poštnina platana v gotovini
Štev. 53.	V	Ljubljani,	ponedeljek	7.	marca	1933.	Leto	III
ES
Začetek pogajanj med Anglijo In Italijo ter bližnji razgovori med Anglifo in Nemčijo pomenijo;
Prvi korak za zvezo štirih evropskih velesil
London, 7. marca. o. Angleški poslanik v Rimu lord Perth ter tajnik zunanjega ministrstva Ingram, sta odpotovala v Rim, kjer se bodo začela pogajanja za sporazum med Anglijo in Italijo. Pogajanja bodo trajala najmanj tri dni zaradi številnih važnih vprašanj, ki so na sporedu. Začela se ne bodo pred sredo tega tedna, ker imajo v Italiji zdaj posla z obiskom poljskega zunanjega ministra Becka. Angleško uradno poročilo o začetku razgovorov z Italijo se omejuje na ugotovitev, da bodo zastopniki obeh držav skušali pri teh pogajanjih doseči pogoje za boljše sodelovanje med Italijo in Anglijo, kakor pa je bilo do nedavne preteklosti.
Nadaljevanje pogajanj z Nemčtjo
London, 7. marca. o. V sredo dospe v London novi nemški zunanji minister von Ribbentrop, ki bo z angleško vlado nadalje-
300 škofov prfde na evhar. kongres v Budimpešto
Budimpešta, 7. marca. o. Priprave za svetovni evharistični kongres, ki bo konec maja v Budimpešti, so v glavnem že dokončane. Iz podatkov pripravljalnega odbora se vidi, da bo kongres po obsegu in po sijaju eden največjih po vojni. Zaradi ugodne lege, ki jo ima madžarska država in zaradi popustov, ki jih bodo povsod imeli udeleženci kongresa, bo obisk iz tujih držav naravnost rekorden. Vse inozemske dostojanstvenike, bodisi cerkvene, bodisi civilne, bodo sprejeli z največjimi častmi.
Kardinal, odposlanec sv. očeta, ki pride v Budimpešto na evharistični kongres, bo gost madžarskega regenta Horthya. Prav tako bodo regentovi gostje tudi ostalih šest kardinalov, ki pridejo pri tej priložnosti v Budimpešto. Evharističnega kongresa se bo udeležilo okoli 300 škofov.
Poljski obisk v Rimu
Rim, 7. marca. AA. (Pat). Zunanji minister Beck je prišel v Rim snoči ob 19.30. Na postaji ga
S pozdravil zunanji minister grof Ciano, na po-aji pa so bili še fašistični tajnik Starace, pomočnik zunanjega ministra Bastianini, državni podtajnik v predsedstvu vlade Medichi del Vascelo, guverner Rima in številni drugi odličniki. Na postaji je bilo še vse osebje poljskega veleposlaništva in člani poljske kolonije. Četa vojakov mu je izkazala vojaške časti, vojaška godba pa je zaigrala poljsko himno. Železniška postaja je bila bogato okrašena s poljskimi in italijanskimi zastavami. Okoli postaje se je zbrala ogromna množica ljudi, ki je Becka navdušeno pozdravljala.
Rim, 7. marca. o. Zdi se, da bo poljski zunanji minister pri svojem obisku v Rimu skušal doseči od Italije zaslombo in podporo za poljske zadeve, ki jih iina glede nameravane zveze štirih velesil. Tej zvezi Poljaki že od nekdaj nasprotujejo in zahtevajo, da mora v vsaki taki zvezi biti Poljska, ki se ima tudi za velesilo.
Neguš in italijanska ponudba
Pariš, 7. marca. o. Z ozirom na vesti, da je italijanska vlada ponudila bivšemu abesinskemu cesarju del Abesinije in 10.000 funtov letne plače, že se odpove cesarskemu naslovu, je bivši neguš izjavil dnevniku »Pariš Soir«, da ne more take ponudbe, o kateri še nič ne ve, sprejeti, ker bi po njegovem to nasprotovalo mišljenju in čustvovanju abesinskega ljudstva, ki si želi baje edino njega za vladarja.
Murska Sobota, 7. marca.
Zborovanja, ki ga je priredila včeraj dopoldne Zveza poljedelskih delavcev s sedežem v Murski Soboti, pri nas gotovo še ni bilo, saj se ga je udeležilo iz vseh krajev Slovenske Krajine nad štiri tisoč ljudi, od katerih so nekateri prišli celo 7 ur daleč peš (n. pr. iz Moškanjcev).
Zborovanje se je pričelo ob pol 12 dopoldne in je na njem govorilo kar osem govornikov. Zborovanja se je udeležilo poleg ostalih tudi lepo število odličnih zastopnikov, med katerimi smo opazili senatorja dr. Schaubacha, ki je prispel v spremstvu okrajnega načelnika g. Bratine, murskosoboškega župana dr. Hartnarja, ravnatelja tamkajšnje gimnazije prof. Zobca, tri zastopnike nemilih delavskih uradov, ki so prišli v Slovenjsko Krajino sklepat pogodbe s tamkajšnjimi kmetijci, zastopnika podobnega francoskega urada, ki je prispel iz Zagreba z istim namenom kot nemški zastopniki, ter večje število še drugih odličnih in tplivnih osebnosti.
Kot prvi govornik je po otvoritvi zborovanja, ki ga je vodil predstojnik Borze dela v'Murski Soboti nad vse agilni Franc Kerec, nastopil senator dr. Schaubach, ki je opisal pomembno delo sedanje vlade na socialnem polju, delo vlade za naše delavstvo. Prikazal je v izčrpnih besedah tudi gospodarski položaj v Prekmurju pred nastopom sedanje vlade. Posebno je poudarjal številne trgovske pogodbe, ki jih je sklenila sedanja vlada, v kateri vodi odlično politiko ravno zastopnik Slovencev dr. Anton Korošec. Edino ta vlada, ki jo 'mamo sedaj, je začela temeljito reševati tudi delavsko vprašanje.
Za njim je govoril g. Rudolf Smersu o minimalnih mezdah, o pravicah delavcev, ki jih mo-
val razgovore, katere je začel Hitler pretekli četrtek z angleškim poslanikom Ilendersonom. Ribbentrop se bo takoj po prihodn sestal z zunanjim ministrom lordom Halifaxoni in s predsednikom vlade Chamberlainom ter bo natančno razložil vse pogoje, ki jih Nemčija stavi Angliji za sklenitev tako imenovane evropske mirovne zveze štirih velikih držav. Glavni pogoj je zahteva po vrnitvi vseh nemških predvojnih kolonij. Na Hitlerjevo željo bodo pogajanja potekala v največji tajnosti in je angleško časopisje že dobilo od vlade nalog, da piše o njih obzirno ter zadržano. Pogajanja med Anglijo in Nemčijo bodo trajala več tednov.
Zveza štirih - zadnji cilj
London, 7. marca. o. Ves današnji londonski tisk posveča vso pozornost začetku italijansko-angleških razgovorov v Rimu iu pa obisku nemškega zunanjega ministra Ribbentropa v Londonu. Temu pripisujejo listi še
Izidi prvega dela
Sofija, 7. marca. o. Včeraj so bile v Bolgariji volitve v dveh volilnih okrožjih. Volitve so bile za vlado nekak poskus, kakšno razpoloženje vlada med ljudstvom in pa ali je računati na to, da bodo volitve po vsej državi potekale mirno. Včerajšnji izid je pričakovanja vlade potrdil, saj so njeni kandidati dobili veliko večino, volitve pa so potekle v redu.
Notranji minister Nikolajev je snoči olj *22 sprejel bolgarske časnikarje in jim izjavil, da so po poročilih oblastnih ravnateljev potekle volitve v Šumanu in Stari Zagori v redu in miru. Na številnih voliščih so morali podaljšati čas za glasovanje od 19 na 19.30. Ženske so večinoma glasovale za kandidate, ki so se izrekli za vladno politiko. Nikolajev je rekel, da bi mogli včeraj izvoljene poslance razdeliti v tri skupine: vladne, nevtralne in opozicionalne. Po dosedanjih poročilih je bilo v teh volilnih okrajih izvoljenih 20 poslan-
Belgrad, 7. marca. Pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva se je takozvana nacionalistična opozicija, ki jo tvorijo poslanci JNS in druge skupinice, dovolila nezaslišan in nesramen napad na našo vojsko, o kateri ima sicer vedno polna usta, kadar hoče svoje politične težnje posebno poudarjati. Poslanec Rašovič je v imenu opozicije napadel vojno ministrstvo in vojnega ministra Mariča samega, čigar nesebično in požrtvovalno delo je znano vsej državi, očital naii vojski korupcijo. Ta napad je vzbudil v skupščini in izven nje silovito ogorčenje, saj je jasno pokazal, da se ta »državotvorna« opozicija, ki ima v svoji sredi najvidnejše zastopnike korupcionizma, ne ustavi pred ničemer.
Na napade opozicije je vojni minister general Marič odgovoril ob koncu proračunskega razgovora takole;
»Ker sem imel pogum nastopiti proti tistim, ki so po mojem prihodu na ta položaj izvrševali zlorabe, sem postal tarča ostrih napadov. Ko me je poslanec Rašovič kritiziral v finančnem odboru, sem mislil, da me je napadel zato, ker nisem predlagal v pomilostitev nekega njegovega sorodnika narednika, ki je bil obsojen na pet mesecev zapora in ki se zaradi svoje popolne nediscipliniranosti ni mogel več vrniti v vojsko.
v Prekmurju še ni bilo
rajo v svojih organizacijah še doseči. Poudaril je tudi potrebo po zavarovanju naših delavcev v zamejstvu, ne samo doma. Zato nam je nujno potrebna tudi tovrstna pogodba. Tudi njegov govor so zborovalci večkrat prekinili z navdušenim odobravanjem.
Tretji govornik je bil g. Češnovar. V svojem govoru je predvsem poudarjal potrebo, da morajo tudi poljedelski delavci dobiti svoje zastopnike v Delavski zbornici.
Zelo izčrpen govor je imel dalje g. inž. Sodja iz Ljubljane, ki je zlasti poudarjal velik pomen slovenske skupnosti, ki je ne bi bilo brez delavskega in poljedelskega 6tanu. Omenjal je tudi žalostno dejstvo, da si morajo prav Prekmurci iskati dela in zaslužka v tujini. Zato je tem bolj važno, da prekmurski delavci gledajo na svoj stan kot na bistven stan v sestavu slovenskega naroda, čigar srce mora biti vedno v domovini.
Govoril je nato poslanec Benko iz Murske Sobote.
G. Bajlec je govoril v pristni prekmurščini. Poudaril je delo Zveze poljedelskih delavcev, ki je v kratki dobi komaj dveh let združila tako veliko množico delavstva. V tej zvezi je vpisanih samo v Murski Soboti nad 4200 članov. Poudaril je tudi, da morajo biti za marsikaj hvaležni delavnemu predsedniku te zveze Francu Kerecu.
Strokovni tajnik g. Novak je v svojem govoru primerjal tudi plače, ki jih delavci prejemajo sedaj, in ki so jih prejemali pred dvema letoma. Plače so danes mnogo višje. Naglašal je tudi, da je samo v tej skupni organizaciji prekmurskega delavstva njihov popoln uspeh.
Zato je pozval vse navzoče, naj z vso vnemo tudi v bodoče delajo na to, da privabijo v to or-
vee pomena kakor pa pogajanjem z Italijo ter menijo, da je od ugodnega izida razgovorov med Nemčijo in Anglijo odvisno, ali bo predsednik angleške vlade Chamberlain uresničil svojo veliko zamisel v evropski politiki in ustvaril zvezo štirih velikih velesil: Anglije, Francije, Nemčije in Italije.
Te države naj bi po pogajanjih, ki bodo odstranila vse nesporazume med njimi, sklenile med seboj nenapadalno ?vezo in pogodbo za jamstvo ravnovesja, in miru v Evropi. Ni pa še jasno, kakšno ceno je pripravljen za uresničenje svoje zamisli plačati angleški ministrski predsednik Nemčiji in Italiji. Listi ugotavljajo, da je zdaj najbrž zadnja prilika, da pride do sporazuma med vodilnimi državami v Evropi in da se bo zdaj odločila usoda evropskega miru. Izražajo upanje, da bodo vse prizadete države toliko modre, da bodo uvidele za kake dobrine pri teh pogajanjih gre in da ne bodo stavile nemogočih zahtev.
Vesti 7. marca
Vse nemške konzulate v sovjetski Rusiji in
vse sovjetske konzulate v Nemčija bodo ta mesec zaprli.
Huda bitka je bila v srednji Palestini med
tremi polki angleškega vojaštva in med Arabci, od katerih je bilo čez 50 mož ubitih, Angležem so močnojpomagala letala.
Včeraj so dospeli v Rim poljski časnikarji, ki so določeni zunanjemu ministru Becka za spremstvo pri oMs-u v Rin,u.
