si ga ob tem zastavljam, je, katere glasovne značilnosti iz Logarjevega zapisa se še vedno ohranjajo v govoru starejše generacije in v kolikšni meri (če sploh) so prisotne v govoru mlajših govorcev. Že Logar (1955) je v svojem poročilu o terenskem delu, izvedenem v Dekanih, opozoril, da se govorica 66-letne informantke, ki je sodelovala v raziskavi, »deloma razlikuje od govorice mlajše dekanske generacije«. Kljub temu da slovenski dialektologi sistematičnim diahronim raziskavam narečij posvečajo sorazmerno malo pozornosti, je v zadnjih desetletjih nastalo nekaj pomembnih študij, ki se ukvarjajo s spreminjanjem narečnih govorov. Zinka Zorko (2009) je raziskovala glasoslovne spremembe v koroškem mežiškem narečju, medtem ko je Tjaša Jakop (2025) diahrono proučevala glasoslovje prekmurskega govora Cankove. V svoji študiji je primerjala sodobno narečno gradivo, zbrano po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (od konca 90. let do danes), z glasoslovnim gradivom Avgusta Pavla iz leta 1909. Poleg tega je T. Jakop (2024) analizirala glasoslovne in leksikalne posebnosti govora kraja Brest v hrvaški Istri, ki jih je primerjala s starejšim Logarjevim gradivom, zbranim v bližnjem Rakitovcu leta 1956. Primerjavi narečnega besedja skozi čas se je posvetila tudi Mihaela Koletnik (2015), ki je analizirala zbrano sodobno besedišče cankovskega, večeslavskega in graškega govora, ki poimenuje gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in opravila, ter ga primerjala z zgodovinskimi viri, kot sta Murkov (1833) in Pleteršnikov slovar (1894/95). M. Koletnik (2009) opozarja, da prekmursko poimenovalno besedje s področja lončarske in poljedelske dejavnosti zaradi spreminjajočega se načina življenja izginja iz aktivnega besednega zaklada govorcev; stara slovanska terminologija pri srednji generaciji hitro tone v pozabo, medtem ko je mlajša generacija večinoma ne pozna. V zadnjem času sem tudi sama raziskovala glasovne značilnosti po - mjanskega govora, ki jih je Logar zabeležil leta 1957, ter jih primerjala z značilnostmi, ki jih zasledimo pri današnjih narečnih govorcih (Todorović 2022). Poleg tega sem istega leta proučevala tudi pomjanske romanizme, pri čemer sem primerjala njihovo rabo v Logarjevih zapisih iz leta 1957 z rabo, ki sem jo opazila pri današnjih narečnih govorcih. — 36 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović 2 Dekani Dekani so večje sklenjeno pozidano središčno naselje, ki leži na desnem bregu reke Rižane, kjer se dolina že na široko odpre v Koprski zaliv – na položnem vznožju gričev Kaštelir in Goli hrib. Vas ima več zaselkov: Na postaji, Varda, Mihati, Bertučić, Miši, Sv. Nedelja in Robida (Žitko idr. 1979: 9; KLS 1995: 111). Ime vasi najverjetneje izvira iz italijanske plemiške rodbine Cani (ali de Cano) iz Sulmona v Abrucih, ki je v 15. stoletju posedovala posesti na območju vasi in njene okolice. Grb družine z letnico 1479 je še danes viden na hiši št. 185. Zgodovinarji Petronio, Kandler in Benussi ime kraja povezujejo z albansko rodbino Dukagjini. Plemiča Giovannija Ducaino (Dukagjinijo) so namreč beneške oblasti leta 1480 imenovale za graščaka Socerba in enajstih okoliških vasi. Benussi navaja, da se je rodbina Duka- gjini po padcu Skadra (1479) umaknila v beneško Istro, Beneška republika pa je Skadarčanu Giovanniju Ducainu okoli leta 1480 dovolila, da se s svojimi sonarodnjaki naseli v vasi, ki je po njem prevzela ime. Nasprotno pa P. Muner meni, da je Ducain izviral iz italijanske družine De Cano in je zatem šel v Albanijo. Slovenski prevod »Pasja vas« se je pojavil šele v 19. stoletju kot izraz narodne zavesti Slovencev in zavračanja italijanskega toponima (gl. Todorović 2017: 31–39). V Dekanih govorijo dekanski narečni govor, ki sodi v rižansko podna - rečje slovenskega istrskega narečja. Dekančani govorijo pə pis ˈjansk ə, svoji vasi pravijo Dekani, prebivalcem ter prebivalkam pa Pis ˈjanjə in Pis ˈjanćä. Vaščani še danes ohranjajo stara vaška praznovanja, in sicer pust, dekansko spomladansko šagro ali križanco maja, na nedeljo po vnebohodu ali s ˈjensi, ˈγ əšto c ə ‘praznik vaške patrone’ avgusta (tradicionalno se praznuje prvo nedeljo v mesecu avgustu, saj se za praznik Marijinega vnebovzetja ni spodobilo popivati in plesati) in župnijski praznik vəpə ˈsil ə ‘opasilo’ novembra, v spomin na posvetitev vaške cerkve iz leta 1493. V Dekanih so dejavni gledališka skupina, turistično društvo, cerkveni pevski zbor, lovska družina, lovski pevski zbor in prostovoljno gasilsko društvo, ki bogato prispevajo k ohranjanju vaških običajev in kulture, medčloveških odnosov ter narečja. V vasi redno izhaja vaško glasilo Dekanski list, ki širšo javnost, predvsem pa Pisjane, seznanja z zgodovino vasi, ljudskim izročilom, zanimivostmi in aktualnimi dogodki v vasi. V omenjenem glasilu vaščani včasih zapisujejo svoja doživetja, misli in pesmi tudi v narečni besedi (Todorović 2017: 31–32). Leta 2025 je v Dekanih živelo 1712 prebivalcev (Statistični urad RS). Približno tretjina jih je rojenih v kraju – narečje ohranja večina starejših vaščanov, medtem ko ga aktivno uporablja le še okoli 40 mlajših govorcev. — 37 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe 3 Dekanski narečni govor Temeljna spoznanja o slovenskem istrskem narečju je podal Tine Logar, 1 ki je v Istri raziskoval v 50. letih prejšnjega stoletja. Leta 1952 je zapisoval narečno izrazje v Kubedu, leta 1955 v Dekanih, leto kasneje v Prešnici, Podgorju, Sočergi in Rakitovcu, leta 1957 na Pomjanu, v Ospu, Kortah, Krkavčah in Trebešah, leta 1958 pa v Loparju. Govor vasi Plavje je leta 1983 raziskovala Logarjeva študentka Ksenija Ferluga (SLA 1.1 2011: 16–20). Logar (1996: 403) slovensko narečje v Istri deli na rižansko in šavrinsko podnarečje, mejo med njima pa določa po poti Koper–Marezige–Zazid. Nove raziskave (Todorović 2015) kot izhodišče meje med omenjenima podnarečjema predlagajo Bertoke, saj v Kopru govorijo istrskobeneško narečje, medtem ko je slovensko istrsko narečje prisotno le v njegovem zaledju. Istrobeneščina, ki se je utrdila v vseh istrskih obmorskih krajih s prevlado Beneške republike, je bila do konca druge svetovne vojne koiné vseh Istranov. Logar (1996: 91–93, 403–404) pojasnjuje, da je glasovna osnova šavrin- skih in rižanskih govorov notranjščina, ki pa je poleg beneškoslovenskih doživela vplive sosednjih hrvaških govorov. Obema podnarečjema