8*9. mev» V OEiLjy* Uxt*Bk 14. decambra 1828« Poštnlna plačttua v goiuvini. ,T0 IL izfrafa v««k tcrek, öatrtok li, «Obbto. - Cena i Za celc lclo 80 K, u po! leta 40 kron, za čelrt Ida 20 K, it 1 mesec 7 kron. Postaniezna fttowllka Stan« i krono. Na pismene naročbe brcz pošiljatve dcnarja it ne mo rente ozlratl. Naročnlkl na] pošiSjaJo naročnino po poštnJ nakaznici. Reklaniacije fflede llgta so poštnlne proste. Ne- IranklianI dopisi se ne sprejemajo. Na doplsc brct podplsa ce nc ozlra. ^^9a C^^i M^wm^U^ ¦¦¦ m^m BwBlfc Hn^^fllkv iM^S^Bk SflB^^^BaH\ B^B^t Urednlatvc Ext upravnlfttvo $t nahaja v Zveznl tiskarni v Cc!j j, tirassmajerjev« ultoa »t. S>, Oglasi se rnčunnjo po porabljenecn »rosioni in siccr: za navsdne ogltse po 80 v od 1 mtx, za poslana, n«- tnanlli občnlh zborov, oatnanlla 0 «Mrti, iat.vale itd. K I-80 od 1 mm. M reklamne notier med tekstom S K 9Č rrste, Malt oglasi (na|*eč 4 vrstc) IS ft« Prl večkratnih oblavah popuf lokopl«? *e ne Tratajo. Telefon it, IZDAJA IN TI8KA ZVEZNA TISKARNA V OELJU. SEE OBGQVORNI UREDMIK VEKOSLAV SPINDLER. Boj dveh svetov. Va/.ni polt enj do&odki so sc izvr.s.V. v dueh pred scstankoni konstituantc. — Radio jo na svojom sliodu v Zagrebu pro- glasi'l hrvatsko rcpubliko. Koroščeva stranka je v Ljubljani sklemla, da pojde v opozicjo "u da inora Korosec izstopiti \'i vhwlc. Skloji-:i:i je dalju. da bo v. vsomi sredstvi nadaJjevala boj za avtonomijo Sloveii'ijc, one Sloveirjc, v katcri bi naj paševal Sc nap-rcj klerkalizein, Sklenila je.končno, da se proi/ivi določbi, da nio- rajo poslanci priseoi kralju. Postaviia sc je s tem na republikatisko stališčc in — kakor poročajo novcise vest* — se Ze pogaia z republikanccin Rad'com /a so- delovanjc obeli stnmk. Radičcvi a.u-entjc pa že potujejo po Sloversiji in oznanjajo Radičevo republic). Tako se Radio «n naši klerikalci dejansko žt: .zpopohijujej». HrvaSki in slovens!«: Klcrikalni po- slanci v Beo^raJti so nadaljc sklc;nli, da se bodo /vezali v parlamentu magan s hutličcm, samo du dosežcjo svoj cilj, da vrzejo ustavn1'. naert, l:i vanije edlnstve- nost driavc. Podpir«ili bodo RadiCa v niegovi zahtevi po iirvai>ki republiki in — proe;lasili bodo nierda že v kratkem zabt-evo po slovenski republiki. V svo- jem hlastanju zy sobojevniki so se vrg!i na agitacijo tudi vjied fiocijalno najbolj iiL7.adnja-t«h. Dvornimo, da z uspehom. Radič, kleiikalci in — Ce se boc'o pridruiiii •— begi in aj?e, so tipični prcdstaviielji one •poiitične strujo v na§em troimmetr. narodn, ki je skoz- insköz nazadnjaSUa in v:-rolldržavna. Njen cilj jo, ziusiti edinst.vo dižave in y, tem iipropastiti dr.^avo samo. Stara politična taktika na5ih klerikalcev je: Zrušiti vse, kjer ne morem kot stranka imeti vodilne nioči v rokah. Na drugi stran: pa so skupine, ki vidijo tieriutno r>vojo glavno n::!ogo v utfjenju drf.nve in narodncga edinstva. Skupina demokratov, sasna na sebi mofcnejša nego klerikalci in Radičevci skupaj, dalje 'skupina radikalrev, ki vsči] v vpraŠanju drzavucg.-i ustroja pojdejo z demokrati isto pot, in sku- njna agrafcev tvorijo za enkrat v par- lamentu tako mo^oüen biok, da se brez njih in preko njih ničesar zgodlti ne mori in r.e sm?. hi v enem vpra- siinju so si edine vse te tri skupine: edinstvo narcda in države . vzdržati hi branltl za vsako ceno, pa te tuäi Irenutno trpe pod tem strankini interesi. Dva svetova si stojihi nasproti : tu moK'ocna, na znotraj in zunaj silna j enotna država, tain razceplienje in raz- i ir.šenje države v zvezo malih slabotnih državic. Tu na podlagi konsolidirane močne države veüke soeijalne reforme in socijalno-gospodarski nr-predek, tam klerikalna kulturna in begovska soci- jalna reakeija najgiše vrste. Tu resno politično in gospodarsko'delo za utrjenje države, tam radičevsko-klerikalno igra- čkanje s praznimi gesli o republiki. Boj se je pričel. Naj bi se dobo- jeval trezno in stvarno z zmaijo ür- žavne niisli, z zuiago mrodnega edlnstva, z zmago poätene, Člste de- mokradje! Pcrlitierse vests. Demokratski klub je v svoji seji 10. tm. izvolil predsednikom Ljubo Davidoviča, za prvega podpred- sednika dr. Iv. T a v č a r j a, za drugega dr. Milan Rojca. Davidovič je v na- govoru povdarjal, da je stranka Častno proSla in da stoji v parlamentu kot najčvrstnejSa in najenotnejSa zastop- nica dfciTiokratske in jugosiovanske i miau. Klub je sklenil, čim prej početi 1 pogajanja z radikale! in seljačkimi sku- pinami za zasiguranje naglega parla- mentarnega dela in rekonstrukeije vlade. lzslop dr. KoroScaiz vlade. Dolgo je igral dr. Korošec svojo dvolično uiogo. V Beogradu je vse podpisal, samo da je ostal v vladi, doma pa se delal hudega opozicijonalca. Ker je njegova stranka sedaj pri volitvah za- igrala in namesto z 70 --- kakor je sanjala — priSJa v Beograd kornaj s 23 posianci, in kor je na podlagi tega uvidela, da nobene važne uloge več igrati ne more, igra sedaj — »va banque«. Vödstvo stranke je proti po- misiekom dr. Koro^ca in njegovih ožjih prijateljev z večino sklenilo: da mora stranka vztrajati pri zahtevi av- tonomije in iii za to tudi v boj, da ne priznava pristga kralju in da je za repubükansko državo, vsled česar mora dr. KoroŠec izstopiti iz vlade. in dr. Korošec je sei iz vlade in pojde baje s svojo stranko — v opozicijo. Srečno pott Hrvatski ban Lagfnja odstopil. St-jo min. sveta dne 11. tm. se je u- deležil tudi hrv. ban