pu-
PRIMORSKI DNEVNIK
Skrajni čas je, da ZVIJ začne popravljati krivice!
  GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
IX. . Stev. 220 (2530)
TRST, sreda 16. septembra 1953
Cena 20 lir
Mi IN PLEB
H« en	30VOr	pred'
Hkih	'zmed tistih ita-
1,5 dokumentov, ki bo-
Ho*. SV°iem st°odstotnem ike ; 3 tradicionalne rim-
tmZin'a-listične politike
Podobne a c,astn° mesto med Oojilce„ pr°dukte italijanskih t) si eksPanzionizma. Za-'»»čn*,5	VTedno malo na-
0 T l °sledati
keti0rvan°Sti omenmnja tako S0v0rimn Ba rtmske9a pakta Upran „ 110 dru9em mestu, točetei- ° 36 Pe'!a postavil na
»imo tUTlT B°Vora- Zai-
b, Br. . 3, nJegovo obram-tiahst in°l m’ da 36 impe-»tsjem » n1e9ovim sklice-*® Pourin0 ^tPiena načela, ter da ce!° mi-
h'h *rogZ fpeu “Čeprav 36
)e 'tot diktn,[ 30 02naču-- 0 ~ STO ni dala
ZZit TrŽaSki in oomm
0 tvezi _ prešama s tem »toče- predsednika rimske
Un-i
fted^PrajeVT0ri S°3 6,169,1 iz"
H Jun0};]„\k- teše meja
»ledj	''oder	teče	meja
Hiliim api3° 'n Svobodnim
* ZL°strl3ew-w bi
kil alo^e °"emi3em. W ne bi
fci io ie
}a mironn all]ane tako stro-
ttaj ~	.	V°9odba
htd 'lrajeVTnrfSaj 6”e9a iz'
"■ed it~u, . oder teče meja
H Italiin ■	teče	meja
Pe bi bil Jug°slavijo, ki o 3e Pran °V?nski- meja, ki > *diktaw° d°i0Čii. ‘iSti
folla tudi^030 n* ’n ga 2ato !ia meja m”*, m°re navesti. «0 jn ed Jugoslavijo in Ho	, Jugoslavijo in
'"eto strnio 0 ^Joko v kri in *®rodnen„	90 slovenskega
S in L°2ena.ja; Zato pra-je trna in bomo trdi-
> *tZ'ITa pogod^
strr!!!r0Vna Pogodba ne ‘Uična; Sf’ temveč nad vse
**■ temneč “ "e 2a itaJi3a-
i Hoslni	nas Slovence
<ilne' °e tor63 Tel-
p,a«ičeno n°> Potem ga Pe, ' ne sam° nri, tem-*h4riaiisfaUet lah,Co imenuje
S^a5aE°e‘0-,Na3-
♦h' ** iih ^	njegove	če-
ib,,34? Mar C. poslal rožljat na vHiastti ° ^ ltaiijanskem V,»	ozemlju? ” ‘
I’6 SJE* Ozemlju?" JV«;
£ Bes ta ! ’ Po k°terem se
£ ’0ld«‘eslTiSOPln Pell°'
ni°. sami ,	povelju-
?lc*rji, itj lz°rani fašistični s° bili po vojni
e.
r,Vrirani in'“ ual po 1,03,1 f»i ’ *tot s potem amnesti■
Us-* *°t o	umnesn-
< Etični oA/r osom poroča , ‘ Vsa t' ssa0sero Vene-Si' Hiri Soldateska se to-iipn‘ie ?° Paseh- Beneške .. Poltem na ° ,strnienem slo-n ’ fci je r,	em ozem-
nP:iUt° s «*to si0-
t'e vas Vasrni-^'venske tj* tafco nepobitno «l0?.arafski n.3'!1 3e n svoji Pat enske orni' ni°ra! fcot
£m‘ran Ted ,fi ■ ceio tafc C°iP,ooonered<!n,t!st ^ 3'o
»a al'ianskn , °a 3e s“-tr... °ieon	vtada poslala
*a '“J'
»ODn °3C°a fe'UP;“ua P°s(aIa Prm P0ffa,a„?1CPCa na mi' ^d^or tržaifc 'Cafcrs'en ie ^'rtrnsk^vmverze in n, Car;. „ [UPKcionar pri h.,0 So rf Schi//rPr eiIo« Lde]stva.
'line'’ 'mperlali1' V tem 3> <oP>lmem i?eniJ c“njasti
r je dori ?3“Sti p“ zn-
d<,’, er ie	“unWsti	pa za-
pmik? s odatek tega pri-
». 0 še »-i. OJ*™ govorom
m. “ 'e enkrat govorom ‘COPla0a nam0praUidil- N,č
J«n5k moič„tl 7n č ° teh dej-dir„ ‘judstU? “arati ttati-
sCv!3udSt‘m?fturati
že^ ''tab mo,^ Besnica
pro-
j»'“- šn )c0 r‘L'an3n. fctjub la-
bo itaufr01r'a d0 '•™-»ib ° TeŠiti teh ljudstvo 2. ‘n imn* Jek svojih lažni.
»ib 7 'eSiti t„L.	ljuasivo
% 1,1 iniper; ,. svojih lažni-
ecu»Bfob,nst-
3astiti impenali.
53^“« »r—
‘	0”	Pranih	°	U3ai,o	ali
sS tud?p0er,i?li*f°p'
bal j- 5e je „ h PeiIa' Po-mJ.5 dane* p°'l’,a»I. da je Pil j*1® lin n»°mr°Žena’ ob'
\ * j* obor^°,rede 0Tne‘
rilce, dosegi™ “rož>ten ob.
»tran nSe je sJ’0'”0^0 ^^e-na tri-
k r„6ne čase ’ da je zanj
^1 ^ r‘nunciah ?Una in ce’
^nin!*30 fcot , h * ter ma-% 1,1 dofcu * b°0 ne fcafco
pr«BPa.ie ta nt0m- V ^es-Peri * **mbol predlog danes Hj0 H saj !"3QSfeoa im‘ *»ii . * * 'tatem n‘ Prano ^don. hoteli *° pred peti-De G0.n° 2ah°du po-
H^ u°litoahPes 3j do 2ma’ ti» °9	6	tem	je
ta vlogo
pr a-
°d tafcrat";“‘ snojo i
c'
«> i‘u*“p*»«»•
t® nr'nen' «eč anSfC‘ predlog dl°Ba !! mn°go in za.
0	Plehi.ni. m-
i‘fofc/a2PranlJaPleblsc“. Wo-)» b 0 tem n, j na dolgo in
ZZ^ačut T: *eprav
"* de/1, 0in<‘dujel<jf(^‘ deprav S°Pien stransfcp 1 sestau-n' wa hj6 “3.0Pe, kar
S*Va hoče\“iaUe> fcor
'h* i,- ‘to, na Pai z njim Pred,?_p tristran-
H tJaui pred,5* P tristran-
Ppr„. 0ni0 post temveč ^šanje. P°stapiij te eno
^et P1°de, alfT6ds?dnik rim-M® »o ŽC bi mi*o bil° pa'
]i to ° Pri» *Vetouaterim "a-111 hotelaPrau nič tcoV’03™- ^ a ^Pustit	ral°’
PU,t'ti Plebiscita,
čeprav ga je Jugoslavija predložila, sedaj predložili za takšen plebiscit — n. pr. na konferenci tistih petih držav, ki jih je predlagal Pella — sledeče pogoje,-
1. Naši kraji so bili od leta 1918 pa do 1945 pod italijansko okupacijo. Pod to okupacijo so najprej edemokratič-ni» Italijani, nato pa fašisti opravili tisto denacionalizator-sko delo, ki so ga pač opravili. Da bi se vzpostavilo prejšnje stanje bi bilo torej pravično, če bi bili ti kraji sedaj prav toliko let pod Jugoslavijo.
2. Toda ta jugoslovanski režim ne bi smel biti takšen, kakršen je sedaj. Ta režim bi moral izvesti vsa tista dejanja za denacionalizacijo in vse tiste zločine nad italijanskih delom prebivalstva naših krajev, ki jih je izvršil italijanski režim nad slovenskim in hrvatskim delom prebivalstva: ta režim bi moral torej požgati vse italijanske kulturne domove, poropati vso italijansko imovino, za ves čas svojega vladanja bi moral prepovedati vse italijanske šole, pojugoslovaniti bi moral ne samo vse italijanske priimke, temveč tudi vsa italijanska krstna imena, ustanoviti bi moral posebni tribunal, pred katerim bi obsojal na tisoče let težke ječe, zapora, konfinacije in koncentracijskih taborišč ter na streljanje nešteto Italijanov, ta režim bi moral sprožiti proti Italiji imperialistično
napadalno vojno, požigati bi moral med to vojno in še pred njo cele vasi, njegova soldateska bi morala po teh vaseh streljati ljudi kot zajce, jih klati, pošiljati iz njih žene, starce in otroke v koncentracijska taborišča, ki bi bi la podobna Rabu, Gonarsu in stoterim drugim taboriščem in ječam, ljudstvo bi moralo plačati ta imperialistični pohod z najmanj 40.000 mrtvimi itd. itd
Bog ne daj! Teh pogojev prav zares ne mislimo resno. Niti od daleč ne. Mi smo mnogo skromnejši in ponižnejši. Mi ne zahtevamo nikakršne revanše, čeprav nam je na to leta 1946 priznal pravico celo sam De Gasperi v nekem svojem govoru na mirovni konferenci. Ne! Mi zahtevamo, da bi vsaj toliko let, kolikor smo jih preživeli pod Italijo, preživeli v resničnem demokratičnem režimu, kjer bi bili zares enakopravni z Italijani, da bi bil naš jezik prav tako uradni jezik, kot je italijanski, da bi nam povrnili vsaj tisto, kar so nam oropali, kot so vrnili Zidom v Trstu in kot so vrnili vsem tistim v Avstriji in Nemčiji, ki so jih oropali nacisti itd., itd.. Mi ne zahtevamo in tudi nočemo, da bi kateremu koli Italijanu padel las z glave, le če nam je voljan priznati enakopravnost in povrniti škodo. Samo to zahtevamo, in takšnega svobodnega življenja si želimo vsaj dvajset let, potem pa bomo rade volje pristali na plebiscit.
NADALJNJI BEOGRAJSKI KOMENTARJI K PELLOVEMU PREDLOGU
Prekličeio nat tristransko izlavo
in ZVU v Trstu na] postane nevtralna
Pella
Sele pod tem pogojem bi Jugoslavija mogla vzeti v poštev predlog o konferenci o Trstu - Dvojna mera nekaterih krogov na Zahodu - Internacionalizacija Trsta bi zadala smrtni udarec italijanskemu ekspanzionizmu
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Predlog predsednika italijanske vlade o sklicanju konference petih, na kateri naj bi razpravljali o tržaškem vprašanju, so, kot smo že poročali, uradni krogi v Beogradu sprejeli hladno in rezervirano. Ti krogi upravičeno dvomijo v uspeh konference ne samo zaradi absurdnega predloga italijanske .vlade, temveč tudi zaradi dejstva, da udeležba zastopnikov držav, ki so podpisale tristransko deklaracijo in s tem omogočile penetracijo Italije v Trst, ne daje upanja, da bi konferenca prispevala k pravični rešitvi tržaškega vprašanja.
V dobro obveščenih krogih v Beogradu smatrajo, da bi Jugoslavija pristala na razgovore o možnosti sklicanja konference samo pod pogojem, da bi Združene države Amerike, Velika Britanija in Francija poprej preklicale tristransko deklaracijo in zavzele res objektivno nevtralno stališče in dale v tem smislu navodila ZVU v Trstu, za katere politiko se ne more trditi, da je bila nevtralna.
V Beogradu se ne bi nihče oziral na predlog predsednika Pelle o plebiscitu, če bi ta predlog naletel na podporo nekih zahodnih krogov, ki imajo po mišljenju, političnih opazovalcev v Beogradu dvojno mero: eno. ko gre za Jugoslavijo, drugo pa, ko gre za njihove interese. Svet še ni po^ zabil, da so velike sile po prvi svetovni vojni na zahtevo Francije odtrgale od Nemčije posarsko področje in ni bilo razloga za odlašanje plebiscita. Zakaj ti krogi danes ne podpro zahteve po odgoditvi plebiscita, da bi popravile krivice prizadejane slovenskemu ljudstvu in povrnilo stanje pred italijansko okupacijo, ki bi omogočilo, da o usodi Trsta odločajo Tržačani in ne razni ljudje, priseljenci iz Italije, ki so zasedli mesta izgnanih Slovencev? Kje je tu doslednost, dobronamernost in pravica, se sprašujejo v Beogradu?
Na ponovno zahtevo italijanske vlade o plebiscitu jugoslovanska javnost odgovarja tistim zahodnim krogom, ki ta predlog podpirajo: Ljudstvo Trsta in Slovenskega primorja
je v narodnoosvobodilni borbi, Jugoslovanske ljudske armade
izvršilo plebiscit in ga zapečatilo s krvjo Italijanov in Slovencev, ki so v skupni borbi premagali fašizem. V Beogradu nadalje ugotavljajo, da bi internacionalizacija Trsta zadala smrten udarec italijanskemu ekspanzionizmu in iredentizmu in ustvarila pogoje za normalizacijo odnosov z Italijo in za mir v tem delu Evrope.
B. BOŽIC
Začetek VID. rednega zasedanja
glavne skupščine Združenih narodov
Indijska predstavnica gospa Pandit izvoljena za predsednico skupščine Razpravljanje o kitajskem predstavništvu odloženo do konca leta - Izjave Koče Popoviča o nadaljnjem razvoju dogodkov v smeri pomiritve v svetu
NEW YORK, 15. — Nocoj se je začelo osmo zasedanje glavne skupščine OZN. Dosedanji predsednik Pearson je takoj po otvoritvi zasedanja pozval prizadete, naj podvzamejo potrebne ukrepe za sklicanje konference o Koreji. Poudaril je, da je izkušnja na Koreji pokazala, da kolektivna akcija proti napadu lahko deluje, tudi če je nepopolna glede organiziranja, podpore in udeležbe. Qmenil je nato razpravljanje o kolonialnih in plemenskih vprašanjih na prejšnjem zasedanju skupščine ter je dodal, da «ne gre za strogo akademsko razpravljanje. Tiče se
vprašanj, ki na dinamičen način podžigajo strasti in neposredno zadevajo več milijonov človeških bitij*.
Takoj nato je sovjetski delegat Višinski izjavil, da je odsotnost pekinškega predstavnika kršitev zakonitih pravic kitajskega ljudstva, ter je dodal:	»proučevanje	korejskega
vprašanja dokazuje, kako neuspešni so poizkusi, da bi rešili to vprašanje, ne da bi u-poštevali Kitajsko. Pri razpravljanju o politični konferenci je glavna skupščina sprejela sklep brez udeležbe kitajske ljudske republike. Ta sklep ne more imeti nobenega prak-
tičnega pomena, ker pri razpravljanju niso bili navzoči predstavniki ljudske Kitajske. Očitno je, da bi se rešitev tega vprašanja našla hitreje, če bi bila ljudska Kitajska zastopana v Združenih narodih*.
Nato je Višinski predložil resolucijo, v kateri zahteva, naj «vlada ljudske Kitajske zavzame svoje zakonito mesto v glavni skupščini in v vseh organizmih Združenih narodov*.
Ameriški državni tajnik Fo-ster Dulles je tedaj zahteval od skupščine, naj odloži do konca leta proučevanje vsakršne resolucije o kitajskem
V RIMU NISO ZADOVOLJNI
Z ODMEVI NA PELLOV GOVOK
V suetu pravijo, da jc predlog za plebisuit nerealen, ker Jugoslavija nanj ne pristane » Hladen sprejem predloga za konferenco petih - l/se številnejše zahteve po preklicu tristranske izjave, ki zavira reševanje tržaškega vprašanja
(Od našega dopisnika)
RIM, 15. —• Odmev, na katerega je doslej naletel Rellov predlog, ki ga je formuliral v svojem nedeljskem kapitol-skem govoru, rimskih vladnih krogov nikakor ni zadovoljil.
Na splošno povzemajo v rimskih krogih reakcije na zahodu v naslednjih glavnih črtah: zamisel plebiscita razen pri nekaterih reakcionarnih novinarjih nikjer ni naletela na ugoden sprejem, če ne zaradi drugega, že zaradi tega ne, ker jo Jugoslavija odklanja (za Rim je to nov neprijeten dokaz. da ne šteje samo njegovo mnenje m da se ta položaj zanj iz dneva v dan slabša); predlog o konferenci petih je bil povsod sprejet zelo rezervirano, pa še to le pod pogojem, da bi njen dnevni red obsegal tržaško vprašanje sploh, ne pa morda «način izvedbe plebiscita*; nekoliko so se za zamisel konference ogreli le v Londonu, medtem ko so v Wa-shingtonu in v Parizu ostali precej hladni; v Wastnngtonu se očitno nikomur nikamor ne mudi, v Parizu pa namigujejo na možnost, da se število udeležencev konference, če bi res do nje prišlo, razširi; nadalje se vse očitneje pojavlja javno obžalovanje, da je bila tristranska izjava sploh dana, a-li pa celo zahteva, naj se tudi formalno prekliče; v ZDA so se pojavile nove kritike italijanskega rožljanja z orožjem, zlasti po ponovnem jugoslovanskem zatrdilu, da FLRJ na izzivanje ne bo odgovorila z enakimi vojaškimi ukrepi.
Glavne zahteve, ki jih je v nedeljo precej kategorično postav.1 Pella v imenu italijanske vlade, so bile: 1. tristranska izjava mora obdržati svojo popolno veljavnost- 2 tržaško vprašanje je treba nemu-doma rešiti (seveda v smislu italijanskih zahtev); 3 na STO je treba izvesti plebiscit- 4 skliče naj se konferenca petih za določitev načina izvedbe plebiscita; 5. Italija ima kot
članica atlantskega pakta pri zahodnih velesilah prednost pred Jugoslavijo; 6- zahodne velesile morajo zaradi tega s pritiskom na Jugoslavijo podpreti italijanske zahteve. Iz primerjave z gornjimi ugotovitvami je razvidno, da je Pel-lov govor v veliki meri izzvenel v prazno.
Iz Pariza poročajo, da je tam predstavnik zunanjega ministrstva izjavil, da tri zahodne vlade zdaj proučujejo italijansko noto, ki predlaga sklicanje konference petih (ZDA, Anglija, Francija, Jugoslavija in Italija), da se o njej ..neuradno* posvetujejo in da bodo izročile Pelli skupen odgovor. V diplomatskih krogih menijo, da bodo zahodne velesile morda na ta predlog pristale, da pa bodo predlagale, naj se razširi dnevni red in poveča število sodelujočih držav. Pri tem navajajo jugoslovanske ugovore proti konferenci, ki bi se je poleg obeh zainteresiranih držav udeleži'« še tri podpisnice tri-stransET' izjave, in omenjajo možnost, da bi na konferenco povabili še kakšno drugo državo, na primer Grčijo m Turčijo.
Vplivni francoski list «,Le Monde* pravi, da ((trenutno lahko predlog o konferenci pe_ tih povzroči samo zadrego v ameriških in francoskih krogih, ki ga sprejemajo z rezervami*. List dodaja, da so v Londonu reakcije ugodnejše, «ne ker bi si Angleži delali mnogo utvar o možnosti, da se zdaj tržaško vprašanje po kakršni koli poti reši temveč, ker so prepričani, da se zahodne velesile ne smejo dezin. teresirati za položaj, ki postaja vedno slabši*. P? te™.10«-donskem mnenju bi torej slo predvsem za to, da se slabSa-nje jugoslovanskega - Italijan, skega spora zajezi.