je skup - na enaka vrsta pojavov, ki so značilni za dolenjska in primorska narečja, podoben besedni zaklad z mnogimi – zlasti romanskimi – izposojenkami, dinamični naglas in ena sama kvantiteta naglašenih samoglasnikov. Logar (1996: 88) v rižansko podnarečje vključuje govore južno in ju- govzhodno od Trsta, kot so Dolina, Boršt, Mačkolje, Plavje, Škofije, Osp, Tinjan, Kastelec, Socerb, Dekani, Rižana, Bertoki, Čežarji, Pobegi, Sveti Anton, Prešnica, Podgorje, Klanec pri Kozini idr. V tej skupini govorov je Logar opazil: pogosto akanje; ẹ in ə za kratkonaglašene *i, *u, *ě; razvoj ä, ə ali o iz kratkonaglašenega *a; razvoj *-o v -ọ/-u ali celo v - ə ter *-ǫ v - o; ä oziroma ä/ ȧ ali o za sekundarno naglašena *e in *o; protetični  pred o, u; polglasnik v vseh kratkih, kratkih naglašenih in sekundarno naglašenih zlogih; l je otrdel; trdi (velarni) l (ł) pred zadnjimi (in srednjimi) samoglasniki (gl. Todorović 2017: 20) je ohranjen v nekaterih rižanskih go - vorih. Za rižanske govore je značilna tudi sekundarna palatalizacija velarnih soglasnikov pred sprednjimi samoglasniki (k pred y, i in e > ć, g pred i in e > j in h pred i in e > ś); razvoj diftongov ie/iẹ/iə iz *ě in uo/uọ/uə iz *ǫ. Logar (1996: 88) pojasnjuje, da se je »govorica z razvojem * ě > ie razširila od Koroške preko Rezije, Benečije in zahodnega Krasa do morja v okolici Devina in Trsta, tu pa je na široki fronti zadela na govorico, ki je prodirala proti morju v Istro in z Notranjskega«. Logar dalje razlaga, da se je po 1 Pred njim so istrske govore definirali, razmejili in/ali raziskovali že Małecki (1930), Ramovš (1931, 1935) in Ribarić (1940). — 38 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović vsej verjetnosti diftong e  monoftongiral v e/ẹ in nato ponovno diftongiral, vendar ne več v e , ampak v ie. Razvoj ie (iz *ě) po njegovem mnenju ni direktno prevzet iz beneško-kraških govorov, ampak je sekundarno razvit iz notranjskega e  zaradi intenzivnega in že starega stika tega govora z beneškimi in kraškimi govori, ki so imeli ie za *ě že od vsega začetka. Za rižansko podnarečje je značilen tudi obstoj omenjenega diftonga uo/uọ/uə iz *ǫ (*ǭ/* -) in novoakutiranega *o v dolgih zlogih. Posebnost rižanskih govorov je prav tako razvoj psl. dolgega * ę in *e v glasovno skupino e. Logar (1996: 89) je mnenja, da je omenjena glasovna skupina »akustično in genetično najzanimivejša«. Razlaga, da gre za istrsko inovacijo, nastalo po križanju notranjskega ie za iste psl. glasove in zahod- noslovenskega oziroma beneškega e. Logar dodaja, da je istrska glasovna skupina je nastala zaradi kontaminacije obeh refleksov (ie + e > je). 4 Metodologija Osrednje raziskovalno vprašanje je, katere glasovne značilnosti iz Logarje - vega poročila še vedno ohranjajo starejši Dekančani in v kolikšni meri (če sploh) so prisotne v govoru mlajših govorcev – raziskavo sem zato opravila tudi z mlajšimi vaščani, starimi od 35 do 50 let. Ohranjanje in morebitne spremembe glasovnih posebnosti dekanskega narečnega govora sem spre - mljala z analizo obstoječe dialektološke literature iz let 1955, 1976, 1990, 2017 (z dopolnitvami iz let 2024 in 2025) ter 2025. Tine Logar 2 je v Dekanih raziskoval med 26. in 29. aprilom 1955. Pri zbiranju narečnih ustreznic za pojme iz vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas se je opiral na podatke, pridobljene od domačinke, stare 66 let. Na prvi strani terenskega zvezka je poleg njenih rojstnih podatkov zabeležil, da »je bilo gradivo zapisano po izgovorjavi 66-letne M. P., katere govorica se deloma razlikuje od govorice mlajše dekanske generacije«. V poročilu, 3 ki ga je oddal nekaj dni po opravljeni raziskavi, je na petih straneh rokopisa obravnaval glasoslovne prvine, oblikoslovne pa je strnil na eni strani. Pri razlagi glasovnih pojavov upoštevam Logarjevo terminologijo in fonetični zapis, kot sta navedena v poročilu. 2 Tine Logar, Dekani, 1955 [T118, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. 3 Logar, Tine. 1955. Poročilo o terenskem delu 26.–29. 4. 1955 (22-202/55), Arhiv Inštituta za slovenski jezik (22), 1948– [rokopis, hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. — 39 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe V Dekanih je leta 1976 raziskovala tudi Logarjeva študentka Mirjam Ostrouška, 4 ki je k sodelovanju pritegnila pet domačinov. Rezultate terenske dialektološke raziskave je objavila še istega leta v tipkopisu, naslovljenem Dialektično gradivo za govor vasi Dekani pri Kopru, ki ga hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Gradivo, ki ga je pregledal Tine Logar, je bilo zbrano po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas; nanj se sklicujem z navedbo vprašanja, npr. Ostrouška 1976: vpr. 727. V študijskem letu 1988/1989 so v več istrskih krajih raziskovale tri štu - dentke Franca Crevatina in Rade Cossutta, ki sta takrat predavala na tržaški Visoki šoli za tolmače in prevajalce. Jezikoslovca sta sestavila vprašalnico, Logar pa je določil mrežo raziskovalnih točk. Gradivo, ki je bilo zbrano v enaindvajsetih krajih slovenske Istre, je korigirala in z raziskavami dopol- nila Cossutta (Cossutta, Crevatin 2005: 9). Kartografirano besedje je bilo objavljeno v dveh jezikovnih atlasih, in sicer v Slovenskem dialektološkem leksikalnem atlasu slovenske Istre I leta 2005 in Slovenskem dialektolo- škem leksikalnem atlasu slovenske Istre II leta 2006. Avtorja atlasov sicer navajata, da je bilo gradivo zbrano (tudi) s pomočjo študentk, a ne bele - žita podatka o raziskovalkah v posameznih raziskovalnih točkah. Avtorja (Cossutta, Crevatin 2005: 26) navajata, da so pri raziskavi sodelovali trije informanti – dva sta bila rojena leta 1912, eden pa leta 1910. Raziskava je potekala v prvi polovici marca leta 1990 (Cossutta, Crevatin 2005: 29). Fonetični zapis zbranega narečnega gradiva ne beleži dolžin. Na omenjena atlasa se sklicujem s kraticama SDLA-SI I in SDLA-SI II. Novejše dialektološko gradivo je bilo pridobljeno z lastnimi terenskimi raziskavami, ki so bile za različne raziskovalne namene opravljene med letoma 2016 in 2025. Izrazi so bili transkribirani 5 na podlagi zvočnih po - snetkov. V Dekanih sem prvič raziskovala leta 2016 – pri klasični terenski dialektološki raziskavi je sodelovalo šest narečnih govorcev, ki so bili rojeni v letih 1934, 1937, 1938, 1941, 1942 in 1946. Rezultati raziskave so bili obja- vljeni v monografiji Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije, ki je izšla leto kasneje (Todorović 2017). Raziskavo sem leta 2023 dopolnila za potrebe objave Slovenskega istrskega lingvističnega atlasa (SiLA) – prvi zvezek je izšel leta 2024, drugi leta 2025, tretji zvezek pa je tik pred izidom. Na kartografirano gradivo omenjenih atlasov se sklicujem z navedbo atlasa in karte, npr. SiLA 1: karta 281 oz. SiLA 3 gradivo: karta 4 Mirjam Ostrouška, Dekani, 1976 [T118, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi- stični atlas, tiskopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. 