Lsginja, ki je bil klican zaradi dogodkov v Zagrebu v Beograd. Poročal je o položaju in ob- enem podal demisijo, Min. svet je de- misijo spreie!. Bnnske poslo prev/.ame najbrže n:;jstarejši banski svetnik dr. Bošnjak. JPrtd sestavo nove vlade. Po- gajan.a med radikalci, demokrati in zemijoradničko skupino za sestavo novo vlade potekajo ugodno. Avramovič V Ljubljano jo dajmo! Jcsip O^rinc, autor veseloigre »V Ljubljano jo dajmo,« katere proniiera se vrši v naSem gledališču v četrtek dne 16. tm. — se je rodil 1.1844 v Podgorju pri Kamniku in umrl 1.1879 kot profesor naravos'ovja v Vinkovcih na Hrvaškem. Bil je Clan literarnpga društva, katero je Stritar ustnnovil leta 1867 na Dunaiu v drnžbi Jarčiča, Levca in drugih. Zgornjo igio ie napisal, ko nm je büo komaj 24 1st in dasi njegov prvenee se vendar kažcjo v njej Že vsi dobri znaki poznejših njegovih del. Ostro opazovanje, dobra karakteri- zaeija in pristen, domač jezik so vrline, ki ga dvigajo v prvc vrste nag'.h pi- sateljev. Silno enostaven in preprost — kakorSen je pač na5 skromen s.lo- venski narod sploh — je način njego- Vfga ut-.tvarjanja. Njegova dela so pre- žeta z njegovim zdravim, neprisiljenim humorjem, da ie človeku toplo v družbi teh debrih, nepokvarjemh Ijiidi. »Obrazi iz naroda« je nazval eno svoiih del; tako bi skoio labko nazval tudi svoio vesdoigro »V Liubljano jo dauno« — kajti to so pravi obrazi, tipi iz naroda. Portret, kakrSnetu nam ie podal v grčastem, svoieglavnem Gašptrju Sre- brinu kakortudi njegovem hudomuš- nem, razposajenrm hlapcu Pavletu, je vreden, da se uvrsti v galerijo naših slovenskih originalov. In Rotija — ali ni to prava nasa slovenska matnica ! Vsa dobra in tiha in nesebična, ki skrbi samo za liišo in svoje ljube otroke. Ravno tako spoznate na prvi pogled našo požteno Marico, Stndenta Mirka in ovenelo devico Nfcžo. Še ceio v naj- manjSih epizodah o not??rju in anaifa- betskih dveh pričah so skrbno zarisa- ne karakteristične poteze, ki pnčaio o auforjevem vestnern Studiranju naSih ljudi. Najboijge spričevalo za igro je pač to, da sü je obdržala na odru že 25 let, a je Se vedno sveža in nova in jo ne- pokvarjenec gleda Se vedno z vs-likim užitkorn Lani se je igrala v Mariboru, predlanskim v Ljubljani, neStetokrat se pojavi na rnan'sih odrih, a uspeli n:- kjer in nikdar ne izostane. Kajti danes sc ravno tuko vsklikne v Kkrbeh za svfjo hčerko mwrsikatera marnica — kakor pred 50 leti — V Ljubljüno jo dajmo, upajoč, da napravi tym primerno partijo, pa tudi v novo- dobne pridobitve nezaupnih Gagparjev, muhastih Pavletov, bodečih Než itd je še dandfines na svetu. Züto bo veselo- igra »V Liubljano jo dajmo« živela Se dolgo življenje. V. Bratina. (sgrarec) je i/javil, da jo njegova sku- pirifi za vladni naürt uf^tave. K?ubkierlkainlh poslancev -- slo- venskih in hrvatskiii — je izvolil za predsednik;\ dr. Korošca. 40 siovensiiih mandatov ostane. V javnosti so so čula mnenja, da bi I imela Slovenija dobiii Ie 38 in ne 40 mandatov, ker sta bila 2 mandata do- ločena za Koroško, ki je pa po ple- biseku odpadhi. Dižavni odbor je v svoji seji 10. tm. sklenil, du o tein ni kompetenten razpravljati. Za poverjenika pravosodja v Ljubljani je imenovan dr. Vlad. Rav- nihar. Odstcp Ijubljanske vlade zahteva agrarni kiub, ker imajo v njej n^dmoč klerikalci, ki pa po izidu zadnjih vo- litev ne uživajo več zauoanja naroda. Demokrati podpirajo zahtevo kmetskih poslancev. Izpraziienje Dalmaclje je priüela italijanska vojska, namreč onih delov dežele, ki pripadejo po rapaüski po- godbi nam. Vojaški oddelki odhajajo proti Zadru. V italijarss!.! vojnl mornarici se pojavljaio čudni dogodki. Od eskadre, ki je imela nalog, biokirati Reko, je preälo zö lepo število torpedovk k ci'Annunziju. V vladnih krogih so na- pravili ti dogccSki najmučnejši utis. V Rusljl je v okoiici Poltave iz- bruhnila nova vstaja proti sovjetski vladi, Pogajanja z Avstrijo. Oledc ukiujc- nja sckvostrov je avstrj.ska vlada urgi- rula ini ms re&tev. Naša ylada. je stavi- ia svoj Čas temii prcdlogtt nasprof, da ukinc Avstrija za^oro nau našiml nalož- banii. Poslancc dr. Žerjav je v ten) oziru posredoval pri tmšem zixnunjem niinistni tcT zahtcval, da sc k nadaljnm pogaju- njein v teh vprašaiij h pritegnejo zastop- nikii sloveiisk.li in hrvatskiii intcvesentov. Polora v Avsh'iji se bLža z mrzl čno nagl'.co. Zvezni kanckr je izraz-.l napram zastopiiikom antuiitc, da je kriza, tako niančna, kakor prehranjevalna, v nevz- držlJLvem položaju. 1'reba je nujno doba- v ti 60.000 ton amer.kauskega žita in za to potreben Kredt. Poslanik-i veleviasti so obljublü, sporočitj to svojim vladam. Avstrja pada ••¦/, krize v krizo, dolgovi se kopidjo, konečiic posled.ee si vsak lahko izračuna na prste. Grškl kralj Koustauttn je izjav'l, da se z oz'ioin na izid ljudskega glasovanja ne bo odpovedal vni.tvi na prestol. Poliska žeK in:rn, ker je šestloina vojna ustvariila tako težavnc razinere, da je poinoč drurfih držav nuino potrebna za nje obstaiiük. Vladn izjavljn, da bi Ie pri.s ljijiKi ni(*rala nuc'aljevati vojno. iü KGi'OiaÄia. Cel vlak orožja v Beljaku ustavljcn. Na državnni kolodvoru v Iieljaku so pre- tečen). četrtek ustavüi transport devet- najstih vagonov v katerih je bilo 50 po- polnoma opremljoiV.h topov, med njim; 6 baterij 15-ceiit:ineter.sk'h havb.c, 10- m S-centimetcrsk'h poljskh topov. iiavbice in