«Le Monde* nadaljuje: «Po-leg tega mislijo Angleži m niso edini, ki tako mislijo, — da tristranska izjava o pri-
ključitvi _Trsta k Italiji danes ni več izvedljiva in da bi bilo bolj pametno, ko bi podpisnice to priznale. Predvidevati je mogoče, da se bosta končno tudi Pariz in VVashington stri. njala z londonskim mnenjem.* List pravi nato, da bodo tri velesile verjetno pristale na Fellov predlog o konferenci, da pa bodo zahtevale, naj 6e razširi dnevni red in poveča število udeležencev, kajti sicer Jugoslavija na ta predlog ne bi pristala.
«Le Monde* navaja nato jugoslovansko stališče, da na plebiscit ni mogoče pristati, ker je moralo pod italijansko okupacijo veliko število Slovencev zapustiti Tržaško ozemlje, in nadaljuje: ((Zavezniki ne more. jo zanikati resničnosti tega argumenta*. Nato pa pristavlja tudi kos italijanske propagande in pravi, da Jugoslavija «slovenizira» cono B in da zato povzroča »nervozo v Italiji*.
Najbolj pa je rimske kroge zadela trditev «Ne\v York Timesa*. da «tri zahodne velesile ne morejo vsiliti te ali one rešitve tržaškega vprašanja*, čeprav isti list potem navaja dve možni rešitvi, ki na za T-talijo ugodni: prebiscit ali razdelitev, pri kateri bi Italija dobila Koper. Izolo in Piran. O teh dveh rešitvah pravi «New York Times*, da sta »teoretično možni in pravični*, dodaja pa, da je «med teorijo in realnostjo globok prepad*
Francoski list «Parisien Li-berč* pa navaja Peliovc besede, da stoji zdaj pred Angliji in ZDA «nova Italija, vključena v atlantski pakt*. List komentira: «Skratka Kalija, ki je proti koncu vojne ponudila svoje sodelovanje zaveznikom, e ni nikoli zavedala, da je leta 1941 sprožila napadalno vojno proti Jugoslaviji. Danes je to popolnoma pozabila. Ostaja pa dejstvo, da Jugoslovani tega nikoli niso pozabili, tudi če o tem ne govorijo mnogo*.
A. P.
predstavništvu v OZN, ter je dodal: ((Postavljam skupščini to zahtevo, zato da bomo lahko nadaljevali naše delo*.
Dulles je dodal, da ta njegov predlog nikakor ne pomeni, da bodo ZDA lahko naklonjene sprejemu pekinške Kitajske v OiZN leta 1954. Kuomin-tan#ri predstavnik se je naravno uprl predlogu Višinskega.
Britanski delegat sir Glad-wyn Jebb je podprl Dullesov predlog, naj se razpravljanje odloži do konca leta.
Govoril; so š« poljski, ukrajinski in beloruski predstavnik, ki so podprli predlog Višinskega. Za tem je ponovno govoril Višinski, ki je izjavil, da je britanski delegat podprl ameriški predlog «s stisnjenimi zobmi in samo zato. da ne bi javno ugovarjal svojemu a-meriškemu kolegi*.
Skupščina je nato s 44 glasovi proti 10 in 2 vzdržanima sprejela ameriški predlog, da se razpravljanje o kitajskem predstavniku odloži do konca leta. To pomeni, da bodo o tem ponovno razpravljali šele, ko se bo glavna skupščina sestala leta 1954.
Med državami, ki so glasovale proti ameriškemu predlogu, so tudi Indija. Indonezija, Jugoslavija in Burma, med vzdržanimi pa je Afganistan.
Skupščina je za tem sklenila s 35 glasovi proti 11 in 11 vzdržanimi, da ne bo glasovala o resoluciji, ki jo je predložil Višinski.
Sledilo je glasovanje o novem predsedniku skupščine. Izvoljena je bila indijska predstavnica gospa Pandit, sestra indijskega ministrskega predsednika Nehruja. Zanjo je glasovalo 37 delegatov. Siamski princ Wan Waitakon, ki je tudi kandidiral. je dobil 22 glasov.
Nova predsednica je takoj Po izvolitvi izjavila, da se »skupščina začenja prvikrat po dolgem času v ozračju upanja, ker so se na Koreji sovražnosti končale in ker so odprta vrata za rešitev vprašanj Daljnega vzhoda*
Seja je bila zaključena ob 22.30 in se bo nadaljevala jutri ob 10.30
Jugoslovanski državni tajnik zn zunanje zadeve Koča Popovič je izjavil danes zastopnikom jugoslovanskega tiska v New Yorku, da meni, da je možen razvoj dogodkov v smeri nadaljnje pomiritve v svetu Koča Popovič je nadalje dejal, da je razvoj dogodkov v zvezi s korejskim vprašanjem mnogo prispeval k izboljšanju mednarodnega položaja. Poudaril je nato pozitiven pomen in vlogo Združenih narodov v korejskem vpra. šanju in je dejal, da je potrebno iskati skupne rešitve za dosego miru v svetu V zvezi z vprašanji, ki so na dnevnem redu 8, zasedanja glavne skupščine Združenih narodov, pa je Koča Popovič poudaril važnost razvoja gospodarsko zaostalih držav, vprašanje razoi«»žitve in vprašanje nesamoupravnih ozemelj. Izrazil je ob zaključku zadovoljstvo nad dosedanjim napredkom na področju razvoja gospodarsko zaostalih držav in poudaril, da je tudi Jugoslavija znatno prispevala k temu napredku,
'i!
NOVA GORICA, 15. — Z ju-goslovansko-italijanske meje še vedno prihajajo vesti o premikih italijanskih vojaških oddelkov. Patrulje italijanske vojske se premikajo vzdolž meje v skupinah po 30 do 40 in tudi več vojakov. V bližini vasi Prapotno so italijanski vojaki 13. t m. z reflektorji osvetljevali jugoslovansko ozemlje o-krog karavle Vrhovlje v Goriških Brdih. Z reflektorji so svetili na jugoslovansko ozemlje tudi iz vasi Lože na karavlo pri Neblu na Slivniku. Isti večer je bilo slišati z italijanske strani iz obmejne karavle pri Skrlovem streljanje s puškami in dva topovska strela.
v Lilijani
ZAGREB, 15. — D.apes popoldne je prispel z letalom iz Francije v Zagreb feldmaršal Montgomery, namestnik vrhovnega poveljnika sveta atlantskega pakta v Evropi. V Jugoslaviji se bo zadržal pet dni kot gost predsednika republike maršala Tita. Sprejemu na zagrebškem letališču je poleg skupine višjih častnikov
prisostvoval tudi angleški kom zul v Zagrebu Marchand.
V izjavi za predstavnike jugoslovanskega tiska in radia je feldmaršal Montgomery poudaril, da je to njegov prvi obisk v Jugoslaviji in da se zahvaljuje maršalu Titu, da ga je povabil na obisk Dodal je, da bo med svojim obiskom v Jugoslaviji prisostvoval mane. vrom Jugoslovanske ljudske armade, nakar bo odpotoval v Dubrovnik in si ogledal še nekatera jugoslovanska mesta, preden bo odpotoval v Grčijo. Ob zaključku svoje izjave je feldmaršal Montgomery naslovil svoje pozdrave vsem jugoslovanskim narodom. Jutri zjutraj bo odpotoval v Ljubljano. Danes pa je imel enourni razgovor z maršalom Titom, ki je odličnega gosta zadržal na kosilu.
Člani turške vojaške delegacije, pod vodstvom brigad-nega generala Selin Suna, so danes položili venec na grobe neznanega junaka na A-vali. Položitvi venca sta prisostvovala tudi turški voja-ški ataše v Beogradu Ogriz Kema in polkovnik Jugoslovanske ljudske armade Alojz Grčar. Turška vojaška delegacija je prispela sinoči v Beograd na povabilo generalštaba Jugoslovanske ljudske armade, da bi prisostvovala velikim manevrom Jugoslovanske armade v zagrebški vojaški oblasti
Jugoslovanska vojaška delegacija, pod vodstvom generala Vučkoviča, se je vrnila danes popoldne z letalom v Beograd. V Washingtonu je ta de. legacija razpravljala več dni a predstavniki ameriške, britanske in francoske vojske o vojaški pomoči Jugoslovanski ljudski armadi. Generalpodpolkovnik Ljubo Vučkovič je ob prihodu v Beograd izjavil novinarjem, da so razgovori v Wasbingtonu potekali v duhu medsebojnega prijateljstva in razumevanja in da so bili uspešno zaključeni.
za narodno osvoboditev*. Minister za narodno usmerjanje Šalah Salem je sporočil, da se je pripravljala zarota za vzpostavitev monarhije in za odstavitev članov revolucionarnega sveta. Sporočil je, da bo ustanovljeno ((revolucionarno sodišče*, ki bo sodilo osebe, obtožene izdajstva in sovražnega delovanja proti državi.
Salem je dejal, da je bila Izvršitev udara določena za julij 1954. Dodal je. da je vlada dobila dokument, ki dokazuje tesno zavezništvo med neko imperialistično državo in reakcionarnimi izdajalskimi e-lementi v Egiptu. Osebje te sovražne države bi delovalo kot svetovalec in ne bi bilo neposredno vmešano v zaroto. Pripravljeni so bili načrti za ustvaritev ((fronte*, ki bi jo vodili iz tujine in navodila bi prihajala po nekem poslaništvu, ki ne pripada državi organizatorki zarote.
Minister Salem je dejal, da so bili nameni zarote sledeči:
1. Ustanovitev egiptovske fronte za zrušenje sedanje vlade.
2. Vzpostavitev monarhije ali vsaj odstavitev voditeljev sedanjega režima.
3. Podžiganje tuje kritike proti Nagibov; politiki.
4. Napadanje nekaterih glavnih oficirjev egiptovske vojske, ne da bi jim pri tem stregli po življenju, zato da b; jih prisilili, da se odpovedo sedanjim metodam.
5. Povzročanje študentovskih in delavskih demonstracij v prihodnjih mesecih.
Z
Francoska skupščina
m
«rimski pakt»
Pella je začel svoj nedeljski govor (v katerem je «tol-mačil voljo vseh Italijanov», kot poudarja vesoljni italijanski tišk) s citiranjem tako imenovanega rimskega pakta, ki ga je imenoval al’atto di nascita della Nazione serbo-croato-slovena«. No, citiral pa je samo tisti del, ki govori, da je nneodvisnost jugoslovan. ske nacije v življenjskem interesu Italije, kakor je izpopolnitev združenja italijanske nacije (in tudi ter predvsem je šlo za Trst, je dodal Pella) v življenjskem interesu jugoslovanske nacije. Obvezujeta se reševati na prijateljski način, tudi v interesu bodočih dobrih in iskrenih odnosov med obema narodoma, posamezna sporna teritorialna vprašanja na podlagi narodnostnega načela in pravice narodov do samoodločbe*.
Predvsem moramo poučiti Pello, da sta sporazumu, iz katerega je Pella navedel iztrgane in ne vedno točne citate, podpisala Trumbič in Torre 7. marca 1918 v Londonu in da je bilo besedilo v Rimu samo prečitano rta ekon. gresu zatiranih narodov*. Sporazum je bil podpisan po močnem angleškem pritisku na Trumbiča, ki pa je vendarle prisilil italijanskega predstavnika, da je sprejel nekaj dodatkov in popravkov prvotnega besedila. Čeprav je besedilo teh londonskih sklepov kratko in bi ga Pella nedvomno lahko prečital v celoti, je značilno izpustil nekatere odstavke, na primer točko 4, ki se glasi:	((Narodnostnim je-
drom (»nuclei«), ki bi bili vključeni v meje drugega naroda, bo priznana in zajamčena pravica do spoštovanja njihovega jezika, njihove kulture in njihovih moralnih in go. spodarskih interesov».
Kako so Italijani spoštovali ta sklep? Tako, kakor vse druge mednarodne pogodbe.
Nista minuti niti dve leti, ko je med pogajanji (pred Rapallom) Jugoslavija predlagala izvajanje načela samoodločbe narodov, to je, plebiscit. To po-
meni, predlagala je izpolintev ...	«	1* l • obveznosti isztrimskega pakta*.
sklicana za 6. oktobra j s® j« Pena .ciurai. nauja
| seveda n: pristala na izpolni-
Predsedstyo t8V st,0jc obveznosti. Ista stvar se je ponovila po drugi svetovni vojni. O tem nam pripo-
KAIRO, 15. — Na Trgu. republike v Kairu je bil danes napovedani ((kongres gibanja
PARIZ. 15. francoske narodne skupščine je sklenilo sklicati sejo skupščine v torek 6. oktobra namesto 12, oktobra, kakor je bilo določeno. Kakor je znano, je te dni 210 poslancev zahtevalo predčasno sklicanje skupščine.
Danes zjutraj je bila seja j vlade, na kateri so pooblastili I ministra za delo, da skliče višjo komisijo za kolektivne pogodbe. Računa se, da se bo komisija sestala 21. ali 22. septembra.
ZNATNE VLADNE SPREMEMBE v ZSSR in na Češkoslovaškem
Hruščev stov stva
in
in
bo poslal na kmete armado 150.000 propagandi-strokovnjakov - Znaki krize sovjetskega gospodar notranje borbe v Kremlju - Manuilski odstavljen
MOSKVA, 15. — V ZSSR so bile izvedene precejšnje vladne spremembe. Povečano je bilo število ministrstev, zlasti v gospodarskih resorih, in izvršene so bile nekatere zanimive personalne spremembe. Obenem so danes objavili poročilo novega glavnega sekretarja CK KP ZSSR Hruščeva o novi politiki v kmetijstvu, ki napoveduje obsežne nove ukrepe in obljublja znatno zvišanje kmetijske proizvodnje.
Pri vladni spremembi je bil Mikojan imenovan za ministra za notranjo trgovino, Kabanov za ministra za zunanjo trgovino, Ivan Benediktov (dosedanji veleposlanik v Indiji) za ministra za kmetijsko gospodarstvo in za rezerve. Kosigin za ministra industrije potroš-nega blaga, Vasilij Zotov pa za ministra za industrijo Mikojan, Benediktov in Kosigin so člani CK KP ZSSR. Mikojan in Kosigin sta tudi v prezidiju kot stara člana nekdanjega politbiroja; Kabancv je bil pomočnik ministra v dosedanjem Mikojanovem ministrstvu za zunanjo in notranjo trgovino.
Da je vprašanje kmetijstva postalo v ZSSR zelo akutno, dokazuje tudi poročilo Nikite Hruščeva na zadnji seji CK, ki ga danes objavljajo vsi moskovski listi z velikim poudarkom in kar na šestih straneh. Med drugim napoveduje Hruščev da bodo poslali na kmete 50.000 partijskih funkcionarjev in 100.000 agronomov in drugih strokovnjakov, ki zdaj delajo v raznih ministrstvih, nekateri pa tudi na univerzah. Take vojske propagandistov in strokovnjakov ni poslal na kmete niti Stalin ko je začel izvajati svojo politiko kolektivizacije, pri kateri je bilo treba premagati močan odpor kmetov.
Hruščev je napovedal tudi razne druge radikalne ukrepe. Predvsem so bile znatno povečane odkupne cene poljskih pridelkov; obvezni odkup kmečkih pridelkov je v ZSSR zašel v hudo zagato. Odslej bodo odkupne cene za meso in perutnino petkrat višje, za mleko in surovo našlo dvakrat višje, za krompir dvainpolkrat višje/ za zelenjavo pa se bodo odkupne cene zvišale za 25 do
40 odst. Doslej je v ZSSR obstajala neverjetna razlika med uradnimi cenami prisilnega odkupa in med vrtoglavimi cenami na prostem trgu
Obenem pa obljublja Hruščev že za prihodnje leto veliko povečanje kmetijske proizvodnje; številke, ki jih nava-ja( se zdijo marsikje nerealistične: leta 1954 mora priti na trg 4,100.000 ton mesa v primerjavi s 3 milijoni ton v letu 1952, 14,300.000 ton mleka namesto 10 milijonov leta 1952, 4.300 milijonov jajc namesto 2600 milijonov leta 1952, 230.000 ton surove volne namesto 182.000 itd.
V tujih krogih vidijo v vladnih spremembah in novih u-krepih v ZSSR nov znak za krizo v sovjetskem gospodarstvu in za borbo za oblast v Kremlju. Ukrepi v kmetijstvu, ki jih je napovedal Hruščev, se zdijo tako radikalni, da bodo po mnenju tujih opazovalcev gotovo imeli znatne posledice tudi za osebni položaj mnogih sovjetskih mogočnikov.
Iz Kijeva pa poročajo, da je
bil ukrajinski zunanji minister Dimitrij Manuilski odstavljen. Na njegovo mesto je bil imenovan Anatolij Baranovski.
PRAGA, 15. — Tudi v CSR so danes izvedli velike spremembe v vladi. Predvsem so i zmanjšali število ministrstev ki se je močno povečalo komaj 31. juanuarja letos. Tudi število podpredsednikov vlade so zmanjšali od deset na štiri; novi podpredsedniki so Jaromir Dolansky, general Aleksej Ce-pička. Vaclav Kopeckv in Jin-drich Uher. Zadnja dva sta bila imenovana na novo. Dosedanji minister za državno varnost Bacilek, ki so ga imenovali ((češkoslovaški Berja* je izpadel iz vlade in nazadoval na funkcijo sekretarja slovaške kominformovske partije. Notranji minister Nosek je bil imenovan za minister za delo, ministrstvo za verska vprašanja, ki ga je doslej vodil Zde-nek Fierlinger ,je prevzel Jaroslav Havelka, Fierlinger pa je bil postavljen za predsednika narodne skupščine, ki pa bo morala to imenovanje še formalno ratificirati.
ueduje na primer znani italijanski zgodovinar Gaetano Sal-vemini v članku od 8. t. m. v tedniku «11 Mondo» naslednje: ((Nihče v Italiji se ni upal o pravem času predlagati plebiscit na tej strani Wilsonove črte, iz strahu, da ne bi potem Nemci zahtevali plebiscit za Južno Tirolsko«.
No, Italijani so poteptali tudi 4. točko erimskega pakta«, ki govori o spoštovanju manjšinskih pravic.
Zdaj pa se sklicujejo prav na tisto, kar so do konca poteptali, ker so medtem s terorjem, ubijanjem in požiganjem spremenili osnovne pogoje.
Kar se tiče italijanske pomoči pri ustanavljanju Jugoslavije, pa bomo navedli samo izjavo ministrskega predsednika Sonnina v oktobru 1917 v italijanskem parlamentu:	»Med
našimi vojnimi cilji ni razkosanje sovražnih držav, niti spremembe njihovega notranjega reda«. («Tra i nostri fini di guerra non ci sono smem-bramenti di stati nemici, n« cambiamenti di altrui ordina-menti interni«), lz tega jasno izhaja, da je Italija leta 1917 nasprotovala razkosanju Avstrije in torej ustanovitvi Jugoslavije; obenem je tudi preprečevala ustanavljanje jugoslovanskih prostovoljskih enot v Italiji, na kar je morala pristati šele kasneje na pritisk zaveznikov.
Začetek kongresa demokratov v Z)A
CHICAGO, 15. — Včeraj s* je začel kongres ameriške demokratične stranke. Zavrnjen je bil predlog, naj bi stranka sklicala leta 1945 še posebno konvencijo pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami, ki bodo leta 1956.
Na banketu, ki so ga priredili sinoči v Chicagu, sta govorila tudi Truman in Steven-son. Oba sta kritizirala sedanjo politiko Eisenhowerjev« vlade.