Volhuo prawce francoskih državljanov bodo dobili tudi Arabci iz Alžira, ne vsi, temveč tisti, kii izpolnijo določene pogoje glede vojaške 6lužbe itd. Proti temu vladnemu načrtu zelo nasprotujejo francoski naselniki v Alžiru, ki so prepričani, da bo ta zakon dal Arabcem pogum za protizakonite akcije.
Na pet let zapora in na 30.000 drahem globe je grško vojaško sodišče obsodilo neko tipkarico iz vojnega ministrstva, ker je vohunila .
Velik sprejem na čast bivšemu predsedniku Združenih držav sta priredila dr. Beneš in češkoslovaški zunanji minister dr. Krof ta v soboto.
Volitve so imeli na otoku Kubi. Kandidiralo je vsega skupaj samo pet vladnih strank, ki eo od 162 mest dobile 138.
Proti zvezi Iraka s Perzijo 90 demonetriraH študentje v Bagdadu. Nastopiti je moralo vojaStvo.
Velike poplave v Kaliforniji so zahtevale do zdaj 159 smrtnih žrtev. 74 ljudi še pogrešajo.
Za člana holandskega vrhovnega gospodarskega sveta so imenovali tudi kneza Bernarda, moža preetolonaslednice Juldjane.
Zlata zaloga češkoslovaške državne banke znaša nekaj nad 26,000.000 kron in se je v zadnjih mesecih nekaj zmanjšala.
Sedanja japonska vlada 6e bo za vsako ceno obdržala na oblasti in izvedla nalogo, ki ei jo je zastavila na Kitajskem. Tako je izjavil na eejd zunanji minister admiral Suecugu.
Grški prestolonaslednik in njegova žena sta se vrnila s poročnega potovanja v Atene, kjer 90 ju navdušeno sprejeli.
Svetovno razstavo v Tokiu napovedujejo Japonci za isti čas, kakor bodo tam olimpijske igre.
Nemške dolgove v tujini bodo postavili na drugo podlago, je izjavil novi gospodarski minister Funk pri začetku velesejma v Leipzigu. Z drugimi besedami se to pravi, da Nemčija teh dolgov ne bo plačala v gotovini, marveč kvečjemu z dobavami industrijskega blaga.
Preiskava zaradi desničarskih zarot ▼ Fraiv-eiji, ki je preteklo jesen vzbudila toliko prahu, napreduje, toda postaja nevarna za tiste, ki so to zadevo izdrezali. Opozicijsko časopisje je dokazalo, da so zarotnikom dobavljali orožje policijski agenti, ki jih je bivši notranji minister Dormoy vtihotapil v desničarske obrambne organizacije, da bi tako izzval vso zadevo. Enega glavnih obtožencev, vojvoda Pozza di Borga so včeraj morali izpustiti iz preiskovalnega zapora.
Angleški kralj bo letos uradno obiskal Belgijo in Holandijo.
Krono in žezlo bivšega abesinskega cesarja Hajla Selasija je včeraj izročil Mussoliniju bivši abesinski podkralj maršal Graziani. Krono in žezlo bodo razstavili v rimskem kolonijalnem muzeju.
Zvezo narodov hočejo uničiti avtoritarne drža-ve, je govoril včeraj na sestanku francoskega društva za Zvezo narodov stalni zastopnik Francije v Ženevi, Paul Boncour.
Češkoslovaška je trdno odločena braniti svoja meje in svojo samostojnost, tako razlaga evropsko časopisje _ govor zunanjega ministra dr. Hod že.
Zakrinkani neznanci, najbrž hitlerjevei, so na Dunaju napadli dom mladinskih organizacij Domovinske fronte ter dva fanta tam ustrelili. Preiskava se ni privedla do nobenega uspeha.
Pisatelja Gorkega je dal zastrupiti Stalin, ker ga je sovražil, odkar je posredoval za Zinovjeva iu Kamenjeva, ki sta prišla od bivših Leninovih sodelavcev pred sovjetsko izredno sodišče kot zarotnika. Tako je izjavil sovjetski general Krivicki pariškemu dnevniku »Epoque«. General je leta 1937 pobegnil iz Rusije.
Za 4.9 milijonov dolarjev vojnega materija)* je prodala Amerika februarja v tujino. Kupile so ga Japonske, Kitajska in Sovjetska Rusija.
Avstrijsko vojno ministrstvo je vpoklicalo na službo vojaške obvezance letnikov 1917 in 1918.
Politika balkanskih držav postaja ostali Evropi vzgled, je izjavil romunski odpo9lanee za Balkansko zvezo, Petrescu Comnen.
Tuji piloti v kitajski vojaški službi dobivajo mesečno po 2000 dolarjev plače.
Glasove o ustanovitvi judovske države v Abe-siniji ali v Libiji zavrača italijansko kolonijalno glasilo Azione Coloniale in jih označuje kot spletko mednarodnega judovstva.
Špansko nacionalistično trgovinsko ministrstvo se bo z vsemi uradi preselilo v Bilbao, kjer je zdaj središče vsega španskega izvoza.
Madžarska se bo oborožila, ker to zahteva njena varnost in narodni ponos, kljub temu da bo oborožitev zahtevala velikih žrtev. To je bilo najvažnejše, kar je povedal predsednik madžarske vlade v svojem velikem govoru v soboto.
83 m globoko se je spustila mala italijanska podmornica »Spira«, ki je s tem dosegla svojevrsten rekord.
Potop Francov« križarke »Baleares«
London, 7. marca. AA. Ilavas: Angleška admi-raliteta potrjuje vest, da so rdeči rušilci torpedirali križarko »Balearesc in ne »Canarias«.
Po zadnjih vesteh je baje angleški rušilec »Camfield« rešil nad 100 članov posadke e torpedirane nacionalistične križarke »Baleare««.
Barcelona, 7. marca. AA. Ilavas: Včeraj ob
2.15	je brodovje rušilcev, ki eo spremljali 3 rdeče križarke, prejelo ukaz, da naj napade 3 nacionalistične križarke in da jiih naj torpedira. Rušilec »Sanchez Barcay< je spustil 4 torpede, rušilec »Almirante Anteguera« 5 torpedov in rušilec »Le-pante< 3 torpede. Ob 2.20 je na križarki »Balea-ree-t nastala huda eksplozija. Republikansko bro-dovje ee je vrnilo v Cantageno ob 2.45,
Vojni minister brani
opozicije
bolgarskih volitev
rev. in sicer je bilo izvoljenih 16 vladnih kandidatov in štirje opozicionalni. Med kandidati opozicije, ki niso uspeli, je bivši predsednik vlade Nikola Mušanov, ki je kandidiral v Ruščuku. V Ruščuku sta izvoljena Stojko Petkov, opoziciona-lec, in Nikola Vaskov, vladni kandidat. V Šumanu sta bila izvoljena odvetnik Mirski, demokrat, in Prodanov, socialni demokrat, oba opozicionalca. Ostali izidi volitev bodo znani najbrž do jutra.
Med raznimi kandidati za poslanske volitve je tudi bivši predsednik vlade general Kimon Georgijev, ki je prijavil svojo kandidaturo v Razlogu. Sodišče je njegovo kandidaturo že potrdilo.
Sofija, 7. marca. A A. O včerajšnjih volitvah so ob enih zjutraj objavili uradno poročilo, ki pravi: Včeraj je bilo v zagorski in šumanski oblasti izvoljenih 48 narodnih poslancev. V predvolilni borbi se je 30 od njih izreklo za politiko, ki jo izvaja sedanja vlada.
vofsko pred napadi
Vse pa kaže, da je tu šlo za drugo stvar. Napadi so se nadaljevali tudi v skupščinskem plenumu. Celo po mestu se je šepetalo, kako nameravajo predložiti listine, ki bodo škodile mojemu ugledu. Davi se je govorilo, da se bo zahtevala tajna seja. Takoj moram odgovoriti; Častno in pošteno služim že 41 let. Tako dolgo traja moja nepretrgana vojaška služba. S ponosom gledam na svojo preteklost. Moje življenje in delo je odprta knjiga. Naj le pridejo gospodje, da si jo ogledajo. Mene ne more nihče oblatiti. Dopoldne sem takoj izjavil, da sem za javno sejo. V vojnem ministrstvu sem izvedel popolno reorganizacijo, tako da je mogoče popolno nadzorstvo nad vsemi nabavami in da se prepreči vsaka zloraba. V tej smeri sem delal brez prestan-ka. Izključujem, da bi obstajale zlorabe, o katerih je govoril poslanec Rašovič. Z velikim potrpljenjem sem poslušal Rašovičev govor, želeč na ta način, da pove pred javnostjo vse, kar ve. Na to, ker je on navedel, odgovarjam samo eno:
Poslužil se bom, gospodje, pravice, ki gre vsakemu državljanu v naši državi. Tožil ga bom pred sodiščem. Tam naj dokaže, kar se je tu izmislil.«
(Viharno pritrjevanje, ploskanje in vzkliki: »Da 6e ne bo skril za svojim parlamentarnim mandatom!«)
Minister vojske in mornarice je na koncu svojega govora vnovič kategorično izjavil, da to, kar je navedel Rašovič proti njegovemu delu, ni res. Končno se je general Marič zahvalil poslancem, ki
60	stavili razne dobrohotne predloge. Izjavil je, da jih bo upošteval v mejah možnosti.
Ministrov govor so navzočni sprejeli z burnim ploskanjem in vzkliki Živela vojska! Nato je sledilo glasovanje o proračunu ministrstva vojske in mornarice. Ker so vsi večji klubi izjavili, da so za proračun v predlagani obliki, so vsi poslanci z izjemo treh glasovali zanj.
ganizacijo še novih članov in naj se je Se bolj tesno oklenejo. Kot zadnji govornik je nastopil Franc Kerec, ki je v izčrpnem in skrbno pripravljenem govoru opisal v vseh podrobnostih razmere, ki vladajo doma. Poudaril je, da je Slovenska Krajina najbolj gosto naseljena pokrajina v Jugoslaviji in da v njej pride nad 100 prebivalcev na kvadratni kilometer. Opisal je tudi ono zlato dobo, ko so prekmurski delavci zaslužili v Franciji in po nekaterih drugih krajih lepe vsote denarja. Sedaj isto število delavcev, kakor je bilo nekoč, zasluži v tujini okoli dva milijona din, nekoč pa so ti delavci prinesli domov nad 18 milijonov din. G. Kerec je poudaril tudi potrebo po hvaležnosti nasproti Franciji, ki nas nikdar ni odbila, tudi ne v dobi sankcij. Letos je bilo sklenjenih toliko pogodb v Franciji in Nemčiji, da bo delavcev zmanjkalo. Pozval je tudi vse navzoče, da pripeljejo v to organizacijo tudi tiste, ki zdaj še niso včlanjeni. Delo v tej organizaciji je nesebično delo. članarina znaša letno le 12 din, ki jo plača le tisti, ki dobi delo, kdor pa ga ne dobi, je članarine oproščen. Omenjal je tudi velike napore, s katerimi se zavzema Zveza poljedelskih delavcev tudi za to, da zgrade v Murski Soboti še drugi delavski dom za poljedelske delavce.
To je bila pač najveličastnejše zborovanje, kar jih je kdaj bilo v Murski Soboti in najveličastnejša in najdostojnejša manifestacija delavskih zahtev, ki danes tako težko čakajo rešitve.
Veličastno zborovanje prekmurskih
delavcev kakršnega
Koncert A.P.Z. na Jesenicah
Jesenice, 7. marca.
V	soboto nam je pripravil Akademski pevski zbor iz Ljubljane lep večer v Krekovem domu. lega dogodka smo se na Jesenicah izredno veselili, čim smo zvedeli, da je Akademski pevski zbor sklenil vendarle gostovati tudi med jeseniškim delavstvom, ki mu je Ljubljana vse predaleč, da^ bi hodilo tja obiskovat takšne prireditve, kakršne so koncerti našega, gotovo najboljšega moškega zbora. Pričakovali smo sicer, da nam bodo akademiki res lepo zapeli — saj o vrlinah zbora, ki ga je kritika tako visoko ocenila, si res nismo upati podvomiti —, toda da bomo slišali tako krasno petje, pa vendar nismo pričakovali, saj si kaj takšnega nismo niti dobro mogli predstavljati.