topovi so oprcmljen: z merüi. Trans- port je bil s poivorjeniin"; tfaiisportuirni reg.str; odpravljen z dunajskega južiiega kolodvora v Amstetten-Salzburg tev je b.l namenjeii v Spiläubergo v ft'ornji Ita- liju Vrcdnost topov sc cen! na ^5 rniljo- nov avstr;jskih kroii'. Ravno, ko so Je inicl vlak odpeljati z beljuškega kolodvo- ra, je pnšcl s Celovca tclefon cni ukaz, uaj sc transport ustav:. Transport je bl zaplenjen in bdjaška J.ržavna bramlia Je spravila topove v tamkajšiijo vojašni- co. Spremljcvalci nstavljencK« vlaka Sü noÄ'li .tal'jans.ke iiii.ioruic. -Ko so b li to- Ijov-; zaplenjeui, so spremljcvalci brcz sledu izginL; Iz ubogc Avstrije. Trpljenje «aših rojakov nn Koro- škeni. Iz Hodiš nam porocajo, kako so pred plebisc.toni obctali lieinčurj, da se odpre iz Celovca prav. paradiž, a dosc- daj so dabiU naši ljudje lc nekol ko moke: kar je ostalo Celovčanom od propagan- de. V Celovcu sc zn dcnar ne da nčesar kupiti, tcmvcč Ie za zarnenjavo. Pri Slo- vene h so pO'P'sali vse krave ter izraču- iiili koliko mleka morajo oddajati, cetudi xa doma niti za otroke nc ostane. Kdor :ma lc l oral zeniije, ne bo dobival moke. Za pozdrav ftVčcjo jicmCiirji Slovencem. »Hoo-nik über den Loibl! Na vcsclicali plcšejo najproj »Cuseiiwalzcr-; a Slo- venoi se morajo skrivati doma, sicer so nupaden1'. Pred ncinskinii orozii'ki vse trepece, ker jih smatrarno za poizvedo- valce po blagn. Nedavno so bili orožnik! v Hod'snh. 5c tisto "oc je b la pri prejS- njemu gerentu nkradena sviuja, obeuent pa so tatovi odnesli tudi vse jermene na zag'i. Na sumu imaino »Volkswehr«, ozr.- ronia lačiic Cciovcniic. Vse to se doj^ata žc sedaj, ko nas je komaj zapustihi pTe- bisotna komlslia, kaj se Ie bo poznej:. Vladni iu tajjnikom je bl in c no van doscdajni okraSni komlsa- Rnjko Mula- ček v Mariboru. $ole (iionwaükc) v Mariboru so tako slabo al( pa v obec nezukurjene, da s'i stariši skoraj ue upajo vcč poS'ljati svo- jih otrok k ponku. •— Tako skrbi Vrütov- šek za vzgojo otrok; lijeiru je pae kleri- kalni program tud: tu zrastcl v mozeg. Pred mariboriikp poroto se Imajc vrs'ti danes 'torck), jutri in v tetrtek u- skovnc pravdo proti niariborsk'in kleri- kalnim urednikom zanul častikraje v «Straži« n • Slov. Gospodarju«. či1 mo- spodjc lie bodo slodl; zvfledu »Slovenca* ''.n — potogiVH prod obvaviuivM r.ni mej nogo. Nove sloYcniskc ul'cnvi nan.so su do bila končno nid mar hoisk.i ineJincsiJa. Celjske ^«fcvi:C-e« Imenovante. Okvajnini glavaiinu je iinenovan Ludv.k Pinkava, v!adn: tiijirk pri okr. glavarstvu v Celju. Vloin. V gostilni Poderžaj na Brcgu pr,i Celju so v noč: od pctk ana soboto neznani dcloniržneži vloniU: v trgov,no gdč. Mar je Krajnc. Odprli so s S'lo n>02- no izlozbcno ok no ti1!' utiii dcbtlo tylož- beno 5:po. O-:hi<:"5li u,so nčesar, ktr so st zbali ob 11. iri uekega mo^, k je pr.Šei mnno. Ob 1. uri pr'sli so zopet »a dolo, a tedaj j:h je prepodila iiajbrze patvnlojuca straža. Straža je vlom ojiazila ter ^tano- valce zbudb. Zükovci so izgnl brctr sledu. Trgovski «cstanki s^ vrše v nu s^cu Uecembru hi ianiunu pr. ^Heloin vohi«. Fraucoski kiub v Celiu so osnnje in se vrši prvi seitanek 15. tm. (sredo) ob 8. uri zvcčer v mal1, dvorani Nrivodne kavarnc (vzad.ij). Klub s. osnuje knj žn-i- co in bo dob'val Casop sie v/. Francije. Boz.cnxo za otroke revn'h fnvalJdov priredi celjska inval dslei" orsaivzac'ia rt bo potrkala v ta nanien na dobra sroa i naSega oWnstv.i. Prosnio. da se je ne odkl an ja. Učenke dak!?škc mesčanske sole v Celüu so oprliki oblctivcc osvobojenja in ujedinjenja lugoslovanov rabrait: 209 kron 65 vin. za Ju^oslovanskO' Matico. Smrttti siučaji v zadnjem tednu v celjski zupnijl. Dne 5. tm.: dninarica Marija Zupanc v Gosp. ulici, stara 48 let (srčna napaka); dne 6. tm.: Hilda Pust, bči Sivilje, 4 t«dne (otroška sla- bost); dne 8. 1m.: Južcf Jezernik, po- sestmk in gositihv.čar v Lokrovcu, (srčna napaku); dne 11. tm.: Antonija Požtk, hči uiizaria v Zavodni, 6 dnif (porodna slabost); c'ne 12 tin.: Ivr^n Lesko';ek, hišnik v ubožni hiSi, 48 let (r;.ik r.a icziku). Dijaski kuhluji v Celju sta da- rovula mesto ver.c;t na grob Re. dr. Kotti.kove, v Olju: p:- ^r- 'v'in Rudolf, odvetr.ik v Konjicah 100 K in g. dr. Josip KolSpk. odvetnik v Lašk m 100K. Slovenci! Spominjajte se Ciril-Mctodiove družbe! -tifcs; i.'. :\ -> t si L- '-J> ?'i .\ * bt«'v. \u;) Izpred cefjske parole.. Celjp, dne 11. dec. Due 2f>. pro*, tl. sq ie 27-letn;? Terezlja Kitak, ki scdi danes na ob to.ini klopi, poročila z 58-Ietnim vdov- cern, posestnikoin Jožefom Kitakom v ČermPŽiSah pri Žerajah. 