5 Besedilo je bilo pripravljeno z vnašalnim sistemom ZRCola (ZRCola.zrc-sazu.si), ki ga je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU v Ljubljani razvil Peter Weiss. — 40 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović 1441. Za namene pričujoče raziskave sem v začetku leta izvedla še tretjo dialektološko raziskavo in vanjo vključila štiri mlajše narečne govorce, stare med 35 in 50 let. V času omenjene raziskave sem po nekaterih glasovnih posebnostih, ki jih v predhodnih raziskavah nisem prikazala, spraševala tudi starejše govorce. Na omenjeno gradivo se v analizi sklicujem s kratico DeGradivo 2025 (Dekani gradivo 2025). Fonetični zapis zbranega narečne - ga gradiva sicer ne beleži dolžin, a sem jih za namene pričujoče raziskave naknadno označila. Diftongi so zapisani brez oznake za dolžino, ker so inherentno dolgi. 5 Diahrona primerjava glasovnih posebnosti dekanskega narečnega govora 5.1 Diftong ie Logar (1955) navaja, da psl. *  »v Dekanih in okolici reflektira kot ȋe« (tj. ie), kar v poročilu prikazuje s primeri lȋetə , nedȋela, mȋesəc, slȋep, dȋelat idr. Pojasnjuje tudi, da omenjeni refleks oz. diftong »izkazujejo tudi številne, verjetno starejše izposojenke v dekanski govorici«, kot na primer bitȋeγa, 6 karȋeγa, ikȋeta. Leta 1976 je Ostrouška v Dekanih slišala refleks iə, npr. mlȋək ə, zvȋəzda (vpr. 727), rȋəzət (vpr. 728). Leta 1990 so Cossutta in njene študentke slišale diftong iẹ, npr. ˈciẹsta ‘cesta’ (SDLA-SI I: karta 1). V Dekanih sem leta 2016 slišala diftong iə, in sicer za psl. *  in * -, na primer ˈliət ə ‘leto’ (SiLA 2 2025: karta 650), ni ˈdiəła ‘nedelja’ (ibid.: karta 6627b), ˈmiəsəc ‘mesec’ (ibid.: karta 659), s ˈliəp ‘slep’ (SiLA 1: karta 442), ˈdiəłət ‘delati’ (SiLA 1: karta 281), ki se odraža tudi v romanizmih – bi ˈtiəγa ‘trgovina’ (SiLA 1: karta 335), ka ˈriəγa ‘stol’ (SiLA 2: karta 994, i ˈkiəta ‘suknjič’ (SiLA 3 gradivo: karta 1057). Diftong iə, ki ga izgovarjajo vsi starejši govorci, ohranjajo tudi mlajši vaščani, npr. ˈmiəsto/ ˈmiəst  ‘mesto’ (DeGradivo 2025). 5.2 Glasovna skupina e V poročilu iz leta 1955 Logar beleži, da »so psl. , ȅ in è v Dekanih zastopani z istim glasom ē«, npr. tr sen, žb ła, deb ła. Obenem poudarja, da je pri starejših ljudeh pogosto slišal refleks īe, medtem »ko mlajša generacija dosledno govori ē«. Omenjeni refleks je še danes ohranjen v nekaterih 6 Dialektolog ne navaja ustreznic v knjižni slovenščini. — 41 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe narečnih izrazih. Tudi sama sem pri nekaterih dekanskih besedah slišala diftong ie namesto (pričakovane) glasovne skupine  e – npr. ˈziełe ‘ohrovt’; prim. tudi druge rižanske govore – ˈzielȧ v Svetem Antonu, ˈziele v Bertokih in na Škofijah (SiLA 3 gradivo: karta 1441). Ostrouška je leta 1976 za psl. * , *ē in *è- vselej zapisovala refleks ä, npr. p tək (vpr. 524), vič r (vpr. 735), z lä (vpr. 736), medtem ko je desetletje kasneje (za omenjene psl. razvoje) tržaška raziskovalna ekipa zapisovala ie , npr. γ ˈriedel ‘gredelj’ (SDLA-SI II: karta 389), ž ˈbiela ‘ čebela’ (SDLA SI I: karta 257, ˈried ‘red’ (SDLA-SI II: karta 457). Za psl. * , *ē, *è- sem v času novejših raziskav vedno slišala refleks e ː (ki ga poenostavljeno zapisujem je), npr. p ˈje ːtək ‘petek’ (SiLA 2: karta 662/a), vič ˈje ːr ‘v ečer’ ( S iLA 1 : karta 20/ a ) , ž ˈje ːnska (SiLA 2: karta 720). Obravnavani refleks ohranjajo tudi mlajši narečni govorci, npr. žb ˈj ːela ‘čebela’, p ˈje ːč ‘peč’ (DeGradivo 2025). 5.3 Dolgi u Logar v svojem poročilu navaja, da dekanski dolgi u »zastopa psl. ū in ȍ« 7 ter niza primere sȗra, nȗć, nȗs, kakȗš idr. Tudi Ostrouška (1976) za psl. *ū in *ō beleži ū, npr. lȗč, lȗpin (vpr. 745), nȗt́, lipȗ (vpr. 733/a). Cossutta oz. njene študentke so v Dekanih leta 1990 za psl. *ū zapisovale odraz y, npr. ˈlyč na pet ˈrolio ‘petrolejka’ (SDLA-SI I: karta 345), ˈsyχu ˈpierje ‘su- ho listje’ (SDLA-SI II: karta 365/b), b ˈrysit ‘(na)brusiti (koso)’ (SDLA-SI II: karta 469), kə ˈlyža ‘gnojišče’ (SDLA-SI II: karta 503), vendar stər ˈγulå ‘strgulja za nečke’ (SDLA-SI II: karta 622); za psl.* ō so zapisovale u, npr. ˈus (SDLA-SI I: karta 3). V zvezi s fonemom y v poročilu iz leta 1955 Logar pojasnjuje, da je »dekanski u < psl. ū sekundaren in da je nadomestil nekdanji ӯ < ū, kajti pred njim imamo palatalne zastopnike psl. velarov (npr. ć < k), ki si jih lahko razlagamo samo, če se je nekoč namesto ū izgovarjal  ali ȳ«. Logar (ibid.) dalje pojasnjuje: »In res, starejša ženska je v Dekanih za ū stalno govorila ȳ, medtem ko mladina tega glasu ne pozna več. Bolj kot na vpliv knjige mislim na vpliv govorov, ki za psl. ū govore ū. In tu bi prišla v poštev kraščina .« 8 Logar je leta 1955 fonem y (za < psl. *ū) slišal le pri eni starejši govorki, vendar iz zapisa ni povsem razvidno, ali je šlo za 66-letno domačinko, s katero je opravil raziskavo, ali za drugo starejšo govorko. Enaindvajset let 7 Psl. *ō. 8 Logarjev komentar glede »kraščine« ni povsem jasen, saj po njegovi klasifikaciji istrski rižanski govori na vzhodu in severovzhodu mejijo na notranjske govore (Logar in Rigler 1983). — 42 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović kasneje Ostrouška fonema y v Dekanih ni več zasledila, zato je še posebej nenavadno, da je tržaška raziskovalna ekipa njegovo prisotnost vztrajno dokumentirala trideset let po Logarjevi raziskavi, ko je fonem po vsej verjetnosti že izginil. Leta 2016 sem za psl. *ū in *ō zabeležila dolgi u, npr. kə ˈku ːš ‘kokoš’ (SiLA 3 gradivo: karta 1384), ˈlu ːpək ‘oljčna kožica’ (ibid.: karta 1343). Tudi mlajši Dekančani ohranjajo omenjeni fonem, npr. ˈlu ːč ‘luč’, ˈru ːba ‘stvar’ (DeGradivo 2025). 