VID ALI	PODPIRA	PELL
VIDAH Leader dal Partlto Comunltta dl Trlaita
SOPRATUTTO ITALIANI
«La situazlone di 'frieste e oltre-tnodo grave. II governo attuale purtroppo non e riuscito a darci una chiarificazione della situazione. Non vogliamo che Trieste suhisca Timperialismo inglese e netnme-no quello dittatoriale di Tito. In questo momento noi comunisti ci sentiamo aoprattutto italiani a.
Italijanska revija aLe Oren je objavila kratke izjave najvidnejših iredentističnih predstavni, kov v Trstu: Santina, Bartolija, De Castra in Vidalija (skratka, fronta od Santina do Vidah Ja). Objavljamo kliše Vidalijeve izjave, ki jo krasi tudi njegova slika, in v kateri pni' vi, da se »V TEM TRENUTKU* — torej ko Pella izziva z divizijami, ustvarja napetost okoli Trsta in z njo izsiljuje — Vidali v imenu vseh svojih tržaških privržencev torej tudi slovenskih, «čuti PREDVSEM Italijana*.
SPOMINMKg PSEV1
Na današnji dan je leta 1802 umrl Jurij Vega, znameniti slovenski matematik.
Danes, sreda 16. septembra
Ljudmila, Sodimir
Sonce vzide ob 5.44 ir! z,a,tonLUna 18.15. Dolžina dneva 12.31. *i"., vzide ob 14.05 in zatone £5	'
Jutri, četrtek 17. septem,>r> Lambert, Ervan
OB ŠIROKI SINDIKALNI AKCIJI INDUSTRIJSKIH DELAVCEV
Kljub najboljši delovni sezoni
število brezposelnih narastlo za 1389 oseb
Napovedani novi odpusti v industriji zahtevajo od sindikalnih organizacij poostreno nastopanje - Specifični položaj v Trstu zahteva neodvisnost sindikalnih organizacij in njihovo enotnost
Po uradnih statističnih podatkih je bilo 20. julija 1953 vpisanih na uradu za delo 18.920 brezposelnih oseb (20. junija 1953 17.531), to pomeni, da je število brezposelnih v enem mesecu, v najboljši letni delovni sezoni, naraslo za 1389 oseb. Kot vidimo niti letna sezona ne more ustaviti stalnega naraščanja števila brezposelnih delavcev na našem področju. Toda v zadnjih mesecih smo stalno beležili vedno nove odpuste. Prav te dni je bilo objavljeno, da je ladjedelnica «San Giusto« odpustila z dela 37 delavcev, ravnateljstvo ladjedelnic CRDA pripravlja odpust z dela 339 starih delavcev, ki so presegli 65. leto. Ta ukrep bi bil popolnoma naraven, če bi ti delavci, po tolikih letih dela, uživali dostojno pokojnino, ki bi jim dovolila mirno preživljanje v starih letih. Resnica pa je povsem drugačna. Stari delavci dobivajo le skomno podporo zavoda zo socialno zavarovanje, ki jim ne nudi nobenih trdnih pogojev za življenje. Zato je treba smatrati te odpuste za navadne odpuste, ker bodo v glavnem v breme revnih delavskih družin in tako zmanjšali družinski življenjski nivo. Poleg tega pa ne moremo pozabiti na skrajšanje delovnega urnika v Tržaški konopljarni, kjer večina delavcev dela samo 24 ur tedensko. Vse to je seveda le delna slika položaja tržaškega delavstva. Ostaja še vedno vprašanje mezd zaposlenih delavcev, ki ne ustrezajo sedanjim življenjskim zahtevam. Stanje industrijskih delavcev pa je privedlo v zadnjih dneh celo do dveurne protestne stavke, ki je bila popolna in enotna in je zato tudi uspela.
Ta stavka, ki sta jo v Trstu proglasili sindikalni organizaciji «Enotni sindikati« in »Delavska zbornica« v podporo enaki stavki proglašeni v italijanski republiki, je pokazala, da je danes v Trstu nujno, da delavci enotno nastopajo v i vseh akcijah za obrambo svo-1 jih pravic. Pokazala je tudi, da i med delavci, ki skupno delajo I v tovarni, ni razlike in da vsi | enako čutijo skupne potrebe sen po socialnem in gospodarskem izboljšanju. Ta enotnost delavcev je zdramila tudi nekatere voditelje obeh sindikalnih organizacij. Na žalost pa se ti voditelji ne morejo otresti tistega nepotrebnega, in za u-speh delavske borbe škodljivega hvalisanja lastne sindikalne organizacije, o tem katera
katera je bila prva itd. Misli-1 ne bodo ta opravičevanja iz-mo na članek Tominza od E- ražena v številkah, v številkah notnih sindikatov v «Lavora- j računskih knjig posameznih tore« in na članek Intigliette : delodajalcev...« od Delavske zbornice v «11 La- j Kot vidimo sta takopred-voro«. Oba se postavljata na stavnik Enotnih sindikatov kot stalisce, da je nemogoče tako j tudj Delavske zbornice bila nadaljevati in da bo treba nuj- j precej ostra z besedami v seno zaostriti borbo industrij- j skih delavcev proti delodajalcem. Tominez piše, da vsi priznavajo, da je nemogoče naprej s sedanjimi plačami, ki
se vrtijo okrog 26 — 30 tisoč lir mesečno. Dalje ugotavlja, da so dobički industrijcev v nekaj letih dosegli 700 odst. ter nadaljuje:
((Delodajalci se morajo prepričati, k temu jim bodo pomagale tudi delavske množice, da so se delavci odločili da bodo nadaljevali po začeti poti in da so pripravljeni z vsakim sredstvom razbiti delodajalsko trdovratnost. Okrog sedanjih delavskih zahtev se u-stvarja najširša enotnost med vsemi sindikalnimi organizacijami, tako v Italiji kot tudi v Trstu. Vsi delavci navdušeno pozdravljajo enotno akcijo med sindikalnimi organizacijami v Italiji in med našo konfederacijo ter Delavsko zbornico, enotnost, ki bo dala delavskemu razredu tisto moč, ki jo potrebuje za veliko bitko, ki se začenja za rešitev obstoječih vprašanj«. Tominez zaključuje, da samo najširša enotna fronta lahko stre trdovraten odpor industrijcev.
Nič manj «odločen» v svojem pisanju ni Intiglietta, ki pravi med drugim; «Odbili so nas, zasmehovali, obrekovali in prisilili v glad. Nismo več pripravljeni razumeti ničesar, kar naj ne bi bila naravna zahteva za življenje delavstva. Pravijo nam, da podjetja niso v stanju prenašati nadaljnjih povišanj plač. Mi tega ne verjamemo. Mi ne vemo nič, ne poznamo proračunov podjetij, ne poznamo dobičkov podjetij. Niso nam dovolili, da bi jih poznali, zato je nemiselno zahtevati razumevanje v takšnem položaju. Prišel je čas, da vsi spoznajo resnico: delavec in še
danji borbi industrijskih delavcev za povišanje mezd. Tako eden kot drugi naslanjata vso težo sindikalne borbe na uspeh te borbe v Italiji. Eden in drugi pa pozabljata, da so v Italiji sindikalne organizacije preveč razcepljene, da se potegujejo bolj za politični u-činek strank, ki stoje za sindikalnimi organizacijami, kot
pa za interese delavstva. Pozabljata, da sta na žalost do sedaj tudi obe tržaški sindikalni organizaciji vodili med seboj preveč osebno borbo, borbo za politične interese, borbo za «ugled» (kdo je prvi začel akcijo, na čigavo iniciativo je akcija uspela itd. itd.), pozabljata, da je za tržaške delavce nujno, da sindikalne organizacije vodijo računa o specifičnih potrebah in posebnem stanju tržaškega proletarjata, v tem primeru tržaških industrijskih delavcev, katerih borba se ne more povsem enačiti z borbo italijanskih delavcev. Dobro in hvale vredno je sicer, da so tržaški delavci solidarni tudi z italijanskimi, ko gre za borbo proti izkorišče-valnemu kapitalizmu, toda borba tržaških delavcev mora biti neodvisna, ker tržaška vprašanja niso italijanska vprašanja. Tega se morajo voditelji obeh sindikalnih organizacij zavedati.
Glede enotnosti in enotnega nastopa delavstva v tej borbi za povišanje mezd industrijskim delavcem je nujno, da se ta borba res nadaljuje enotna, da postane osnova bodočih e-notnih nastopov delavcev pri reševanju vseh sndikalnih vprašanj.
ODLOČNA BORBA DELAVCEV V ČISTILNICI ESSO - STANDARD
Vodstvo čistilnice prisiljeno k razgovorom na uradu za delo
Za 12 odpuščenih delavcev so njihovi tovariši sami zbrali denar v višini normalne plače
Odločnost delavcev čistilnice «Esso Standard«, ki že več tednov nadaljujejo s stavko nadurnega dela je prisilila delodajalce. da so pristali na razgovore pri uradu za delo. Prvi stik med delavskimi predstavniki in delodajalci je bil včeraj na uradu za delo, kjer so sklenili, da se ponovno sestanejo danes ob 16. uri. Glavno vprašanje tega dolgega spora je odpust z dela 12 delavcev. Delavci so ugotovili, da so ti odpusti nepotrebni, ker je v podjetju dovolj dela za vse delavce in mnogi delavci delajo celo v nadurah. Zato so delavci povabili odpuščene tovariše naj pridejo na delo. Tako so odpuščeni delavci kljub odpustu redno zahajali v čistilnico in delali. Ker jim ravnateljstvo ni hotelo dati plače, so
delavci zbrali med seboj denar, da so sestavili za vseh 12 odpuščenih delavcev redno plačo Ta solidarnost delavcev bi morala biti za vzgled vsem in predvsem še nekaterim sindikalnim voditeljem, ki takšne akcije enotnosti delavstva zanemarjajo, namesto, da bi jih vsestransko podprli s solidarno borbo v drugih to\ arnah.
V ponedeljek pa je bila delegacija delavcev omenjene čistilnice pri gospodu Vitelliju, ki mu je razložila vse podrobnosti spora in zahtevala, da oblast posreduje pri ravnateljstvu proti odpustom z dela. Sestanka se je udeležil tudi načelnik urada za delo inž. De Petris, ki je na zahtevo delavcev organiziral sestanek z delodajalci.
IZREDNA SEJA DEVINSKO -NABRE7JNSKEG A OBČINSKEGA SVE1A
NOVO OBČUTNO znižanje
postavk gospodarskega načrta štev. 12
Sprejeta resolucija za spoštovanje in uveljavitev mirovne pogodbe - Svetovalec tov. Colja poudaril zaslugo Jugoslavije in maršala Tita za odločno obrambo interesov tržaškega prebivalstva in njuno zaslugo, da Trst že davno ni pod Italijo
Včerajšnjo izredno sejo ob-1 varja za javna dela je v dis-činskega sveta je župan skli-! kusiji povedal, da bo prišla cal na zahtevo devetih sveto- j danes v nabrežinsko občino valcev Liste slovenske skupno- : posebna komisija, ki si bo na-sti ter takoj prešel na poroči- I stalo škodo ogledala ter potem lo o dvanajstem gospodarskem j morda priporočala nastavitev načrtu. 2upan je povedal, da i novih delavcev v okviru SE-je gospodarski načrt predložil I LAD, ki bi poti in ceste po-ožji odbor na nujno zahtevo pravljali. urada za javna dela pri ZVU
in sicer v višini 53 milijonov 800 tisoč lir. V tem načrtu je bilo predvidenih 30.050.000 lir za razna stavbna dela, 17.500.000 lir za cestna dela, za razna dela javne koristi pa 6,250.000 lir. Toda že drugi dan je načelnik oddelka za javna dela pri ZVU predočil županu, da bodo lahko odobrili le 15 milijonov lir, ter so bili v tem smislu naprav-
Potem ko se je v diskusiji oglasil še svetovalec Ivan Milič, je občinski svet sklenil, da naj ožji odbor sestavi oz. določi delegacijo, ki bo odšla k dr. Caffarelliju.
V drugi točki dnevnega reda so občinski svetovalci razpravljali o gradnji begunskih
treba 10 milijonov lir, ki so določeni za popravilo oz, gradnjo hlevov nameniti izključno prizadetim živinorejcem, ter zato ne osvojiti stališče Kmetijskega nadzorništva, ki zahteva, da bi se teh 10 milijonov lir porabilo za pomoč vsem živinorejcem na našem področju, ki bi si hoteli popraviti ali obnoviti hleve. Zupan je dejal, da je to tudi stališče ožjega odbora ter je priporočal, da bi v zadevo posegle tudi kmečke organizacije.
Končno so prebrali še resolucijo kominformistične stranke glede Tržaškega ozemlja, ki
in ezulskih naselij v coni A, I so jo pa nato njeni predstavni-pri čemer je dr. Škrk pouda- ki umaknili ter izjavili, da se
ril, da je namen gradnje teh
morda najbolj resen za italijanski delavski razred in torej (?) za tržaški. Sindikalne orgnaizacije, naša sindikalna organizacija, je začela akcijo in proučuje vse možnosti, da bi izvedla svojo nalogo v službi delavskega razreda.
Akcija je jasna: hoče izboljšati življenjsko raven tistih delavcev, ki so ji -eaupali. Ne bo
je dala iniciativo za akcijo,1 poslušala več opravičevanj, če
IZ JUGOSLOVANSKE CONE STO
Rešeni brodolomec iz Pirana pripoveduje
Neumestna politična špekulacija «liltime Notizie» na račun ribičev iz Chioggie
Sodelavec našega dnevnika je imel z gojencema 4. letnika srednje pomorske šole v Piranu, Dragom Žerjalom iz Kopra in Danilom Groznikom iz Kranja, ki sta se skupno z Andrejem Novakom po petih dnevih potovanja in 48 urah borbe z morskimi valovi srečno vrnila domov razgovor, v katerem sta obzirno in podrobno pripovedovala o vsem, kar so doživeli vsi trije na razburkanem morju od četrtka zvečer do sobote do okrog pol enih. Na vprašanje našega sodelavca kdaj so zagledali prvo ladjo in koko so jih sprejeli, sta izjavila: «Na morju smo bili do približno pol enih. Med tem časom smo srečali precej ladij in jim mahali, da bi nas videle, vendar se nobena ni zmenila za nas, ker njihove posadke niso niti zdaleč mislile da smo mi tisti nesrečni brodolomci. Zatem smo zagledali neko manjšo ladjo, to je ladjo »Piave«, ki se nam je, ko smo mahali, približala. Reči moramo, da so nas člani posadke te ladje nadvse prisrčno sprejeli, nam pripravili dobro in obilno kosilo in sploh bili nadvse gostoljubni z nami. Zatem nas je ladja odpeljala v Chioggio, kjer so že vsi vedeli, kakšna usoda nas je doletela, ker so o tem brali v listih in poslušali po radiu. Uradne oblasti so sestavile zapisnik in nam omogočile, da smo se kmalu vrnili v Piran. Zahvaljujemo se članom posadke in vsem v Chiog-gi za vse, kar so dobrega storili za nas«. Na vprašanje našega sodelavce, če so imeli v Chioggi kake sitnosti, sta odgovorila: «Uradni organi so bili do nas ustrežljivi, le nekateri italijanski novinarji v tem mestu so nas nadlegovali z raznimi nesramnimi vprašanji o tem, da naj pripovedujemo o terorju pri nas. o zapostavljanju italijanske manjšine, o proslavi na Okroglici, na katero naj bi bili prisiljeni iti in temu slično«.
# 4( *
Iz tega srečnega konca burne odisejade treh gojencev pomorske iole v Piranu so včerajšnje eU.lt ime Notizie* potegnile nekatere zaključke, ki si> sicer lastni demokristjan-skemu zavijanju, ki pa šo zelo daleč od resnične humanosti ribičev iz Chioggie, kt so rešili brodolomce.
posebno industrijski delavec ne	more	več	prenašati tega j Žana na 13.500.00() lir,	štiri dni
stanja.	Sedanji	trenutek je	re-| kasneje pa na 9,450.000 lir, kar
je bilo končno, ,tudi uradno potrjeno.
Zupan je nato poročal, da je devinsko - nabrežinska občina dobila v letošnjem letu skupno 59.950.000 lir kreditov, v čemer je vštetih 15 milijonov iz 11. gospodarskega	načrta,
9,450.000 iz 12. gospodarskega načrta, 25.000.000 lir	podpore
ZVU za kritje občinskega proračuna, 3.500.000 lir za opremo nove šole v Nabrežini itd.
Dr. Skrk, ki se je prvi oglasil v diskusiji, je poudaril, da so krediti občutno zmanjšani od takrat, ko so urad za javna dela pri ZVU ter druge odseke prevzeli rimski funkcionarji. Spomnil je občinski svet na obljube, ki jih je dr. Caf-farelli dajal ko je nastopil svoje mesto, vendar je praksa pokazala, da so bile obljube le metanje peska v oči. Zato je dr. Skrk zahteval, naj se sestavi delegacija, ki bi odšla k načelniku za javna dela dr. Caffarelliju ter mu predočila potrebe in težave devinsko-nabrežinske občine. Zahteval je tudi, naj občina posreduje, da bi sama upravljala denar, ki ga dobi za občinske potrebe. Na interpelacijo dr. Škrka so nato razpravljali o škodi, ki jo je povzročilo zadnje neurje, pri čemer so se oglasili k diskusiji svetovalci Slavec in Colja. Ta je med drugim podprl predlog svetovalca dr. Škrka glede delegacije ter pristavil, da naj bodo v njej zastopani predstavniki prizadetih vasi, kot n. pr. Cerovelj, Slivna, Stivana itd. Razpravljal, je tudi o potrebi nujnega popravila zaradi neurja poškodovanih poti ter priporočal občinski upravi, da bi intervenirala tudi pri Kmetijskem nad-zorništvu glede škode, ki jo je neurje napravilo na travnikih in vinogradih, s čimer so bili oškodovani domači kmetovalci. Odbornik Slavec, ki odgo-
ljeni tudi potrebni načrti. To- j naselij politična investicija ka-da kasneje je biia ta vsota zni- pitala italijanske vlade, ki si
Mazačem pri «Ultime» je verjetno žal, da niso rešeni študenti ostali v Italiji, da bi jih izkoristili za svojo protijugoslovansko gonjo, pa hočejo sedaj pod ovčji kožuh skriti svojo ovčjo jezo. Zato so ob pomanjkanju drugega privlekli na dan zakonito ravnanje jugoslovanskih oblasti, ki od časa do časa ustavijo kakšno italijansko ribiško ladjo, ki ri. bari v jugoslovanskih teritorialnih vodah, in jo kaznujejo z globo.
Rešitev teh brodolomcev na odprtem morju s strani italijanskih ribičev in ravnanje jugoslovanskih oblasti naj bi po logiki «Ultime Notizie« bil dokaz italijanske «humanosti« in jugoslovanske enehumano-sti« Toda medtem ko bi brodolomce na odprtem morju verjetno rešili tudi kakšni kitajski pirati, vprašamo «Le Ultime Notizies, kdo je kriv, da so ribiči iz Chioggie prisiljeni ribariti v jugoslovanskih vodah, čeprav jim je znano, da tega ne smejo? Ali ni tega kriva ravno italijanska vlada, ki je dosledna svojemu imperialističnemu odnosu do Jugoslavije pozabila na svojo humano dolžnost do italijanskih ribičev in enostavno ni obnovila sporazuma z Jugoslavijo o ribolovu v jugoslovanskih teritorialnih vodah? In ali ni prav italijanska vlada v svoji nehumanosti in brezbrižnosti Za resin položaj njenih ribičev zakrknila tako daleč, da je niso ganile niti prošnje niti protesti ribičev iz Chioggie, naj že enkrat ven-dar-le uredi vprašanje ribolova z Jugoslavijo?