Lična koncertna dvorana v Krekovem domu, ki jo za oko krase lepe zavese ob stenah, za pevčevo uho pa tudi nekoliko kaze, je bila razprodana. Na sprednjih sedežih smo opazili najvidnejše predstavnike jeseniškega javnega življenja, ki so vedno prav cenili pomen kulturnih prireditev, poleg jeseniške gospode pa je bilo v dvorani tndi veliko število tamkajšnjega delavstva in ljudi iz okolice, ki niso hoteli zamuditi izredne priložnosti. Koncert se je začel ob napovedani osmi uri zvečer, ko se je odgrnila odrska zavesa in se je za njo pokazala močna družina Akademskega pevskega zbora v pisani noši, ki je posebno med Gorenjci tako priljubljena, in se je pred to pisano in razigrano družino pojavil njen oče — dirigent g. France Marolt
Naj kritično oceno o sobotnem jeseniškem ■koncertu Akademskega pevskega zbora napišejo glasbeni kritiki, če hočejo. Mi te kritike ntti ne pričakujemo, kajti mi smo zadovoljni že s tem, kar smo sami slišali. Ne upamo si niti odločno
trditi, da je bila ravno ta ali ona pesem najlepša, kajti vse nam je akademski zbor zapel tako lepo, tako dovršeno — saj smemo tudi mi rabiti ta izraz, čeprav nismo poklicani za pisanje strokovne kritike —, da je izbira res zelo težka. Nekateri so hoteli, da bi nam zbor ponovno zapel krasno Kogojevo skladbo »Rekvijem« — otožno in veličastno pesem živih zvonov —, drugi bi radi še enkrat »Z Lambergarjem na Dunajt, da vidijo, kako bo vrgel s konja bahavega Pegama, tretji so hoteli ponovno slišati Tomce'e »Svatske«, pesem zaljub-ljenke, ki gleda v mesečino, četrti, da bi jim Ribničan znova ponudil naprodaj svojo siiho robo ali pa da bi se popeljali s »flosom« po deroči Savinji. Spored, ki nam ga je zapel od sile razigrani in čudovito vpeti Akademski pevski zbor, je bil tako pisan, da je prav zaradi tega zbudil še posebno pozornost in pohvalo pri navdušenih poslušalcih.
Za lep večer, ki ga je dal Akademski pevski zbor Jeseničanom in okoličanom, smo mu vsi, ki smo ga poslušali — velika večina prvič — iskreno hvaležni ter samo želimo, da bi ta zbor tudi v bodoče ne pozabil, kako dobrodošel gost bi bil ravno na Jesenicah.
K temu poročilu naj dodamo še nekaj, na kar seveda ne smemo biti ponosni. Ne razumemo namreč ljudi, ki so dan pred koncertom smatrali za potrebno, da raznesejo po Jesenicah zlagane vesti, da je koncert Akademskega pevskega zbora odpovedan. Kje so se te vesti rodile, nam je vsem dobro znano. Zato od teh ljudi, ki so jim tudi kulturne prireditve le priložnost, da se pred vso kulturno javnostjo spet enkrat predstavijo v pravi luči, tudi kaj drugega nismo pričakovali in smo zato tudi takoj prvi hip uganili, kaj nameravajo z »odpovedanim koncertom«.
Razprava o največji tatvini v Mariboru
Maribor, 7. maroa.
Danes se vrši pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča razprava zaradi največje tatvine, ki je bila kdaj v Mariboiru izvršena. Kar je posebno zanimivo, je dejstvo, da se tatvina ni izvršila v kakšnih visokih, že na prvi pogled bogatih krogih ali v kakšni banki, temveč pri navadnem starinarju, v njegovem lokalu, izvršilci pa pripadajo mariborskemu običajnemu podzemlju. Gre namreč za tatvino, M se je dogodila dne 30. decembra lani zjutraj okrog 8 v lokalu starinarja Franca Pukla v Vetrinjski ulici. Starinar Pukl je precej petičen mož, ki si je s svojo trgovino pridobil lepo premoženje. Bil pa je zelo nezaupljiv ter je vedno nosil gotovino in hranilne knjižice s seboj v aktovki. Za to njegovo navado je izvedela 29 letna tekstilna delavka Elza Bach iz Maribora,
&i	se je pri Puklu zelo pogostokrat mudila. Dobro si je ogledala razmere v Puklovem lokalu ter je prišla do spoznanja, da bi se dal Puklu njegov zaklad z največjo lahkoto ukrasti. DomenMa se je potem s svojim prijateljem Ivanom Podjavorškom, s katerrim sta napravila načrt za tatvino. Ko je dne 30. decembra prišel Pukl zjutraj v svojo trgovino, je prinesel s seboj v aktovki 78.000 din v gotovini, več hranilnih knjižic, glasečih se na 130 tisoč dinarjev ter 40.000 din zadolžnic. V lokal je Sel skozi dvoriščna vrata. Aktovko z zakladom je pustil na pultu, sam pa je šel odpirat glavna vrata, iti vodijo iz lokala na ulico. Ko se je čez nekaj minut vrnil v trgovino, je s strahom opazil, da mu je med tem časom njegova aktovka izginila. Ves obupan je odhitel na policijo ter je tatvino prijavil. Policije je vzela zadevo energično v roke tea-je kmalu ugotovila, da' so zahajali v Puklov lokal irazni sumljvi elementi. Predvsem pa je padel sum na Bachovo, katero 60 kmalu aretirali. Zaprli so še njenega prijatelja Podjavorška in potem je bila tatvina kanalu v vseh podrobnostih pojasnjena. ■Bachova, ki je vedela, kako prihaja Pukl v svojo starinarno, ga je zjutraj čakala skrita v stranišču na dvorišču. Čim je prišel, je potihoma vstopila za njim v lokal ter izmaknila aktovko in izginila. S Podjavorškom, ki jo je čakal na cesti, sta odšla
■ KINO UNION
Danes premiera! Samo «na predstava ob 16. urit (Večerne odpadejo radi koncerta) HARRY BAUR veliki francoski umetmk v svoji najodličnejši kreaciji kot pariški taksi-šofer v filmu
Pariz
Toliko lepote, čustvenosti, plemenitosti srca in duše že dolgo ni vsebovalo kako filmsko delo.
potem v prenočišče v Zagato, kjer sta si plen ogledala. S knjžicami in zadolžnicami nista vedela kaj početi, pa sta jih zažgala v peči. Presenetil je oba velik kup bankovcev, ki jih nista niti štela. — Bachova je kar vzela približno polovico — pozneje se je ugotovlo, da je bilo to približno 35.000 din ter jih dala Podjavoršku kot nagrado. Ostanek je obdržala zase. Potem pa se je spomnila svojih ostalih 5 prijateljev, 6 katerimi je bila v ljubav-nem razmerju. Enemu je kupila zlato uro, drugemu srebrno dozo itd., tako da 60 vsi prejeli za novo leto od nje lepa darila. Ker se ji je zdelo nadaljnje bivanje v Mariboru prenevarno, si je vzela potni list, da bi pobegnila v Gradec. Njen beg pa ji je preprečila aretacija. Policija je zaplenila še 64.000 din, ostalo sta Podjavoršek in Bachova že razmetala.
Ob času poročila današnja razprava še traja. Bachova in Podjavoršek svojo krivdo priznavata.
»PoroSnik indijske brigade« za naše naročnike 14 din, za druge 24 din.
Občni zbor združenja trgovcev v Mariboru
Maribor, 6. marca. Združenje trgovcev za mesto Maribor je imelo danes svoj redni letni občni zbor. Prvič se je vršil v novi dvorani v gremijalni hiši v Jurčičevi ulici 8. Iz dveh prejšnjih stanovanj v prvem nadstropju je preuredilo Združenje lani krasne, reprezentativne uradne prostore, poleg njih pa še veliko slavnostno dvorano za zborovanja in razna predavanja. To dvorano so danes dopoldne ob pol-desetih mariborski trgovci do dobra napolnili. Občnega zbora so se udeležili tudi član zbornice Ferdo Pintar, mestni obrtni referent dr. Senekovič, obrtno-zadružni referent Založnik ter delegati raznih gospodarskih organizacij. Poročila so podali predsednik Miloš Oset, glavni tajnik Franc Skaza in blagajnik Zidanšek.
Predsednik Miloš Oset je v svojem poročilu orisal pregledno in stvarno gospodarski položaj na splošno, posebej pa še gospodarsko stanje v Sloveniji.
Glavni tajnik Skaza Franc je v svojih izvajanjih orisal delo Združenja v preteklem letu ter je podal tudi statistiko mariborskega trgovstva. Zanimiva je tudi statistika: Lani je bilo v Mariboru 510 trgovcev poedincev ter 57 družb, skupaj 577 (za l manj, kot 1. 1936). V teh podjetjih je zaposlenih 72 poslovodij, 230 pomočnikov, 171 pomočnic in 225 drugih nastavi jencev ter 146 vajencev in vajenk.
Blagajniško poročilo Zidanška izkazuje zadovoljivo gospodarsko stanje združenja. Ob zaključku je bila sprejeta resolucija, ki jo bomo zaradi njene važnosti še posebej obranavali.
Krasno uspel zbor bojevnikov v Mariboru
Maribor, 6. marca. Zveza bojevnikov v Ljubljani je priredila danes dopoldne v Mariboru predavanje o spomenikih slovenskim vojakom, ki je bilo krasno obiskano. Dvorano Ljudske univerze na Slomškovem trgu so mariborski bojevniki docela napolnili. Med njimi smo videli mariborskega župana dr. Juvana, podžupana Zebota, zastopnika poveljnika mesta podpolkovnika Maslača, ravnatelja dr. Tominška. Nastopil je tudi moški zbor pevskega društva »Maribor«, ki je zapel več lepih slovenskih vojaških pesmi. Zbrane mariborske bojevnike je pozdravil zdravnik dr. Janko Pihler, nato pa je sledilo predavanje, ki ga je imel g. Pirc iz Ljubljane. Predavatelj je svoja nadvse zanimiva izvajanja spremljal z lepimi skioptičnimi slikami. Obširno je pokazal, kako časte spomin na padle vojake drugi narodi, prikazal je krasne slike mogočnih spomenikov, ki stoje v Franciji, Italiji, na Angleškem, v Nemčiji, pri nas na Avali pri Belgradu, poleg njih pa priproste, pa z istotako globoko ljubeznijo in hvaležnostjo postavljene spomenike padlim, ki stoje po slovenskih vaseh. Potem pa je obrazložil zamisel, ki se je rodila v vrstah Zveze slovenskih bojevnikov, da bi dobile slovenske žrtve svetovne vojne skupen spomenik, ki naj bi stal pri skupnem zatočišču vseh Slovencev, pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Njegovi izvajanja so bila sprejeta z velikim navdušenjem ter bo to predavanje gotovo doseglo med mariborskimi bojevniki cilj, kateremu je bilo namenjeno.
Zborovanje bojevnikov v Celju
Celje, 6. marca.
Nabito polna opatijska cerkev v Celju je pričala, da. se Celjani prav radi spominjamo tistih, ki so prelivali kri za našo domovino, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah. Ob toplih, do srca segajočih besedah predsednika Zveze bojevnikov g. Rataja iz Trbovelj so se marsikateremu zasolzile oči, ko se je spomnil svojih dragih, katere je vojna vihra iztrgala iz njihovega kroga, četudi so ga tako željno pričakovali. Ob devetih se je zbralo v veliki dvorani Ljudske posojilnice lepo število bojevnikov. Zapeli so pod vodstvom g. Cerarja »Oj ta sol-daški boben« in »Oj Doberdob — slovenskih fantov grob«. Predsednik Zveze bojevnikov je pozdravil zastopnika oblasti okrajnega načelnika g. dr. Ivana Zobca, mestnega župana g. Alojzija Mihelčiča in vse navzoče. Sledilo je predavanje s skioptičnimi slikami. Tajnik osrednjega društva, poštni kontrolor g. Lukež Rudolf iz Ljubljane, nas je s svojim predavanjem vodil po naši domovini in nam prikazal krasne spomenike, ki jih je postavil slovenski narod svojim boriteljem, ki so padli za svobodo naše domovine, Celjani so z vsem srcem pozdravili lepo zamisel Zveze bojevnikov, da bi Slovenci postavili na naših Brezjah spomenik neznanemu slovenskemu vojaku, in jo bodo tudi podprli.
Filmi
>V vrtincu belih noči« (Kino Matica). Do vseh podrobnosti izdelan film zapušča v gledalcih silen vtis. Vešča roka režiserja se pozna na vsakem prizoru: življenja v Petrogradu ni nališpano.pa tudi ne preveč obzirno prikazano. Igra je popolna, silna, preveč dovršena za zgodbo, ki je napol kriminal, napol pa slika razvrata v petrograjskih >visokih-;: krogih. Stil igre je tipično francoski. Nikjer pretiravanj, nikjer okorelosti in trdote, ki jih človek vidi nešteto v vsakem nemškem filmu. Zlasti se odlikuje glavni igralec. Vse se zlaga v celoto. Napetosti ne ustvarjajo samokresi, temveč inteligentni igralci e kreacijami, ki so v filmih zelo. redke. Samo škoda, kakor smo že dejali, da so vsi soustvarjalci filma porabili toliko sile in moči za subjekt, ki tega ne zasluži.
Zagorje ob Savi
Zagorje, 4, marca.
V	Zagorju se do nadaljnjega »Slovenski dom«
kolportira, t. j. dostavlja tudi popoldan na dom. Marsikomu je s tem spričo oddaljenosti pošte ter blatnih cest prav ustreženo!
T. P. D. gradi pri nas na polju poteg svoje nove, velike stanovanjske hiše, velikansko leseno t°x Z-t *Pravlianie. t- )• deponažo premoga, ki v poletnih mesecih ne gre v promet. Dozdevno prednja lopa ne obeta kakih redukcij?
