GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, n. julija ms LETO V., ŠTEV. 53 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA LJUBLJANA-RUONIK 261. Na podlagi 12. in 15. člena tcre 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS St. 19/52), 1. in 42. čl. temeljnega za-■tona o proračunih (Uradni list FLRJ St. 13/56) in 3. točke 26. člena statuta Občine Ljubljana-Rudnik je ObLO bjubljana-Rudnik na seji občinskega *bora in na seji zbora proizvajalcev une 19/4-1958 sprejel ODLOK 0 proračunu Občine Ljubljana-Rudnik za leto 1958 1. člen Proračun Občine Ljubljana-Rud-za leto 1958 s posebnimi prilo-8&mi obsega: L Občinski proračun z dohodki v znesku 102,491.000 din z izdatki v znesku 102,491.000 din II. Predračune finančno samostojnih zavodov z dohodki v znesku 17,576.000 din z izdatki v znesku 20,854.000 din in s presežkom v Izdatkov v znesku 3,278.000 din lif. Predračune proračunskih skladov z dohodki v znesku 4,995.000 din z izdatki v znesku 5,795.000 din in 9 presežkom v datkov v znesku 800.000 din 2. člen Primanjkljaji v predračunih fi-ančnlh samostojnih zavodov v '‘topnem znesku 3,278.000 din se kri-,1° z dotacijami iz občinskega proračuna. 3. člen » Primanjkljaji v predračunih pro-cunskih skladov v znesku 800.000 h se krijejo z dotacijami iz občin-vga proračuna. 4. člen družbeni plan in pooblaščen, n Svet za nbL0 je fcnčno Za l 1)0 sv°jih zaključnih računih kov ° ,8S8 dosegli presežek dohod-had izdatki, da vplačajo v svoje finance da odobrava samostojnim zavodom, ki «0 del doseženega presežka, ki ^ Ra dosegli s prizadevanjem delov. - 88 kolektiva ali z uspešno orga- nizi ter n1"1"1 izvrševanjem svojih nalog, pro 08 določi odstotek iz tega dela "klari a" kl se vplača v posamezne najvrS' V sklad za nagrade se steka hih i .°na dvanajstina rednih osebic^ iQ-atkov, ki so bili izplačani v tlstoe >fi' vendar pa ne več kot 50 % Pojt 8 dela presežkov, kl pride v v *a delitev. drJžk ^voljenje lahko izda Svet za PreviJa P'an in finance šele po hih u zaključnih računov finanč-p toostojnih zavodov za 1. 1958. kl e^°s5^ek dohodkov nad izdatki, Zdravsiaosoitejo finančno samostojni Srhisiu Vc!ai zavodi, se porazdeli v °dloka o finansirani« in po- slovanju zdravstvenih zavodov (Ur. list FLRJ št. 14-85/53) in odredbe o spremembah in dopolnitvah odredbe o skladih zdravstvenih zavodov s samostojnim finansiranjem (Uradni list LRS št. 16-74/56). 5. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bodo v-letu 1958 na novo ustanovljeni, potrjuje svet za družbeni plan in finance ObLO. 6. člen Vse nove nastavitve pri občinskih organih in zavodih, za katere v predračunih niso predvideni krediti, se morejo izvršiti le po poprejšnji pritrditvi sveta za družbeni plan in finance ObLO. 7. člen Krediti, ki so v predračunih občinskih organov in zavodov predvi- deni za honorarje in posebne dodatke, se smejo virmirati le s prejšnjim pristankom sveta za družbeni plan in finance ObLO. 8. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razpolaga s proračunsko rezervo v vsakem četrtletju do ene četrtine letnega plana proračunske rezerve proti naknadnemu poročanju občinskemu ljudskemu odboru. 