5.4 Diftong uo Logar (1955) pojasnjuje, da sta psl. *ǭ in *ò- v dekanskem narečnem govoru »zastopana z ūo«, za omenjeni diftong navaja »dekanske izposojenke iz romanščine«, npr. mȗoka, zȗop, želȗodəc, kȗoža, škȗoda. Dialektolog po- jasnjuje, da omenjeni refleks oz. diftong »izkazujejo tudi številne, verjetno starejše izposojenke v dekanski govorici«, kot na primer pajȗon, prȗon, kȗorta idr. V nadaljevanju še dodaja, da je psl. *ǭ »v mlajših romanskih izposojenkah zastopan z , kar razlaga s primeri štr mac, š  la, kand t idr. Prim. novejše narečno gradivo – št ˈro ːməc ‘žimnica’ (SiLA 2: karta 961), š ˈjo ːła ‘podplat’ (SiLA 3 gradivo: karta 1096), kən ˈdo ːt ‘stranišče’ (SiLA 2: karta 1044), ki potrjuje Logarjev zapis. Leta 1976 je Ostrouška v Dekanih (za psl. *ǭ in *ò-) zapisala diftong ȗə (vpr. 734/a), npr. γȗəba (vpr. 419) in škȗəda (vpr. 733/b). Leta 1990 so Cossutta in njene študentke dosledno zapisovale diftong uọ, npr. vət ˈruọbie ‘otrobi’ (SDLA-SI I: karta 285), š ˈkuọrja ‘skrlup na kolenih’ (ibid.: karta 341). V Dekanih sem leta 2016 slišala diftong uə, in sicer za psl. *ǭ, *ǭ- in *ò-, npr. γə ˈluəp ‘golob’ (SiLA 3 gradivo: karta 1398), ˈtuəča ‘toča’ (SiLA 1: karta 44), š ˈkuəda ‘škoda’ (ibid.: karta 176). Diftong uə, ki ga izgovarjajo vsi starejši govorci, ohranjajo tudi mlajši vaščani, npr. ˈmuəš ‘moški, mož’ (DeGradivo 2025). 5.5 Dolgi u (iz * ) Logar (1955) je kot dekansko fonetično posebnost izpostavil tudi dolgi u, ki izhaja iz psl. * , npr. tȗče, tȗkla, pȗn idr. Leta 1976 je dolgi u (iz * ) zabe- ležila tudi njegova študentka in navedla primer s ȗza (vpr. 796). Omenjeni razvoj je leta 1990 prav tako slišala in zapisala tržaška raziskovalna ekipa, npr. ˈpuš ‘polž’ (SDLA-SI I: karta 133), ˈpuno ‘na pretek’ (SDLA-SI I: karta 381), ˈduγo ‘dolgo’ (SDLA-SI II: karta 721). — 43 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe Leta 2016 sem za psl. *  zapisala dolgi u in o , npr. ˈpu ːna ˈłu ːna ‘polna luna’ (SiLA 1: karta 55), ˈko neš ‘preklinjaš’ (SiLA 3 gradivo: karta 1270). Pri mlajših Dekančanih sem opazila izgovor bodisi u , npr. ˈpu ːno/ ˈpu ːn  ‘veliko’, bodisi o , npr. ˈvo ːna ‘volna’ (DeGradivo 2025). 5.6 Umično naglašeni samoglasniki Logar (1955) prikazuje razvoje »sekundarno poudarjenih« (tj. umično na - glašenih) *e, *o in *ə. Iz umično naglašenega psl. *e se je razvil dekanski ä ː, npr. Logar (ibid.) z mla, t ta, ž na, č l ə. Ostrouška je leta 1976 za obravnavani razvoj prav tako zapisala refleks , npr. r br ə, r kla, sp kla (vpr. 736/a). Cossutta in njene študentke za umično naglašeni psl. * e vselej zapisujejo e, npr. ˈteta ‘samska’ (SDLA-SI I: karta 322). V času recentnih raziskav sem tako kot Logar in Ostrouška med starejšimi govorci slišala refleks ä ː, npr. ˈzä ːmła ‘zemlja’, ˈtä ːta ‘teta’, ˈčä ːł ə ‘čelo’, mlajši govorci pa že izgovarjajo e, npr. je ˈre ːkla ‘je rekla’, ˈme ːtla ‘metla’ (DeGradivo 2025). Iz umično naglašenega psl. *o se je razvil dekanski refleks ä ː, npr. Lo- gar (ibid.) k stiń, m dras, k za, knu, ł nc. O izgovorjavi refleksa pri starejši domačinih Logar pojasnjuje: »Pri starejših ljudeh sem namesto  > o pogosteje slišal slišal  . Zato mislim, da je ä mlajša razvojna stop- nja nekdanjega o, nastala po disimilaciji.« Ostrouška je leta 1976 zapisala refleks , npr. k t ə, k nc, ł nc (vpr. 733/c), dvajset let kasneje so ga v Dekanih slišale tudi Cossutta in njene študentke, npr. ˈk ästin ‘kostanj’ (SDLA-SI I: karta 29), ˈk äsa ‘kosa’ (SDLA-SI II: karta 407), ˈk ätəc ‘kotec za prasca’ (SDLA-SI II: karta 706). V času novejših raziskav je bilo potrjeno ohranjanje glasovne skupine ä ː (iz umično naglašenega psl. *o) pri starejših govorcih, npr. r ˈä ːsa ‘rosa’ (SiLA 1: karta 36), pˈä ːtək ‘potok’ (SiLA 1: karta 61), l ˈä ːnc ‘lonec’ (SiLA 2: karta 993), medtem ko sem pri mlajših govorcih slišala diftong uo, npr. ˈkuoza ‘koza’, ˈpuotək ‘potok’ (DeGradivo 2025). Iz umično naglašenega psl. *ə se je razvil dekanski polglasnik (Logar 1955), ki sta ga v času raziskav zapisala tako Logar leta 1955 – m γła, p sa, st za, d ž a – kot Ostrouška leta 1976, npr. m γła, st za (vpr. 867), p sa (vpr. 348). Konec 90. let istega stoletja je obravnavani refleks med govorci prepoznala tudi tržaška raziskovalna ekipa, npr. s ˈtəza ‘steza’ (SDLA-SI II: karta 493). V letih 2016 in 2025 sem tako pri starejših kot mlajših govorcih zabeležila ohranjanje refleksa ə ː, npr. ˈmə ːγła ‘megla’ (SiLA 1: karta 23), ni ˈdə ːžja ‘ni dežja’ (DeGradivo 2025). — 44 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović 5.7 Refleksi kratkonaglašenih psl. samoglasnikov V poročilu Logar niza tudi dekanske reflekse, ki izhajajo iz psl. kratko naglašenih vokalov, in sicer – upoštevaje Logarjev zapis – ìt, ùt > t/ t; èt > t; òt > t; àt > t; ràt > r t. Za dekanska refleksa t/ t (iz ìt, ùt) Logar (1955) beleži primere m š, s t, pl χ, kr χ. Ostrouška ni slišala oslabljenega vokala e ( t), temveč dolgi pol - glasnik, npr. n č, s t (vpr. 743) in kr χ (vpr. 746). Tudi tržaška raziskovalna ekipa je leta 1990 za psl. kratko naglašeni *u v Dekanih beležila polglasnik, npr. k ˈrəχ ‘kruh’ (SDLA-SI I: karta 210). Leta 2016 sem v Dekanih zabeležila enak refleks, npr. ˈ tə ːč ‘ptica’ (SiLA 3 gradivo: karta 1514), k ˈrə ːχ ‘kruh’ (SiLA 3 gradivo: karta 1178). Polovica mlajših vprašanih vaščanov še ohranja stari dekanski refleks ə, drugi pa zanj izgovarjajo i in u, npr. ˈti ːć in k ˈru ːχ (DeGradivo 2025). Za dekanski refleks t (iz èt) Logar (1955) beleži primer km t – Ostro- uška je leta 1976 (vpr. 737) slišala refleks jä – χmj t, žrj n. Tržaška razi - skovalna ekipa refleksa ni zapisovala poenoteno, sama pa sem ga leta 2016 zapisala kot χ ˈmä ːt. Mlajši narečni govorci izgovarjajo e, tj. χ ˈme ːt in k ˈme ːt (DeGradivo 2025). Za refleks t (iz òt) Logar beleži primere b šk, č k, k ń, idr., kar je na terenu leta 1976 zapisala tudi Ostrouška, npr. k š, k ń, č k, str k (vpr. 734). Cossutta in njene študentke so z zapisom potrdile ohranjanje obravnavanega refleksa, zapisale so npr. ˈk äš košara za otroke’ (SDLA-SI I: karta 297) idr. Tudi v govoru današnjih narečnih govorcev beležim ohra - njanje refleksa ä ː – npr. b ˈä ːšk ‘gozd’ (SiLA 1: karta 102), ˈk ä ːš ‘košara’ (SiLA 2: karta 1028), k ˈä ːń ‘konj’ (SiLA 3: karta 1507). Mlajši narečni govorci obravnavanega refleksa ne ohranjajo, zanj izgovarjajo diftong uo, npr. ˈbuošk ‘gozd’, ˈkuoš ‘koš’, ˈkuoń ‘konj’ (DeGradivo 2025). Za dekanski refleks t (iz àt) Logar (1955) beleži primere z izvori, ki jih navajam, kot