O tem naj bi se raje razpisale nUltime Notizies in v rešitev tega vprašanja naj bi usmerile svojo »humanost i>, pa jim bodo v prvi vrsti' hvaležni predvsem ribiči iz Chioggie, ki so s svojim dejanjem pokazali, da ne potrebujejo ta. kih zagovornikov, kakršni so mazači pri »Ultime Notizies.
hoče na ta način zagotoviti večino tudi v pretežno in izključno slovenskih krajih. Ker je med temi najbolj prizadeta devinsko-nabrežinska občina, je predložil občinskemu svetu posebno resolucijo, ki prikazuje raznarodovalno politiko italijanske vlade. Ker je podobno
strinjajo z resolucijo, ki jo je glede istega vprašanja predložil župan v imenu SDZ. V diskusiji po čitanju resolucije je svetovalec Srečko Colja izjavil, v imenu svoje skupine, da je in bo vedno glasoval za prvo točko volilnega programa LSS,ki zahteva ustanovitev in ohranitev STO z vsemi jamstvi. Poudaril je, da se lahko zahvalimo maršalu Titu ter od-
resolucijo predložila tudi kom-j ločnim prizadevanjem Jugosla-
OCETJE, MATERE 1
Ne nasedajte šovinistični propagandi proti slovenski šoli: slovenska šola je enakopravna in enakovredna italijanski.
informistična skupina, so med sejo sestavili komisijo zastopnikov vseh političnih skupin, ki je po krajšem odmoru sporočila, da bodo sestavo skupne resolucije predložili kasneje, ter je bila zaradi tega odložena.
2upan je nato predlagal, naj bi naslednjo točko dnevnega reda, in sicer razpravo o gradbenem pravilniku preložili, kajti o tem bi razpravljali lahko na prvi seji rednega zasedanja. Po nekaterih vprašanjih glede regulacijskega in urbanističnega načrta so županov predlog sprejeli.
Posebno živahna je bila razprava v četrti točki dnevnega reda. ko so govorili o obnovi med vojno požganih vasi. Zupan je poročal, kako je zadeva v zadnjih dveh letih zaspala, a je na intervencijo občinske uprave prišlo v zadnjem času do konkretnih ukrepov. Po obisku dr. Caffarellija v Medji vasi, ko si je ogledal položaj na mestu samem, je predsedstvo cone sporočilo, da je za obnovo požganih hiš in popravil že določenih 86 milijonov lir, ki bodo v veliki večini uporabljeni prav v devinsko-nabrežinski občini. Poleg tega je nakazanih tudi 10 milijonov lir za popravilo oz. postavitev hlevov. Nadalje je povedal, da so že izvršili cenitve in napravili načrte za gradnjo treh novih hiš v Praprotu in Trnovci, za popravilo hiš v Mavhinjah, medtem ko so načrti 'za Vižov-lje, Cerovlje in Medjo vas v delu ter bodo še letos končani.
Dr. Skrk je k županovem poročilu pripomnil, da bi bilo
vije glede obrambe interesov tržaškega prebivalstva, kajti sicer bi bil Trst že davno pod Italijo. Nato je govoril dr. Skrk, ki je po nekaterih ugotovitvah predlagal, da bi predložil drugo resolucijo, vendar je župan to odločno odklonil. Prišlo je do ostrega besednega dvoboja, pri čemer je dr. Skrk očital županu in komin-formistom, da skušajo potvoriti razna dejstva, vendar je župan kljub temu dal resolucijo na glasovanje in je bila nato sprejeta. V resoluciji občinski svet občine Devin-Na-brežina zahteva spoštovanje in uveljavitev mirovne pogodbe. Pri glasovanju je bil odsoten svetovalec tov. Srečko Colja, ki je nekaj časa prej zapustil dvorano.
Končno so se svetovalci še pomenili glede vloge, ki jo je občinski svet naslovil na ZVU zaradi odstranitve dvojezičnih napisov, potem pa je župan sejo zaključil.
VČERAJ DVE PROMETNI N ES R EČI
Z avtom zrušil starko
ki si je zlomila stegnenico in piščal
Nesrečna starka se bo morala zdraviti 80 dni, če ne bo komplikacij
22-letni Ugo Margon iz Šalita Trenovia včeraj zvečer med vožnjo s svojim avtom ni imel sreče. Njemu se ni sicer nič pripetilo, vendar se je morala ženska, ki jo je podrl, zateči v bolnico, kjer se bo zadržala dalj časa. Margon je namreč nekaj pred 19. uro vozil po Nabrežju N, Saura v smeri Trga Unit&. V višini stavbe št. 18 je mož opazil, da je neka ženska, identificirana za 83-letno Rozo Macer vd. Vellat iz Ul. Belpoggio, stopila na cesto z namenom, da jo prekorači. Margon je žensko opozoril na svoj prihod s svetlobnimi znaki ter obenem zavil na stran, vendar ni mogel preprečiti nesreče: z blatnikom je namreč oplazil žensko, ki se je zrušila na tla, kjer je obležala, dokler jo niso odpeljali v bolnico.
Ker so jih med pregledom ugotovili poleg podplutb na ličnici in nad desnim očesom tudi zlom stegnenice in piščali desne noge so jo spre-
jeli na ortopedskem oddelku. Ce ne bo komplikacij bo nesrečna starka okrevala v 90 dneh.
k * +
Medtem ko je 25-letni Mar-cello Cedi iz Ul. delle Quer-ce včeraj zgodaj popoldne vozil s svojo lambretto po Kor-zu, mu je nepričakovano v višini trgovine «Coin» prekoračila cesto 50-letna Jožefa Ferluga iz Ul Koštalunga, ki je bila tedaj namenjena na nasprotni pločnik. Cedi, ki je žensko prepozno opazil, se je vanjo zaletel in jo podrl na tla. Pri tem je tudi sam izgubil ravnotežje in med padcem udaril z ramo ob avto, ki je stal na cesti, ter se nato skupno z vozilom zvrnil na tla. Medtem ko se je Ferlu-gova dvignila brez poškodb, so morah Cedija odpeljati z rešilnim avtom v bolnico, kjer so ga zaradi poškodbe na glavi sprejeli s prognozo okrevanja v 4 dneh na opazovalnem oddelku.
Termofor v postelji povzročil požar
Okoli 16. ure so se policijski agenti na poziv nekaterih civilistov odpravili v Ul. Ponti-cello 18, kjer so takoj opazili, da uhaja iz okna stanovanja 52-letne Marije Runic vd. Ri-goli gost dim kar je pomenilo, da je v stanovanju izbruhnil požar.
Medtem ko je nekdo poklical gasilce, so agenti stopili v spalnico Rigolijeve, kjer so ugotovili, da je požar izbruhnil v postelji in sicer zaradi malomarnosti lastnice stanovanja, ki je pozabila odklopiti e-lektrični tok na termoforju, ki ga je imela med odejami.
Ogenj je nastal, ker se je termofor preveč razgrel in tako so plameni takoj zajeli rjuhe, odeje in nato zajeli vso posteljo in nočno omarico ter končno poškodovali tudi strop. Po enournem delu se je gasilcem posrečilo ogenj pogasiti.
Ob prihodu agentov je bila v stanovanju samo Rumičeva hišna pomočnica, ki ie le malo prej opazila požar. Qna le la namreč zaposlena na vrtu ter je takoj ko je opazila dim stekla v stanovanje in to nekaj minut predno so prišli a-genti. Skoda, ki jo je povzročil požar znaša 200.000 lir.
* * *
Med sestavljanjem nekega stroja v Ilvi se je včeraj popoldne dogodila 30-letnemu mehaniku Giuseppe Borsariju nezgoda, zaradi katere se je moral zateči v bolnico. Mozu sta namreč dve težki cevj stisnili roko ter mu povzročili hudo podplutbo. V bolnici, kamor se je zatekel, so mu zdravniki ugotovili verjetno kostno poškodbo, vendar so ga kljub temu odposlali s prognozo o-krevanja v 5 ali celo 30 dneh domov.
Vedno on,..
Kot znano, poteče 20. t.m. rok za prijavo dohodkov za odmero družinskega davka. Prijavo mora izvršiti poglavar družine in v interesu vsakega je, da to opravi do označenega roka, ker bo v nasprotnem primeru moral nositi posledice, ki jih predvideva zakon, kar pomeni v najboljšem primeru visoko globo.
Povsem naravno je. da državljani in občani plačujejo državne oz. občinske davke. To se dogaja povsod.
Redko kje pa se dogaja, da bi imeli župana, ki bi na tako hinavski in umazan način pozival svoje občane k davčnim obveznostnim, kot je to naredil naš župan Bartoli s svojim »pismom someščanu». ki ga bo italijanski iredentistični tisk danes prav gotovo brez sramu v celoti objavil
Brez najmanjšega takta in obzira do tržaških ljudi, ki bodo nosili breme novega davka in ki v pretežni meri nasprotujejo njegovemu nazorskemu in političnemu evangeliju, je župan začel svoje «pismo» z besedami: ((Približuje se 20. september, dan ko družinski poglavarji niso poklicani — kljub grenkobi ločitve od lastne domovine-dokazati enotnost z Italijo, temveč prijaviti itd...«.
Dalje pravi župan v svojem (ipismui) da bodo Tržačani s temi davki krili le del občinskih potreh. ostalo pa da krijejo italijanski davkoplačevalci (!) da je družinski davek globoko socialen in demokratičen (!) in da je vsak meščan dolžan storiti svojo dolžnost, če hoče, da bo mesto vzdržalo pred vsakim zunanjim nasiljem (?)
Ce k tem politično idiot-stvom in insinuacijam dodamo še neokusno primero, da skrbi občina tudi -a mrtvaške krste za one. ki si jih ob smrti sami ne morejo nabaviti in lažno trditev, da uživajo vsi meščani od občine enake pravice potem imamo v županovem «pismu someščanu» klasičen dokument demokristjanske in iredentistične omejenosti in izprijenosti, ki bo nujno imel nasprotni učinek, od onega, ki si ga je župan zamislil.
VESELA NOVICA ZA NASE SOLARJE:
izšla je prva številka za novo šolsko leto revije
„PI03i I B*‘
Stane samo 20 lir.
Zanimiva vsebina.
Citajo jo radi šolarji, še rajši... odrasli.
Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti! Schiffrer laže v svet, da kaže število učencev na slovenskih šolah pravo narodnostno razmerje na našem ozemlju.
Slovenski roditelj ! Ne pomagaj mu še ti s svojo nezavednostjo kovati orožja proti sebi: vpiši svojega otroka v slovensko šolo 1
Osvobodilna fronta
III. OKRAJ
Seja izvršnega odbora OF za III. okraj bo v četrtek 17. t. m. ob 19.30 uri v običajnih prostorih. Priporočamo točnost.
Ljudska prosveta
PROSVETNO DRUŠTVO kIVAN VOJKO«
Pouk petja se bo pričel danes 16. t. m. ob 18. uri po lanskem razporedu.
Nezgoda na delu
Nesreča pri kateri mu je stroj stiskalnice pošteno stisnil prst, se je pripetila 51-letnemu Angelu Elefan-teju iz Ul. Lorenzetti. ponesrečenec se je takoj nato odpravil sam v bolnico, kjer so mu ugotovili, da mu je stiskalnica odtrgala noht in del mesa na prstancu leve roke, zakar so ga moralj pridržati na ortopedskem oddelku. Elefante. ki bo po mnenju zdravnikov okreval v 20 ali 30 dneh. je izjavil, da se mu je nezgoda pripetila v Tržaški konopljarni.
GLASBENA MATICA v Trstu
Danes 16. septembra 1953 ob 20.30 uri v malt dvorani v Ul. R. Manna 29/11
komorni
koncert
Sodelujeta violinist Karlo Rupel in pianist Marijan Lipovšek.
Na sporedu so dela skladateljev Prokofjeva, Ku-bika in Lipovška. Uvodno besedo bo spregovoril Marijan Lipovšek.
Sporedi so na razpolago pri vhodu v dvorano.
.J
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 15. septembra 1953 se je v Trstu rodilo 9 otrok, porok je bilo 12, umrlo pa je 9 oseb.
POROČILI SO SE: uradnik E-lic Frezzolini in gospodinja Fer-nanda Capecchi, uradnik Orfeo Blasi in uradnica Nivea Deste, uradnik Giorgio Vannini in učiteljica Ginea Guina, uradnik O-scar Schermann in učiteljica Maria Chiara Pavan. železar Sante Benvegnu in gospodinja Cateri-r,a Volpe, strugar Livio Covacich ir. šivilja Luciana Polli, težak Lui-gi Uderzo in gospodinja Maria Mi-lossa, poljedelec Giovanni Buslet-ta in gospodinja Liliana Mosina, inž. Tullio Devescovi in učiteljica Maria Vidoli, šofer Luciano Zulla in gospodinja Nives Fonti, uradnik Mario Simoni in uradnica Luciana* Obersnel, uradnik Fran-cesco Biamonti in študentka Silvia Obersnel.
UMRLI SO: 82-letna Giovanna Tomsich vd. Benedetti:	47-letni
Giovanni Tiziani, 53-letna Antonia Parenzan por. Opassich, 59-letna Antonija Kancer, 79-letni Giuseppe Oppenheim, 67-letni Marcello Bacer. 88-letni Aniello Martorano, 25-letni Umberto Ra-smini, 69-letnl Antonio Abitabile.
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Biasoletto. Ul. Koma 16: Man-zoni, Ul. Settefontane 2: Marchio, Ul. Ginnastlca . 44; Rovis, Trg Goldoni 8: Rossetti, Ul. Schiappa-relli 59; Harabaglia, Barkovlje in Nicoli, Skedenj.
IZPRED ZAVEZNIŠKEGA VOJAŠKEGA SODlSCA
Pred vojaško sodišče
ker sta lepila lepake za STO
Plakati so predstavljali samo tržaško helebardo in napis «/jive!a neodvisnost* in «Živelo Svobodno tržaško ozemlje«
Darovi in prispevki
Marija iz Boršta daruje 200 lir za Venturinijev spomenik.
Razna obvestila
TRŽAŠKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR«
Danes sestanek filatelistov z običajno zamenjavo znamk od 19. do 22. ure v prostorih kluba.
Prihodnjo nedeljo običajnega sestanka iz tehničnih razlogov ne bo.
TELEFONSKE ZA PRIMER Hdečl križ: Gasilci: PolIciU
ŠTEVILKE NUJNOSTI 66 69 2-22 2-23
Fred vojaškim sodiščem sta se morala zagovarjati Luigi Beleno in Mario Cosanz, katera so včeraj zgodaj zjutraj nekateri policijski agenti zasačili, ko sta po zidovih stavb v neki škedenjski ulici lepila lepake v obliki tržaške zastave pod katerimi je bil kratek proglas ob priliki 6. obletnice proglasitve STO. ki se je končal z »Živela neodvisnost« in «Zivelo Svobodno tržaško o-zemlje«.
Agenti so oba mladeniča odpeljali na policijsko poveljstvo, kjer so ju zaslišali in ju še dopoldne pod obtožbo, da sta lepila nedovoljene lepake ter s tem kršila ukaz ZVU št. 28. prijavili zavezniškemu vojaškemu sodišču.
Predsednik Ellison je fanta, potem ko je Cosanz izjavil, da sta lepake lepila na zidove stavb oseb, o katerih sta vedela, da niso nasprotni STO, izpustil na začasno svobodo in jim sporočil, da se morata vrniti prihodnji torek, ker bodo uvedli proti njima sodni postopek.
Zavrnjeni ljubimec pretepel prijatelja
27-letni ruski begunec A-leksander Andrejevski. stanujoč' v begunskem taborišču pri Jezuitih se je moral včeraj zjutraj zagovarjati pred vojaškim sodiščem, ker so ga obtožili, da je pretepel svojega prijatelja begunca Kulaša, kateremu je vrhu vsega še raztrgal srajco. Zakaj sta se pravzaprav spoprijela Andrejevski in Kulaš, ki sta bila dotlej največja prijatelja?
Andrejevski je namreč zahajal v stanovanja družine Otto-ne stanujoče nekje v starem delu mestu. Med obiski, ki so postajali dan za dnem pogostejši se je begunec kratkoma-
lo zaljubil v 13-letno hičerko Marijo Ottonovih, toda tega fant ni, vsaj pred njenimi starši jasno pokazal. Nekega dne pa je fant sklenil napisati dekletcu pismo. Ker pa ni znal italijanščine, dekletce pa ni razumelo hrvaščino je pismo sestavil v svojem jeziku in ga nato oddal prijatelju Kulašu s prošnjo, da mu ga prevede v italijanščino. Tako se je tudi zgodilo. Ko je Andrejevski i-mel v rokah prevedeno pismo ga je odposlal »svoji Mariji«.
Pismenega odgovora svoje ljubljene ni dobil. Dobil pa ga je od staršev, ki so ga pognali iz hiše in mu zabranili nadaljnje obiske. Starše je namreč na to ljubavno razmerje opozorila Marijina učiteljica, ki je našla begunčevo pismo, ki je vsebovalo polno sladkih in ijubavnih besed, ki so bile verjetno za mlado Marijo še nerazumljive. Staršem to razmerje seveda ni ugajale
Užaljeni in obenem razjarjeni fant je odšel v taborišče, kjer je začel prepir s svojim prijateljem in prevajalcem pisma. Obtožil ga je, da ni pravilno prevedel pismo, ki ni vsebovalo nič ljubezenskega, temveč samo izraze prijateljstva. Besede so dale besede in tako se je Andrejevski med prepirom pognal proti Kulašu, ga pošteno udaril, ga vrgel ob tla in mu raztrgal srajco. Nadaljnji pretep je prekinil a-gent Pappagallo, ki je še pravočasno nastopil in Kulaša rešil hujšega.
Policija je Andrejevskega, ki se je medtem ponovno pomiril s Kulasom in sta postala zopet iskrena prijatelja, prijavila sodišču, vendar ga je predsednik Ellison še posebno, ker poškodbe, ki jih je povzročil Kulašu niso bile hude in ker mu je Kulaš vse oprostil, izpustil na svobodo in njegov primer spravil v arhiv.
PROSVETNO DRUŠTVO »SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi 27. t. m. enodnevni izlet v Opatijo in na Učko. Prijave se sprejemajo na društvenem sedežu na stadionu še danes od 20. do 21. ure.
MOTOKLUB »SKEDENJ« MotokluP ((Skedenj« organizira izlet v Postojno - Ljubljano - Vipavo in Most na Soči. Izlet bo 27. sept. Odhod ob 6. uri zjutraj. Zbirališče na bloku pri Fernetičih. Vpisovanja še danes in jutri od 19. do 20.30 ure na sedežu v Ul. Servola 122.
MOTOKLUB »AMATORI« Motoklub «Amatori» organizira izlet z motorji 27. t. m. v Postojno zvezan z obiskom jame. Vpisovanja se sprejemajo vsak dan na sedežu od 17. do 19.30 ure do 17. t. m..
MOTOKLUB »ADRIJAa-DOLINA
Motoklub ((Adrija« Milje-Dolina obvešča vse tiste, ki so se prijavili za izlet na Okroglico z motornimi vozili, pa se potem izleta zaradi znanih zaprek niso mogli udeležiti, da se lahko brez ponovnega vpisa udeleže izleta v Vipavsko dolino, ki bo v nedeljo
20. t m.
Izleta se lahko udeležijo seveda tudi vsi tisti, ki so 6. t. m. že bili na Okroglici.
Vse izletnike vabimo, da se v sredo, četrtek in petek od 20. do
21. ure javijo na sedežu motoklu-ba v Dolini, da pridejo po listke in urede svoje denarne obveznosti.
motoklub «jadran» Opčine
vpisuje za izlet v Postojno, ki bo 27. t. m. vsak dan od 19 do 21. ure do vključno 17. t. m..