Za zagorsko občino je objavljen pasji konta-n'agobčnik!°ra,° ^ na vrv‘c‘ Pa morajo imeti
. jfST lok^ni vlak bo menda to»I iz Ljubljane ..}‘e ,n ratno. Če vest ustreza resnici, ee bo Litijcanom izpolnila že dostikrat izražena želja. Vendar pa bi tudi Zagorjani radi videli, če bi vlak' vozil ne samo do Litije, temveč do Zagorja kot nadomestek za silno slabe železniške zveze, ki jih imamo za Litijo. Z Litijo imajo Zagorjani mnogo posla: tam je sedež glavarstva, sodišča in davkarije. Dodati je treba še to, da ima zagorska občina skoraj 10.000 prebivalcev. Zato naša prošnja ni tako neutemeljena.
Vremensko poročilo
Raleče-Planica: +1, sončno, mirno,osrenjen sneg, 80 cm, skakalnica uporabna.
Kranjska gora: —1, sončno, mirno, 43 cm »grenjenega snega, sankališče uporabno.
Vršič: 150 em snega.
Krnica: 200 cm srenja.
Pokluka: 0, sončno, mirno, 80 cm osrenjenega
snega.
Sv. Janez ob Boh. jezeru: —4, sončno, mimo, 15 • em snega.
Bohinj-Zlatorog: —3, mimo, 40 cm snega.
Komna: —5, sončno, mirno, 170 trn osrenjenega
snega.
Javna dela v Ljubljani
Zimska pomoč brezposelnim
Poročali smo že o javnih delih,’ ki jih je uvedla ljubljanska mestna občina za zimsko pomoč brezposelnim delavcem. Ta dela se izvršujejo na različnih delih mesta: kanalizacijska in cestna dela, dela v mestni vrtnariji ter regulacijska dela na Gradu. Zaposlenih je skupno okrog 350 delavcev, ki se menjavajo v skupinah na tri tedne
—	kajti priglašenih je na socialnem uradu nad 800 brezposelnih, ki prosijo za delo, a socialni urad skuša vsem nuditi svojo pomoč. Izvršujejo se sledeča cestna dela:
Pot v Tivoli
Med naseljem v Rožni dolini in Spodnjo Ši-ško ni^ noben# prave zvezne komunikacije, ki bi omogočala hitro zvezo med obemi naselji. Že dolgo so želeli prebivalci obeh naselij dobiti kraj-ši prehod preko Tivolija, kajti sedanja zveza je zaradi zeleznice^ nerodna in dolga z ozirom na zelo kratko zračno razdaljo med obemi naselji. Zato se je sedanja občinska uprava odločila, da zniža teren v odseku med Potjo na Rožnik ter Nunsko ulico za 2 in pol metra in zgradi v podaljšku Ceste v Rožno dolino 12 m Široko izpre-hajalno pot, ki bo v zvezi z zgradbo poti od glavne Tivolske aleje do ribnika tvorila zelo važno in najkrajšo komunikacijsko zvezo med Spodnjo šiško in Rožno dolino. Ta nova po* pa bo tudi v prav lep okras Tivolskemu parku.
Pot na Rožnik
Že lansko leto je mestna občina začela regulirati rozniska pota v primerno širino in tudi v
»Gospod Gčrard je že trikrat prosil za premeščenje v Pariz,« je vpadel prijatelj knjižničar, >toda vedno brez uspeha ... Ah, gospod Germain, ali bi vi mogli doseči to zanj?«
»Lahko,« je rekel profesor. >Ali el a že slišala kaj o tiskovnem uradu, gospoda?«
»Da,« je odgovoril knjižničar. »Tiskovni urad je zavod, ki je bil ustanovljen na pobudo ministrstva za zunanje zadeve in ki ima nalogo zbirati podatke in propagandni material; služi naj za to, da bi prepričal vse narode, ki se še ne vojskujejo, da se borimo za pravico in svobodo narodov.«
»Ah,« sem odgovoril, »ali niso o tem že vsi prepričani?«
;.še ne.«
»Toliko bolje, če mi bo ta nevednost ljudi pomagala, da bom mogel priti v Pariz. Ali mislite, gospod profesor, da je res možno, da bi prišel tja?«
>0 lem ne boste prav nič dvomili, če vam na kratko pojasnim naloge tega urada,« je rekel profesor. »Tudi jaz sem tam v službi, in sicer v oddelku za diplomatske informacije. Oddelek ima ime po tem, ker mora zbirati vse listine in dokaze, ki jih potrebujejo voditelji naše zunanje politike. Poleg onih, ki preučujejo gospodarsko važnost teh podatkov, potrebujemo tudi takih, ki nam jih preva jajo. Ali me sedaj razumete?«
»Pričenjam razumeti.«
»Urad je star komaj štirinajst dni. Lahko si mislite, da imamo dovolj prevajalcev za angleščino, nemščino in druge svetovne jezike. Profesor Lc-gra.-> >’ filozofskega oddelka v Divonu je naš prevajalec za ruščino. Toda za
Pjerre Benoit:
VELIKI JEZ
Roman iz Irskih bojev za svobodo
kavkaška narečja, zlasti za mingrel-ščino, bi so zelo čudil, če ...«
»Tudi jaz,« sem nehote pripomnil.
»Priporočam vam gosp. Gerarda,« je rekel prijatelj knjižničar. >Nujno je, da pride v Pariz.«
»Jaz bom jutri v Parizu,« je odvrnil Germain Martin. »Pojutrišnjem bom govoril z gospodi iz zunanjega ministrstva. Ti bodo ukrenili potrebno pri vojaških oblasteh. Če bo šlo vse po sreči, dragi gospod G6rard, upam, da boste v osmih dneh premeščeni od štirinajstega oddelka k dva in dvajsetemu. Zelo bom vesel, ko vas bom smel pozdraviti kot svojega tovariša.«
Ljubeznivi profesor se je poslovil.
»No, kaj pravite?« je menil knjižničar, ko so se zaprla vrata, »to lahko imenujemo srečno naključje, ne? Vidite, z delom pridemo do vsega.«
»Do vsega,« sem rekel zamišljeno in opazoval utrujene oči svojega skromnega prijatelja, ki so bile od prehudega dela že čisto bolne.
»Da, do vsega,« sem ponovil sam pri sebi, »ampak samo tisti, ki zna svoje delo izkoristiti.«
*
Razvajeni sinček lastnika ene največjih naših avtomobilskih tovarn, mlad in Vincent Laboulbfsne, je imel
v tiskovnem uradu zavidljiv položaj ordonauca. Spoznal sem ga leta 101 i
v Sissoneu, kjer sem bil štiri tedne. Nato sem ga še nekajkrat srečal v Parizu. Kadarkoli me je srečal, me je peljal s svojim ropotajočim avtom. Prav dobrodošel mi je bil prihranek denarja, ki bi ga bil uporabil z vožnjo na podzemski železnici in z avtobusi.
V prvih dneh nove službe me je pozdravil z veselim vzklikom, ko me je spoznal:
»Gospod Franijois Gčrard k Takoj je pokazal, da ve, kaj se spodobi. Ker je bilo moje delo skoraj čisto diplomatskega značaja, sem smel spati doma in nositi civilno obleko. Mladi Laboulbene je moral kot navaden ordonanc nositi neslavno uniformo vojaka iz dva in dvajsetega oddelka. Ni mi treba posebej omenjati, da ^ je bila njegova sivkasto sinja vojaška bluza mnogo bolje krojena, ko pa moja civilna suknja.
Čeprav je sicer zelo prijetni Vincenc Laboulbene kazal v svoji izobrazbi naravnost Čudovito neznanje, mi je vendar postal kmalu koristen.
Ves ustroj kakega urada nam je kmalu poznan, Če vemo, kako je razdeljeno delo urada po posameznih oddelkih. Kdor dobro pozna okvir dela, bo kmalu tudi temeljito spoznal stvar samo. S to znanostjo me je seznanil prav Vincent Laboulbene.
Tiskovni urad v ulici Francoisa I., je bil velikansko in luksuzno oprem-
ljeno šestnadstropno poslopje. Pisarna za diplomatska obvestila, kjer sem bil zaposlen jaz, je bila v tretjem nadstropju. Ker nisem imel v začetku se nobenega poznanstva, sem bil vedno prej v uradu, kakor tovariši, ki so bili vsi pomembne osebnosti v književnosti, na vseučilišču in v časnikarstvu. Mladi Laboulbene mi je tedaj vedno delal druščino.
»Kako zelo ste se postarali, odkar sem Vas zadnjič videl v Sisson-ne_u«, mi je rekel nekega dne z odkritostjo ljudi, ki radi svojega podedovanega bogastva nikdar ne skrivajo svojih misli.
To je pa bilo tudi res. V6e neprijetnosti, skrbi in pa rana, vse to me je tedaj zelo postaralo. Lasje so mi na sencih že čisto posiveli. Bil sem podoben pet in štiridesetletniku; a tudi med ljudmi teh let bi bil našel koga bolj ohranjenega, kakor sem bil jaz.
Ta zunanjost me je res nekoliko motila.
»Bil sem ranjen«, sem odgovoril suho.
Vincent Laboulbene me je pogledal s tako ponižnimi očmi, da bi omehčal z njimi celo carinika. Da bi se mu ne zdelo, da sem zanj nedostopen, sem se začel razgovarjati z njim o lepih tipkaricah, ki so bile v tiskovnem uradu. To je bila snov, ki ga je zelo zanimala.
Ko me je o tej stvari čisto natančno poučil, je še pristavil:
»Vendar vam moram reči tole: Naravnost sijajno je, da ste v tej starosti edini pri nas, ki zna mingrel-ščino in ki je napisal že toliko lepih stvari.<
Zaprlo mi jo ss"”
vzdolžnem profilu. Ta dela se Tetos nadaljujejo
na odseku od Francoskih Sane preko križišča poti,,, vzhodno od šišenskega vrha dalje po južnem po-bočju šišenskega vrha do Drenika. To delo je potrebno zlasti iz tnjskoprometnih ozirov in g$ii> vsi sprehajalci po rožniškib potih toplo pozdravljajo. Sedanja občinska uprava namerja še v tekočem letu, če bodo dopuščala finančna sredstva, nadaljevati z delom in bo napravila ter izboljšala pot od Tivolske graščine mimo vodnega rezervoarja do križišča poti vzhodno od šišenskega vrha. (Enako potrebna pa bi bila tudi regulacija voznih poti na Golovcu, zlasti pristopi, ki so zdaj zelo otežkočeni, ali pa jih sploh ni — n. pr. z Dolenjske ceste.)
Z regulacijo Ljubljanice je zadela mestno občino tudi naloga ureditve rečnih brežin. Obenem s, ureditvijo pa je treba regulirati obrežne ce-’ce m trge. Zdaj nivelirajo klanec na kri-Z|,SCI’ ’n Grubarjevega nabrežja (pri nekdanji Martinčevi žagi) ter urejujejo obrežje na tako imenovani >Špici«. Ureditvi tega lepega predela bo sledila tudi uravnava brežin ob Grubarjevem prekopu. Delo izvršuje tehnični oddelek cestne uprave. Načrt za ureditev brežin je napravil prof. Plečnik.
Pot na Brdo
V	odseku med Zadružnimi opekarnami in pa tovarno »Opeko« razširjajo ce6to od sedanjih 3 m na širina 8 m ter se bo uredilo novo vozišče, na južni strani pa bodo uredili hodnik za pešce. To delo je bilo zelo potrebno, ker je bila situacija zaradi prehude ožine in odvodnega jarka na desni 6trani zelo nevarna. Prebivalci Brda bodo to delo gotovo z veseljem pozdravili, saj je ta ožina pomenjala zanje vedno zelo nevarno mesto.
Kanalizacijska dela
Kakor preteklo leto je mestno občina tudi v letošnjem letu začela s kanalizacijskimi deli v raznih okrajih mesta. Zlasti tam, kjer je bilo to potrebno zaradi nastopajoče talne vode in deževnice. Taki kraji so predvsem v šiški, na Viču in v Trnovskem okraju. Mnogo stranskih ulic, ki niso imele kanalov m kjer so se morali hišni posestniki pomagati z greznicami in ponikovalnicami, je dobilo zdaj kanalsko zvezo z zbiralniki. Doslej S?.,*? . zSralen' v letošnjem letu novi kanali v šiški m to v M?1 ajevi ulici, Černetovi in Šva-bičevi ulici. Zdaj dovršujejo kanale v Lepodvor-ski, Jernejevi m Gasilski cesti, dalje pa tudi na rrdmovi cesti, v Rožni ulici, Cesti XVII ter v Viski ulici in v Korunovi ulici v Trnovem.
irro/iK	in mes,na dela izvršuje
L gradbeni urad 7. brezposelnimi delavci. K
n»n\0PriSEeva^(> hišni P°«estniki prizadetih ulic na ta način, da založe denar za gradnjo —
pa Jin’ 1,0 te str<*ke poračunala pri kanalski pristojbini.