so razloženi v poročilu – v n < vàm, n n < nàm, v s < vàs, n s < nàs, p s < pàst, γł š, f nt, t n < tam. Dvajset let kasneje je dekanski refleks t zapisala tudi Ostrouška (vpr. 749), npr. f nt in n s. V narečnih izrazih, ki jih je kartografirala tržaška raziskovalna ekipa, ni obravnavanega refleksa. Leta 2016 sem potrdila ohranjanje obravnavanega razvoja, zapisala sem namreč ˈfo ːnt (SiLA 2: karta 770), γ ˈło ːš ‘kozarec’ (ibid.: karta 1010). Leta 2025 sem starejše in mlajše Dekančane spraševala po narečnih ustreznicah za izraze ‘vam’, ‘nam’, ‘vas’, ‘nas’ in ‘tam’. Rabo oz. ohranjanje obravna- vanega odraza sem potrdila le pri starejših govorcih, npr. ˈvo ːn, ˈno ːn, ˈvo ːs, ˈno ːs in ˈto ːn, mlajši govorci pa ga v nekaterih primerih nadomeščajo z a ːt, npr. ˈfo ːnt in γ ˈło ːš, vendar ˈva ːn, ˈna ːn, ˈva ːs, ˈna ːs in ˈta ːn (DeGradivo 2025). — 45 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe V obravnavani sklop Logar vključuje tudi dekanski refleks rät, ki izhaja iz ràt. Zanj v poročilu navaja primere br t, mr s in γr χ, ki jih v svoji razi- skavi iz leta 1976 beleži tudi njegova študentka, npr. γr χ (vpr. 425) in br t (vpr. 749). V narečnih izrazih, ki jih je kartografirala tržaška raziskovalna ekipa, ni obravnavanega refleksa. Današnji narečni govorci še vedno ohranjajo omenjeni odraz – leta 2016 sem tako kot Logar in Ostrouška zapisala m ˈrä ːs ‘mraz’ (SiLA 1: karta 43), b ˈrä ːt ‘brat’ (SiLA 2: karta 283) in γ ˈrä ːχ ‘grah’ (SiLA 3 gradivo: karta 1465), vendar mlajši vaščani zanj izgovarjajo e ali a, npr. m ˈre ːs, b ˈra ːt in γ ˈra ːχ (DeGradivo 2025). 5.8 Izglasni samoglasniki Logar v poročilu prikazuje tudi »posttonične vokale« (v poročilu niza pri - mere za izglasne vokale), ki so se v Dekanih leta 1955 odražali takole: - a > -a; -e, -ę > - ; -i > -i/> - /- e; -o, -ǫ > - ə. Za razvoj *-a > -a Logar navaja primera ž na in šȋša, za *-e, *-ę > -  pa klȋešće, nȃse in mȗoće. Ostrouška (1976: vpr. 750) je za izglasni *-a zapisala γlȃva, frȗška, krȃva, st za, za *-e pa vselej -ä npr. n sä, mȗr ä (vpr. 737/b), brȃdä (vpr. 18), mȗštafä (67). Cossutta in njene študentke so za izglasni -a vedno zapisovale -a, npr. rə ˈbida ‘robida’ (SDLA-SI I: karta 350), tə ˈrina ‘lončena skleda’ (ibid.: karta 350), toda nekajkrat tudi - å, npr. s ˈm olå ‘smola’ (SDLA -SI II: karta 552), γ ˈlåva kə ˈpuzå ‘zeljnata glava’ (ibid.: karta 543), stər ˈγulå (ibid.: karta 612). V Dekanih sem zabeležila izglasni - a (iz *-a) in -e ter -ä (za *-e in *-ę), npr. ˈduəta ‘dota’ (SiLA 2: karta 788), ˈri ːnka ‘poročni prstan’ (ibid.: karta: 793), ˈsu ːnce ‘sonce’ (SiLA 1: karta 1), ˈzə ːrn ə ˈtuə ːče ‘zrno toče’ (ibid.: karta 45), ku ˈdi ːńä, ku ˈdi ːńe ‘nečke’ (SiLA 3 gradivo: karta 1174), uš ˈje ːs ə vəd ˈjə ːγłä ‘šivankino uho’ (SiLA 3 gradivo: karta 1159). Mlajši narečni govorci izgovarjajo -a (za *-a) in -e (za *-e, *-ę), npr. ˈši ːša ‘hiša’, ˈši ːše ‘hiše’ (DeGradivo 2025). Za razvoj »- i > -i/> - / e« Logar navaja primere smo sćȗχali na mȗoće̥, k ń e̥ < konì, brȃt  e̥ < brȃti, dn ȇv  e̥, s str  e̥, stȃrš  e̥, za ̈ ̑ m  e̥ < vzemi, Ostrouška pa npr. s p rsim ə (vpr. 22), siz zȗəb e̥ 9 (vpr. 16), z rȗəkam ə (vpr. 25) ipd. Cossutta in njene študentke so leta 1990 za izglasni i prete- žno zapisovale - ẹ, npr. k ˈlinẹ ‘klini pri kolovratu (SDLA-SI II: karta 459), ˈvərśẹ ‘vrhovi dreves’ (ibid.: karta 567), vendar npr. fəžo ˈleti ‘stročji fižol’ (ibid.: karta 537). 9 Iz tiskopisa ni razvidno, kateri fonem je avtorica zapisala – ẹ ali . — 46 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović Tako kot Logar sem sedemdeset let po njegovi raziskavi v izglasju (za *-i) zapisala -  in -jə, npr. nə p ˈłacjə ‘na trgu’ (Todorović 2017: 101), Pi ˈra ːńcjə ‘Pirančani’ (SiLA 1: karta 148), ˈ šo ːld  ‘denar (ibid.: 342), bə ˈγa ːncjə ‘ozebli- na’ (ibid.: karta 390), š ˈti ːr  ˈfa ːnt  ‘štirje dečki’ (SiLA 2: kart, ˈza ːdńə ‘zadnji’ (ibid.: 594), sm ə ˈdiələl  ‘smo delali’ (Todorović 2017: 138), u kən ˈti ːnjə ‘v kleti’ (Todorović ibid.: 41) idr. Mlajši narečni govorci izgovarjajo - i, npr. ˈšo ːldi (DeGradivo 2025). Za dekanski - ə < *-o Logar navaja primere č l ə, uš es ə, n b ə, r br ə, kȗl ə, ȗk ə. Izgovor izglasnega - ə je v svoji raziskavi potrdila tudi Ostrouška, npr. z rȗok ə (vpr. 25), sȋən ə (vpr. 303), st kl ə (vpr. 144), cȋγə ə (vpr. 141/a). Cossutta in njene študentke so izglasni o zapisovale na štiri načine: - o, - o, -u in, najpogosteje, -ọ, npr. ˈuko ‘oko pri trti’ (SDLA-SI II: karta 575), ˈcokulo in ˈkuńo ‘podpore za sod’ (ibid.: karta 616), rə ˈšet o ‘rešeto’ (ibid.: karta 423), ˈpest o ‘pesto’ (ibid.: karta 437) ter ˈsiẹnọ ‘seno’ (ibid.: karta 460), s ˈtəblọ ‘steblo’ (ibid.: 474), ˈkulọ ˈsira ‘sirni hleb’ (ibid.: 677). V času novejših raziskav sem zabeležila ohranjanje - ə med starejšimi govorci, npr. ˈpu ːn ə ‘mnogo, veliko’ (SiLA 2: karta 587), γə ˈru ːp ə ‘grenko (sadje)’ (ibid.: karta 587), ˈliət ə ‘leto’ (ibid.: karta 650), z ˈγu ːda v ˈjə ːtr ə ‘zgodaj (zjutraj)’ (ibid.: karta 672), pri mlajših govorcih pa sem zabeležila -o in - , npr. ˈliəto in ˈpu ːn  (DeGradivo 2025). 5.9 Prednaglasni samoglasniki V svojem poročilu Logar pojasnjuje odraze prednaglasnih vokalov. Za »predtonični« o pojasnjuje, da se v Dekanih navadno realizira kot a ali ḁ, npr. pakȃzat, pamȗć, kalȋen ə, kapȋt ə. Dvajset let kasneje Logarjeva štu- dentka Ostrouška (1976) za prednaglasni o beleži redukcijo, torej v vseh primerih polglasnik, npr. kəlȋen ə (vpr. 58), kləbȗk (vpr. 91), γəspȗt (vpr. 197/b), kəmȃr (vpr. 357), kəpȋt ə (vpr. 368) ipd. Tudi tržaška raziskovalna ekipa je za prednaglasni o slišala le polglasnik, npr. rə ˈsi ‘prši’ (SDLA-SI I: karta 13), kə ˈbilca ‘kobilica’ (ibid.: karta 148), pə ˈlyžək ‘podložek’ (ibid.: karta 237), pərəd ˈnica ‘porodnica’ (ibid.: karta 295). Leta 2016 sem v Dekanih zapisala kə ˈva ːč ‘kovač’ (SiLA 1: karta 294), pə ˈša ːst ‘kašelj’ (SiLA 1: karta 382), kə ˈliən ə ‘koleno’ (SiLA 1: karta 533), stə ˈpa ːł ə ‘stopalo’ (SiLA 1: karta 537), kə ˈku ːš ‘kokoš’ (SiLA 3 gradivo: karta 1384). Mlajši narečni govorci prednaglasni o realizirajo kot ḁ in o, npr. kḁ ˈku ːš ‘kokoš’, po ˈša ːst ‘kašelj’, ko ˈbi ːlca ‘kobilica’ (DeGradivo 2025). Logar za »predtonični« o nadalje pojasnjuje, da »v zvezi z velarnimi in labialnimi konzonanti prehaja pogosto v u«, npr. γuńȋšće, kuńȃ, kušȃra, kusȋl , pundȋelik, kar je leta 1976 z raziskavo potrdila tudi