IZLETI PDT
27. septembra izlet na Razdrto, Nanos, Predjamski grad in jamo. Vpisovanje do 18. septembra.
4. oktobra izlet v Platak, Bakar in na Reko. Vpisovanje do 25. septembra.
®8EXODffl®
Rossetti. 16.30: »Doktor Jekyll», Mario Soffici, Anna Maria Campoy.
Excelsior. 15.30: «Surovež in lepotica«, Lana Turner, Kirk Douglas, VValter Pidgeon Nazionale. 16.30: «Blato», E. A-guirre, A. Lara. Mladoletnim prepovedano.
Filodrammatico. 16.00:	»Železni
ljubavnik«, Alan Ladd, Virginia Mayo. Barvni film. Mladini izpod 16 let prepovedano. Arcobaieno. 15.30: «Atanazij, niče-muren konj«, R. Rascell, T. De Mola, K. Urbani.
Astra Roiano. 16.00:	«Drznež»,
Susan Hayvvard, Robert Mit-chum.
Grattaclelo. 16.30: #Crna krona«, V. Gassmann, M. Felix. Mladoletnim prepovedano.
Alabarda. 16.00: «Kaplar Sam«, Dean Martin, Jerry Levvis. Ariston. 16.00: «Mister Belvedere gre v zavod«, C. Webb, S. Tempi e.
Armonla. 15.30: »Uniforma ugaja gospem«, R. Russell, P. Douglas. Aurora. 16.00: »Pesem Missiesip-pija«, Ray Middleton, Miken
Cristy.
Garibaldi. 15.30:	»Dovolj je z
ubijanjem«. G Ford, E. Drew, W. Holden.
Ideale. 16.30: ((Trgovina z belim blagom«, E. R. Drago, S. Pam-panini, V. Gassmann.
Impero. 16.00: ((Pomladna parada«. Robert Cummings, Misha Auer. Dunajski valčki in pesmi. Italia. 16.30: «Norosti za opero«, Gina Lollobrlgida, Franca Marži, Tito Gobbi, Ren lami no Gigli. Gino Bechi, Tito Scipa.
Viale. 16.00: «Gianni in Pin0® na severnem tečaju#.
Kino ob morju. 15.15. »nap v modrem«, A. Smith, en. burn.	/Tina
Massimo. 16.00: ((Nezveste«, Lollobrigida, May Britt. Cressoy. Mladoletnim Pr
Moderno. 16.00: ((Trije gusarju.
M. Lavvrence. E. Mannu „ Savana. 15.30: «On in ona«, Hepburn, Spencer Tracy. Vittorio Veneto. 15.45: « j, mouche«. Stevvart Gtzng ^ leanor Parker, Jane,„ -uit>, Secolo. 16.00: «Yvonne 1« Toto, Olga Willy , po. Azzurro. 16.00: ((Kačja sled«.
rothy Lamour, Dan Durejr • , Belvedere. 16.0:: »Pravica umi ti«, H. Bogart.	rim*i
Marconi. 16.00: «Totč m rllIW kralji«.	,[(.
NOVO cine. 16.00: ((Trgovina > lim blagom«, E. R. Drago. Lavvrence.	S
Odeon. 16.00:	((Toreadorj®
Laurel, O. Hardy.
Radio. 16.00: «Malez:jski K lovec«, R. Richardson. vvard.
KINO NA PROSTEM
Arena dei fiorl. 19.30 21.38. ^ lina usode«. Green Garsou. gory Peck.	imn-i**
Grad sv. Justa. 20.30: barvni film in «Lovci «» •, J, Ponziana. 19.30, 22.00: «AM> Nazzari, G. Lollobrigida . ^ Paradiso. 19.30. 21.30: «A«"
S. Laurel, O. Hardy.
iHl
SREDA, 16. septembra >
.1 lili ONLOVANS/^ CONA TBSta
254,6 m ali 1178 kC
7.00 Poročila. 7.10 JutranP ^ ba. 13.30 Poročila. 14.30 V^enSj[e glava do Jadrana. 14.4a £>*(JraviCt vinske narodne pesmi m *
17.30 Skladbe Verdija in B t
18.IL
Lisinsk«,.
luccija izvaja godba na
Dvt
Izole. 18.15 15’ v ritmu, skladbi Vatroslava 18.41 Lahka glasba. 19.w ne vesti. 20.00 G. P110?1”«. Ji* me Butterfly — III. dejanj • ^j. Bogomir Magajna: Odmc ,j. kov. 21.30 Nočni koncert ^ ske simfonične glasbe. J* »adul* ba za lahko noč. 23.30	|
poročila.
TIIST U-
306.1 m ali 980 kC-5C ^
11.30 Lahki orkestri. 1*1*% vsakega nekaj. 13.00 r j # peretna glasba. 13.30 1^U*L \d zornik. 13.40 Lahka gl«*"*.: Plesna glasba. 18.15 BraMJ • ,8.5» cert za violino in ofk^LjniiiJi Rimski - Korsakov: Pu?,i5 Z 19.00 Zdravniški vedež. giovt"1 stra operna glasba. 20.w yZjoK ski motivi. 20.30 Sola m j JlJ 20.45 Griegovi norveški P1 a't)»t Delius: Seadrift. cantata . Mi' ton, zbor in orkester. 2*'j,a <!” man dello Joio: Baletna žirnfon!-odru«. 22.00 Čajkovski: B'oertl" Manfred. 22.32 Pestra "e glasba.
T K Si T *•
, d
12.00 Dunajski va‘SKproIr*! Glasba po željah. 17.30 BBC. 18.30 Koncert čelist** f(, v
la Viezzolija. 21.05 IJA!jjrfj P! cevij. 22.00 VVagner: «M°J ci» 2. dej.
« I, O \ K M I J *
327,1 m. 202,1 m. 21?-4
12.00 Opoldanski koncerL f0(jji Poročila. 13.15 Slovenske gF pesmi. 14.00 Lahka oper jgrjčj ba 16.00 Naši solisti Val" g 17.10 Zabavne melonJe-^# Zdravstveni nasveti, '"•rig Wjf ki iz oper in baletov. 1*'- KIL, njepolitični .feljton. !?• virK: > v ritmu. 20.00 Vasja °c ,orva kovani Peter Klepec _kestf vedba). 21.00 Večerni 01 spored. 22.00 Poročila
i
ADEX IZ
Izlet v BUZET %|ti GUC, ki bi moral e 12.-13. septembra, J* rJ. ložen na 19.-20- sepm^
Dvodnevni i*1** v 26. in 27. septembr
AJDOVŠfoNjj
VIPAVO
OPATIJO
LJUBLJANO
POREČ ^
27 in 28. septembr*
IL,RIJiS°TRlC'>
KNEŽAK PIVKO	„
,	17	v*
Vpisovanje do
1953
3. in 4 oktobra izlet v
NOVO GOBICO ROVINJ PULO PAZIN
4. oktobra l**3 izlet v
ib'
KOMEN
Vpisovanje pri «Adria - H1""' F. Severo 5-b
IZLET NA
zajlrebsbi velesejem
OD 26. DO 28. SEPTEMBRA 19*J
(Vpisovanje do 17. septembra).
«ADRIA - EXPRESS», Ul. F. Severo 5-b
_ Tel-
USPEH ZA USPEHOM NA VSAKEM KORAKU
ZAGREBŠKI VELESEJEM
usPehom v vaa. vbatkPme -.,tako b' lahko jivjost	Povojno	de-
Cd°l?g?bSkega velesejma
,0 „r^rVe pnreditve, ki 195oJL gamzlrane do letal fUSnhen ,vsa\način dosegle ’ fujinj tl ,sp?h> Pa četudi so t«i K,,dejstvo osporavali
dobiti v wt se niso mogli «W»novJ amn=rne naloge te četno deint? so njeno za* Hivol anje,po drugi svetim ln umerih z navadnim, ttroPana dii°m' 9pustošena in
način ? morala na V	prikazati delo
<a čil? dbujatl sv°ie Hudi, jib je?arDeu' 2acelii° rane, ki kil° najlaže V°J,na> in to je
Hav*mi dosegljivo z raz-t>a. Cetud? ?ega velesej-
Prcretiitve -S° ?-le te prve
Iei®a boli zagrabškega vele-Pagandnega^"obdizacijsko pro-r{z vsaW nacaJa. niso bile Vin*em ,!ga, pomena v trgo-®eti pogledu, kajti pred-
,Slovanska3? -razstavljala ju-
1 nikake f„? ]etja- niso bl-gradovi » .^montaže. niti
“spehi
veni31™,' ,ampak prvi u&Pehi n . .nsloih naporov,
Jsetn resn^l?6 l?il0 tfeba podi temeH „Pregledat‘. ker so 1,11 mlade ;p°ZIčejs«nu
—....	-	---	razma-
v°dnje , 1 g0.sl°vanske proiz-1pebe. ki s« za sedanje u-N očitno Tv,Sak dan kažejo v‘delo na vJF S.e Je najbolje •n na Dn,r, - Jmu leta I950 v«s, tudeiStn-Ve*leSeimih- k°
5* SO	priznal,
i°SeEla take n*nSua podjetja etlh, da fe Pehe v kratkih lati ne ie n? njimitreba raču-JSlpak tudi ,, domačem tržišču, '“fenci „1,1 ,mednarodni kon-'»Pisale “ ler Nachrichten« iz leta?o»6b*kem velesej-ayljena je ,j| sl?deče. »Raz-ta Proizvea	bogata	izbi-
li1 ProUv?diVVrn.nogl med te-
ntl ‘z plasti*? A pr- pred‘ 'zlurški AJi tvarine, me-
^emični rn-n	in	mnogi
S°slei Proiz?=ZVOdl' niso bili 11 agrarni JiJan''.v tej nekda-■*avljeni drzavi. Neki raz-^O, dolo/e?met* ae dokazu-JJodar bi lzr„°, neizkušenost, . teh Preri?edno veliko števU 5? .dvoma ^k?V’ brez vsake-Pr°iZvodi dr, ko tekmovalo s ,VrSer Nabhg-hudržav>>- «Salz-J>alavifaChvriShten» trdijo: l n°vo LrS?e' da ie "jena »je?as°bna »!£?. mdustrija
ToS tujino*. ZaČ6ti tekmova-
f.ebšh vej’ komentarji za zato* je že 3e? iz Ieta 1351. W?ri.ati tudi	zadel
tov.
tJotedan? Se trg°vskr‘'uspe-
^nt0 kazatia- dela že začeli J 'P Ustrrr ’ ln ko se je zna" li?a že znaaugrebškega vele-v« *U do ko.,spremenil v **«im^„ p, elsnJih povojnih
na trgovsko os-
'?V(
va
di
va(^a
!imov
Jugoslovanska pro. na"!" iaZhkoa^-"aP,red°-
kaK,na mea nastopila tu-toP?.°r ie I n,aE°dnem tržišču,
pofe* in vsa pro-
biig m iSiižkV upravo de-
^ova ^1Uzbencev To ie lan^i^odgS0Pv0dbuda in^zaZo seimZlraniu 2°r"llkrog> Pri or-
blaga luhko fačefkega Vu'e'
ia»f* 'n nrea-T	1* z izbiro
l65e-aviio na	' ki naj se
lili 2aradZa?rebšl'cem ve-jetjeazstavijati* iiega -so dovo-
r«zv?' ki i ,. Vnim pod*
daX ®0 stonr-	dosegla tako
Pa t° Svoie k 1° Proizvodnje, izvo^di navadn	stno dobre
bre2 * nudila v<	?eriiskc Pfo-
doka *like m	mu kupcu
z^l, da' ^ govski uspeh je Su ukreni tl organi-PrevP,Iraga v»i?.ravilni. V ča-
proizvodnje, ovostno dobre
dih *0 na veug vskl zna^j-Posl« dve v-jf.. imu sklenje-aetn *h snnr	dinarjev
bjih , levilo azumov- To za-Erat retlb Povečal® v nadalj-Viio',^eta joe— za nekaj-eesar?dela velika8 Jugosla-«ati oJ® Uiorala ,S jSa’ zaradi di tp očene vlada predpi-bo ‘e«a jebfjUmejitve. Zaradi a°Zemstvn c ak°vati, da določanjem preielo zagreb-dogo?no s£LZa ieto 1953 z di v f i so Dok?- , NaaProtno, braVv>ZemsPt0vkuazali, da ,0 tu-11 Um ocenili - govski krogi *luv? vičenne* n,ove razmere
t°šnji1&ke vlade Ur?,epov jug0" No7agrebski °dZIV na le'
vsa- ža samo pri inozemskih razstavljavcih. S tem, da so v Jugoslaviji dokončali glavne ključne objekte, so lahko začeli v večjem obsegu proizvajati izdelke, ki so potrebni za široko potrošnjo. S tem je nastala ne samo zdrava medsebojna konkurenca, ampak se je pojavila t-udi potreba ožjega povezovanja z potrošniki in z iskanjem odjemalcev. Velesejem ni mogel v takih razmerah šele iskati in opozarjati na svoj namen, ampak je organiziral že letoš pomladi svojo razstavo nacionalnega, to se pravi notranjega pomena, da bi tako zadovoljil potrebam notranjega tržišča. Taka pomladanska prireditev, ki je bila letos prvič v maju. je dosegla velik trgovski uspeh, ki je prekosil vsako pričakovanje največjih optimistov in s tem pobil vsako skepso najbolj pesimistično usmerjenih ljudi. Na tem pomladanskem veleseimu je bilo sklenjenih trgovskih poslov za približno 24 milijard dinarjev.
Povsem razumljivo ie da se je zaradi tega ugled zagrebškega velesejma utrdil tako. da želi velik del jugoslovanskih podjetij posredovati svoje blago preko zagrebškega velesejma, podobno kot druga prejetja, ki skušajo nabavljati v glavnem tudi preko zagrebškega velesejma. V tem smislu je govoril tudi sam direktor osiješkega sejma ob zaključku letošnje prireditve, ki se je končala 6. septembra. Ta izjava je zelo značilna, kajti osiješki sejem, ki je bil letos že tretje leto zaporedoma, jn ki je usmerjen predvsem na poljedelske proizvode, poljedelske stroje in orodje, in ki se je zelo krepko utrdil tako na jugoslovanskem tržišču kot tudi s sodelovanjem inozemskim razstavljavcev.
Jugoslovanski razstavljavci nastopajo letos na zagrebškem velesejmu v mnogo večjem obsegu kot doslej, saj razstavljajo nad 600 novih predmetov. ki jih,-doslej niso proizvajali.
Ugled Jugoslavije v svetu, kakor tudi veliki uspehi zagrebškega velesejma so pripomogli da so se za jugoslovansko tržišče, kakor tudi za ugodno izvozno in uvozno razmerje, začele zanimati ne samo bližnje, ampak tudi zelo oddaljene države, in to vse od Bližnjega pa do Daljnega vzhoda in Srednje Amerike. Turčija, Japonska, Kolumbija, Honduras, Guatemala. San Salvador in Indija so stopile v zvezo z upravo zagrebškega velesejma, da bi sodelovale na letošnjem jesenskem velesejmu, ker pa so prisili s ponudbami prepozno, in ker si je velika večina tujih razstavljavcev zagotovila razstavni prostor že v januarju. ne razstavljajo v večjem obsegu. Kljub temu pa razstavljajo Izrael, Indija in Japonska, in to je že dovolj značilno, kajti zanimanje za zagrebški velesejem dokazuje že vnaprej, da bo postopoma naraščal uspeh na prireditvi, ki jo organizira uprava zagrebškega velesejma.
Na letošnjem velesejmu, ki se je začel v soboto in ki bo trajal do 27. septembra razstavlja okoli 1200 domačih in tujih razstavljavcev s približno 4000 predmeti. Kar se tiče domačih podjetjih sodeluje na velesejmu 417 podjetij, od katerih je največ hrvatskih, nato srbskih ter dalje slovenskih, bosanskih itd.. Iz inozemstva pa razstavlja 688 podjetij Po številu podjetij je najmočnejša Nemčija, od koder razstavlja 166 podjetij, nato Anglija s 164 podjetji, dalje Avstrija s 140 podjetji, nadalje Italija z 61 podjetji itd., itd.. V glav-neni razstavlja na letošnjem zagrebškem velesejmu 16 tujih držav, ne vštevši onih držav
ki smo jih prej omenili in ki so zamudile rok prijave. Kar se tiče domače proizvodnje je najmočneje zastopano rudarstvo in kovinska industrija, dalje prehrambena, industrija žganih pijač, dalje, kemijska industrija, zdbavila in kozmetika. Zelo močno sta zastopani tudi tekstilna ter lesna industrija. Kar se pa tiče inozemskih razstavnih predmetov so najmočneje zastopni elek- I trični stroji m telekomunika- I oije, nato vozila in nadomestni deli, nadalje precizna mehanika in znanstveni instrumenti; dalje industrijski stroji, rudarski :n gradbeni stroji, ter poljedelski stroji. Iz inozemstva je na zagrebškem velesejmu razstavljenih okoli 2000 izdelkov.
Po tem bežnem pregledu se j takoj opazi, da je zagrebški ve. ! lesejem prekosil vse dosedanje j tovrstne prireditve in hkrati ; tudi vsa pričakovanja. Kratek j sprehod po razstavnih prosto- | rih kaže zelo živo sliko, ki sa- I ma po sebi ustvarja optimi- I stično razpoloženje. Pogoji so j torej tu, pogoji, ki obetajo, da bo tudi letošnji zagrebški velesejem dosegel velik trgovski uspeh.
M. V.
K*
SPRIČO ITAIIJMISKEG« OBOROŽENEGA IZZHIUMfl Mfl .IHinSLOllflMSIll MEJI
Italijansko mnenje o ljudeh ki bi se radi šli generale
»p: •• '-m-
I S
* V *
Počitek na tržaškem Kanalu.
(Foto: Magajna)
Nedvomno spada Giuseppe Pella med najodgovornejše, da je prišlo do zadnjega oboroženega izzivanja ob jugoslo-vansko-italijanski meji. Res pa je tudi, da ni bil sam, ki se je bil zanj ogrel, nato pa izvedel. Na osnovi nekaterih uradnih vesti je znano, da se je še pred samim cirkuškim nastopom sestal z obrambnim ministrom Tavianijem in načelnikom italijanskega general, štaba Marrasom. Govori se, da sta prav ta dva bila, ki sta prepričala Pello, da je napravil to, kar je pač napravil. Saj sta prav ta dva, ki odločata o vojski in z njo razpolagata. Marras in Taviani sta torej ocenila, da bi se italijanska vojska trenutno lahko spopadla s katero koli drugo, da bi mogla celo izzvati vojno, ne da bi to kakor koli bilo nevarno za Italijo.
Da gre v tem primeru za Ij^udi posebne hrabrosti, še prav posebno, če upoštevamo, da se danes ves svet boji vojne kot vrag križa, je izven vsakega dvoma, zato tudi za-
služijo, da jih pobliže spoznamo.
Paolo Emilio Taviani je danes eden najvidnejših demo-kristjanskih prvakov, bil pa je že tudi organizacijski sekretar svoje stranke. Po poklicu je univerzitetni profesor ekonomije. Na ta položaj se je povzpel še zelo mlad, predvsem zaradi tega, ker je bil vroč fašist. Po padcu fašizma se je takoj znašel in kmalu prilezel do položaja podsekretarja ministrstva zunanjih zadev, v zadnji italijanski vladi ministra Pelle pa celo na položaj obrambnega ministra. Bržčas bi se mu zdelo zelo imenitno, da bi italijanskemu obrambnemu ministrstvu povrnil njegovo staro vsebino in tudi tej ustrezajoči naziv «vojno ministrstvo« namesto kapitulantskega «obrambno ministrstvo«. Vsi njegovi postopki, posebno oni zadnjih dni, to potrjujejo.