Brezposelni opravljajo tudi razna dela v mest-zlasti taki, ki so slabotnejši in manj Sni fezia dela. Z izkopom kanala in pa ureditvijo terena pri bajarju pod hotelom »Belle-yue< so odpravili znano leglo komarjev; zanemarjeni bajar pa tudi sam na sebi ni bil nikak okra* i ivolskemu parku.
Pri vseh omenjenih delih so zaposleni mestni brezposelni, ki jih zaposluje mestna občina, da Jim tako daje pomoč v zimskem času, ko je brezposelnost najbolj pereča. Dela pa so važna tudi za mesto samo, saj mu nudijo koristno izpopolnitev tako v regulacijskem, kakor v estetskem pogledu.
Katoliško prosvetno društvo v šiški. V ponedeljek, dne 7. t. m., ob 20 bo v samostanski dvorani prosvetni večer prevzv. gosp. knezoškofa dr. Antona B. Jegliča. Skioptične slike bo pojasnjeval ravnatelj gosp. V. Zor. Predvajal se bo film pogrebnih svečanosti, žalostinke bo zapel pevski odsek.
tu in
Narodna skupščina je v petek /večer izglasovala proračun vojnega ministrstva skoro soglasno (trije glasovi proti). Nato sta prišla na vrsto proračuna prometnega ministrstva in ministrstva za pošto in telegraf. Obadva sta bila sprejeta v soboto. Danes pa skupščina obravnava proračune gradbenega ministrstva, ministrstva trgovine in Industrije in ministrstva za gozdove in rudnike.
-	Obtožbe, ki so jih nekateri poslanci opozicije izrekli na račun vojnega ministra generala Mariča, bodo dobile svoj odmev in zaključek pred sodiščem, ker je minister general Marič izjavil, da bo klevetnike tožil.
Belgrajska »Ta-Ta« bo nemoteno lahko poslovala v tistem obsegu, kakor je poslovala do dne, ko je bila sprejeta nova uredba o velikih trgovskih hišah. Trgovinsko ministrstvo je namreč izdalo »Ta-Ti« dovoljenje za sedem obrti, za tiste, za katere je imela tvrdka že prej dovoljenje. V področju Belgrada izdaja ta dovoljenja trgovinski minister, v banovinah pa ban. Zadeva glede zagrebške podružnice »Ta-Te« pa še ni končana, ker teče tožba tvrdke proti mestnemu županu zaradi odškodnine. Tvrdka smatra, da je bila ukinitev njene podružnice v Zagrebu nezakonita in morajo zato plačati odškodnino tisti javni funkcionarji, ki so prepoved izdali. Prepoved trgovine je v Zagrebu izdala prvostopna obrtna oblast, namreč občina.
Jugoslovanska hotelirska zveza je imela svoje zborovanje v soboto v Zagrebu. Hotelirji so skle-rvili poslati trgovinskemu ministru spomenico s točnimi podatki o zadolženosti hotelirjev in ga Prositi, da na seji vlade sproži vprašanje sanacije hotelirstva. Obenem so si hotelirji zamislili rešitev svojega stanu tudi s tem, da se uvede turistični dinar in vsa propaganda v tujini prilagodi konkurenci tujih turističnih držav, zlasti pa je treba Povečati propagando v Nemčiji, Angliji, Avstriji in češkoslovaški. Končno so se hotelirji izrekli tudi za prisilno stanovsko organizacijo po banovinah. V tem slednjem bodo najbrž uspeli, ker je trgovinski minister obljubil, da bo upošteval ta predlog pri spremembah obrtnega zakona.
Posebne turistične vlake v Dalmacijo bo uved la češkoslovaška organizacija »Čedok<. Obenem bo organizacija odprla svoje podružnice v Splitu, Dubrovniku in Sušaku. Računajo, da bo »Čedokc zbral za Dalmacijo okroglo 25.000 turistov iz Češkoslovaške.
Povpraševanje po aluminiju je na vseli svetovnih trgih izredno veliko. Tovarna aluminija v Lozovcu v Dalmaciji inia toliko naročil, da jih ne more izvršiti. Vodstvo tovarne je bilo prisiljeno pospešiti instalacijo 12 peči, katere so nameravali dati v obrat šele mnogo kasneje. Tovarna bo tako v kratkem imela 28 peči.
Na smrtni postelji je priznal težak zločin, izvršen pred 17 leti, kmet Andrija Mitrovič iz Neština blizu Novega Sada. Pred 17 leti so ljudje našli v gozdu obešeno Anastazijo Kuljan. Ženska je bila najprej ubita, potem pa obešena. Zločina so obdolžili nekega reveža, ki je bil sicer nekaj časa zaprt, potem pa izpuščen. Pravega zločinca pa niso našli vse do sedaj, ko je kmet Mitrovič prižnal, da jp imenovani zločin izvršil.
Trileten otrok je s hišo vred zgorel v Dubrovniku. Delavec Luka Dekovič si je gradil hišico. Se nedovršeno je dal prekriti z deskami in se v njej nastanil. Včeraj sta oče in mati odšla z doma in pustila doma le sinčka Dinka. Nenadoma pa je izbruhnil požar v hiši. Otrok si ni mogel nič pomagati, ker je bila hiša zaklenjena. Preden so prišli na pomoč gasilci, je hišica zgorela in z njo vred otrok. Opekel se je tudi pes, ki je stražil hišo, pa med požarom ni hotel pobegniti stran. Zavijal je in skakal v vrata, kakor da bi hotel rešiti otroka iz nesreče.
»Spomenik nadškofu dr. Ante Bauerju bodo postavili v Zagrebu. Izdelal ga bo znani kipar Frangeš. Kip bo predstavljal nadškofa v svečanem ornatu z mitro, s pastirsko palico v roki, z desno roko pa bo blagoslavljal. Skico si je ogledal in jo odobril nadškof dr. Stepinac. Spomenik bo postavilo društvo za olepševanje Zagreba.
Delničarji Narodne banke so se včeraj zbrali v Belgradu. Zborovanje je vodil guverner Narodne banke dr. Radosavljevič. Prijavilo se je bilo 239 delničarjev z 39.697 delnicami in z 2232 glasovi. Glavno besedo je imel generalni ravnatelj Poštne hranilnice dr. Nedeljkovič, ki je na dolgo in široko razkladal uspehe Narodne banke in govoril o nalogah, ki jih še ima izvesti. Delničarji so nato izvolili nekaj novih odbornikov mesto tistih, ki so izpadli iz odbora po določilih pravil.
»Štirikrat je hotel prodati svojo hčerko Arnavt Salija Bečirovič iz Uroševca. Prvikrat jo je prodal za pet tisočakov. Ko jih je zapravil, se mu je zazdelo, da je prepoceni prodal svojo hčerko. »Šel je in priredil gostijo, na katero je povabil novega :>zeta<. Novi zet je dal tri jurje in hčerka je v dtugo rajžala od doma. Prvi mož zaradi sramote ni hotel nobene odškodnine. Tudi z drugim >ze-tomc je Salija naredil enako kot s prvim. Našel je tretjega in mu hčerko prodal spet za nekaj jurjev. Ko pa je hotel tudi tega opehariti in hčerko, ki je stara komaj 20 let, prodati že četrtič, mu je izpodletelo. Tretji »zet« je prišel na očetov dom po hčerko, toda Salija je ni dal. Ker ni šlo drugače, je »zet< pograbil Salijevega sinčka in ga odpeljal na svoj dom. Ni ga hotel vrniti prej, dokler ne dobi žene nazaj. V zadevo se je nazadnje morala vtakniti policija, ki je Šalijo prisilila, da je hčerko vrnil »zetu«, za to pa dobil otroka nazaj.
105 let starega moža, ki je v obrambi ubil svojega vnuka, je sodišče v Kragujevcu oprostilo. Jovan Milanovič je svoje veliko imetje ob stoletnici rojstva izročil vnuku Dragotinu pod pogojem, da bo za njega skrbel, kakor se je glasila tozadevna pogodba. Toda Dragotin je zašel na slaba pota. Začel je pijančevati in kvartopiriti, da je šel kos za kosom imetja na boben. Tudi z dedom se ni več razumel. Če mu je ta kaj dejal, ga je Dragotin nabil. Ko je hotel Dragotin prodati še hišo, je nastal prepir med njim na eni ter ženo [n dedom na drugi strani. Dragotin je najprej ženo oklofutal in jo vrgel ven, nato pa vrata zaklenil in skočil proti dedu. Starec ga je dvakrat udaril s palico po glavi, da je napadalec padel. Ko se je pobral, je spet naskočil. Takrat pa je •tarec pograbil sekiro in vnuku razklal glavo.
O	zvestem psu poročajo iz Stare Kanjiže. Pred |ednom je tam umrla 78 letna vdova Lukača Ln-kay, ki je dolga leta živela v samoti in imela za yavuha le psa. Starka je psa negovala zato, ker ji je bil zvest ter je ni nikdar pustil samo. Ko pa je fdarka nenadoma umrla, se je psa lotila otožnost. ”'c- ni jedel ves čas, ko je starka ležala na odru. tudi na pokopališče jo je spremil, lam se je vlc-8ei na jj.pQ.jj jn ee nj dnfaknil nobene jedi, ki so mu jo prinesli ljudje. Po treh dneh je poginil.	fj
Izredno uspela akademija ZFO
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Ljubljana, 7. marca.
Kot uvod za veliko mednarodno mladinsko prireditev, ki bo v dneh od 26 do 29. junija letos, je Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem dekliških krožkov snoči v unionski dvorani priredila svojo prvo veliko preizkušnjo. Vsa naša javnost z veliko pozornostjo in zanimanjem sledi delu slovenske katoliške mladinske organizacije in zato ni čudno, da je bila velika unionska dvorana mnogo pretesna, da bi mogla sprejeti toliko število gledalcev, kot jih je prišlo pogledat neutrudno delo slovenskih fantov in deklet. Ne samo Ljubljana, ampak tudi dežela je hotela videti včerajšnjo prireditev in zato ni čudno, da so zamudniki, ki niso kupili vstopnic v predprodaji, ostali brez njih in morali oditi domov.
Akademijo so s svojim obiskom počastili vsi predstavniki našega javnega življenja. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo zlasti prevz. škofa dr. Gregorija Rožmana in bana dr. Natlačena. Med ostalimi odličniki smo opazili predsednika apela-cije dr Vladimirja Golio, generala Dodiča, ljubljanskega župana dr. Adlešiča, ministra v pok. dr. Kulovca, podbana dr. St. Majcena, dekana bogoslovne fakultete vseučiliščnega prof dr. Slaviča, predsednika Prosvetne zveze vseučiliščnega prof, dr. Lukmana, gospo soprogo ministra dr. Kreka, upravnika policije dr. Hacina in druge.	*
Za uvod snočnjega programa je godba »Sloge« zaigrala slavnostno fanfaro, kateri je sledila državna himna, ki jo je občinstvo poslušalo sloje. Državni himni je sledil program, ki se je razvijal točno in natančno brez zamud in je trajal dve uri. Ves program je občinstvo navdušeno sprejelo in odobravalo. Kot prve so nastopile mladenke v belih oblekah, 12 po številu, ki so s 6Vojim rajanjem takoj osvojile vse navzoče. Njim je sledilo šest mornarčkov. Svojo nalogo so izvršili vneto in odlično. Za malimi mornarčki je sledila ritmična gimnastika, ki jo je izvajalo osem članic. Vaja in izvajanje je bilo odlično. Prva točka na orodju je bila konj. Med stare, preizkušene mednarodne telovadne tek-
movalce, kot so br. Kermavner, Hvale in Varšek, se je vrinilo to pot tudi nekaj mlajših, med katerimi moramo omeniti predvsem Jeseničana Natlačena, ki je s svojimi vajami tako na konju, bradlji in drogu pokazal, da bo znal v kratkem zamenjati vse naše telovadce Izvedba njegovih vaj je odlična, precizna, elegantna in natančna. Le včasih se loti malo pretežke vaje, kar se je zlasti videlo pri njegovi vaji na drogu. Za vajo na konju je sledila vaja z žogo, ki jo je izvajalo šest članic. Vaja je bila za naše razmere originalna, težka in brezhibno izvajana. Zahtevala pa je brez dvoma zelo veliko treninga od onih, ki so jo izvajale. Za staro simbolično vajo »Za materjo« je nastopilo deset mladcev, ki so pokazali gimnastiko, ki se vsak večer vadi po naših neštetih telovadnih domovih.
Pred odmorom je še dr. Žitko, predsednik Zveze fantovskih odsekov, v svojem govoru poudaril delo in zavest slovenske fantovske organizacije in med drugim poudaril, da je znala slovenska mladina ostati značajna in trdna ves čas od leta 1929 dalje in da so danes načela Zveze fantovskih odsekov ista, kot so bila leta 1929: Bog in domovina. Višek navdušenja pa je nastal v dvorani, ko je godba zaigrala himno Zveze fantovskih odsekov, ki jo je vse občinstvo pelo stoje.