Ostrouška, npr. — 47 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe pundȋəlik (vpr. 520), γuńȋšt́ä (vpr. 147/b), stupȃl ə (vpr. 62), kulȋen ə/kəlȋen ə (vpr. 58). Odraz beležijo tudi tržaške raziskovalke – v SDLA-SI I (karta 215) za pojem ‘sledovi čevljev’ je zabeležena narečna varianta stu ˈpẹńe. Leta 2016 sem v Dekanih zapisala pun ˈde ːlik ‘ponedeljek’ (SiLA 2: karta 662), ku ˈńa ː ‘možev brat’ (ibid.: 860), γu ˈni ːšće ‘ognjišče’ (ibid.: karta 915), ku ˈsi ːl ə ‘kosilo’ (SiLA 3 gradivo: karta 1231), vendar kə ˈliən ə ‘koleno’ (SiLA 1: karta 533) in stə ˈpa ːł ə ‘stopalo’ (SiLA 1: ibid.). Mlajši narečni govorci prednaglasni o (ob velarnih in labialnih soglasnikih) izgovarjajo ọ, npr. kọ ˈliəno (DeGradivo 2025). Logar v poročilu dodaja, da v nekaterih primerih prednaglasni o prehaja v i »zaradi asimilacije o na sprednje dentalne konzonante (n, s)« ter navaja primera nicȗo  in sibȗota. Ohranjanje prednaglasnega i za o sem zabeležila tudi leta 2016, npr. si ˈbuəta ‘sobota’ (SiLA 2: karta 662/b) in ni ˈcuər ‘nocoj’ (ibid.: karta 667). V nadaljevanju dialektolog prikazuje tudi primere za prednaglasni i, ki se je v dekanskem govoru v času Logarjeve raziskave odražal kot , npr. l e̥sȋca. Za obravnavani prednaglasni samoglasnik Ostrouška (1976) beleži odraz i, npr. d ́ irlȃnda (vpr. 84), diχȗr (vpr. 361), visȏka (vpr. 5779, ki je bil zabeležen tudi leta 1990, npr. ti ˈmuọn ‘oje’ (SDLA-SI II: karta 441), pi ˈranka ‘škripec pri vodnjaku’ (ibid.: karta 510). Za prednaglasni i sem v Dekanih nedavno zapisala i, npr. li ˈsi ːca ‘lisica’ (SiLA 3 gradivo: karta 1504), Pi ˈra ːńcjə ‘Pirančani’ (SiLA 1: karta 148), ki ga izgovarjajo tudi mlajši narečni govorci (DeGradivo 2025). Prednaglasni e je v času Logarjeve raziskave poznal odraza e in (le v nekaterih primerih) i, npr. des ȇt, nevȋesta, nedȋela, želȋez ə. Logar dodaja, da je omenjeni fonem »tu in tam prešel v i (v zvezi s sosednjo konsonanco)«, kar podkrepi s primeri kot npr. pinȋn, mizȋnc, čibȗla in vič  r. Ostrouška (1976: vpr. 373/b) navaja litȋ, bisȋəda, zə ˈl n ə, vəs la, təl ta. Tudi Cossutta in njene študentke so zabeležile polglasnik, npr. lə ˈsiene ˈvile ‘lesene vile’ (SDLA-SI II: karta 427), čə ˈnica ‘žito’ (ibid.: karta 473), rə ˈšet o ‘rešeto’ (ibid.: karta 423), vendar (tudi) si ˈćira ‘sekira’ ibid.: karta 724). Nedavno sem na terenu zapisala bodisi polglasnik bodisi i, npr. nə ˈviəsta ‘nevesta’ (SiLA 2: karta 768), nəs ˈrieća ‘nesreča’ (SiLA 3 gradivo: karta 768), mə ˈłuən ‘melona’ (ibid: karta 1500), bi ˈsiəda ‘beseda’ (SiLA 1: karta 157) sli ˈpa ːrc ‘prevarant’ (ibid.: karta 164), ci ˈdi ːl ə ‘cedilo za juho’ (SiLA 2: karta 1034), ni ˈdiəła ‘nedelja’ (ibid.: karta 662/b). Mlajši narečni govorci prednaglasni e izgovarjajo e, npr. ve ˈč e ːrja ‘večerja’ (DeGradivo 2025). Za prednaglasni u Logar navaja, da prehaja v e̥/e ali pa se ohranja, za kar navaja sledeče primere: ćepȋła < kupila, zamedȋła < zamudila, vendar kupȃwa. Ostrouška beleži (vpr. 474/a) prehod v i in ohranjanje u-ja, npr. lipȋna, vendar klučȃvənca. Cossutta je s svojimi študentkami slišala e in ə, npr. še ˈmijo/šu ˈmijo ‘čebele brenčijo’ (SDLA-SI I: karta 262), le ˈpina ‘orehova — 48 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović lupina’ (SDLA-SI II: karta 560), vendar se rəsšə ˈši ‘sod se razsuši’ (ibid.: karta 614). Besedje, zbrano v recentnem času, izkazuje prehod prednaglasnega u v i (starejši govorci), npr. ći ˈpi ːła ‘kupila’, pis ˈti ːła ‘pustila’, zami ˈdi ːła ‘zamu- dila’ (DeGradivo 2025), kli ˈča ːnca (SDLA-SI II: karta 893), mlajši govorci izgovarjajo u in e, npr. je pes ˈti ːla ‘je pustila’, kluˈča ːnca ‘ključavnica’ (De - Gradivo 2025). 5.10 Sekundarna palatalizacija Logar v poročilu iz leta 1955 pojasnjuje, da je v Dekanih »znana sekundarna palatalizacija velarnih konzonantov k > č/ć; g > ; χ > š/ś, ki je v govorici še trdno zasidrana«. Zanjo navaja primere: mȗoka: mȗoće, lȋeχa: lȋeśe, bitȋeγa: bitȋẹ e. Ostrouška je leta 1976 (vpr. 792) zapisala rȗət́ä, nȗəjä, mȗśä. Tržaška raziskovalna ekipa je dve desetletji kasneje prav tako zapisala: ˈb äpće ‘bob- ki’ (SDLA-SI I: karta 251), stə ˈpẹńe po s ˈnejẹ ‘stopinje v snegu’ (SDLA-SI II: karta 74), puš səs ˈšišco ‘polž’ (SDLA-SI I: karta 133). Leta 2016 sem zabeležila ohranjanje palatalov – ć (k pred y, i in e), ś (h pred i in e) in j (g pred i in e), npr. Pis ˈja ːnćä ‘Dekančanke’ (Todorović 2017: 103), bər ˈje ːše/bər ˈje ːšä (SiLA 3 gradivo: karta 1053), Je ˈśi ːt ə u ˈbə ːtła. ‘Vrgel je ob tla.’ (SiLA 1: karta 83). Mlajši narečni govori ohranjajo palatalni č, npr. ˈńo ːćä siz də ˈma ːćä ˈmuəćä ‘njoki z domačo moko’. Palatalni j včasih nekateri govorci nadomeščajo z γ, npr. ˈnuəje → ˈnuəγe ‘noge’, medtem ko ne ločijo več med š in ś, za h pred i in e izgovarjajo le š, npr. ˈru ːše in ne ˈru ːśe kot njihovi starši. Tudi v tem delu poročila Logar poudarja, da v Dekanih obstajajo »pro - dukti sekundarne palatalizacije velarnih konzonantov tudi pred ū, ki je nedvomno substitut za nekdanji avtohtoni u ̇ ali ȳ < ū«, kar utemeljuje s primeri ćȗχńa, smo šćȗχali, šćȗšćarca. 5.11 Soglasniki Poglavje o glasoslovnih posebnostih dekanskega narečnega govora sredi 20. stoletja Logar zaključuje s strnjeno obravnavo dekanskih konzonantov: »De - kanski konzonantizem pozna glasove ć za nekdanji psl. , ł pred velarnimi vokali, g > γ, -m > -n, ń > ń, medtem ko se za psl. ĺ danes govori svetli l.« Ostrouška (1976) beleži ohranjanje palatalnega t (* ) in ne njegovega razvoja v ć, npr. γuńȋšt́ä (vpr. 147/b) in (vpr. 155) klȋə ˈšt́ä. V tiskopisu ne beleži tr - dega l-ja pred velarnimi vokali, npr. žȋla (vpr. 155) in j γla (vpr. 120), sicer dosledno zapisuje γ za *g, npr. nȗəγa ‘noga’ (vpr. 56), -n za *-m: dȋələn (vpr. — 49 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe 846), ohranjanje palatalnega n (*ń), npr. γńi zd ə (vpr. 500) ter l za psl. *ĺ, npr. kašil (vpr. 475). Cossutta je s študentkami v Dekanih zabeležila ć za * , npr. š ˈćinke ‘frnikule’ (SDLA-SI I: karta 310), značilnega dekanskega trdega l (ł) pa med raziskavo niso slišale oz. zapisovale. Kartografirano gradivo, npr. γ ˈredil ‘gredelj’ (SDLA-SI II: karta 389), izkazuje prehod *g > γ. V leksikalnih kartah atlasov SDLA-SI I in II nisem našla narečnega izraza, ki bi izkazoval prehod *-m > -n. Omenjeno gradivo izkazuje ohranjanje pala- talnega n (*ń), npr. ˈm äšńa zə li ˈmuọžnọ ‘cerkoviška mošnja’ (ibid.: karta 