'Ljubezni do njega ni imelu. Kitak je bii dober go- spodar in je bilp njegpvo ijnetje pri zapu&dtigld rqzpravi po smrti njegove prve Žene cenjeno na 36.000 K. Včasi je paČ prišel iz vinograda v bolj ve- seleni ra;zpQlQ?enjii. SplpSno pa ga. gli- kajo sosedi in druge price kot dobre- ga človeica, ki pa ie bil neizprosen gjt'de svojih odredb vgospodarstvu; in ravno tern se žena Treza ni liotela uklanjati ter je glasom izjav raznih prič večkrat izjavila, da »pod strahom he bo, če ne bo les dosti, bo pa vze- la železo«. In v takih večjili a!i manjših prepirčkih za »hlače v hiši« je prišel uspdepolni večer 19. okt. tl., ko se je vrnil Kitak precej pozno iz vinograda. Prinesel je s seboj steklenico vina, katero so pri večerji skunno izpili. Po večerjt so luščili koruzo. Ko so kon- čali, jt1 on zahteval, da se spravi ko- ruza na dlle. Treza je ugovarjala. Vnel se je prepir, v katerem je Kitak na~ podil žono in deklo iz hiSe v vržo in — ker je bil nekoliko vinjen — ženo tudi opsoval s kurbo in kuzlo. Za fa- rovSkp kuzlo jo je že tudi poprej označil, ker je izvedel, da je župniku kot Marijina devica na kolenih sedela. Ko je nato Kitak Čez nekaj časa sto- pil iz sobe v tern no vežo, so naenkrat začeli padati po njegovi glavi trdi udarci z lesenim pehom in siiš\\o se je Trezino vpitje: Kaj sem jaz kurba, kaj sem jaz kuzla, ubila te bem itd. Slt^aie so se ludi njegove proSnje: Ujuba Treza, pusti me, nikdar Ti več ne horn tega rekei; a proSnje nisp za- legle, udarci so se s!išaii: dokler ni vse ntihnilo. Kitak je bil kn;alu mrtev. Ljubeznivo 2eno so takpi zaprli. Danes se izgovarja, da je bila tako zmedena, da ni vedeia, kaj jo dek'a, in ga nl hotela umoriti. Porotniki ao iudi spo- zrtali, da ni imela namena uniüriti ga, zaradi uboja pa je bi'a nato obsojenn pa 4 leta teike ječe. * Usiije pri tQya.fj)arju Lavriču v Konjicah, konje, -svinjV'iUJ. dmgod so kradli: 20-ietni Franc Si me r/. samski kovaški pornočnik iz Prihove, 20-letni pos. sin Leopold Puk! iz Markačice in 30-le.ij-i pos. sin Franc Pukl od isto- tam in so za to bili danes obspjtMii: Sinicr'; na 18 mesecev, Loop. Pukl rja 1^ in Franc Puk! \v\ 14 mesecev te^kp ječp. «ÜNEVNF NOVICE. V današnji 8tcvi|ki je v strojnem stavki.: ostalo več nap'ak, ker je v zad- njein hipn pi in odpovedal in se ko- rfykture niso mogle izvršiti. K vestem o kpoliranju anierikanskHi pjseni na ljubljansk? glavnl pošti. Iz časo* pisnili poroo! v ravnokar preteklih dneh je oboinstvu znano, da se je na ljubljan- sk i glavnš pošti nekaj tnjajäih uradn/ških nioč.. ki so podleglj vpl'vu vojne in ž>v- Ijenja v večjem mestu, spozabilo in si prisvojlo iz i>isem, ki prihajajo ]z Arricr!- ke "•' Jugoslav']jo, denarno vsebino in pa deloma tud; pisina sama. Stvar preiskujc sodiiija in poStna tiprava z vsö intenzlv- nostjo. O uspeliu pre:skovanj bo javnost svoj čas zaznaln. Ib se ne ponov'jo tak-2 in slične maniptilaciie z amcr:kanskiml pisni!, sc ustanovi pri ljubliansk; špecjic5i poscben oddelek. kjor sc bo prejemala in odpravljala amorikanska pošta oddeljcno pd druge tuzemskc pošte. Pozivljaino Lstočasno vsakogar, ki hi ismo ;ž Amerike pa nc h: bil prejcl v pismu uaznačcnega zneska, da v svrlio daljnjega pre'skovanja takn pismo pnšljc poštnernu :n brzojavnemn ravna- telistvu. Vendar moramo občnstvo v fz- ogib ncpotrebtr'm reklamac'jam ic sednj na to opozoriti. da poštna uprava po po- štn^m redu nc iamči za vsebino pisem, teniveč so manipu1:rnjoči uradivikj sami za vso škodo odgovorn-. — Direktor po- šte in brzojava /a Sloven/jo. »Uradiii list« št. H3 z dnc 9. tin. pn- obcnje miiiistrsko narcdbo o izvozu, pre- vozu in uvozu ž'val;. niosa. nicsnili izdtt- kov it) ?/valski!i surovin. Narcdba .mn namen prepr^čiti \nos ??va!skih ku^mh bolczni iz inozefhstva in zajcotovit. :zvor. snnio zdraVh in nc-umljiv.li i'val in 9a- valskili surovin. Re^entov rojstui dan -- tlrfcwM j praznik. Miinistrstv:) jc odrodilo, da sc j ]7. dec. kot rojoTiii d.'Mi regenta Aleksan- ' dra proglasi /.i\ državni pra/jjik. Regent jo ro.iei] 17. doc. HS8 na Cet;njji. Novo telefonsko zvezo sta dobila kraja Sv. Kungota Mad Mariboroni s Sv. 1 Jurt'jem ob Pusuici. Vestnik invaüdov, Reviii inval'di in vojnc vdovc z bl- vališčem v Cujju in okolici. ki iinaio 2 aii vec otrok v starostt od 3—12 let, sc naj pr javiijo tlo IS. tin. v pisarni vojnlli invalidov, Gosposka ulica, mod nradn'im urauii. Sabo ?nj j)r:ncso.ro izvleček uz krstnc luij g urc vsac! dan. Dijaškr, slojišče. Hijastvo se cpozar- ja, da jc v mestuem gledališču zopct uvc- deno dijaško stojsče v partcrjii. Vstopni- ca stane samo 3 krone, Uatcro pa ie ino- gočc dob'ti ]č prot: lcgitiinac j;. Aboncnicnt. Premijct:: vcsologrc »V Ljubljano jo da;nio~ due K> tin. se vr.Vi izven abonoma. V a.bonma sc vr^i prv• Moral a go- spe Dulske« tcr .io v najmanjši detail «z- vcdel v sredo, due 3. tin. s svojim osob- jem, kii visoko prcscga nu'ic rut.ranih d'i- letantov, na odru I>amatičnega društva v 2alcu. Vzgled diletantske vztrajnosti nam je prcdoč.la gospa dr. Kalanova v nalov* ni vlogi; gosp.e Pulske. Prvie sem jo vidtl igrat^i, da bi jo ne poznal. bi brcztlvomno misll, da je nastopüa igralka po poklicu. Njen energčen. samozavesten nastop, vsaka kretnja, vsak lorak. sploh v vsem oi bilo vidcti najmanisc prisljcnosti ali zadrege, povsod sigurnost — vse v na- ravuo, lepo liarmoniono ecloto ?.l'to. Njcn soprog g. Dulsky (g. Uratina) jc v gestah več povedal nego z Descdo. Tako mu zapovedaj esoproga, ki mu do- voljuje govor.ti se Ie ob kulmrnaciji de- 1 janjn, ko »poncsreei« sin Zbyszko (g. Ko- kot), ki je v/lrajal v rcsnosti svojega značaja ter kljub svoj; mladosti tud>; v najrcsncjšom Irciuitku ni klon 1 glav.1. Kaj prisreni sta bi!,; heerki gospc iJulskc licsja (gdč. Tüstcnova) in Mjelja (gde. Vorbachova). Kna naivna, drwga žc malo — vpoueena« -- sta svoji ulogi prav sreeno resile, lu danasnjiin co nam — prinierna krihi, vse to in pqleg še vladajoča temperiiUira z ozirorn na težko dobavo kuriva — dejstva, da sc vsakemu gledalcu puiičke v sree smilijo. Zcjo ugajuli'i nr. je nidi gospa JuUa- seviiCL'va (H. M'nrikova), ki je dala vsc- niu svojciiui veckrat ncpri.ietnemu polo- žaju prav