General Efisio Luigi Marras ima tudi svojo zelo zanimivo preteklost. Relativno še mlad, se je v času Mussolinijeve ere kmalu visoko povzpel in, ker je prejkone bil nacistom zelo
( IZ OGORČENE KONKURENCE MED NARAVNIMI IN UMETNIMI VLAKM SO ZRASLI
J
ko 8 zadovoljiv VeIese)em ni !»,
-N«vce»
številu raz-
k Dovoli s*? ? ^no pnre-etos ,Sa,bo tub omenimo, IaZsta?5edli okni- rastavljavci Kr?ega	4000	kV.	m
Ss k°li Prej n?8 ved. kot ^Uta! kolekt-'Da. razstavlja i6t°Šni °setn dr?a'mi razstava-Velej? ' ln da ie ™ držav k„?U, zastopa-NiVega p ko‘. kdaj koli. aVlii vHo inl ]e Povečalo
!t; v> »*££** 55
^e^ed5e0ramo še pri-
** Va>-eje^TaropZaa
Ta naj večji raziskovalni center na
svetu je ustanovila yorkshirska tekstilna industrija, da bi vzporejal vsa raziskovanja. ki so v zvezi z volno - Iznašli so postopek, ki preprečuje, da bi se volna krčila
Nobena industrija si ne more privoščiti tega, da bi pri proučevanju novih izdelovalnih postopkov odklanjala prispevek, ki ga ji lahko da znanost. Se v večji meri velja to za tkanine iz naravnih vlaken, ki morajo vzdržati konkurenco umetnih vlaken. V Veliki Britaniji finansira yorkshirska tekstilna industrija posebno organizacijo, to je Zvezo za raziskavanja v industriji volne, katero je ustanovila leta 1912 in ki ima nalogo, da vzporeja vsa raziskavanja, ki so v zvezi z volno. Tb skromni začetek je vodil do največjega raziskovalnega centra na svetu, to je do laboratorijev «Tor-ridon«, ki jih je ustanovila o-menjena zveza.
Predstavniki 17 držav, ki so se lansko leto udeležili Mednarodne konference o volni, so si lahko ustvarili sliko o delu teh laboratorijev, ki so v mestu Leeds v Yorkshireu, Ime so dobili po velikem zasebnem posestvu, na katerem so ustanovili prvi skromni raziskovalni center. Po nedavni dograditvi treh velikih skupin stavb, ki so z raznimi napeljavami in opremo stale 375.000.000 lir, so se študijske možnosti zelo povečale. V teh novih stavbah so poleg laboratorijev tudi poskusni oddelki za mi-kanje predenje, tkanje, barvanje’ in dovrševalna dela, kjer delajo delavci v enakih
Velik uspeli Ozima v
Na velikem mednarodnem tekmovanju mladih glasbenikov, ki je bilo te dni v Miin-chenu, je sodelovalo nad 300 najboljših reproduktivnih u-metnikov vsega sveta. Največ udeležencev je prišlo iz ZDA, Velike Britanije, Zahodne Nemčije, Francije, Italije in Belgije, pa tudi iz raznih prekomorskih dežel.
V tekmovanju violinistov je dobil prvo nagrado najmlajši udeleženec tega natečaja, naš mladi, nadarjeni violinist Igor Ozim iz Ljubljane Igor Ozim je sedaj skupno z ostalimi zmagovalci sodeloval 15. t.m. na velikem koncertu v Miinchenu.
okoliščinah kot v običajnih takih obratih. Med številnimi napravami so tudi instrumenti za merjenje temperature in vlage.
Sadovi dela tega centra ne koristijo samo britanski tekstilni industriji drugih držav. Tako na primer obvestijo o napredku, ki ga dosežejo na področju tekstilnih vlaken, vse države Britanske skupnosti, ki proizvajajo volno, in jim tako omogočijo, da izboljšajo kakovost izdelkov^ Te in druge podatke potem uradno objavi oddelek za znanstvena in industrijska raziskavanja pri ministrstvu za preskrbo in po izboljšanju kakovosti izdelkov, ki jih izvaža britanska industrija, bodisi da so to volneni izdelki ali pa stroji za njihovo izdelovanje, je ves svet deležen teh koristi.
Delovanje zveze za raziskavanja v industriji volne je razdeljeno na dva, bolje tri dele. Prvi zadeva proučevanje vlaken, da bi povečali izdelovanje tistih vrst, k.i najbolj u-strezajo pogojem industrijskega povpraševanja; drugi se ukvarja z vprašanji, ki se pojavijo pri predelavi vlaken, tretji pa se tiče raziskavanj, ki sicer niso neposredno povezana s posameznimi vprašanji, a so prav tako važna in v določenih primerih lahko mnogo koristijo. Uspehi raziskavanj pa niso pomagali samo tekstilni industriji, ampak tudi drugim. Tako so na primer znanstvena raziskavanja o molekularni strukturi volne neposredno pomagala zdravniški vedi pri proučevanjih, ki so zade-
Razstava jugoslovanskih srednjeveških tresk v Edinburgu
Ob priliki sedmega edinburškega festivala je v kraljevem škotskem muzeju v Edinburgu razstavljena zbirka jugoslovanskih srednjeveških fresk. Ob otvoritvi te razstave je govoril jugoslovanski veleposlanik. v Veliki Britaniji, ki se je zahvalil vodstvu edinburškega festivala za zanimanje in velikodušnost, s katero je omogočilo razstgvo jugoslovanske u-metnosti britanskemu ljudstvu in vsem svetu. V svojem govoru je tudi pohvalil prizadevanje vodstva festivala za pospeševanje mednarodnih kulturnih odnošajev. kar v sedanjih gospodarskih težav vodi k tesnejšemu sodelovanju med narodi
vala zdravljenje revmatičnih obolenj in podobnih motenj, ker je struktura volne v mno-gočem podobna strukturi človeškega mišičevja.
Biološki oddelek laboratorijev «Torridon» je začel zelo zanimivo proučevanje vlaken s primerjavo krzna komaj rojenega jagnjeta s krznom odraslih živali, Ta raziskavanja bodo zelo koristila živinorejcem, ki bi radi izboljšali volno svojih ovac. V sodelovanju z avstralskimi raziskovalnimi centri je Zveza za raziskavanja v industriji volne proučevala, kako sestava tal vpliva na prehrano ovac in po tej tudi na kakovost volne, ki jo dajejo ovce. V laboratorijih «Tor-ridon« so iznašli poseben postopek, ki preprečuje, da bi se \folna in volneni izdelki skrčili. Ta postopek, ki je danes zaslovel že po vsem svetu in ki so ga med zadnjo svetovno vojno ter po njej uporabljali pri izdelovanju, volnenih nogavic in jopic za vojake, je prihranil britanski državni blagajni mnogo milijard lir. Skupno z drugimi postopki je vodil do izpopolnitve drugih del, kot barvanja, proizvodnje volne, ki se ne skrči, namenjene za prešite odeje itd.
Na področju tekstilnih strojev je IZveza za raziskavanja v industriji volne ustvarila nove modele in izboljšala stare tako domačega izdelka kot tujega. Med temi je na primer tkalni stroj, ki sam opravlja vse faze dela. Omeniti je nadalje razne instrumente za kontrolo različnih postopkov. Med temi je naprava, ki avtomatično zapisuje dolžino posameznih vlaken. Pri izdelovanju končnih izdelkov so dosegli zavidljive uspehe, v kolikor zadeva iskanje in po možnosti tudi odstranjevanje napak v materialu, ki gre skozi razne stroje, kar prispeva k povečanju proizvodnje. ker dela ni treba prekinjati Tako uporabljajo pri mi-kanju volne posebno napravo s fotoelektrično celico, ki avtomatično kontrolira kakovost niti, preden pride v stroj za sukanje. Tekstilna industrija danes lahko tudi nevtralizira učinke statične elektrike, ki se tvori med obdelavo vlaken, medtem ko uporablja radioaktivne izotope posebno ko gre za vprašanja, ki so v zvezi z raznimi postopki barvanja.
Čeprav raziskavanja trgovskega značaja ne spadajo v okvir njenih nalog, Zveza za
raziskavanja v industriji volne kljub temu preučuje tudi individualna vprašanja, katerih rešitev utegne koristiti vsej tekstilni industriji. Tako imajo laboratoriji «Torridon» pose-
ben oddelek, na katerem preizkušajo trpežnost in odpornost tkanin. Odpornost proti moljem ugotavljajo na primer tako, da tkanine izpostavijo neposrednemu stiku z molji.
simpatičen, je bil v svojstvu vojaškega atašeja poslan v Berlin, kjer je do konca zelo vestno opravljal svojo nalogo. Znani italijanski fašistični zunanji minister grof Ciano, se ga spominja na več mestih svojega Dnevnika ter ga hvali kot «vestnega» oficirja.
Po drugi svetovni vojni se je Marrasovo ime ponovno opazilo med vodilnimi italijanskimi vojaškimi osebnostmi. Angloameričani se niso posebno navduševali nad njim, toda De Gasperi je vztrajal pri svojem in Marras je postal načelnik italijanskega generalnega štaba. Pri tem je imel svoje prste vmes tudi Vatikan, saj je Marras dober vernik in zelo «vdan katoliški cerkvi«.
Čeprav se je Marras med drugo svetovno vojno lahko prepričal, koliko velja italijanska vojska, posebno, če jo je primerjal z nemško, se vendar danes zanesenjaško vdaja iluzijam, da mu jo bo, z ameriško pomočjo uspelo mehanizirati, kar on istoveti z njeno »regeneracijo«, čeprav bi moral vedeti, da tega ne gre doseči samo z mehanizacijo armade, marveč predvsem z določeno zavestjo borcev, ki vedo, zakaj in za koga se bore. Toda general Marras postaja prepotenten, kar je starim kraljevskim in Mussolinijevim oficirjem v krvi. Zraven tega so verjetno tudi še ambicije, da bi po svoji vojaško-diplomatski karieri napravil še ono pravo resničnega vojskovodje.	.
Seveda ni Marras sam, ki stremi za tem. V Italiji je kopica generalov, ki se intenzivno ukvarjajo s prestavljanjem vzhodne meje zdaj na Triglav in Snežnik, zdaj celo na Velebit in Dinarsko gorovje, pri čemer se slehernemu njih neverjetno skomina po starih »slavnih« časih. V italijanskih časopisih je izšlo že nešteto člankov, podpisanih od generalov Gigliolija, Petittija. Bat-tistija, Messeja, Boglioneja-itd. Vsi ti dokazujejo v svojih spisih, ali da poražena italijanska armada pravzaprav ni bila poražena, ampak celo zmagovita, ali da so bili za njen poraz krivi vsi drugi, samo ne oni, junaški italijanski generali; ali to, kako naj bi danes prenovljena italijanska armada pokazala svojo moč in
S TABORA NA OKROGLICI	
	r •ilf
Tržaška	b r i s a d a.
	
| K0M1NF0RMISTICNE MIROLJUBNE TRGOVSKE LADJE j	
Municija z	a Kitajsko
Municija za Kitajsko. »Leninove« (prej Skodove) tovarne v Plznu odpremljajo svoje dragocene mirovne izdelke proti poljski luki Gdinji, od koder nadaljuje tovor po morju svojo pot do cilja. Tako pripovedujeta poljska mornarja Jerzy Majevvski in Jagla Zenon, ki sta pred kratkim v Antvverpnu pobegnila s poljske trgovske ladje «Mazury», ki je na potj iz Gdinje proti Kitajski, prispela v Francijo.
Pobegla pomorščaka pripovedujeta razne podrobnosti o vlogi in življenju poljske trgovske mornarice. Tovorne ladje, ki plovejo med Kitajsko in Poljsko, najemajo v vedno več-
jem številu kitajske mornarje, da zamašijo s tem vrzeli, ki jih napravljajo stalni pobegi poljskih pomorščakov. V zadnjem času se je na teh ladjah nadzorstvo zelo povečalo, na vsaki ladji je poleg policijskega častnika tudi več tajnih agentov, ki igrajo na zunaj vlogo članov posadke. V pristaniščih, v katerih med vožnjo pristane ladja, ne sme noben mornar na kopno. Kratkodobno dovoljenje za izkrcanje dobijo mornarji le na povratku v Aleksandriji, kjer se poljske ladje navadno ustavijo, da naložijo egiptovski bombaž; tisti, ki dobijo dovoljenje za izkrcanje, pa morajo drug drugega
K
l9S°Vi«t«ka
&Gli*-ena zuna	trgovina
bij . llc& kažet?33 gosP°darska lDl°Čene zna.v, zadnjem ča-N Se Pa h	spremem-
°dnosu do v„°dražajo sa'
-	 “».uju	o	CZ-
HU V Tako' n? kapitalističnih Po svojem pome.
^2?di
tuj. azm
eri?°. SVo)em časov-«k*SptememK 36 Prva med te_ t Z^e vb?N\aklep Sovjet-njem aprilu,
l. takoj V let<*
po
bn, y bi
Stali
novi smrti,
^Vr0pskeegos1nPaS6ben °d’
N>ravb 2enev° P°darske.ko-
>h !3?> konkk3er 081 bi
Ndi
Msk 7''“' in 1	'	“‘“sa	r
N EvSr-Tak
izrt\e on*
n3ave
retnih mož-blaga med
“btisjj
0tlCU Wke"
°Pska
gospodar-
p*tUagala ob
so Se > eta in za ta e ze vršile veli-
ko priprave, vendar pa je sestanek propadel. To pa zato, ker SZ in njene podložnice niso niti odgovorile na vabilo. To je tedaj pomenilo, da namerava SZ še vnaprej razbijati m onemogočati mednarodno gospodarsko sodelovanje. Povsem razumljivo, da je ta nova ponudba za sklicanje takega sestanka (ponudba, ki jo je dala sama SZ komaj nekaj mesecev po neuspelem prvem sestanku) bila sprejeta z določenim nezaupanjem. Nihče namreč ni mogel točno presoditi, kaj se za vsem tem krije, nihče ni mogel ugotoviti, Jli je to dejanska sprememba stališča SZ, ali pa nov manever v njeni zunanji politiki.
Evropska gospodarska komisija. ki je že nekaj let iskala način ali pot kolikor toliko
Zunanja trgovina SZ
njavi blaga med Vzhodom in Zahodom, v izmenjavi blaga, ki bi hkrati vplivala tudi na ublažitev mednarodne napetosti v svetu in na popuščanje v hladni vojni, je zahtevo SZ sprejela in sestanek je bil letos v aprilu in maju. Ta sestanek je imel svoj poseben značaj. Na njem se. je malo razpravljalo o načelnih vprašanjih, javnih razprav sploh ni bilo in ves potek se je skrčil na konkretne razgovore v po-sameznih komisijah za zapr 1 mi vrati, kjer so delegati raznih držav izmenjavali med se-
možnosti izvoza in uvoza kot osnovo za sklepanje konkretnih trgovskih poslov.
Organi Evropske gospodarske komisije so ta sestanek ocenili kot pozitiven. Pozitivna stran je v tem, da so delegati SZ in držav njene interesne sfere pregledali svoje dotedanje stališče glede značaja izmenjave blaga, da so izrazili pripravljenost, da s pomočjo dvostranskih sporazumov povečajo svojo trgovino z ostalim svetom, da niso postavili ukinitev kontrole in prepovedi izvoza nekaterih proiz.
normalnim razmeram v izme- boj seznam* blaga in določali1 vodov v države sovjetskega
bloka kot prvi pogoj za same razgovore itd.
Razgovori v 2enevi dobivajo v zadnjem času vedno vidnejše oblike v trgovskih sporazumih, ki jih sedaj SZ sklepa s posameznimi državami.
Za to so značilni sporazumi s Francijo, Holandijo, Grčijo in Dansko, kakor tudi razgovori z nekaterimi drugimi evropskimi državami, kakor tudi z Argentino. Iz seznama blaga za izmenjavo, ki se je že določil ali ki se o njem še razpravlja, se lahko potegneta dva zaključka. Prvič, SZ sedaj ne vztraja pri strateških pro- metno
izvodih, SZ ne postavlja kot pogoj za svoj izvoz dobavljanje določenih strateških proizvodov, katerih bi ne smeli u-važati v SZ; dalje SZ nabavlja večje količine najraznovrstnej-ših predmetov široke potrošnje, dočim nudi v zameno za uvoženo blago, poleg tipičnih predmetov svojega izvoza kot so žitarice, les in drugo, tudi neke strateške surovine, kot na primer manganovo in kromo-vo rudo. Z Argentino se n. pr. razgovarjajo glede dobave 38 tisoč ton surovih in izdelanih kož, 13.000 ton mesa, 75.000 ton lanenega olja, 3000 ton sira, 1500 ton slanine, večje količine jedilnega olja itd. Iz Francije bo SZ uvozila tkanine, u-svilo, volnene izdelke,
limone, ladje do 5000 ton nosilnosti, eterična olja, svinec, železniško opremo in podobno. Iz Grčije je med drugim uvozila 5000 ton tobaka, iz Holandije pa maslo, za kar bo pa dala žito. Iz Danske uvaža maslo, slanino, suhe ribe in podobno.
Iz seznama uvoženega blaga ali blaga, ki ga SZ namerava uvoziti se da sklepati, da je vprašanje življenjske ravni v SZ postalo pereče, ali vsaj to, da je bil dosedanji razvoj proizvodnih sil v SZ enostranski, ker se je vse drugo gospodarstvo in predvsem proizvodnja potrošnega blaga zapostavljala, seveda na račun oboroževalne industrije.
(Se nadaljuje)
nadzirati, tako da je prijetnost izkrcanja vedno združena mučno vlogo vohuna.
Dovoljenja za izkrcanje na Kitajskem so urejena enako, Mornarji, ki se oddaljijo brez dovolilnice ladijske policije navadno aretira kitajska poli cija, ki jih pridrži v zaporu do trenutka odhoda ladje.
Majewski in Zenon pripovedujeta tudi o pozitivnih straneh življenja na ladji. Na poljskih ladjah je hrana mnogo boljša kot na Poljskem doma. Noben delavec pod varšavskim kominformističnim režimom ne živi tako dobro kot mornarji na prekomorskih ladjah. Seveda je tudi to nekak varnosten ukrep.
Nadaljnji varnostni ukrep, ki je nedvomno bolj zanesljiv kot dobra hrana in policijske nadzonstvo, je pa navodilo, da najemajo kot mornarje trgovskih ladij le poročene mornarje oziroma take, ki imajo bližnje sorodnike doma na Poljskem. Misel na ženo in otroke, ki so ostali na Poljskem, je tisto kar poljske mornarje najbolj zadržuje pred pobegom.