338), vendar raziskovalke beležijo tudi n, npr. ˈk ästin ‘kostanj’ (SDLA-SI I: karta 29), ˈzadni ˈkuọščić s ˈtiẹna ‘konec stenja’ (SDLA-SI I: karta 356) ipd. Za razvoj *ĺ > l, v SDLA-SI I in II je zapisan tako l kot ĺ, pa npr. se je u ˈdərla ˈzemla ‘plaz’ (SDLA-SI I: karta 25), kər ˈmiẹžil ‘krmeželj’ (ibid.: karta 279) in ˈpil ‘oltarna podoba’ (ibid.: 324), toda smər ˈduĺ ‘mala uharica’ (SDLA-SI I: karta 193). Leta 2016 sem zabeležila palatalni č (ć) za * , npr. s ˈviəća ‘sveča pri procesiji’ (SiLA 1: karta 229), trdi l (ł) pred vsemi vokali, razen pred i-jem, npr. ˈpu ːna ˈłu ːna ‘polna luna’ (SiLA 1: karta 5), m ˈła ːt ‘mlad’ (SiLA 2: karta 800), γ za *g, npr. ˈmə ːγła ‘megla’ (SiLA 1: karta 23), -n za *-m, npr. γəvə ˈri ːn ‘govorim’ (Todorović 2017: 21), ohranjanje palatalnega n (ń), npr. ˈću ːχńa ‘kuhinja’ (SiLA 2: karta 914), dər ˈńo ːfət ‘smrčati’ (ibid.: 349 ), ˈγ ä ːńət ‘vohati’ (ibid.: 470), vendar γu ˈni ːšće ‘ognjišče’ SiLA 1: karta 195) ter l za psl. *ĺ, npr. pi ːl ‘kapelica’ (SiLA 1: karta 227), k ˈłu ːka ‘kljuka’ (SiLA 2: karta 894). Pred vokali, razen pred i, je l trd, npr. kər ˈmiəžło  ‘krmežljav’ (SiLA 1: karta 437). Mlajši narečni govorci še vedno izgovarjajo mehki ć in γ, -n nekateri občasno nadomeščajo z - m, palatalni n ohranjajo (ker je prisoten v knjižnem jeziku), ł – ki ga izgovarjajo le še starejši vaščani – pa nadomeščajo z l. 6 Zaključki V Dekanih starejši in mlajši narečni govorci ohranjajo značilna diftonga iə in uə (npr. ˈliət ə ‘leto’ in ˈtuəča ‘toča’) ter glasovno skupino e (p ˈje ːtək ‘petek’). Z psl. *ū in *ō (še vedno) izgovarjajo dolgi u (npr. kə ˈku ːš ‘kokoš’ in ˈłu ːč ‘luč’); za psl. * ū so v Dekanih nekoč poznali dolgi y, ki je iz rabe izginil že v času Logarjevih raziskav. V govoru starejših vaščanov je še ohranjen u (za ), npr. ˈpu ːna ˈłu ːna ‘polna luna’, vendar ga nekateri govorci postopoma nadomeščajo z o  (npr. ˈvo ːna ‘volna’), najverjetneje zaradi vpliva knjižnega jezika. Refleks ä za umično naglašeni * e je med starejšimi govorci še ohranjen (npr. ˈzä ːmła ‘zemlja’), medtem ko mlajši zanj izgovarjajo e (npr. ˈme ːtla ‘metla’). Dekanski refleks ä ː (iz umično naglašenega psl. *o) je ohranjen v — 50 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović govoru starejših Dekančanov, npr. pˈä ːtək ‘potok’, mlajši so ga nadomestili z diftongom uo, npr. ˈkuoza ‘koza’. Pri starejših in mlajših govorcih beležim ohranjanje refleksa ə (iz umično naglašenega psl. *ə), npr. ni ˈdə ːžja ‘ni dežja’. Dekanske reflekse t/ t (iz ìt, ùt), ki jih je leta 1955 zabeležil Logar, danes starejši (in nekateri mlajši) govorci izgovarjajo reducirano, tj. npr. ˈtə ːč ‘ptica’ in k ˈrə ːχ ‘kruh’, medtem ko mlajši govorci (zaradi vpliva knjižnega jezika) polglasnik nadomeščajo s fonemoma i in u, npr. ˈti ːč in k ˈru ːχ. Starejši vaščani ohranjajo refleks t (iz òt), npr. k ˈä ːń ‘konj’, mlajši pa so ga nadomestili z diftongom uo, npr. ˈbuošk ‘gozd’. Ohranjen je tudi refleks t (iz àt), npr. ˈno ːn ‘nam’, ki ga mlajši vaščani v nekaterih primerih nadomeščajo z at, npr. ˈfo ːnt ‘fant’ in γ ˈło ːš ‘kozarec’, vendar ˈna ːn. Govorci še vedno ohranjajo odraz ˈrä ːt, npr. γ ˈrä ːχ ‘grah’, mlajši vaščani pa zanj izgovarjajo e ali a, npr. m ˈre ːs, b ˈra ːt in γ ˈra ːχ. Izglasni dekanski vokali (-a, -e, - /- e in - ə), ki jih je leta 1955 zapisal Tine Logar, so še ohranjeni, npr. ˈši ːša ‘hiša’, ˈši ːše/ ˈši ːšä ‘hiše’, nə p ˈła ːcjə ‘na trgu’, sm ə ˈdiələl  ‘smo delali’, ˈliət ə ‘leto’. Izglasni fonem -  oz. - ə mlajši vaščani nadomeščajo z - i, - ə pa z -o in -  (npr. ˈliəto in ˈpu ːn ). Spreminjanje se odraža predvsem v prednaglasnih zlogih. Prednagla - sni o, za katerega je Logar zapisal a ali ḁ, današnji govorci izgovarjajo reducirano, npr. kə ˈliən ə ‘koleno’, mlajši pa ga realizirajo kot ḁ in o, npr. kḁ ˈku ːš ‘kokoš’, po ˈša ːst ‘kašelj’, ko ˈbi ːlca ‘kobilica’. V nekaterih primerih je prednaglasni o prešel v u, kar pri starejših govorcih beležim še danes, npr. ku ˈsi ːl ə ‘kosilo’ – mlajši govorci v omenjenem primeru zaradi vpliva knjižnega jezika izgovarjajo o, npr. ko ˈsi ːlo. Prednaglasni i se je v dekanskem govoru v času Logarjeve raziskave odražal kot  , danes pa slišimo fonem i, npr. li ˈsi ːca ‘lisica’. Prednaglasni e, ki je v času Logarjeve raziskave poznal odraza e in (le v nekaterih primerih) i, danes govorci izgovarjajo reducirano, npr. nə ˈviəsta ‘nevesta’, vendar (le pri starejših govorcih) beležim tudi nje - govo ohranjanje, npr. bi ˈsiəda ‘beseda’. Za prednaglasni u je Logar zabeležil prehod v e̥/e, novejše gradivo pa izkazuje prednaglasni i (starejši govorci), npr. ći ˈpi ːła ‘kupila’, pis ˈti ːła ‘pustila’, zami ˈdi ːła ‘zamudila’, mlajši govorci izgovarjajo u in e, npr. je pes ˈti ːla ‘je pustila’, kluˈča ːnca ‘ključavnica’. Značilne dekanske mehčane palatale ś, j in ć (kot produkt sekundarne palatalizacije) izgovarjajo le starejši narečni govorci – npr. ˈru ːśe ‘rjuhe’, bər ˈje ːše ‘hlače’ in ˈmuəće ‘moke’ – njihovi potomci ohranjajo palatal ć, palatal j nadomeščajo z γ (npr. ˈnuəγe ‘noge’) ter ne ločijo več med š in ś (npr. ˈši ːša ‘hiša’ in ˈru ːše ‘rjuhe’). V govoru starejših in mlajših govorcev je ohranjen palatal ć (za nekdanji psl. * ), npr. s ˈviəća ‘sveča’, γ za *g (npr. γu ˈni ːšće ‘ognjišče’), palatalni n (npr. ˈka ːmńe ‘kamenje’). Izglasni -n za *-m (npr. ˈsən ‘sem’) je ohranjen pri starejših govorcih, nekateri mlajši vaščani pa ga pogosto nadomeščajo z - m (npr. ˈsəm). Starejši vaščani ohranjajo l (npr. pi ːl ‘kapelica’), njihovi potomci pa zaradi vpliva knjižnega jezika že — 51 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe izgovarjajo palatalni l (pi ːĺ). Izgovor trdega l (ł) je prisoten le še v govorici starejših Dekančanov (npr. p ˈło ːc ‘tržnica’). V govoru starejših narečnih govorcev je opaziti ohranjanje večine zna - čilnosti, ki sta jih v Dekanih v letih 1955 in 1976 zabeležila Tine Logar in Mirjam Ostrouška. Način zapisovanja na terenu slišanih fonemov ni vedno odraz njihove dejanske izgovorjave – Logar na primer zapiše pi ̯ ȇtək, Ostrouška p tək, sama pa zapišem p ˈjetək ‘petek’. Razlike v zapisovanju so največkrat posledica zapisovalčeve slušne zaznave in njegove odločitve o načinu zapisovanja. Ključno je, da zapisovalec glasovni pojav skozi celo - ten korpus zapisuje enotno. Mlajši narečni govorci ohranjajo le še nekatere značilnosti dekanskega govora, na primer diftonga iə