Za govorom dr. Žitka smo videli dobro U6pel film februarskih smučarskih mednarodnih tekem Z.F.O. na Črnem vrhu.
V	drugem delu akademije je bilo na programu osem točk, med katerimi so ljudje z največjim zanimanjem sledili orodni telovadbi, kjer je zlasti br. Varšek z vajo na drogu šel viharen aplavz. Akademijo je zaključilo 16 deklet v slovenskih narodnih nošah z vajo: »Slovenke rajajo«.
Napredek, ki smo ga opazili od lanske akademije, pa do letos, je velik in zaznaten. Zveza fantovskih odsekov bo kmalu nadomestila zamujena leta. Z včerajšnjo prireditvijo Z.F.O. je to pokazala. Po akademiji se navdušena mladina nikakor ni hotela raziti in je še pred Unionom navdušeno pela himno slovenskih fantov in »Hej Slovenci« ter vzklikala slovenskim voditeljem.
Neznosne razmere na naši tehniki
Resolucija Zveze strokovn h klubov tehniške fakultete v Ljubljani
V dobi napredka tehnike, ko so gospodarstveniki komaj kos praktični izrabi vseh dognanj, kaže slovenska tehnika v praktični izobrazbi tehničnega naraščajo kaj klavrno lice. Poslopje ob Aškerčevi ulici, zidano s privatnim kapitalom, neštetokrat popravljeno, prezidano in prizidano — to je naša slovenska tehnika. Brez laboratorijev, knjižnjic, s pomanjkanjem najnujnejših prostorov — vzgaja bodoče inženirje petih strok. Vsako delo naših znanstvenikov, ki z idealizmom vzgajajo tehniški naraščaj, je pod takimi pogoji skrajno otežkočeno. Uspehi znanstvenega dela, Katere drugi narodi s ponosom poudarjajo, bodo morali pri teh razmerah pri nas izostati.
Slušatelji tehnike se zavedamo tega žalostnega dejstva ter smo brez iluzij z ozirom na naše praktično delo v poklicu. Popolnoma se zavedamo, da nas naša tehnika more izobraziti le kot teoretike — pasivne ljudi.
Že več let obstoji akcija za izpopolnitev celotne univerze. Video uspeh te borbe je univerzitetna knjižnica. Težke so bile borbe za njo, toda z vztrajnostjo smo dosegli, da nam je država zgradila stavbo, prvo po vojni, na slovenskih tleh. Akcija obstoja še danes, boj za kredite pa je vsako leto trši. Medtem ko se država trudi za izpopolnitev belgrajske univerze, ko se za-
Ljubljana : Concordia 2:2 (1:1)
Ob pol štirih je prišla Concordia in sicer takole: Kozinec, Rabič, Paviša, Pukšec Eibel, Vu-čiloveki, Beda, Martinovič-Jazbec, Pospišil, Vidmar.
Ljubljana pa je g. Dukiču iz Sarajeva postavila tele može: Pogačnik, Hassl, žitnik, Boncelj Pupo, Vodišek, Janežeč, Pepček, Lah, Slapar, Erber.
Prve napade je v silovitem slogu izvedla Ljubljana. Že v 5 minuti je padel prvi gol, ki ga je zabil Pepček. Ljubljanska sihicst je trajala morda še dobrin deset minut, potem pa se je začela uveljavljati Concordia, ki je v 27. minuti po Martino-viču izenačila. V drugem polčasu je Ljubljana zopet povedla, pa le do 23. minute, ko je Pospišil ponovno izenačil; in pri tem izenačenju je dokončno tudi ostalo kljub temeljitim prizadevanjem ene in druge strani.
Moštvi sta igrali borbeno in lepo. Concordia je pokazala boljšo sigurnost in boljšo kondicijo. Občinstva je bilo približno 30C0.
Pregled ostalih tekem
V Belgradu je na igrišču Jedinstva Gradjan-ski komaj in slučajno premagal domačine s pičlim rezultatom 1;0 (0:0). Gol za dve potrebni točki je žabi’ šele v drugem polčasu Lešnik. GradjansKi ie igral 6labo :n m izpolnil pričakovanja 3000 gledalcev ki so prišii gledat klub, ki je pred enim 'eanom premagal na Dunaju avstrijsko reprezentanco. Slab je bil z'asti napad Tekmo je sodil dobro in objektivno g. Popovič.
Na igrišču BSK a pa je BSK pred 3000 gledalci premagal »majstra z morja« z 4:0 (1:0). Niti BSK ni v 6voji prvi pomladni igri jookazai nič posebnega. Gole so zabili Miša Marjanovič 2, Vuja-dinovič in Podhradski pa j>o enega. Na tekmi je prišlo tudi do pretepa in sicer najprej med Lehner-jem in Matošicem ml., v katerega 60 se takoj vmešali še Glišovič in Matošič st. in pa seveda Ste-vovič. Le ostri intervenciji sodnika g. Podupskega se je zahvaliti, da ni prišlo do težjih incidentov. Pomlajeni Hajduk ni bil kos BSK. njegov najboljši mož je bil gofman Culič.
Pred 3000 gledalci, ki so pa odšli iz igrišča v Maksimiru nezadovoljni z igro jesenskega prvaka, je premagal Hašk belgrajski BASK z 2:0 (1:0). Pri Hašku je bil 6lab zlasti napad. Niti Kacijan niti Hitrec nista znala haško vernu napadu dati malo več življenja in tenifieramenta. BASK je prišel v Zagreb s štirimi rezervami, zato je imel Hašk najboljšo priliko, da bi si izboljšal goldiferenco. Gole sta zabila srednji krilec Gajer in Kacijan.
Neodločen rezultat pa je bil tudi v Sarajevu, kjer sta se spoprijela Slavija in Jugoslavija. Igra obeh klubov je bila slaba in monotona. Zaslugo za neodločen rezultat pa ima predvsem ožja obramba Jugoslavije z golmanom Spasičem.
Slika tablice prvo pomladno nedeljo ja takale: Hašk	10	8	1	1	27:10	17
BSK	10	8	1	1	36:15	17
Gradjanski	10	5	2	3	29:14	12
Slavija	10	4	2	4	13:14	10
Hajduk	10	3	4	3	19:23	10
Jugoslavija	10	3	2	5	12:11	8
Bask	10	3	1	6	17:22	7
Ljubljana	10	2	3	5	12:22	7
Jedinštvo	10	3	1	6	5:19	7
Concordia	10	2	1	7	14:34	5
grebška univerzitetna oblast poteguje za izpopolnitev zagrebške univerze, se v Ljubljani morajo boriti — štu dentje — katerih prvi namen bi bil študij — enkrat za knjižnico, drugič za kemični inštitut, tretjič za strojnega.
Slovenski tehniki v svesti si važnosti tehnike za Slovence, zlasti v narodnem gospodarstvu, pozivamo vso slovensko javnost, slovenske poslance, kot narodne zastopnike v parlamentu, gg. ministra dr. Korošca in dr. Kreka, da nas podprejo v naših zahtevah, postavljenih iz potrebe slovenskega naroda.
V	cilju, vzgojiti si inžinirje, ki bodo znali pravilno reševati naloge, stavljene po naših gospodarskih potrebah, zahtevamo:
1. V redni državni proračun za leto 1938-39 morajo biti vnešene postavke, ki jih je stavila univerzna uprava in volja študentov.
2. Da morajo biti predloženi amandmani sprejeti, ker le na ta način moremo delno rešiti krizo naše slovenske tehnike.
3. Da mora finančno ministrstvo dati na razpolago zadostne kredite za popolno dograditev ne samo tehnike v Belgradu in zagrebu, temveč tudi v Ljubljani.
— KINO SLOGA ss —
Nenadkriljiva gracijoznost divne filmske umetnice v prekrasnem romantičnem filmu SONJE HENIE
Kraljica ledu
prinaša iznenadenja in senzacije. Rezervirajte si vstopnice!
Prvi razred ie pose al oz m no
Prvi razred je zopet začel z delom. Včeraj •-,o ee na ljubljanskih tleh pomerili trije pari: Hermes in Kranj, Jadran m Svoboda ter Mare in Reka. Hermes je ugnal Kranjčane 6 3:2. S tem je tudi jx> 6tai prav za prav že zmagovalec ljubljanske ožje tekmovalne skupine. Huda bitka je bila to — pa kar desti fair; malokje smo bili ob tako važnem srečanju priča tolikšni obojestranski fairnesk Her-mežani so se jiokazali zavedne šj>ortnike, 6aj niso vračali.boba za fižol. Zmaga je bila tesna, pa f>o-polnoma zaslužena. Sodil je objektivno in prav dobro g. Vrhovnik. Podoba je, da imajo klubi v tega mladega sodnika precejšnje zaupanje, ki ga po svojem sojenju vsekakor tudi zasluži.
Jadran je pogostil Svobodo s postanimi pustnimi »krofi«; Svoboda 6e je hotela revanžirati, pa ni mogla biti tako darežljiva, ker je za lokami praznik napekla vse premalo »materiala«.
Na Viču pa je priredila Reka gostu Mareu kaj lep korzo. šest krasnih daril je romalo v Poljane za spomin. Reško moštvo je pokazalo danes prav uspešno in zelo lejx> igro. jež prihaja zop>et v formo in tudi Legat se »dela«. Počakajmo, morda nas Vičani še utegnejo letos prav prijetno presenetiti! Lepo bi bilo!
Narodne dame in Karla Bulovčeva
Umetnica Karla Bulovčeva nam je z ozirom na sobotni članek poslala sledeči dopis:
Spoštovani gospod urednik! Prosim, priobčite v vašem cenjenem listu, sledeče: Na razstavo umetnic Male zveze sem bila povabljena. Udeležila se je nisem po lastni krivdi. Sem revna. Ko so dame zvedele, da nimam denarja za okvirje, so mi dovolile, da razstavljam poljubno število del, ker je pa kriza in so tudi dame revne, je s tem vse povedano. Želim, da bi se dame še naprej tako kulturno udejstvovale. Od srca jim privoščim, da bi si v najkrajšem času gmotno opomogle. Če bi se meni tako slabo godilo kot njim, bi že zdavnaj resignirala. Tako pa vztrajam — saj imam v njihovem nesebičnem kulturnem delovanju svetal zgled za zdaj in za bodočnost.
S spoštovanjem
Karla Bulovčeva - Mrakova. Zgornji odgovor ge. Bulovčeve zadosti pojasnjuje, kje je krivda, da se ona ni mogla udeležiti razstave. Država je za razstavo žrtvovala veliko, morda bi se bilo iz tistega denarja narodnim damam le posrečilo dobiti kake ficke za okvirje k slikam Karle Bulovčeve. Ker bi bilo na vse zadnje le malo čudno, če bi ji kdo preprečil udeležbo na razstavi zaradi del 6amih, jo je bilo pač treba onemogočiti zaradi okvirjev. Okvirji so pa, kajpada za kulturno udejstvovanie nekaterih krogov bistvenega pomena...
Kraj	u.S> S c <D 5 S * 2 ° *-• M S®	temperatur* v P«		s* c > .Ž E §*	e _ej*“ r.	Veter : smer. I n Wo«t)	Rad»- vine	
		- ©	* a «				3 i	ec 0B fe
Ljubljana	/70 4	140	-02	85	6	E,		
Mariboi	767-i	17-0	4-0	70	10	NWj	—	—
Zagreb	/74.6	7-0	o-o	'5	3	wt	—	—
Beigrad	174 6	;-o	M	90	0	ss\v,	—	—
Sarajevo	/77	7-0	1-0	95	10	0	—	—
Sušak	773 0	16-0	9-0	5	0	NE,	—	—
Split	772-9	17-0	9'	49	0	0	—		
Kumbor	771-2	17-0	7-0	60	0	5»	—	—
Rab	778-1	16-0	9-0	50	0	ENE,		—
Vremenska napoved: Večinoma jasno, čez dan toplo vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes:
V	soboto je bila iz noči do 9.10 gosta nizka megla, ki se je redčila do 10.39, ostali čas do 12.30 je bilo popolnoma jasno. Ob 12.15 so se pojavili lahki oblaki cirusi, ki pa so ob 12.30 zopet izginili. Popoldne in ponoči je bilo jasno in mirno vreme.
Tudi včeraj (nedelja) je ležala nad Ljubljano zelo gosta in nizka megla do 9.30. Ko se je pričela redčiti in je posijalo sonce ob 10.20, je popolnoma izginila, pojavila pa se je majhna plast visokih oblakov (cirusi), ki so ostali ves dan. Popoldne je bilo lepo sončno vreme brez vetra, ponoči pa jasno.
Najvišja toplota zraka v soboto 12.4® C.
Najnižja toplota zraka včeraj —1° C.
Ljubljana danes
KolerJar
Danes, 7. marca: Tomaž Akvinski.
Torek, 8. marca: Jan. od Boga
Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijii. trg; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec, Rimska cesta 31.