primcreii izraz. lie-da bi sil'-la preko mej doslednc korektnosti. Najemniea (Orulad:čcva) je muela prinierno označiti raliiost šbkega /drav- ja, kakor tudi skromnost in danes — nc- moderno ¦— pon.znost naprani neizprosn: liisuc. gospodinji. Hanka (D. Mirnikova) jc bila krotka hi redkobesedna dckla do katastrofc icr kot takšna še prav všee. ne pa potem, ko je zmcšetarila v^OOO K odpravirne. :Rosredovalka 'lia.drahova (Jurma- nova) pa jc po zavžitem likerju, lc malo preveč »oz'ivela« v ostalem pa zan ;sljiva opora vsctnu ensemblti. Žaleani smo irneli |)rav lep večer, n še lepši bo on;, ko uas posotijo Ccljain vdrugic z igro polju.Jnejše, Š;ršim kro- ¦jroni dostopncjšc vsebinc. Kljub skiajno slabemu vrcmenu se je velika Roblekova dvorana skoraj nn- polnila. Opažalo se jc. da je bilo obč nstvo diselpl'iiirano, kar ])ac na deželi po veci- ni pogrcsaino. Lcp naprcdek, s koj'in ic dana podlaga,, da bo v bodočc v nascmu trgu tud: miskti na predstave. ki dado tu- di; meseanskiin krogom pr'.inerncga užit- i ka in zabave. Srčna hvala vscm dragim celjskim jgralkam. igralcem in gostom za njihov poset R. V. Turistika In šport. \ Planinski kolüdar za leto 1921 je iz- šel. Opozarjamb, da se koledar nc bo, kakor prejšnja leta, razpoš ljal Clanoni »Slovcnskcga planinskega društva«, teinveč samo na izrecno uaročilo Ker Je oist« prebtok namenien za povcčanjc ko- če na KoroSIc, se nadejamo. da bo t_a lično zdelani koledarček našel zlasti meč! članstvoni nniogo odjeinalcev. Pismena naroč la sprcjema založnšlvo '>Plan. ko- ledarja« v Mariborn. Ifrastnik. CJovoni se, da namerava našii konrična lovarna nauovu usianovl; gasilno društvo i. liotnškliu povnljeval- mim jez'kom. Moznost takega drui^tva uterneljuiejo s tern, da imajo tudi celjski gaslci: ncniško povolje. Biliezimc-, da na- še oblasti v djo, kam se wide s prevcli- ko pr-zanesljvostjo. Y Hrastniku n to zlasti v keni'eni tovarn: ,ie so vcc'no gnezdo strupcn'li avstrofilskili nemčiir- jcv . . . Raihenburške novice. V petek, dne 3. tm. je vecerni brzovlak zavoz'l vslcd napaenega stanja kretnic na ucprav; tir ter zadcl tarn ob več ŽelezniSkih voz, lg ie izrednc kakovost; tcr gori kakor smola. Pa ludi v rovih je opažati naprc- dek. Prav pridnc so pa stavbinskc din- žbe. Z izredno nagl co rastejo tronad- stropne hiše iz tal. Vsekakor bo pa trcba popraviti železn co. Med teni Ko prepdje parni stroj vlak skozi vse nuinjso predo- re, ga morajo pred glavnim zamenjati » benc'nsko lokomof.vo, ki popcljc potem vlak s polžcvo hitrostjo sko/i Mohorsko goro na kolodvor. Drnžb" je trcba jiasve- t-ovivtJ, da takoj povoča glavni. predor. Žalec. dne 10. dec. 1920. Mladna osnovnc sole v Xalcu jc nabrala za .higo- slovansko Mat;co vsoto 939.IS K. Mod nabiranjem so slišali otrocj tudi marsika- i tero bescdo, katcra ni sposobna. vzbujatii in gojiti narodnega cuta in Ijubeziii do bližncga. Pa o teni drngokrat; dotične stranke smo s: dobro zabcleži!:. TRBOViNA, OBBT IN HA- hODNO 60SP0DARSTVÖ Socilalitio s^varo- vasife v snail obrii, Vsi na$i dosedsnji socialno zavaro- valni zakoni se rnalo ali skoro prav nič ne ozirajo na porabnost v mali obrti in zahtevajo od malega, skrom- nega obrtnika is'o kakor od morierno urejene tovarne s tisoČi in tisoči dobro izvežbanih uradnikov. Socialni zakoni morajo biti prak- tični za oba, za dclodajalca in za de- lavca. Okorni birokratizem je ravno v socijalnem zavarovanju najnevarnejši in je zmožen otežkoCiti al'i pa spioh cnemogočiti praktično stran socijalno- zavarovalnega zakona: dati delavcu, zavarovancu v pravem času to, kar v zavarovalnem shičaju potrebnje. Dejstvu, da v mali obrti vif.dajo čisto posebne razmere, ki se bistveno razlikujejo po svoji gospodarski strani od onih v velikih podjetjih, je treba posvetiti pri praktic'nem proizvajauju zakonov pp- sebno pažnjo. Obrtnik, ki je gospo- darsko prisiljen, da dela sa.m s po- močio svojega pomočnika od jutra $o noči, ne sme biti taria za strele iz puščice, birokratičnib, nepraktičnih so- cijalno-zavnrovalnih novincev. Žrtev okolnosti in nei?vežbanosti nosücev zavarovsnja ne sme biti mali obrtnik, da bi on moral podpirati breziniciativnp komednost zavarovalnih instiUitpv. Stari, podedovani birokratizem iz av- strijskih uradov mora brezpogojno iz- giniti, ako hočejo zavarovalni zavodi postati oporn in zatočišfe v najtežjili trenutkih življenja. Naša državno-gospodsrska in naSa special na narodna potreba je, da z vsemi mogotimi sredstvi podpiramo razvoj in razmah domače obrti. Krepko razvita in gospodarsko silna obrt v svobodni domovini bo siina opora obrtniškemu življu v oropanih deželah. Socijalna zakonodaja ne sme v ne- sorazmerno jednaki siii obremenjevati male obrti in velike indii3trijo. Velika industrija prenese veliko lažje vsa s«- danj:: in bodoča bremena socijaliiega zavarovnnja, kakor pa skronmi kovaf, mlinar ali žagar. Naloga bodo?o kon- stitu?nte je, da s trezno premišljcnimi določili v Eocijalno- zavarovalnih zb- konili dvigne ini.:ijalivo in razvoj obrli.. Raziia dosedai veljavna doloüila, ki predpisujejo obrtuiku velike dolžnosU, kakor predtaganje raznih seznomov o delavčevem letnem zasUižku, popiso- vanjc obrtnih strojnih naprav, morajo izginiti in nn niih mesto morajo stopiti za obrtnika praktična doiočila, ki ne zahtevajo od priprostega obrtnika iste intcligence in pcresm» in pisarniSke izvežbanosti, kakor od