in uə ter glasovno skupino je – najverjetneje zato, ker se po teh posebnostih dekanski govor loči od sosednjih idiomov. Z rabo in ohranjanjem omenjenih posebnosti izražajo pripadnost domačemu okolju ter željo po ohranitvi korenin in obi - čajev. Mlajši informant je med intervjujem izpostavil: ˈMi ː ne γ ˈre ːm  na do ˈpu ːst, ˈka ːdar ki je ː ˈγ əšto ca. (‘Ne gremo na dopust, ko je ˈγ əšto ca.’). VIRI IN LITERATURA Rada COSSUTTA, Franco CREVATIN, 2005: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) I. Koper: Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Rada COSSUTTA, Franco CREVATIN, 2006: Slovenski dialektološki leksikalni atlas slovenske Istre (SDLA-SI) II. Koper: Založba Annales, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko. Tjaša JAKOP, 2024: Govor kraja Brest v hrvaški Istri skozi prizmo slovenske dialektologi(n)je. Slavia Centralis 17/1, 18–37. Tjaša JAKOP, 2025: Glasoslovje prekmurskega govora Cankove skozi čas. Slavia Cen- tralis 18/1, 158–173. KLS = Milan OROŽEN ADAMIČ, Drago PERKO, Drago KLADNIK, 1995: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Mihaela KOLETNIK, 2009: Odraz medjezikovnih stikov v prekmurskem besedju. Slavia Centralis 2/1, 20–31. Mihaela KOLETNIK, 2015: Prekmursko besedje za gospodarska poslopja, kmečko dvorišče in kmečka opravila v Pleteršnikovem slovarju. Slavia Centralis 8/1, 165–187. Tine LOGAR, 1955: Poročilo o terenskem delu 26.–29. 4. 1955 (22-202/55), Arhiv In - štituta za slovenski jezik (22), 1948– [rokopis, hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Tine LOGAR, 1955a: Dekani [T118, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas, rokopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. — 52 — Slavia Centralis 2/2025 Suzana Todorović Tine LOGAR, 1996: Dialektološke in jezikovnozgodovinske razprave. Ur. Karmen Kenda-Jež. Ljubljana. Tine LOGAR, Jakob RIGLER, 1983: Karta slovenskih narečij. (Priredila na osnovi Ramovševe dialektološke karte slovenskega jezika, novejših raziskav in gradiva Inšti- tuta za slovenski jezik ZRC SAZU; svetovalec za narodno mejo V.[ladimir] Klemenčič; izdelal Geodetski zavod SRS, kartografski oddelek; merilo 1 : 350.000). Ljubljana: DDU Univerzum. Mirjam OSTROUŠKA, 1976: Dekani [T118, zapis po vprašalnici za Slovenski lingvi- stični atlas, tipkopis; hrani Oddelek za dialektologijo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU]. Mieczyslaw MAŁECKI, 2002: Slavenski govori u Istri [Przegląd słowiańskich gwar Is - trji Krakow, Polskiej Akademji Umiejętności, 1930]. Rijeka: Hrvatsko filološko društvo. Fran RAMOVŠ, 1931: Dialektološka karta slovenskega jezika. Ljubljana, Rektorat Univerze kralja Aleksandra 1. Fran RAMOVŠ, 1935: Historična gramatika slovenskega jezika. 7, Dialekti. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Josip RIBARIĆ, 2000: O istarskim dijalektima. Razmještaj južnoslavenskih dijalekata na poluotoku Istri s opisom Vodičkog govora [1940]. Pazin, Josip Turčinović. S LA 1 . 1 = J ožica Š K O FI C, J anuška GOS TEN ČNIK, M o jca H O R V A T , T jaša J AK OP , Karmen KENDA-JEŽ, Peter KOSTELEC, Vlado NARTNIK, Urška PETEK, Vera SMOLE, Matej ŠEKLI, Danila ZULJAN KUMAR, 2011: Slovenski lingvistični atlas 1: Človek (telo, bolezni, družina. Atlas (Jezikovni atlas). Ur. Jožica Škofic idr. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Suzana TODOROVIĆ, 2015: Šavrinsko in istrskobeneško besedje na piranskem. Koper: Libris. Suzana TODOROVIĆ, 2017: Narečna raznolikost v okolici Kopra: Dekani, Hrvatini, Škofije. Koper: Libris. Suzana TODOROVIĆ, 2021: Narečje, življenje in hišna imena v treh istrskih krajih: Bertoki, Pomjan in Šared. Koper: Libris. Suzana TODOROVIĆ, 2022, Uno sguardo diacronico su alcuni romanismi del vernacolo pomianese. Folia linguistica et litteraria 40, 249–269. Suzana TODOROVIĆ, 2022a: Pomjanski romanizmi nekoč in danes. Hrvatski dijalek- tološki zbornik 26, 165–177. Suzana TODOROVIĆ, 2022b: Uno sguardo diacronico su alcuni romanismi del vernacolo pomianese. Folia linguistica et litteraria 40, 249–269. Suzana TODOROVIĆ 2024: Slovenski istrski lingvistični atlas. 1, Vremenske razmere, geomorfologija, običaji in institucije, telo in bolezni (SiLA 1). Koper: Libris, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Suzana TODOROVIĆ 2025: Slovenski istrski lingvistični atlas. 2, Števniki in opisni pridevniki, čas in koledar, življenje, poroka in družina, hiša in posestvo (SiLA 2). Koper: Libris, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja. Suzana TODOROVIĆ, 2025a: DeGradivo (Dekani gradivo). — 53 — Dekanski narečni govor nekoč in danes: glasovne spremembe Suzana TODOROVIĆ, gradivo 2025: Slovenski istrski lingvistični atlas. 3, Garderoba in dodatki, hrana in pijača, čustva in občutki, oljkarstvo in oljarstvo, perjad, zelenjava, sadje in sadno drevje, živali (SILA 3). Zinka ZORKO, 2009: Koroško mežiško narečje v luči novih glasoslovnih raziskav. Slavia Centralis 2/2, 33–49. Salvator ŽITKO idr. 1979: Dekani v preteklosti in danes. Koper: Pokrajinski muzej Koper; Dekani: Krajevna skupnost Dekani. Statistični urad RS. https://gis.stat.si/# (1. 11. 2025) THE DEKANI DIALECT SPEECH: PHONETIC CHANGES THEN AND NOW The speech of older dialect speakers even now still reflects most of the features docu - mented by Tine Logar and Mirjam Ostrouška in 1955 and 1976 in Dekani. The way the phonemes are heard and transcribed by researchers in the field does not always reflect their actual pronunciation – Logar, for example, writes p tə, Ostrouška p tək, while this author uses p ˈjetək ‘Friday’. Differences in transcription usually result from the transcriber’s auditory perception and their choice of notation. It is crucial that the transcriber maintain consistency in the representation of a phonetic phenomenon throughout the corpus. Younger dialect speakers have preserved only selective features of the Dekani speech, such as the diphthongs iə and uə, and the consonant cluster je, most likely because these particular traits distinguish the Dekani dialect from neighbouring speeches. By using and maintaining these features, speakers express their attachment to the local environment and their desire to preserve their roots and customs. Thus the expression by a younger informant during an interview: Mi ne γ ˈre ːm  na do ˈpu ːst, ˈka ːdar ki je ˈγ əšto ca. (‘We don’t go on vacation when there is ˈγ əšto ca.’)