Vse prijatelje klavirske igre opozarjamo na koncert našega pomembnega pianista Ivana Noča, ki bo v petek, dne 11. t. m. ob 20 zvečer v veliki filharmonični dvorani. V I. delu svojega koncerta bo igral g. Ivan Noč Bach-Busonijevo tocato v d-molu in Brahmsovo sonato v 1-molu, del koncertnega sjjoreda je posvečen delom nesmrtnega skladatelja Chopina, katera dela izvaja Noč z neko posebno ljubeznijo. Ostali del sporeda obsega dela skladateljev novejše dobe. Natančni 6pored priobčimo jutru Opozarjamo, da se prodaja vstopnic vrši v Matični knjigarni.
Wiener Sangerknaben nastopijo drevi ob 20 v veliki unionski dvorani I. del koncertnega sporeda obsega štiri stare madrigale, v II. delu pojo enodejansko spevoigro Visokost pravi, v IH. delu pa Schuberta, Brahmsa, Straussa in narodne pesmi. Zbor šteje 20 mladih pevcev pod vodstvom dirigenta Leopolda We-ningerja. Do pol 7 se dobe vstopnice v prodaji v knjigarni Glasbene Matice, od 7 pa pri večerni blagajni pred veliko unionsko dvorano. Opozarjamo, da je stojišč na razkolago le omejeno število, sedeži pa so od 10 do 40 din.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v torek, 8. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: »T i z i a n o V e c e 11 i o«. Ob izbranih slikah bo predaval dr. P. Roman Tominec o življenju in delu velikega mojstra renesanse (1477 do 1576). Predprodaja vstopnic po 3 in 2 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži.
Predavanje prof. Jožeta Zemljaka: Slovenstvo in mednarodni svet, ki bi moralo biti v okviru prc-davalnega cikla društev »Danice«, »Savice« in »Zarje« v ponedeljek, dne 7. t. m., smo zaradi koncerta mladinskega pevskega zbora »Wiener-Sanger-knaben« preložili na četrtek, dne 10. t, m., ob navadnem času in na navadnem kraju. — Na delo krščansko!
Jugoslov.-češkoslovaška liga vabi na Masarykovo proslavo, ki bo danes ob 18 v frančiškanski dvorani.
Uubliansko gledališče
DRAMA — začetek ob 8 zvečer:
Ponedeljek, 7. marca zaprto.
Torek, 8.	marca:	»Zadrega	nad	zadrego«.	Red	A.
Sreda, 9.	marca:	»Gospoda	Glembajevi«.	Premier-
ski abonma.
Četrtek, 1. marca: »Gospodična Julija. Snubače,
Red Četrtek.
OPERA — začetek ob 8 zvečer:
Ponedeljek, 7. marca zaprto.
Torek, 8. marca: »Jakobinc. Premiera. Premierski abonma.	Gostovanje g.	M. Rusa.
Sreda, 9.	marca:	»Heltejac.	Red	Sreda.
KRATEK OPIS VREMENA V MESCU
FEBRUARJU 1938.
Tlak zraka, reduciran na 0* je znašal v povprečku 740.0 mm. Najvišji 750.0 mm je bil dne 25. februarja, najnižji 723.1 mm dne 13. 2. Opazovanje ee je izvršilo na barometru.
Temperatura zraka: Srednja mesečna je znašala —-0.2°C. Najvišja 10.0 je bila dne 28. februarja, najnižja —9.2 dne 21. februarja.
Tlak vodnih par je znašal v povprečku 3.7 mm. Najvišji 5-3 mm je bil 11, februarja, najnižji 22 mm dne 20. in 21. februarja.
Relativna vlaga je znašala v povprečku 83%, najvišja 98% je bila dne 18.2, najnižja 42% dne 12. februarja.
Padavinskih dni je bilo skupaj 5. Celotna množina padavin v tem mesecu je znašala 18.0 mm, Največjo padavino smo imeli dne 17. februarja, in sicer
11.5 mm. Snežilo je v dneh 2., 15., 16., 17. in 19. februarja. Redke snežinke so padale dne 14. februarja.
Meglenih dni je bilo 10 (deset).
Število vedrih dni (povprečno pod 2.0) znaša 8.
Število oblačnih dni (fiovprečno nad 8.0) znaša 5.
Mrzlih dni (maksimum pod 0) ni bilo nobenega.
Hladnih dni (minimum pod 0) smo imeli 27.
Vetrovnost: V tem mesecu sta prevladovala SE in W.
Ob koncu preteklega zimskega tromesečja navedemo še sledeče podatke: Srednja temperatura te meteorološke zimske dobe znaša —1.0 C°, skupno število padavinskih dni pa znaša 30. Ako primerjamo skupno množino padavin letošnje zime s številom normale, ki smo jo dobili na podlagi 35 letne opazovalne periode in ki znaša za to tromesečje 250 mm, vidimo, da je bila letošnja 'zima mokra precej nad normalo. Ker je pa znašala povprečna temperatura zraka v minulem tromesečju le —1.0 C° opisuje meteorologija tako zimo kot milo.
Vsa opazovanja so se izvršila v Ljubljani.
Nekaj iz življenja pesnika d‘Annunzia
Mož, ki je še umreti hotel drugače kot drugi ljudje
Nekaj let pred svojo smrtjo je italijanski pesnik d’Annunzio živel skoro čisto pozabljen v svoji vili ob Gardskem jezeru v severni Italiji. Le od časa do časa je kakšna njegova originalna ideja nekoliko vzbudila pozornost vsaj pri ljudeh v bližnji okolici njegovega doma. V naslednjem navajamo nekaj zanimivih zgodbic iz njegovega življenja.
Njegova vila ob Gardskem jezeru je bolj podobna malemu gradiču, v katerem so bili prostori urejeni precej borno. Pesnik d’Annunzio je spal na majhni železni postelji, ki precej spominja na Napoleonove čase. Pri njem je morala vsaka služkinja nositi čevlje iz klobučevine. Zelo redko kdaj je bila tista prilika, da sta se mu smela približati tudi njegov sluga in vrtnar. Prvemu je d’Annunzio dal ime po slavnem Dante-u, drugemu pa je bilo ime Virgil. Italijan, vlada mu je tudi dovoljevala, da so bivali na njegovem posestvu ob Gardskem jezeru tudi vojaki, ki pa jim ni nikdar dovolil, da bi se preveč približevali njegovi vili.
42 oblek, 72 svilenih srafc itd.
D'Aununzio je imel tudi kaj rad, če se je javnost zanj zanimala, ali pa celo, če je vzbujal zaradi kakega svojega dela celo veliko pozornost. Podpiral je vse, kar bi moglo njegovemu imenu prinesti kaj slave. Prišlo mu je vse prav in mu je bilo tudi to všeč, da se je javnost vtikala celo v takšne stvari, ki so za veličino njegovega pesniškega duha res ne prevelikega pomena. Tako je nekoč nek časopis objavil inventar, ki ga je imel d’Annunzio. V tej objavi je bilo zapisano, da je imel d’Annunzio 72 svilenih srajc, 14 ducatov nogavic, 57 parov čevljev, 69 parov rokavic, 150 kravat, 20 ducatov robcev, tri dežnike vijoličaste barve, 10 zelenih sončnikov, 42 oblek in še celo vrsto drugih stvari, kakor jih navadno ljudje nimajo.
S topovi nad soseda, „ki nima okusa za barve"
D'Annunziu tudi vsaka barva ni bila všeč. To dokazuje tale primer: Ob obali Gardskega jezera je v pristanišču ob njegovi vili leto in dan bila zasidrana majhna vojna ladja. Da ni bila čisto brez pomena tu, za to je že poskrbel d'Annunzio sam. Sicer je ta ladja služila »miru«. Vedno je bilo dosti ljudi na njej, povečini samo gostje, ki jih je d’Annunzio toliko rad povabil na krajšo vožnjo po jezeru. Nekega dne pa se je moralo nekaj zgoditi, kajti vsa okolica je bila nenadoma od sile razburjena nad nečem: Na d’Annunzijevi ladji je nepričakovano zaplapolala bojna zastava. Bojno razpoloženi pesnik se je bil namreč namenil, da z jezera bombardira vilo svojega soseda. Kaj ga
je neki toliko razjezilo? Vzrok tega njegovega sklepa je bil res od sile tehten. Njegov sosed je bil precej premožen industrijalec. Ker je hotel tudi na zunaj pokazati, da nekaj ima, je skušal svojo vilo pobarvati tako, kakor druge vile ob Gardskem jezeru niso bile. Dal ji je roza-barvo. Te barve pa d’Annunzio nikdar ni mogel videti in se je zato sklenil maščevati nad svojim sosedom, »ki ima tako malo okusa za barve«. Najprej je seveda svojega soseda opozoril na to in ga prosil, naj svojo vilo drugače pobarva. Ker se pa sosed ni zmenil niti za njegove opomine, je d’Annunzio sklenil, da gre nanj z »vojsko«. Pravijo, da ni dosti manjkalo, pa bi bilo res prišlo do bombardiranja vile in da se je treba zahvaliti le policiji, da d’Annunzio ni začel z granatami iz topa, ki ga je njegova ladja tudi imela, obsipavati sosedovo vilo in jo porušiti v razvaline.
Soba za zadnio uro
D'Annunzijeva vila je obdana z zidom iz modrega marmorja tako, da je bila res bolj podobna majhni utrdbi. Med temnozelenimi cipresami na njegovem vrtu je bil postavljen top. Vse stene d’Annunzijevega stanovanja so bile popisane z najrazličnejšimi izreki v prozi in stihih, ki jih je zložil d’Annunzio. Eno od svojih sob si je namenil za zadnjo liro. Stene te sobe so bile vse obložene z jelenovo kožo, okrašeno z zlatimi obeski. V kotu je stala postelja, na katero naj bi ga po njegovi smrti položili na pare. Ob vzglavje si je d’Annun-zio položil zlato masko in dvoje bodal.
Smrt pa ga je le ukanila
čim je d’Annunzio zaslutil, da se mu bliža zadnja ura, ni hotel ničesar slišati o kakšni navadni smrti. Hotel je ostati do smrti originalen, tudi umreti je hotel drugače, kot umirajo drugi ljudje. Takole je pred svojo smrtjo oznanil ljudem:
V	neki sobi je kopalnica z neko kemično tekočino. Vanjo bo stopil d’Annunzio, ko se mu bo smrt čisto približala. Tekočina je takšna, da bo takoj povzročila mojo smrt, moje telo pa bo tako razkrojila, da o njem ne bo nikakega sledu več.
Smrt pa je d’Annunzia vendar presenetila in je prišla takrat, ko nanjo ni niti malo pomislil.
»Mi odpustiš, ker sem bila ves teden fako jezna nate?c
»Seveda, dragica. S tem 6em prihranil tristo 'dinarjev!«
»Kaj je prav za prav vzrok njune razporoke?« »Njuna poroka.«
Avstrijska vojska na smučeh.
Najmodernejši angleški rušilec v Sredozemskem morju.
Še vedno kradejo otroke
V	Ameriki še vedno niso prenehali z ugrabljanjem otrok, ki imajo bogate starše. Takšen primer se je pripetil spet zadnjič in je vzbudil v vsej ameriški javnosti veliko zgražanja nad tovrstnimi razbojniškimi tipi. Ko je šel 12 letni šotorček Peter Levine, iz Newyorka, v šolo, so ga neznanci ugrabili in od tedaj ni o njem nobenega sledu več. Na naslov otrokovih staršev je prišlo pismo, v katerem razbojniki zahtevajo odškodnine 60.000 dolarjev. Starši so se toliko bali za otroka, da ga ne bi neznani zločinci umorili, da si o. tem dogodku v začetku niso niti upali obvestiti policije. Kajti če bi lopovi zvedeli za takšno prijavo na policiji, bi se otroku gotovo ne godilo dobro. Nazadnje pa, ko ni bilo nobenega drugega upanja več, da bi starši dobili otroka nazaj, so se le odločili iti na policijo in ji vso stvar razložiti. Prosili pa so, naj jvolicija ne stika za temi banditi, da ne bi na la način bilo ogroženo otrokovo življenje. Policija takšne prošnje staršev najbrž ne bo mogla upoštevati in bo poskušala otroka že kako izslediti. Koliko je dozdaj že imela uspeha, ni znano, verjetno pa je, da jim ta primer dela še hude težave., ker tovrstni tatovi niso kar tako, da bi jim brž prišli na sled.