velikega fabri- kanta. Dosedanje brezobzirno, skropu- lozno natančno iztirjavanje zavaroval- nih prispevkov od malega obrtnika se mora odmakniti pravičnejšim predpisom. Kontrola delavnih razmer in tehničnih naprav je v mali obrti vel'ko laija, kakor pa v veliki, moderno urejeni tovarni, zlasti, ako sede v socijalno- zavarovalnih zavodih nastavljenci, ki nimajo tehnične naobrazbe in je psi- hologično litemeljeno, da strogo in na- tančno kontrolo oitigjo Ie na malo obrt, ker jib veliko podjetje z raznimi taj- nimi in previdniini manipulacijami ne- usmiljeno »potegne za nos« in z mirho vestjo utaji nebroj dejstev, ki so me- rodajne za višino zavarovalnih premij in zavarovalne dajcitve delavcu.Skromni in pošteni mali obrtnik pri svojih pri- mitivnih razmerah ne mere niCesar utajlti in mora na korist velike indu- strije plafati do zadnjega vinarja na- tančno. Prakučno delovanje nosilcev socijalnesa zavarovanja mora prco- kreniti smer svojega deiovanja, glavno kar se. tiüe kontrole plačevanja zavaro- valnih prispevkov, na ono mesto, kjer so mahiuacije in goljufije večje in kjer je f nančni efckt viSji. Sikani/anje ma- lega obrfnika mora prestati, Jiocjalno zavarovanje mora od guSmarjenja pre- iti v velikopot^znobt. Zato moramo odloüno zslittfviiti, da se plačevanje z.=tvr».ruvalni!i prispevkov, zlasti za ne- /goono zavarovanje, za n;alo obrt pavSab'ra in da pavSal ploča država. V tern trenutku dvigoemo Kospodaisko iniciaHvo in podjetne-nt malega obrt- i nika, ki je doseüaj velikokrat opnst.il btev. H9 > fr Ü V A Ü O M A « Stfka a. nnbavo ali izpopolnitev stroiev. S to preureditvijo omogočimo tiidi rnalemu ČJoveku gospodarsko možnost, da se bo v veliko večji mcri poslužcval fa- kultalivne pravice zavarovati lud! sebe samegß. Ta sama točka, da plača za- varovalni pavšal male obrti država samn, bi imela nebroj dobrih posledic tudi za delavce. Do sedaj se je branil mali obrtnik sprejeti deiavce in raz- siriti svoj obrat često iz strahu, da bo moral zanje plačevati zavarovalnino. Brezposelnost je rastla. Ako pa je de- lavce, pomočnikc sprejel, je iz ncpo- znanja podrobnih določil zavarovalnih zakonov opuščal priglasitev, opuščal naznaniti nezgodc itd. Kontroini aparat nosilcev socijalnega zyvarovanja je mo- ral biti večii in nadležnejši. Finančncga efekta pa Se ni dosegel. V bivši mo- narhiji so bile zavarovalne premije za nezgodno zavarovanje v poljedeljskih obratih pavšalirane in pavSale so pla- fevale dežele. Na ta način uvedba ne- zgodnega zavarovanja ni ovirala indu- strijalizacije poljedeljstva, razvoju po- Ijedeljstva niso bile stavljene ovire. Ali za malo obrt niso rnerodaini isti razlogi ? »Obrt. Vest.« Trbovijska premogokopna druž- ba. Dne 30. nov. t. I. vršeči se občni zbor te družbe je sprejel predloge upravnega sveta v zadevi razdelitve dividende v znesku od n. a. K 20 za delnico in pomnožitev števila upiavnih svetnikov. Glasom obstoječega posiov- nega poročila je namen te nomnožitve mandatov vpoklicati jugos'lovanske in srancoske delniCarje poiom kooptacije v upravo, katera kooptacija se bode izvršila v nrvi prihodnji seji upravnega sveta. Glede dividt-nde se je povdarjalo, da se je ista morala povišati v prvi vrsti 7. ozirom na znatrio izpremtnjeno ra/merje med jugoslovansko in rvem- SkoavEtrijsko krono. Uvoz medenlh uteži je z odločbo gospodarsko financing« komiie'a mi- nistrov z dne 14. nov. dovoljen. Neva elektična ceutrala v BosuL Na reki Rami v Bosm se zgradi nova velika električua centrals/ Koncesija je podeljena Petru Biankiniju. Voda bo napeljana slcozi tunel in napravljen umetfli padec 256 m. Nova električna central«! bo. imela 30.000 konjskih sil in bo za falsko eiektrarno naivečja v rmSi državi. Poseben ameriäki konsor- cij, ki ga jc sestavii brat poslanca Biankinija v Ameriki, bo zßradil v Wi/ini elektrarne več industvijski pod- Ietij. Zvišanje cene sirovemu tobaku. Upravni odbor monopolskc uprave je z» 'do 1921. v celi kraljevini znatno iviSrtl odkupno ceno za tobak, tako da fcodo pridelovalci z enega hektara imeii deset- do dvanajsttisoč dinarjev kosrr.atega dohodka. Pričakuje se vsied \egj|e§ka tvornlca za Izdelovanje mila je povišala svojo glavnico od ensga na tri milijone kron. Za eno staro delnico se boste dobili po dve novj za 700 kron. Zadružna organizaclja "Be&ktli mll- nariov. Dne 26. novembra se je višjl ustanovni občni zbor organizacije «na- kupni, prodajiii a vyrobni druStvo m!y- naru« v Praze. Društvo znači dzpopolnje- nje mllnarskc organizaoije, v kateri bedo združeni vsi ml'ni na Ceiktin, Morav- skem, SlovaSkem in v Sleziji. DruStvo bo dovažalo žitn iz tnjine za potrcbe držav- nih zjivodov in drug-h korporacij v veli- Kvm obse^u. I>alje bo društvo skrbeloza skupni na^MP za svole Cjane, pozueje pa sc nainvrava buviti tudi s produkcijo in prodajo nilinskih izd^lkov. Pisarna se na- haja v prostorih osrediijega društva nil'- narjev v Pr.ik'i 11., plodiuova horzu. Bogastvo Stare Srbljc. v.lngoslovan- ski Lloyd« pišc o bogastvii Stare Srbije. l^odovito Kosovo polje in Prizrcnski okraj tvorijo nov industrijsk'; komplck». ki sc inn obeta najlcpša bodočnost. Obit- I no bogastvo /vine tcga kraja sc nc mo- re pvimcrjati z nobjnim krajetn naše do- mov'ne. Neprcglednc C-rcdc se past-jo po Šar-planinj in prizrenski oko!ie;. Industii- jalna bodočnost tch krajev leži v bogast- vu rude. Veliki s!;ladi kronin se nahajajo v preddu Sulie rokc ob cest:. ki pelje 'iz Urošcvca na Kosovcm poljti v Prizren. C)br;icat; treba po/ornost na tc i/vanrcd- iio bogate, n še zaiiemarjene kraie. II M E I. .