9. člen Odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. jan. 1958. okrajni družbeni plan. povečanje proizvodnje v vseli panogah gospodarstva ter dvig življenjskega standarda, ki se odraža v nadaljnjem povečanj« gradnje objektov družbenega standarda, predvsem stanovanj in komunalnih naprav, ter v čimvečjem vlaganju razpoložljivih sredstev v investicije za proizvodnjo široke potrošnje, s čimer se bo znatno izboljšala preskrba prebivalstva. St. 03/1-1041/1. Ljubljana, 19. apr. 1958. Predsednik ObLO France Sitar PRF.GLED DOHODKOV IN IZDATKOV PO DELHI DOHODKI: 1. del — dohodki iz gospodarstva..... 6,520.000 2. del — dohodki od prebivalcev..... 91,064.000 3. del — dohodki državnih organov in zavodov 450.000 4. del — ostali dohodki............. 3,727.000 5. del — posojilo iz obč. investicijskega sklada 730.000 IZDATKI: 1. del — prosveta in kultura 2. del — socialno varstvo . . 3. del — zdravstvena zaščita 5. del — državna uprava . . 6. del — komunalna dejavnost 8. del — dotacije........... 9. del — obveze in garancije 10. del — proračunska rezerva Skupaj dohodki 102,491.000 16.188.000 18,000.000 8,600.000 19.954.000 9.372.000 27.583.000 444.000 8.550.000 Skupaj Izdatki 102,491.000 265. Na podlagi I. odst. 4. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list M IIJ št. 52/57), 3. točke 26. člena, statuta občine Ljubljana-Rudnik v zvezi z določbami zveznega družbenega plana za leto 1958 (Uradni list FLRJ št. 54/57). družbenega planu Ljudske republike Slovenije za leto 1958 (Uradni list LRS št. 3/58) in družbenega plana okraja Ljubljana za leto 1958 je občinski ljudski odbor Ljubljana-Rudnik na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1958 sprejel DRUŽBENI PLAN OBČINE LJUBLJANA-RUDNIK ZA LETO 1958 PRVI DEL SMERNICE 7.A RAZVOJ GOSPODARSTVA V OBČINI 1. poglavje Razvoj gospodarstva v letu 1958 Plan občine Ljubljana-Rudnik predvideva ob upoštevanju sploš- nega jiovečanja proizvodnje, ki ga nakazujejo zvezni, republiški in Družbeni brutto proizvod Družbeni proizvod Naroči ni dohodek Od tega: Stimulacija gospodarskih organizacij, kakor tudi jiosameznikov, ki po novem načinu razdelitve dohodka bazira na povečanju produktivnosti ter zmanjšanju materialnih stroškov, bo nedvomno vplivala na porast proizvodnje; s povečanjem blagovnega fonda in kupne moči prebivalstva pa sc bo povečala tudi osebna poraba. V skladu s smernicami, ki jih daje družbeni plan, pa bodo morale gospodarske organizacije analizirati celotni proizvodni proces, posebno še delovna mesta, tarifne jiravilnike ter premijske pravilnike, ki naj nagrajujejo le upravičence na tistih delovnih mestih, pri katerih je možno doseči in ugotoviti proizvodni uspeh. Uspehi, predvideni v planu za leto 1958 se bodo dosegli le z zavestno borbo delovnih kolektivov za povečanje produktivnosti, pravilno notranjo razdelitvijo dohodka gospodarskih organizacij, smotrno uporabo razpoložljivih sredstev, aktivnejšim sodelovanjem organov delavskega samoupravljanja, s kte-pitvijo družbene kontrole in nadaljnjim utrjevanjem komunalncg' sistema. II. poglavje Družbeni proizvod in narodni dohodek , V letu 1958 se porast proizvodnje odraža v družbenem brutto proizvodu, družbenem proizvodu in nared nem dohodku v jmmerjavi z realizacijo v letu 1957 predvidoma takole: Realizacija 1947 1,330.746 658.990 603.127 Plan 1998 1,446.885 720.659 664.796 Indeks 1957» KV 108,7 109,3 110,2 Družbeni brutto proizvod Družbeni