„Zvezde na he'gra!skem nočnem nebu"
Poročevalec časopisa »Berliner Tageblatt« je iz Bel^rada napisal zanimivo poročilo, ki ga je ta list objavil pod naslovom: »Vojna za kavarniško petje«. Nekako takole piše: »Razne zvezde na bel-grajskem »nočnem nebu« .-o začele hud boj proti zahtevi tamkajšnje policije, da morajo vse peva-eiee belgrajskih nočnih lokalov delati pred posebno komisijo izpit, s katerim naj bi šele dokazale svoje umetniške sposobnosti in dostojno vedenje. Pevačic je po belgrajskih nočnih lokalih lepo število. Pojejo po veliki večini skoraj same srbske narodne pesmi. Mnogo od njih je cigank. Te pevačice ponavadi nimajo nikake predhodne dzobmzbe za ta poklic. Dosti je med njimi tudi takšnih, ki 6e še na note ne razumejo, kljub temu pa so si pridobile velik sloves in veljavo za prave umetnice. Največ pa je takšnih, ki stoje na zelo nizki stopnji in zato eo te pevačice postale prava
nadloga za Belgrad. Policija je tem razmeram sklenila napraviti konec in zahtevala, da morajo vse pevačice, ki hočejo nastopati po belgrajskin lokalih, narediti prej pred posebno komisijo izpit. Večina pevačic se je temu z vso silo uprla, ro-udarile eo tudi, da petja narodnih pesmi po nočnih lokalih nimajo pravice kritizirati glasbeni kritiki, pač pa naj sodijo o njem le obiskovalci nočnih lokalov sami. Temu stališču so 6e pndni-žili tudi številni člani ciganskih godb. No, in tako je izbruhnila na veliko zadovoljstvo belgrajskega občiinstva vojna med glasbeniki in pevačicami na eni in med policijo na drugi strani. Za izid te vojne se vsa javnost silno zanima.«
Morda se bo kakšna zvezda na tem sijajnem belgrajskent nočnem nebu le utrnila. Sa[ je to nebo včasih le tako »nizko«, da ga doseže tudi pendrek.
Uničeni špansko-maverski spomenik
Teruel, za katerega 60 se bili tako krvavi in dolgotrajni boji, je bil že prej enkrat v Francovih rokah, pa so ga rdeči z zvijačo zavzeli. Poveljnik Francovih čel v Teruelu, kakor pripoveduje neki francoski časnikar, je bil sošolec republikanskega častnika Rojoa, ki je že pred nekaj meseci skušal zvabiti na led prav tako sošolca iz častniške šole, poveljnika in junaškega branitelja Alcazarja v Toledu. Če se mu načrt ni posrečil tam, se mu je v Teruelu. Rojo je namreč poklical k telefonu 6V?" jega nekdanjega tovariša, mu obljubljal življeni® in varnost, če se takoj vda. Poveljnik Teruej2' manj junaški kot njegov tovariš Moscardo iz Toled*' se je vdal in izročil mesto rdečim. Toda po srditi« bojih 60 ga nacionalisti zopet dobili v svoje r°ke' Dobili so seveda le bolj ime in postojanko, <*• mesta samega pa skoraj ni ostalo drugega k0* kup ruševin,
Teruel je bil, kakor toliko drugih španski" mest, ki jih je bojna vihra opustošila in oropala i** rednih zgodovinskih zanimivosti in umetniških dragocenosti, gotovo edinstveno mesto zaradi svojih špansko-maverskih spomenikov. Danes pa 60 vitki in prekrasni saracenski stolpi samo še kup kade* čega se kamenja, čudovita stolnica pa nepopravljivo poškodovana; vse hiše so popolnoma predrte, preluknjane in izropane. In vendar je med temi žalostnimi razvalinami in smrdečim pogoriščem med tisoči človeških in živalskih trupel vladalo 23. le* bruarja t. 1. skoraj blazno veselje in navdušenje. Marakonski legionarji in španski falangisti sc .re-rivajo skozi razvaline, pretegujejo harmonike, vpijejo in plešejo, bolj podobni pošastem kot živim ljudem.
Radio
Drogi programi
Programi Radio Ljubljana
Ponedeljek, 7. marca:	12	Operetni	odlomki (plO;
šče) — 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Ruski odmevi (plošče) — M Napovedi — 18 Zdravstvena ura: Notranje krvavitv (g. dr. Anton Brecelj) — 18.J20 Lalo: Na računa, orkestralna srnte (plošče) — 18.40 Kulturna kronika: Slov. narodno kulturni problem (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila' — 19.30 Nac. ura
— 19.50 Zanimivosti — 20 Češka lahka glasba (plošče)
— 20.30 Prenos iz Prage: Masarykov spominski večer (obletnica rojstnega dne) — 22 Napovedi, poročila —
22.15 Za zabavo (igra Radijski orkester).
»	!• IU**
Ponedeljek, 7. marca:	Belgrad:	20	Opora — Z«*
greb: a» Moški kvartet, 20.30 Praga, 22.20 Plesna gl"*' ba — Dunaj: 19.35 Simf. orkester iz Gradca, 20.50 Igra. 21.40 Klavirski dno. 22.20 Ork. koncert — Budimpe.it«1
18.15 Cigaji. orkester, 20.10 Koncert, 22.15 Cigan, orkester, 23.05 Kvintet — Rim-Bari: 21 Vokal, in ork. koncert — Varšava: 20 Zab. koncert, 22 Simf. koncert — Sofija: 20.30 Simf. koncert — Berlin: 20 Pihala — Ko-nigsberg: 10.10 Plesna glasba — hipsko: 19.10 Narodne pesmi, koračnice in plesna glasba, 20 SJmf. koncert — K Gin: 19.10 Zabav, in plesna glasba — Beromiinster: 19.55 Pustni program.
Gospa: »Lona, mikoli se ne izkažete hvaležne. Tudi loterijsko STeoko, ki 6em vam jo podarila, 6te vzeli kar tako, ne da bi 6e vsaj zahvalili.«
Kuharica:	»Počakajte,	bomo	videli,	če	kaj
zadenem.«
On: sTu stoji, da se kronrpir da lahko na petdeset raznih načinov prirediti.«
Ona: »Res?«
On: »Da. Morda bi se ti vsaj enemu načinu priučila.«
POD CRNO KRINKO
»Ravno zdaj se pogovarjava, kako bi me ugrabil, da starši, ki branijo najino ljubezen, niti opazili ne bi ničesar,« je navidez zelo resno pripomnila Betty,
»Da, že sva naredila načrt,« je nadaljeval Ed. »Neko noč boste pustili vrata odprta. Ukradel bom vaš avtomobil, pograbil ves vaš denar, zvezal vašo hčerko, jo vrgel v avtomobil ter jo odpeljal...«
»Sijajno...,« se je navduševal za ta načrt stari Grogan.
»Nato jo bom odpeljal na Rocky-Mountains, kjer se bova nastanila v skalnati votlini. Lovila bova ribe in divjačino . ..«
»Vzemita s seboj tudi karte, drugače vama bo tam preveč dolgčas ..je še dodal stari Mike.
Zdaj se ni nihče več od njih mogel zdržati smeha.
Stara Groganova se je posebno lahko smejala. Zanjo je bil ves svet lepši in vedrejši od takrat, ko je Betty povedala, kako je bilo, ko sta šla z Edom v kino. Stara Groganova ni ravno rada hodila v kino, pa ji je bila ta ustanova od tistega dne mnogo bolj priljubljena ... le davno je skrbno prikrivala željo, da bi Ed zasnubil Betty in da bi se poročila. Zdaj je bil položaj že precej razčiščen, tako da je bilo več kot gotovo, da se bo njena davna želja izpolnila.
»Čas bi že bil, da gremo spat. Zjutraj bo treba spet prijeti za delo,« je dejal Mike in vstal.
»Pojdimo, otroci,« je hitro še pristavila žena. »Morda vidva želita še malo Siprehoda pred hišo... Slavci pojo... Luna sije ... Oh, kako je krasno biti mlad!...«
»Kontra,« se je oglasil že pred vrati svoje sobe stari Mike. »Kontra, pa lahko noč, otroka. No, pojdi stara, ne žlobudraj neumnosti.«
»Lahko noč, Betty. Lahko noč, Ed... Nikar že nocoj ne pobegnita v pragozd. Jutri moram Betty še naučiti, kako se kuha divjačina. Lahko noč!«
Betty in Ed sta ostala sama. Šla sta skozi prednjo sobo in sedla za nekaj časa na verando pred hišo.
Bettyna roka je bila tako topla in mehka! In Ed je imel rad to drobno, dobro ročico. Nista mnogo govorila... Pač,
1 sta, toda brez besed... Le sem pa tja je kdo od njiju potiho spregovoril.
»Imela bova svojo hišico, Betty,« je polglasno dejal Ed. »Prvemu sinu mora biti ime Rudyard... Tako je bilo ime mojemu očetu. Ime za prvo hčerko pa si izberi ti, Betty...«
»Na čast mojemu očetu jo bomo imenovali »Kontra«!...«
Potiho sta se oba zasmejala. Pa tudi smeh je kaj hitro utonil v sreči.
Čas je potekal tako hitro, kakor teče takrat, kadar je človeku vsake minute neizrečeno žal...
IX. poglavje.
Prvo vznemirjenje v Pine-Lakeu.
V	tovarni Hendon-Works ni bilo nikakih posebnih sprememb. Ravnateljstvo je bilo zadovoljno z novim nadzornikom Dobrowskim. Tudi delavci so bili zadovoljni. Le dva sta neprestano godrnjala. Bila sta to Frank in Cliff. Ed je večkrat | poskušal, da bi pomiril Franka. Ta pa se ni in ni hotel spa-; metovati... Ed je prav dobro čutil, da se je Frank nekam odtujil od njega. Bila sta si nekoč najboljša prijatelja. -Danes
i	pa? Frank se je stalno držal samo Cliffa. Kar naprej sta se j nekaj skrivnostnega pogovarjala med seboj. Kadar se jima je Ed skušal približati, vselej sta utihnila.
Še nekajkrat sta prišla Frank in Dobrowski v navzkrižje. Danes je bil ta spor posebno neprijeten in neugoden.
Po kosilu se je Frank malo dlje zadržal v garderobi. Vsi drugi so bili že pri svojih strojih, samo njegov je čakal na človeka, ki bi ga pognal.
Joe Dombrowski je šel po dvorani od stroja do stroja Ko je prišel do Frankovega, je začudeno obstal.
»Kje je Frank Taylor?« je vprašal delavca pri sosednem stroju.
»Najbrž si čisti zobe v garderobi,« jje v šali dejal delavec,
■ Grem pogledat, kaj dela tam.«
Joe Dombrowski je odhitel z velikimi koraki proti garde-
robi in ravno na pol poti že srečal Franka, ki se je počasi pripravljal na delo.
»No, Frank, ali si malo zadremal po kosilu?«
Frank je takoj razumel zasmeh v nadzornikovem glasu ter odgovoril jezno, a na videz še zelo mirno:
»Ah, da... Malo sem razmišljal o tem, kako bi vzgojil novo vrsto kokoši, ki bi znesle po dve jajci ali po tri na dan...«
To o kokoših je povedal na račun Joejevega deda, ki je blizu mesta imel posestvo in je vzgajal veliko najraznovrstnej-ših kokoši. Tudi Joe Dombrovvski je živel na tem posestvu.
»A, tako! No, ko boš lepega dne zaradi nemarnosti odpuščen iz službe, boš imel dovolj časa, da premišljuješ o kokoših... Pridi tedaj na našo kmetijo,« je odvrnil Joe. »Zdaj pa se primi dela, za katero prejemaš plačo!«
»Zelo si ljubezniv, Joe! Rad se odzovem tvojemu vabilu in bom tudi prišel na tvojo kmetijo. Posla se bom pa oprijel toliko, kolikor se mi bo ljubilo.«
»Frank, opominjam te zadnjikrat! Bodi pameten in ne igraj se s službo ...«
»In ti, Joe, se ne igraj s svojo glavo,« je odvrnil Frank ves razburjen.
»Nekoč si mi bil tovariš, zato sedaj nisem slišal, kar si mi dejal!.. •«
Medtem se je približal Ed, ki je opazil, da sta se Joe in Frank spet sporekla, ter ju hotel pomiriti.
»Vajin pogovor je tako ljubezniv, da ga bosta gotovo zvečer v baru nadaljevala. Zdaj bi pa lahko šla na posel-«
»Da, čisto gotovo ga bova nadaljevala, ta razgovor,« s« je spet obregnil Frank. »Bova že dobila tudi za to priložnost...«
Frank je hitro odšel k svojemu stroju. S tem je bil pogovor končan. Joe je bil malo ponižan ali vsaj pobit. Nikdar ni imel namena, da bi komu prizadejal kaj hudega. Izvrševal je dolžnost, ki jo mu je poverilo ravnateljstvo tovarne. Trudil se j«> da bi bil svojim tovarišem dober in da bi jim šel vselej po moči na roko, toda Frank ga je neprestano in nalašč izzival.
Cliff je izza vogala s posebnim užitkom poslušal ta prepir med Frankom in Joeom. Ob odmoru je prišel Cliff k Franku in mu dejal:
»Slovenski dom« tzbaia vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za Inozemstvo 2? Din Uredništvo. Kopitarjeva a lira «/111 Jele ton 4001 do «005. Uprava) Kopitarjeva alica «.
l* Jugo&lovantkg Ibkarag i Ljubljani} K, Ceč, izdajatelji Ivan Raktuec. Uredniki Jože tLošitek. —-