|. Žatec, due 10. civic. 1.920. Pri vztraj- no klavefnem ra/položjnju je le niato" kupc'je — cene padi'io 400C- 4.:>00 c. kron za 50 k^: ""«Ä2HE VEST»"" Cudue vrste pogreb'. Iz Ze-neve V $v!c; porocajo: Pinancn'i stražuiki so sc začeli (./redno čudit'1, da umira v Š>vio;. v bliž iri nemške nieje toliko Nenicev, k.i želijti, da se j'li pokoplje v Nemeij'. Eii^ po.Krebna proeesija za dru^o je 51a prcko mejti v Nemčijo. Iz endenja se je pojavitä sumnja in tako se je nekega dne zgodüo, da jc finanena straža ustavila pogrebni sprevod in hotela po vscj sili vidct.i «mrt- veeu«. Krsto se jc odprjo in res, tarn Je lcžal mrtvec, ravno tak kof živ, samo da je bil — inrtev. r'naneni stražnifci si niso inotfl! drusače. ko da so nirtvasko bled: obra/. potipnli. Na svojo vellko zaeudcnje so spoznali, da je >: mrtvec« iz voska in da je njegovo telo nabasano z zlatoin. srebrom in drugim; preinet1, katcrc sc Jc liotelo vtiliotapH: v Nemčijo. Ko so »pla- kajoci« sorodniki »mrtveca« — štlrje po štovilu! opuzli ta pojav, so ¦--• oncmc- ]:. Policija pa j li je vkljub tcnin dobro po- znjila, eeprav n'so jcovonli. Prwa s^ja ustavotvorne elcupščine. Beograd, 12. dec. Prva seja u- stavotvorne sk\ipšiine se je pričela da- ues ob 10. uri. Vse lože so bile pre- napofnene, v novinarskih Iožah je bila prava gneča. V dvorani so poslanska mesta večinoma zascdsna. Skraino le- vico so zasedli komunisti; poleg njih je zemljoradnički klub, v sredini ^o na en em krilu lev ice in «netn krilu d e s n i c e demo- krati, potem radikalci; na skrajni des- nici so «oc. demokrati in klerikale?. Mu- slimani so v sredini ?.a demokrati. Po- slsrsec dr. Milan Rojc je predlagal zh starostnega predsednlka sknpStine Ni- kola PaŠiča, ki je bi! z burn im a- plavzom pozdravlien. Pašič jc. stopii na tribino, pozdravil skupJcino, omenjal važnost konstituante in izrazi! prepri- Čanje, da bodo poslanci slo7.nl v delu, da se utrde osnovne države. Seja je potekla skraino mirno. Po seji so po- slanci odšli k svečani službi božji. Pri- hodnja seja je jutri ob 16. uri popol- dne. Izvolil se bo verifikacijski odsek. Važni dogodki v Beogradu. Pogajanja med rfemokfatš in raslikalci. Znatno zbližanje. — Pašič in Davldovič upata na sodelovanje. Beograd, 12. dec, Demokrutski klub je sklenil, da prevzame inicijativo in se začne pogajati z radikalci radi skupnega dela v konstituanti. Nače!-- nika obeh klubov Pa^iJ in Davkiovič sta se doJgo razfsi;na K 50'— posinine prosto na dorn. IUaEiln xtii,-eii ya«'j(3 (naftamazilo) unif.1 pri ljudeii in živini garje, liSaj, srbečico, KOŽnc boleziii, izpuSüaje. Ne snirdi, tie mate peril?., 1 loncek 1.S-— K. Lekarna Trnkool v Liuliaiii. Kranjsko, zraven rptovža. 56 24-4 5 cnega h konjoni, encg-i M kravam • 11 etiega zn vsa dela sprejme takoj velep. BIEMV ßra«lo»6e» 1S7C 3-3 Dpzevm ^zpedna loterija. Prvo žrebanje bo 3. in 4 januarja 1921. 100.000 $w% — 50.000 dobitHoV S premti od 60.000 do 600.000 dinarjev ali 240.000 do 2,400.000 kron (dva milijona štiristotisoč kron.) Osaka druga sreCha more dobiti! Izplačeuanje useh dobllkou u golouem denarju torez odbltKa! Haiuetii dobiteh v sretnem slufiaja dinarjev 1.000.000 (en milijon) all 1468 8-5 ^.ron 4,000.000 (§tiri milijone), nadalje: 600.000'--. 40^000*—, 200.000'—, 150.000'—, 100.000 —, 80.000'—, 70.000'—, 60.000'—, 50.000"—, 50.000'—, dva po 40.000, pet po 30.000, 18 po 20.000 dinarjev, odnor-;io 2,400.000—, 1,600.000'-, 800.000—, 600'000'—, 400.000'—, 320.000'—, 280.000'—, 240.000 —, 200.000'......, 200.000'—, dva po 160.000' -, pet po 120.000 in I 18 po 80.000'— kron Ltd., i.t.d. I brez odbitka!!! Cena srečk za usak razred: 1/n srečka Din. 48 — ali K 592 - V2 srečke Din. 24.— ali K 96-- V4 srečke Din. I2 — aii K 48- Vs s rečke Din. 6* — ali K 24'- ločno in hitro izplačeuanje useh dobiJkou zajamčesio! Naročila iz cele države naj se poSIjejo po poStni nakaznici po- obla§Čeni glavnl kolekturi HiiorAii Mi y. oddeiek razredne loterije Gajeua 8 Ziigreb Qajcoa 8 Isbira ß tovlik. Stran 4, »NOVA BO?! A « 5tev. 149. Edina slovenska specijalna i trgovina z barvaml in lakl. j Agenttsra in Komi« sijsko podjefffe. | Iv. «Ferlež *» Celje |447 156-87 Narodni dorra Trgovina s lesoni in drvmi na drobno in debelo. j Kupuje jamskl in ostali les po najvlšjlli önevnih cenah. Registrov, kreditna in &tLvb®na zadrugaxom.zav. ^ «T*äI8m Presernova uL 15 w *#«¦,L el "LÄSTNI DOM" $pf*ejam3! Inrataifne «loge ii» Jih t»bi>LLLuje po tf ^m H oi V š*i**s in pol o*8 a to V^« |2 | O j* Rezervnl zak?ad 80.000 K. 401 156-88 Dcnarni promeft 60,080.