Majewski in Zenon sta samca. P« poostrenih previdnostnih ukrepih poljskih oblasti bi morala ostati doma in delati v pristanišču Gdinji, vkrcati na ladjo bi se ne mogla več, ker nista imela kot talcev žena. Zato sta se na ladjo «Mazury» vkrcala skrivaj in se skrila v nekem kotu blizu prostora za ladijske vijake. Od Gdinje do Antvverpna sta se hranila tako,
j. • — 1	/)a1il cunin Krann
da je ž njima delil svojo hrano njun prijatelj, član posadke, ki je s tem pokazal, da lahko služijo ukrepi poljskih oblasti za mornarje tudi drugačnim namenom.
pripravljenost s kakim ponovnim pohodom na vzhod itd. itd. Prav pred kratkim je general
Gabriele Boglione napisal v reviji «Tempo» zanimiv članek, s katerim skuša prepričati italijansko javnost, kako da so danes italijanske vojaške sile povsem sposobne začeti z ofenzivno vojaško akcijo proti Jugoslaviji. Pri tem primerja vojaške sile Italije in Jugoslavije in ugotavlja, da je Italija v tem pogledu mnogo na boljšem, posebno, če se upošteva, da je danes Jugoslavija vojaško ogrožena na nič manj kot 1.500 km dolgi fronti. Ko tako govori, general Boglione gotovo misli na možnost napada od strani sovjetskih satelitskih dežel, čeprav ne razumemo, kako se ta njegova vojaška strateška postavka (in, seve, s tako resnimi m važnimi postavkami se ni igračkati!) lahko po drugi strani strinja s povsem nasprotnimi trditvami italijanskih politikov in časnikarjev, ki venomer kriče, da je spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo samo farsa. Sicer pa, ne da bi se pri tem interesantnem protislovju še kaj vež ustavljali, moramo ugotoviti, da gre v tem primeru slej ko prej ponovno za tipično apeninsko špekulacijo s čisto roparskim prizvokom. Istočasno pa ugotavljamo, da je bil prav talijanski militarizem s svojimi generali na čelu tisti, ki je po «zmagi pri Vittorio Ve-neto« pomagal italijanski bur. žoaziji, da je omogočila fašizmu prevzem oblasti, nato j a njegove imperialistično podvige. Ta trditev nikakor ni iz trte izvita, marveč jo potrjuje nešteto spisov in izjav zelo upoštevanih in resnih italijanskih politikov, pisateljev, javnih delavcev itd., kot so na primer zgodovinar Gaetano Salvemini, državnik Nitti, Ignazio Silone, pisatelj Borghe-se in številni drugi, ki so v svojih analizah ugotovili, da so bili prav taki-le ambiciozni generali in oficirji tisti, ki so pripomogli, da se je fašizem afirmiral.
Ni naš namen žaliti patriotska čustva poštenih italijanskih ljudi; moramo pa vendar, le ugotoviti, da je pretežni del italijanske zgodovine obeležen z vrsto porazov, zlomov in kapitulacij, ne morda ?.ara-di nesposobnosti italijan: * ga ljudstva, marveč zaradi 1.< poštenja in popolne bede njenih voditeljev Tako ve zgodovina povedati, kako je bil poražen La Marmora v Piemontu, grof Persano pri Vjsu, general Ba-rattieri v Abesiniji, Cadorna pri Kobaridu, da druge svetovne vojne sploh ne omenjamo. Vedno in povsod sn bili tolčeni, toda vedno so lagali in poraze prikazovali kot zmagovite uspehe, tako kot tisti ubogi admiral Persano, ko je po strahovitem porazu pri Visu javil v Rim, kako da je »gospodar Jadrana«, Od leta 1848 pa vse do leta 1943 se vrste poraz za porazom, prav tako kot to popisuje Stefano Can-zic:
«Italijanska vojska, sestavljena od dokaj dobrega ljudskega materiala, toda navadno slabo vodena, je doživela v toku enega stoletja dolgo vrsto porazov, kj so povzročili našemu ljudstvu ogromno žrtev in ponižanja in istočasno zavrli napredek naše de-žele.«
Znani italijanski državnik Francesco Nitti, bivši predsednik italijanske vlade, je zapisal v svoji znani knjigi «Ri-velazioni« zelo zanimive bese. de o italijanskem komandnem kadru, prav tako tudi o libijski vojni leta 1911, ki naj bi bila predstavljala veliko zmago, ki pa je v resnici bila samo velik bluf:
«Poveljniki vojske in mornarice so bili manj kot povprečni. Admirala Cagnija smatrajo v resnih krogih za oholega bahača, medtem ko je admiral Millo kljub «legendarni» ekspediciji na Dardanele, ki je bila pretežno izmišljena, v resnici le neodgovorna figura. Ko se bo vse to nekega dne osvet. lilo, bo na ta račun veliko smeha.«
Nekaj zanimivih misli o italijanskih «zmagah», je med drugimi zapisal v svojem dnevniku tudi italijanski maršal Enrico Caviglia, eden redkih resnejših italijanskih oficirjev iz prve svetovne vojne V tem dnevniku naletiš tudi na nekatere ocene bolj znanih italijanskih vojskovodij: Cadorne, Diaza, Badoglia in drugih Za Diaza, »zmagovalca« pri Vittorio Venetu, pravi, da je bil tako neumen, da m nikoli prav dobro razumel, krko je pravzaprav «zmagal». Badoglio je po mišljenju Ca-viglie, pravi mojster blufa, njegovo strokovno znanje pa enako ničli. Ce je napravil takšno kariero, se Caviglia ne Čudi, zakaj o tem se izraža takole: «To je mogoče samo v deželi brez vojaških tradicij, kjer se heroji zamenjujejo s klepetuljami, Garibaldi pa s harlekinom.« Poleg drugega je Caviglia tudi zapisal, da so generali povečini samo fra-zirali in ščuvali na vojno, ko pa je do vojne prišlo, so se večinoma poskrili.
Torej s takšnimi tradicijami in takšnimi generali je Italija stopila v drugo svetovno vojno. Za generale je bil Mussolini kot naročen; vojaškega znanja ni imel niti za groš, čeprav je bil imenovan za maršala Italije Generalštab so vodili ljudje a la Badoglio in Cavallero, ki se razen z domiš. ljavostjo niso imeli s čim postaviti Zatorej ni nič čudnega, že na dan pred vstopom v vojno Mussolini ni točno vedel niti to, koliko letal in divizij ima na razpolago.
Da bi se preveč ne zadrževali pri teh dičnih generalih, ki vsekakor niso vredni tolikih besed, bomo omenili sa-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Jhi jVff JR1 Vremenska napoved za danes: Napovedujejo spremenljivo obla«110 vreme s krajevnimi razjasnitvami. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je znašala 22 stopinj; najnižja 13,4 stopinje.
TRST, sreda 16. septembra 1953
PRIMORSKI DNEVNIK
~n™  1
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče
oddaje: Jug. cona Trsta: 21.00:--------------------- on	no-Slo-
Bogomir Magajna: Odmev korakov. — Trst II.: 20.0 . venski motivi. -- Trst I.: 18.30: Koncert čelista Ma Viezzolija. — Slovenija: 1315: Slovenske narodne P 21.00: Večerni orkestralni spored.
f.rSn"^
Ob šesti obletnici italijanska »kulturna misija" Iz beneških vasi pogromov v Gorici
Medtem ko se je primorsko ljudstvo 16. septembra leta 1947 v ogromni večini veselilo prihoda Jugoslavije in njene armade je del Slovencev na Goriškem zakrvavel iz stoterih ran. V dopoldanskih urah je namreč po ceremoniji na Travniku in odhodu zavezniških čet vkorakala v Gorico italijanska vojska.
Dnevi, ki so neposredno sledili, bodo ostali sedanjim in poznejšim rodovom goriških Slovencev, kakor tudi vsem demokratičnim Italijanom zapisani z neizbrisljivimi črkami Zakaj tiste dni so lahko znova na svoji koži spoznali, da prinaša Italija Slovencem tri vsem demokratičnim Italijanom iztrebljenje.
Nikogar ni med nami. ki bi ne doživel ponižanja, ki so mu ga pripravili podivjani fašistični krvoloki. Tiste dni so bili Slovenci v Gorici izven zakona. Fašistična in šovinistična drhal je imela ecarto biancon, zato so:
17. septembra leta 1947 fašisti tik jugoslovanske meje z noži napadli tov. Miljavca in ga zaklali; vdrli so v bolnico in pretepli slovenske bolnike; gospodarsko ustanovo U1VOD so oplenili, njene prostore polili z bencinom in jih zažgali; napadli so žago trgovca Hvale, razbili pisarno in pretepli sina Severina; vdrli so v stanovanje trgovca Lojzeta Kumarja in mu vse razbili; s puško so streljali proti hiši Silvije Pekorer; razbili so okna kavarne Bratuž; vdrli so v stanovanje zidarskega mojstra Simšiča in mu zmetali na cesto del pohištva, njega pa pretepli; Kristini Figelj so opustošili stanovanje in razbili stojnico; v gostilno «Pri Brusovki» so vrgli dve bombi; razdejali in zažgali so pohištvo ter obleko Frančiške Ciglič; pretepli so 60-letnega Antona Bizjakal Edi Makuc se je zaradi groženj moral izseliti. Banditi so nadalje pokradli denar v av-topodjetju Leopolda Doljaka; oplenili so Ljudsko založbo in zažgali slovenske knjige; iz stanovanja pokojnega dr Josipa Grudna so zmetali na cesto vse pohištvo in ga zažgali; izropali in uničili so Korenovo trgovino v Ul. Carduc-ci; do kraja so razdejali kmečko banko; iz stanovanja tov. Brezigarja so zmetali vse pohištvo, Njega so aretirali, ženo pa ranili.
Pred sedež CLN pa so znosili na kup jugoslovanske in slovenske zastave in jih zažgali. Pri tem so divje plesali okoli njih in nanje pljuvali.
Navedli smo samo del grozodejstev, ki so jih italijanski fašisti storili nad slovenskim ljudstvom Goriške. Naštevali bi lahko še mnogo več; ni Slovenca na Goriškem ki ne bt tiste dni, če ne fizično, pa vsaj moralno prenašal trpljenje in ponižanje zaradi banditskih izpadov podtalne monarhofa-šistične oborožene organizacije, znane pod imenom «Di-visione Gorizia».
Italijanski karabinjerji, ki so bili že v mestu, da bi vzdrževali red, so gledali grozodejstva in jih niso preprečili. Požigi, pretepi, pustošenje kriminal, sramotenje itd., Vse to se je odigravalo v trenutku, ko so bile v Gorici kot organi miru in reda pravkar došle italijanske okupacijske oblasti.
S takim «kulturnim in civiliziranim poslanstvom» je prišla v zadnji svetovni vojni premagana fašistična Italija v slovenske kraje.
Mar obstaja razlika med fašističnim pustošenjem po prvi svetovni vojni, ko je Italija prvič okupirala slovenske
SLOVENSKEGA
OTROKA V SLOVENSKO
ŠOLO!
kraje, in pustošenjem po prihodu De Gasperijevih demo-kristjanskih klerofašistov po drugi svetovni vojni? Razlike ni nobene; krvoloki obeh režimov so stregli Slovencem po življenju, da «bi postala politična meja tudi meja italijanskega naroda...))
Toda mi smo še vedno tu in bomo ostali, pa čeprav nam šovinistični in protiljudski režim sedaj zapira šole (Kr-min), izganja slovenske otroke iz slovenskih šol (150 otrok optantov je moralo v italijan-
ske šole), ne dovoljuje v skladu z ustavo in mirovno pogodbo zajamčene dvojezičnosti v javnih uradih, slovenščine ni slišati na sodniji, županstvu, pokrajini in prefekturi; v teh organih oblasti bi lahko rekli, da sploh ni dvojezičnih uradnikov itd.
Tako zapostavljanje Slovencev je genocidno nadaljevanje fašističnega iztrebljevanja slovenskega življa.
Ob žalostni šestletnici, ki jo doživljamo v trenutkih naraščajočega imperialističnega italijanskega apetita, se Slovenci ponovno sklicujemo na mirovno pogodbo ter italijansko ustavo in njune člene o slovenski enakopravnosti, katera je že šest let samo na papirju, in da postane ta enakopravnost dejansko stanje, ki bo omogočilo naši manjšini pravilen narodni, socialni in gospodarski razvoj.
Oblasti nam to dolgujejo in mi od njih po vseh pisanih in naravnih pravicah to zahtevamo z vso odločnostjo.
Ob sadističnem bojnem kriku so fašisti v Gorici zažgali slovenske knjige.
Št. Peter Slovenov
V naši občini sta se v mesecu avgustu rodila Gallo Gio-vanni in Marzolino Jiziano; umrlo je jest oseb; 74-letni Anton Cernoi, 76-letna Rosa Spe-cogna, 74-letna Luigia Brosa-dola, 81-letna Gdobatta Fran-ceschinis; 58-letni Giuseppe Catfi; 6l-letni Giuseppe Cerno-ia; poročila pa sta se brigadir finance Bruno Ricci in učiteljica Bruna specogna.
* * *
Z zadnjim dekretom finančne intendance so ustanovili občinsko komisijo za štetje za leta 1953-56. Njeni člani so pie-tro Borbolo, Stefano Domeniš. Valentino Podrecca. poleg zgoraj navedenih stalnih članov bodo tudi njihovi namestniki Faustino Borbolo, Alfredo Be-vilacqua in Anselmo Mullig. Komisija se je že sestala. Za predsednika so izvolili Pietra Borbola, za tajnika pa Stefana Domenisa.
* * *
65-letni poljedelec Giuseppe Coceanig iz kraja puoie je splezal na drevo, da bi obral sadje. Ker pa je pri plezanju nerodno postavil nogo na vejo, mu je spodrsnilo, pri pad-su si je zlomil hrbtenico. Od-
„ DANES JE DRUGAČNO STANJE “
Orožnikom iz Rupe
ni prijalo slovensko perje
Fantje so se po stari navadi postavljali od dveh sovaščanov. Z zasliševanjem soudeležencev so skušali orožniki izvedeti imena ostalih pevcev
V Rupi so v petek pred praznikom na Okroglici domači fantje pripravili poslovilen večer domačinu. V poznih večernih urah so se zbrali sredi vasi in prepevajoč v skupini hodili z enega konca vasi na drugega, Bili so v skupinah in se veselili, kar se je dogajalo ob slovesih tudi vsa prejšnja leta. Letos pa so bili domači o-rožniki zelo razburjeni nad nedolžnim početjem fantov. Zaustavili so jih, toda številni skupini, ki je šla mimo vojaš-
stilnih delavcev. S svojim soglasnim nastopom so goriški tekstilni delavci dokazali svojim delodajalcem, da hočejo čimprejšnjo izvedbo pravičnih zahtev, v prvi vrsti pa obnovitev državne delovne pogodbe.
Jesenski praznik v Sovodnjah
v sobolo in nedeljo bo imel sledeč
spored:
V soboto 19. septembra ob 19.30 uri: iiMIKLOVA ZALA« — gostuje igralska družina iz Slovenskega Korotana.
V nedeljo 20. sept. ob 16- uri: pevski koncert, baletne točke in folklorna skupina. Sledi ples do 24. ure.
V ponedeljek 21. sept. od 20. do 24. ure:	javen ples in prosta zabava.
nice, niso mogli zabraniti, da ne bi nadaljevala svojo pot. Prijeli so dva mladeniča, ki sta imela naslonjeni kolesi ca bližnji plot, ter ju odpeljali v vojašnico. Tu je brigadir orožnikov zahteval od njiju, naj povesta imena vseh ostalih, ki so prepevali po vasi. Toda vaščana sta molčala m brigadirju pojasnila, da gre za staro navado, katere ni mogoče odpraviti m zaradi tega tudi ni bila nikdar, razen za časa fašizma, prepovedana. Toda mož postave je že imel pripravljen odgovor, ki se je glasil: «Danes je pač drugačno stanje!« Vendar pa to ni prestrašilo fantcv katere so prišli iz neljubega «zapora» reševat tudi ostali fantje, ki so medtem opazili, da manjkata v skupini dva pevca.
Predstavili so se orožnikom, ki seveda proti njim niso več mogli ničesar ukreniti. Ugotovili so lahko, da to ni bil nikakršen nastop, usmerjen morda celo proti njim, kar se je v njihovih glavah, polnih raznih misli o Okroglici in po-jačanju edinic na meji, lahko porodilo, temveč le prepost način poslovitve domačih fantov od sovaščanov.
Uspela stavka predilniških delavcev
Kot je bilo že javljeno od treh sindikalnih organizacij, je delavstvo v predilnicah x Pod-goii in Ronkah stopilo v torek ponoči v stavko, ki je trajala 24 ur, in sicer od 0 do 24. ure včeraj. Stavka je povsem uspela; na delu nj bil niti eden od zaposlenih tek-
Most čez Nadižo pri Ažli miniran
Pred enim tednom je občinska uprava iz St. Petra Slovenov ob Nadiži dala na most pri Nadiži dva napisa (na vsaki strani enega), katera opozarjata, da se ne sme peljati čez most več kot 60 stotov in da se ne sme voziti hitreje kot po 15 km na u-o.
Vzrok za to je, da so trije od štirih stebrov, na katerih stoji most, v slabem stanju in v nevarnosti, da se porušijo.
V ponedeljek 14. septembra pa je cestar odkril še nekaj novega na tem mestu. Našel je skoraj pri vrhu več zabojev dinamita, s katerim je bil most miniran. Zelo čudno pa je, da ne vedo, kdo ga jč miniral. Na mesto so prišli tudi orožniki iz St. Petra Slovenov, da bi ugotovili, po kakšnem nalogu je bil most miniran.
Ljudje pravijo, da so most minirali italijanski vojaki; čudno pa je, da tega ne vedo orožniki.
Ob Soči najden zaboj orožja
V njem je bilo šest pušk, pištola, tri rodne bombe in še nekaj drugega orožja. Zaboj je bil tam šele nekaj dni
GROZNA SMRT v vreli vodi
Na pogrebu štiriletne Mariuccie Colot je bilo veliko Goričanov.
Iz bolnice Brigata Pavia je včeraj popoldne krenil proti stolnici pogrebni sprevod s komaj štiriletno Mariuccio Colot, katerega so se udeležili v velikem številu stanovalci stare goriške četrti Raštela. Žalostni dogodek, ki je prizadel že priletna zakonca Colot, je zelo presunil Goričane. Njihovega edinega otroka je vzela prerana smrt zaradi nesreče, ki se je majhni deklici pripetila v soboto popoldne v stanovanju družine Bradusco, kjer je bila Mariuccia na obisku skupaj s svojo m^mo. Gospa Bradusco je takrat prav. kar postavila na tla majhno kad, polno vroče vode, v kateri je hotela okopati svojega sinčka. Mariuccia se je medtem igrala v kuhinji in je v prisotnosti obeh žen nenadoma padla v kad. Zenski sta deklico takoj povlekli iz vode, ter se je zdelo, da je otrok dobil le manjše in ne nevarne opekline. Zaradi tega sta jo odnesli v bližnjo lekarno, od tu pa v bolnico. Kazalo je, da bo deklica okrevala v 20 dneh. Toda že v nedeljo zvečer se je njeno zdravje začelo slabšati in v ponedeljek ob 5. uri zjutraj je izdihnila. Žalost staršev za edinim otrokom je nepopisna in je presunila številne goriške prebivalce.
Neka oseba, ki se je v nedeljo popoldne sprehajala ob Soči, in sicer po Ul. Scogli, je zagledala v nekem jarku vojaški zaboj, Z radovednostjo se je približala zaboju in ugo. tovila, da gre za orožje. O tem so bili takoj obveščeni orožniki postaje v Svetogorski ulici, ki so prišli na kraj, pregledali zaboj, v katerem je bilo več ročnih bomb in pušk. Po natančnem pregledu so ugotovili, da je v zaboju ena avtomatična puška «Beretta», štiri puške mod. 38, ena puška, en meč, ena pištola, dve bombi »Breda«, ena ročna bombe «Sipe» ter še nekaj drugega orožja. Vse je bilo ohranjeno v najboljšem stanju, kar priča, da je bil zaboj položen na ta kraj še pred nekaj dnevi.
Konec letovanja otrok v Ukvah
V petek prejšnjega tedna se je med veselim prepevanjem vrnila zadnja skupina naših mladih iz počitniške kolonije v Ukvah. S tem se je za letos končalo zares požrtvovalno in dobrodelno delo Dijaške Matice v Gorici za bolehne in počitka potrebne otroke med počitnicami.
Dobrot letovanja v planinskem in gozdnem zraku v Ukvah je bilo deležnih 120 o-trok iz Gorice in okolice. Delili so se v štiri izmene, po dve za dečke, dve za deklice.