^80 K. Odvetnik di\ Franjo Lipold naznanja, da se 15. dee. 1920 preseli v svojo odvetniško pisarno v JVLariboru, Aleksandrova eesfca 36, I. nadsfcr. ~ Telsfon 85. Driiic - Na prošnjo »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani kot dedinje po gcsp. dr. Josipu Georgu, odvetniku iz Šmarja, se vrši dne 13., 14. in 15. decembra 1920, vsakokrat ob 10. uri dopoldne v vinogradu v hiši ?t. 59 v Jelovcu pri Makolah prostoDOljsiQ mm Ma: a) v zapuščino spadajočih gospo- darskih • potrebščin in premičnin, po- sebno goveje živine, gospodarskega, vinarskega in kletarskoga orodja, sodov, vina, hišne oprave itd. Izklicna cena je cenilna vrednost Kupci niorajo kupljene predmete takoj plačati, prevzeti in od- straniti; slednje velja posebnotudi glede vina in naj kupci pripeljajo vinsko po- sodo s seboj; vino in premičninc bodo se prodajale dne 13. decembra t. I.; b) v zapuščino spadajočih premič- nin pod vl. št. 249 d. o. Statenberg, 201 d. o. Jelovec in 1/6 vl. št. 101 d. o. Sta- tenberg s hišo št. 28, kočo št. 58 in z gospodarskimi poslopji in zemljiSčem (vinogradi, poljsi, gozdi) v skupni \z- meri 35 ha 74 m2 v skupni cenilni vrednosti 235.575 84 K, ki ob enem izklicna cena, — toda brez gospodar- skih potrebščin, ki se boüo v istem času, toda posebej prodajale v smislu točke a) tega oklica. Prodajalka si pridržuje pravico, neposredno pred dražbo izjaviti, all se bode zgorjna nepremiČnine prodajala skupno kot celota ali pa po parcel- nih skupinah; v 'slednjem primerljaju se podeli domik posameznim najbolj- 5im ponudnikom le tedaj, če se na- zadnje za vse nepremičn^.ie kot ccloto ne doseže večji ponudek. Vsak ponudnik ima pred začet- kom dražbe položiti 10% izklicne cene kot varščino v roke sodnemu komi- sarju. Največji ponudek je tekom 4 tednov po podelitvi domika s 5% obrestmi od dneva domika dalje pla- čati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v tc-ku 14 dni po podelitvi domika dražbc orlobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, odd. I., dne 3. decembra 1920. Za prodati I»1 Maks ZabukovSeku, Cankarjeva ul. 2. dve dni čisto novi smoking obleki, eden nov zimski vojaSki plašč, ena kratka površna stara suknja in dve salonski suknji. 1582 1 | Stavbeno In gaian- j 1 lerjsRo H!eparstvo § * Ant. |o*ib a*si. " Franjo Dolžan ¦--------Celje--------- ' 2fa «ralja revBema vaa v urohu «padafoCa * del a Izvr*llev lotna tn «oltrtnA. I _______ ________________.___! Na debelo in drobno Etupite nsjbolje pri tvrdki Janko Bovha Celje, Kralja Petra c. Celje, raps'«, zvezke, svi»>Lnii- ho, per>esa, radirke in vae dreege öolske in pi» sarniške poipebšdine»34 | Ivan Ravnikop ueldrgoDina ^ Celje. i I Kupujein pšenico, oves, koruzo in ajdo po najvišji II 107 dnevni ceni. no ii_____________________________________________________ Za gostilničarjef in vinske trgovce se priporočajo stara, močna črna in bela si *X I til *"ts 4? WT 4F* IB *"« oainicgiifisKd katera so vsled svoje visoke Rradatije in dobrega okusa tudi najprikladnejša za zboljšanje slabejših vrst vina. 34 Ivan IHatkovicy zaloga daBm^figiskih vin Glavni trg 8 C(yiJ6 Glavnl trg 8 ' äamo na defoelo» ' fllilME prve vrste sveže blago I in JaKto oRusne. Sr dobiua sb povsod s Piva hrvatska tvornica saiam, suhega mesa in masti J H, Gavrilovic sinovi j | d. d Petrinja. | ladraBSka banka v Celju : srečke državne i razredne loterije. Prvo žreb^nje 3. In 4. jasraarja 1921» I___________:_____ ________________! Glavni dobitek K 4,000.000'- brez odbitka. Žreba se vsaka druga srečka. C to srectiam n posomezni raznil: ) saaBiiiaBSOBtia cHHMtaBHaüanwis-; bbbbbbbqubriisbij msaM^nnmawaaa I Celo 192 R, % s Poloy. 95 H. S S ceti't ^8 H, - S osniin. Z4 H. : aaynaEHnBBaiaBB a»~aa«ELiLii2FiSHd Bi^Hsr-MrLvaiKn^ b^ejla u^EHssaaa" Radi izrednega zanimsnja Vam priporočamo, d i si jih takoj nabavite Ivan St relec tapetnik v Celju, Samost^nska ul. 2. Prcvzame vsa tapctarska dela, kakor napravo žirnnic, tapetniških mobilij itd. Popravila iz- vršuje točno in ceno. Točas v zaiogi morske 2o5 trava, afrik in 2ima za modroce. 50-35 Pohištvo! Izdelujem vse vrste pohištvo za spalne, jedilne, gosposke sobe in salone, ku- hinje ter predsohe najsolidnejše in v vsakem siogu. Imam v zaiogi vsako- vrsten les, kakor javorjev, jesenov, Čre5njcv, brezov, hrastov, orehov. ma- hagoni, polisandler, rožni in tičar. Ele- gantne spalre sobe imam vedno izgo- tovljene v zaiogi. Prevzamem vs-t na- ročila ter ista izgotovirn najhitreje in v popolno zudovoljncst narcčnikcv. Načrti na razpolago. Cene 50% nižje, kakor v mestih. Ža obilna naročila se najtopleje pr'poroca pri Cci.ju. 1580 10-2 Prodajalka za p@fca!*ito katera je zmožna slovenčSine in nem- Sčine, se iš(!e za talcojšni nastop. Pro- silke, katere so že službovale v jed- nakem podjetju, imajo pic-dnost. Po- nudbe s prepisi spnčeval in navedbo place, naj se vposljejo na upravii^tvo tega lisla pod šifro; »Pekarija«. 1581 1 >* Zi ne^ o;«..j.. ^ n ^^U^y Glavna zaloga | w 7 samoprodaja ] B za Jug-oslavijo: j | Gejza Boškovid, Osljek I. j ^ Telefon St. 268-624. J pxiBtno norvesRo l najboljše sredstvo proti slabokrv- •¦ nosti se dobi v drogcriji 14—6 lX SANIT&S. Celje. f Boli in BOilcti larilo i zlatnin, srebrnin, prstanov, uhanov, ur (žepnih, stenskih, najfinejših budilk) se dobijo po najnižjih cenah pri tvrdkah Fa^anjo Bigaj, urar, državns železnice, Olavni irg 14 in Štsfsn Foraait, urar, Dečkov trg štev. 3, Celje. Za vsako pri naju kupljeno uro se jamči 3 leta. Popra- vila se izvršujejo točno in solidno, za kar jamčiva 2 leti. WftDEBELO; «. M DROBNO Ravttokar došla veltka množlna svilnatega barvanega in krep papirja in rutk za božlč. Pismeni papir v niapah in kasetah, kopirne knjige, stročnice, gobe za tabllce 1547 14—7 in vse druge pisarniške potrebščine. 2S«, Tbožič lepa damla l>©I©tiÄ»istic»ir»iI-ft Itnjig v vseh jezüUili v ©legraainitinil^ vezlli. Goričar ^e» Leskovšek, Celje. ~------------_.___________ ___^_________1. _^___^ ^_____.^^^_______________. -- - -......n r-ytp*u+*n*\S