V počitniškem domu, ki se pod skrbnim in vestnim strokovnim vodstvom vsako leto bolj izpopolnjuje, je bilo vse najlepše urejeno. Oblastveni zdravniški pregled je ugotovil, da vse ustreza uradnim predpisom. Razni obiskovalci, ki so dom obiskali, so se izrazili, da tako lepo urejene kolonije niso imeli nikjer. Tudi disciplina in vedenje otrok je bilo pohvalno. Vodstvo počitniškega letovanja je po lepo urejenem dnevnem redu, ki pa za male goste ni bil preveč naporen, skrbelo tudi za umsko in moralno vzgojo in pouk. — To je treba pribiti kljub kakemu redkemu nesramnemu in zavestno lažnivo obrekujočemu človeku. To so potrdile tudi vse lokalne oblasti, ki so letos pokazale malo več razumevanja za našo zdravja potrebno mladino kot prejšnja leta.
Tudi vaščani, katerim so se mali in male s petjem in čebljanjem prikupili, so ob slovesu in odhodu v Gorico želeli na svidenje za prihodnje leto!
* * *
Ko so se naši otroci telesno in duševno okrepčani vrnili iz Ukev, se res srčno zahvaljujemo vodstvu kolonije in Dijaški Matici!
Skupina staršev iz Gorice in Podgore.
Dodelitev mest
zmagovalcem učiteljskega natečaja
Šolsko skrbništvo v Gorici sporoča, da so 22 zmagovalcem zadnjega učiteljskega natečaja
v goriški pokrajini dodeljena sledeča službena mesta:
Rosa Roberto v Starancan; Nerina Braini, Bruno Dovier, Elvira Pellis, Franca Maria Calcagno, Edy Fedele in Anna Restaino v Gradež; Umberto Podberšič in Edda Ria v Be-gliano; Gladys Lovretich in Lucia Gallo v Pieris; Rosa Fain in Licia Dilena v. Skocijan; Fulvio Mian in Isotta Morosini v občino Skocijan; Luigi Za-netti, Milan Brešan, Livia Por-telli v Doberdob; Maria Rosa Colavini, Adolfp Rosini in Jolanda Foschiatti. v Turriaco; Pierina Brešan v Dolenje in Bruno Dreossi v Rutari pri Dolenjem.
peljali so ga v čedadsko civilno bolnico.
Tamorjan
V zvezi z gradnjo vodovoda je župan izjavil, da bo do polovice oktobra ukinjen promet na cesti med krajem Canalut-to in Casali Zamparutti.
Gorjani
Minister za delo Rubinacci je sporočil v Videm, da je za našo vas odobrenih 2.211.000 lir za ustanovitev delovnega centra, ki bo uredil občinske ceste.
Preštint
Za gradnjo otroškega vrtca v naši vasi so odobrili 2,226.000 lir. Z gradnjo tega poslopja bodo v zimskem času zaposlili precej brezposelnih.
V sporočilu ministra za javna dela v novih gradnjah odnosno o vzpostavitvah novih delovnih centrov opažamo precej fašističnega načina delovanja. Fašistični ministri so namreč razne dekrete najprej sporočili partijski federaciji in šele kasneje prefekturi odnosno tehničnemu uradu. Tudi demokristjanski minister za javna dela Rubinacci je te vesti najprej sporočil tajništvu krščanske demokracije v Vidmu. Le-ta jih je takoj porabila, da prikaže «svoje veliko zanimanje za potrebe gorskih občin». Toda prav v tem je videti neverjetno sorodnost ravnanja prejšnjih fašističnih hie-rarhov in sedanjih demokrist-janskih prvakov.
Ali ne morda tudi te stvari potrjujejo diktatorsko vlogo krščanske demokracije v Italiji?
DANES TEKMA BEOGRAD — ATENE
Beograjski nogometaši
za tekmo z Atenami
V ožji zbor nogometašev za sestavo reprezentance Beograda, k.i bo 16. septembra nastopila proti reprezentanci Aten, so prišli: Stojanovič, Krivoku-ča, Stankovič, Zekovič, Belin, Djajič, Čajkovski, Spajič, Jovanovič, Jubenovič, Petakovič, Mitič, Milutinovič, Bobek, Ze-bec, Veselinov in Jocič. Reprezentanca bo dokončno določena na osnovi igre preteklo nedeljo. V atenski reprezentanci bo nastopilo deset državnih re-presentantov
LONDON, 15. — Prvenstvena tekma angleške prve divizije med Chelsea in Arsena-lom se je končala z zmago Ar-senala z 2:0.
PRVO KOLO V ZUERlCHg
Težka igra Grligorica
v IX. kolu X Boleslavskim
Smislov pregazil Keresa in trenutno
Krivokapič - 51.61 m
Na atletskem prvenstva Beograda je Krivokapič vrgel disk 51.61 m in dosegel nov jugoslovanski rekord (stari rekord 51.03 m).
Na društvenem atletskem mitingu Odreda, ki je bil zaradi razmočenega terena le delno izveden, sta brata Mueller dosegla v metu diska odlična rezultata:	Janko	je dosegel
47.40 m, Bogdan pa 45.22 m.
Z 20 m visoke apnenice je padel v globino
Pri padcu si je delavec zlomil hrbtenico in si pretresel možgane. — Njegovo zdravstveno stanje je resno.
42-letni delavec Riccardo Simcig iz Gradiške, Borgo Maddalena, zaposlen pri apnenici Isonzo di Sagrado, se je v ponedeljek popoldne hudo ponesrečil na deju, ko je plezal po strmi skalnati steni apnenice. Naenkrat je iz neznanih vzrokov izgubil ravnotežje ter padel z višine kakih 20 metrov. Delavci, ki so bili v njegovi bližini, so mu takoj priskočili na pomoč in poskrbeli, da so nesrečneža z avtom lastnika apnenice odpelja. li v bolnico Brigata Pavia, kjer so ga sprejeli na kirurški oddelek ter ugotovili zlom levega kolena, verjeten zlom hrbtenice, več ran po telesu ter pretres možganov. Njegovo stanje je precej resno n zdravniki se niso še izrekli o njegovem nadaljnjem zdravstvenem stanju.
Izgubljena listnica se je našla
&7-letni Alojz Villa iz Ul. Vittorio Veneto 31 je pred kratkim izgubil listnico z osebnimi dokumenti ter okrog 12 tisoč lir. Prav gotovo je izgubil vsako upanje, da bo izgubljene stvari spet kje našel. Toda njegova listnica je prišla v roke poštenega ‘človeka. Pred dnevi se je javil na kvesturi Marij Gabrijelčič iz Ul. Duca d’Aosta z namenom, da bi tamkaj oddal listnico, ki jo je našel v Ul- XXIV, maja. Ker je bila v listnici osebna izkaznica, so jo lahko takoj vrnili lastniku z vsemi dokumenti in 12.000 lirami.
KINO
VERDI. 17: «Odkar si moja«, barvni film, L. Morrow in M. Lanza.
CENTRALE. 17: «Beg na zapadi), V. Lindorfs in P. Christian.
VITTORIA. 17:	((Kapitalist«,
barvni film, C. Cobum in Laurie.
MODERNO. 17: »Dolina gigantov«, barvni film, C. Trevor in W. Morris.
Vpisovanje ofrok
v otroške vrtce
Goriško županstvo sporoča, da bo od 21_ do 26. t. m. vpisovanje otrok v občinske otroške vrtce.
Za slovenske otroke bo vpisovanje v omenjenih dneh v vrtcih v Ul. Randaccio 22 in Ul. Croce od 9. do 12. ure.
5 milijonov lir škode zaradi poplave v Selcah
Velik naliv preteklega tedna je v Ronkah in Starancanu povzročil - mnogo škode. Več stanovanj je bilo v nevarnosti, kajti zaradi prevelikega dežja ni mogla voda odtekati in se je zbirala na raznih mestih ter je pretila nevarnost poplav stanovanj ter živinskih hlevov. Da bi preprečili nevarnost, so prišli na delo gasilci, ki so z raznimi pripravami skušali odstraniti vodo ter pomagati ogroženim. V Ul. Fornaci v Selcah je bilo stanovanje Pietra Gasparotto tako ogroženo, da iso morali s pomočjo gasilcev sprazniti stanovanje, in komaj so utegnili rešiti živino iz hleva. Več takih primerov se je dogodilo v vsej okolici. Računajo, da znaša škoda, ki jo j^ povzročil naliv, okrog 5 milijonov lir.
DEŽURNA LEKARNA:
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Venuti, Ul. Ra-batta št. 18 - tel. 21-24.
Ul .
ki bi se radi Sli generale
(Nadaljevanje s 3. strani)
mo še naslednjo zanimivost. V času druge svetovne vojne, so italijanski generali, kot znano, nosili na svojih kapah imperialnega orla precejšnjih di. menzij. Tega nosijo tudi danes. O tem pa so Piemontezi, ko so govorili o svojih generalih, komentirali v svojem dialektu takole:
»Al pitu a l’a mangiaie 1 saervel.« (Ptica jim- je pozobala možgane).
Zdi se, da je ptica pozobala možgane tudi gospodu Marra-su, sedanjemu šefu italijanskega generalštaba, kajti noben pameten človek ni in še lep čas ne bo mogel razumeti čemu, v kakšne cilje in namene, je naenkrat začel premikati svoje čete ob jugoslovanski meji, medtem ko so se na drugi strani samo pripravljali, kako bi mirno in dostojno proslavili svoj narodni praznik Luigi Barzini junior (sin tistega, ki je nekoč zapisal, da je italijanski vojak v očeh njegovih generalov približno samo toliko vreden kot vojaški mezeg) je v svojem članku «Chi sono gli italiani?« (»Europeo« od 17.9.1952) zapisal:
«Naše najboljše bitke v zadnji vojni so bile herojski umiki; za to pa zadostujejo moralne vrline, ki smo na njih bogati, in nam niso potrebni široki ter zapleteni logistični načrti.a
Ce bo general Marras nadaljeval kot je začel, ga bo to res znalo še nekoč doleteti.
Češki atlet in svetovni rekorder Emil Zatopek se baje pripravlja, da zruši svetovni rekord na 5000 m. Ni že določen datum za ta poskus, toda znano je, da Zatopek marljivo trenira, da bi presegel čas 13:58,2, ki ga je postavil Sved Gunder Haegg 1. 1942. Na 5000 m je Zatopek dosegel svoj najboljši rezultat s 14:03 v Bruslju 1. 1950 na tekmovanju za evropsko pr.ven-stvo, Toda ta rezultat je bil v zadnjih treh letih nekajkrat presežen, ne da bi bil porušen Haeggov rekord.
MONTREAL, 15. — ZDA so v tekmovanju za Davisov pokal premagale Kanado s 5:0.
Deveto kolo šahovskega turnirja kandidatov za svetovno prvenstvo so že igrali v nedeljo zvečer v Zuerichu, kamor se je turnir preselil iz Neuhausena, Mogoče je to vplivalo na igralce, da so zopet zaigrali sveže in odločno. Vsekakor tako odločno, da je padel še eden izmed neporaženih; Najdorf. Sedaj se samo še Reshewsky in Smislov lahko ponašata, da na turnirju še nista doživela poraza; pri tem se lahko reče, da Reshevv-sky zaradi svoje solidne igre, Smislov pa tudi nekoliko po sreči, s čimer mu nihče ne odreka odlične igre, V IX. kolu so bili do prekinitve doseženi naslednji rezultati: Bole-slavški-Gligorič prek., Szabo-Petrosjan 0:1, Euwe-Najdorf 1:0, Stahlberg-Tajmanov prek., Kotov-Bronstein prek., Geller-Reshewsky remi, Smislov-Ke-res 1:0. Averbah je bil prost.
Gligorič je proti Boleslav-skemu igral sicilijansko o-brambo, čeprav velja Bole-slavski za najboljšega poznavalca take otvoritve na svetu. Sicer je Gligorič v 13, potezi prinesel neko novost, nakar sta mojstra postavljala drug drugega pred težke naloge. Gligorič je prišel v slabši položaj, vendar pa mu je uspelo popraviti se in ob prekinitvi je bil sam mnenja, da je njegova pozicija boljša.
Szabo je bil v začetku boljši, pa si je kmalu po nepotrebnem poslabšal položaj, ki ga je Petrosjan spretno izkoristil in si priboril točko.
Najbolj zanimiva je bila igra med Euwejem in Najdor-fom. Argentinec ni igral slabo, toda Euwe je v tem kolu igral bolje kot v vseh prejšnjih 8 kolih. Najdorf je v tej
partiji utrpel svoj Prv,‘. • ^ Stahlberg pa
prav njegova partija
veJ^
PRVO KOLO REPUBLIŠKE LIGE SLOVENIJE
Doher star! Aurore in Pirana
Razen Domžal je v Istri izgubil tudi Odred B, ki je igral lepo a nekoristno
REZULTATI :
Aurora - Domžale	3:0
Piran - Odred B	3:1
Slovan - Postojna	2:1
Zel. Gorica - Krim	2:2
Branik - Gregorčič	4:1
AURORA - DOMŽALE 3:0 (0:0)
AURORA: Dobrigna; Santin, Turčinovič; Vattovani, Mele, Ramani; Zetto, Valenti, Sabadin, Nicheli, Favento.
DOMŽALE: Pirnat; Fajt, Zalokar; De bello. Orehek, Modic; Vavpetič, Zevnik, Majdič, Zevnik II, Bevc.
Koprska Aurora je dobro začela tekmovanje v republiški ligi Slovenije z lepo zmago nad moštvom Domžal, ki se ni moglo upirati močnemu pritisku domačinov. V prvem polčasu so Koprčani stalno napadali, toda zaradi netočnosti v streljanju so zapravili nešteto priložnosti, ne da bi dosegli kak konkretnejši uspeh. To, kar jim ni uspelo v prvem, jim je pa uspelo v drugem polčasu. Že takoj v začetku so se vrgli v napad in v 3’ dosegli prvi gol po Nicheliju, ki je neubranljivo pretresel levi del nasprotnikove mreže. V 10’ je Zetto zabil drugi gol tri minute kasneje pa tretjega in s tem postavil rezultat tekme, ki se je zasluženo končala z zmago Aurore z rezultatom 3:0.
Koprčanj so prvo tekmo igrali v Dekanih, ker koprsko igrišče ni bilo še dokončano.
Dobro je sodil pred 500 gledalci Gvardjančič iz Ljubljane.
PIRAN - ODRED B 3:1 (0:1)
PIRAN:	Fornasaro; Rosso,
Muiesan; Ernestini, Dudine, Bonifacio; Dapretto, Segala, Isso, Razza, Pieruzzi.
ODRED B: Bencik II; Piskar, Rupar; Papež, Smole, Mihevc; Podlovšek, Kumar, Cuban, Čučnik, Herič.
Po koncu prvega polčasa nihče ni dvomil, da bo Odred odnesel iz Pirana prvo in zasluženo zmago. Saj so Ljubljančani bili zdaleka tehnično in kondicijsko boljši in so na terenu diktirali tempo domačemu moštvu. Toda kljub premoči odredovci niso konkretizirali prednosti bolj kot z enim samim golom, ki ga je realiziral v 23’ Kumar s solo akcijo, t
Njihova igra je bila lepa za j oko, toda brez praktične vred- | nosti. To se jim je maščevalo v drugem polčasu, ko so Pirančani, ki jih je vodil ne-
utrudljivi Segala, začeli z napadi, ki so takoj prinesli tudi gole. V 8’ je Segala izvedel prodor po desni strani, nato krasno podal v sredino, kjer je Razza z volejem poslal žogo v mrežo, ne da bi Bencik kaj mogel. Ta gol je bil znak okrepitve Pirana, ki je začel še bolj pritiskati na Odredovo obrambo. V 13’ je po krasni kombinacij; Segale in Razze lepo realiziral Pieruzzi. Pet minut pozneje je padel tretji gol, ki je tudi zapečatil rezultat tekme. Segala je iz sredine igrišča podal žogo proti vratom, proti katerim sta tekla Rupar in Razza. Žoga je zadela Ruparjev vrat in padla pred Razzove noge, ki je tako brez posebnih težav poslal v Odredovo mrežo.
Odlično je sodil Erlih iz Ljubljane pred okrog 1-000 gledalci.
novom ob prekinitvi s® la dokončana, pa Je . * bila situacija taka, da Je ga Tajmanova	gotova
Kotov in Bronstein sta nila. Zdelo se je že. da ’ ler slavil prvo zmago na-shewskym. Toda AmerlCi0#J je dobro izvlekel in usPe-je obdržati remi.
Smislov ie zelo močno ^ proti Keresu,	katere^	f
pustil «do besede«. ^Ljslo* borbi s Keresom je zfc,	■	•
va gotovo zelo dragocen • ( Tajmanov je	predal
Euwejem iz VIII. k°la- ,,5jC Po IX. kolu je bilo t Smislov g (*),	jisj-
5,5 (1). Euwe 5,5, Keresa dorf 4,5	(*), BoleslaV ■
(1). *■
(1 *), Bronstein 4
3,5
bah in Petrosjan P° t), Gll®oriČ celler *
Szabo 3,5,
Tajmanov 3 (1, *). gfl (*), Stahlberg 2,5 (2) ‘n tov 1,5 (2, *).
Včeraj so igrali X.
tem
aj so ko so
prekinjene partije. Ven oročr tem še nismo prejeli P la. Gligorič je imel za na nika Kotova.
Stahlberg je predal Preky||i no partijo z Gligoričein v ( kolu. Gligorič se je s lestvicj pomaknil na šeS ^ sto skupaj z Boles-avski®’ torej 4 točke, 1 prekini«11 in imel je že prost dan.
Efim Geller
PnS
ja \P
Efim Geller se je i°a‘ leta in spada zraven A ,.is\tid) in Petrosjana k s0'L)rav‘*1 igralcem, ki so izpi*e doma. Saj z izjemo na skem turnirju v Salu®
idi
v Hetsinkiju ni nastopaj/
ir
ITfff
jfosi
meja. Na prvenstvu	|i»
1949. je delil 3.—4. & ^ci šampionatu Pa 7- mčI Leta 1951 je delil napetres,'tf natu 2.—3. mesto s nom. Na podlagi te^ sts in osvojitve tretjega ^ naslednjem prvenstvu :5trsJ je bil priznan vele	.
naslov, katerega je P Bik*1-isto leto na turnirju v a $ pešti z osvojitvijo drU*.0vi)^ sta. Kandidat za l'v 0jitvD prvaka je postal z ® .rjU četrtega mesta na tu Saltjdbadenu.
m
n
Z
d
ZASTOPNIK IN GLAVNA ZALOGA ’
Milil. HDmCII TRGOVCIH KS1.™'
trst - Ul. Valdlrlvo 3,
Odnovornl urednik STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: UUCA MONTECCHI St. 6 III. nad. - Telefon Številka 93-808 In 34-638.	- Pojtnl
predal 502	- UPRAVA: UUCA 8V. FRANČIŠKA št. 20 - Telefonska Številka 73-38 - OGLASI: od 8. do 12.30 ln od 15-18	- Tel.
73-38 — Cene oglasov: ža vsak mm višine v Strini I stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mir. Širine 1 stolp-a za vse vrste oglasov po 25.. din. - Tiska Tiskarski zavod ZTT - Podružri. Gorica Ul, S. Pelllco MI. Te'. 33-82 - Rokopisi se ne vračajo.
nese«110
NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900, polletna 1700, celoletna 3200 lir. Fed ljud. repub Jugoslavija- Izvod 10, mesev- . PoStnl tekoči račun za STOZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 - Za Jugoslavijo:	Agencija demokratičnega !«**%)* ’T
Ljubljana Trg revolucije 19 tel. 204)09 tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 606 - T . 892 - Izdaja Založništvo tržaškega tiska D- *