proizvod Narodni dohodek Real. 57 Rlan 58 Index 1957-100 1. Industrija: Real. 57 Plan 58 Index 1957-100 Real. 57 Vlan 58 Iitdcx 1957 -100 997.854 1,087.660 109 2. Kmetijstvo: 513.594 559.828 109 471.580 517.814 109 10.935 14.000 128 3. Gozdarstvo: 288 6.727 2335 1.133 5.306 50.086 50.587 101 4. Gradbeništvo: 37.800 38.178 101 35.126 35.504 101 102.236 111.437 109 5. Trgovina: 43.846 47.792 109 41.299 45.245 109,5 13.509 15.265 113 6. Gostinstvo: 10.235 11.565 113 9.502 10.832 114 60.248 65.068 108 7. Obrt: 14.549 15.713 108 14.216 15.380 108,3 35.220 39.799. 113 8. Komunala: 10.818 12.225 113 9.037 10.444 115,5 30.136 32.547 108 9. Kmetijsk" zsdruee: 9.636 10.407 108 6.160 6 931 112.5 40 3r>,> con jq no< 1RTM <00 C« t-O e- i co <00 STRAN 226 GLASNI* Povečanje družbenega brutto proizvoda, družbenega proizvoda in narodnega dohodka temelji predvsem na porastu industrije, obrtne proizvodnje in kmetijske proizvodnje z boljšim izkoriščanjem in povečanjem obstoječih kapacitet ter dvigom produktivnosti dela, ki je pogojena v stimulaciji, predvideni y novem načinu delitve dohodka. III. poglavje Industrija Industrijska proizvodnja se bo y letu 1958 povečala za 9 "/o. Povečanje bo doseženo s povečanjem delovne sile in boljšim iz-Koriščanjcm obstoječih kapacitet ter z minimalnimi investicijami, ki le bodo finansirale iz lastnih sredstev gospodarskih organizacij, kakor tudi iz investicijskih posojil. Tovarna tekstilnih potrebščin »Utensilia« bo povečala proizvodnjo S nadaljnjim povečanjem delovne lile od 553 nn 366 zaposlenih ter E boljšo organizacijo dela. Podjetje T letu 1958 ne bo uvedlo proizvodnje novih artiklov, razširilo pa bo izvoz tekstilnih potrebščin nn nova tržišča Latinske Amerike. Bližnjega Vzhoda, Grčije, Eritreje in Španije. Kovinska industrija Tg bo v letu 1958 proizvajala pretežno iste artikle kot v letu 1957, poč pa bo njih proizvodnjo na osnovi razširjenih kapacitet izpopolnitve proizvodnega procesa ter pravočasne zagotovitve surovin za izdelavo pločevinaste embalaže povečala za 20*/e v primerjavi s proizvodnjo T letu 1957. Lesno industriisko podjetje Škofljica jc prebrodilo krizo, povečalo je proizvodnjo in produktivnost dela, k čemur je nedvomno pripomoglo delavsko snmounrnvljanje, b kateremu je prešlo podjetje s prisilno upravo v drugi polovici leta 1957, ko so se razmere v podjetju normalizirale. Podjetje bo v letu 1958 povečalo proizvodnjo z nadalj-nlbn dvigom produktivnosti ter razširjenjem obstoječih kapacitet, s pomočjo investicijskega kredita. V tem letu bo začelo s proizvodnjo natega artikla — ladijskega poda ter uredilo novo sušilnico, kar bo znatno povečalo celotni dohodek pod- »Posavski rudniki svinca, cinka in berita bodo v tem letu delno spremenili strukturo proizvodov, ker bodo proizvajali manj burita in več Ivinčevega koncentrata, ker so rudne plasti borita izčrpane in slabe kvalitete. Veledrogerijn obrat Lavrica je preteklo gospodarsko leto zaključila s poslovno izgubo zaradi zalog Surovin, ki so bile nabavljene po tišji ceni. kakor je sedanja tržna cena. V letu 1958 bo podielie s povečano proizvodnjo vskladilo dohodke z izdatki. VI. poglavje Kmetijstvo Celotna kmetijska proizvodnja Be bo v primerjavi z doseženo proizvodnjo v letu 1958 povečala za 6e/o. Porast je pričakovati predvsem v sadjarstvu, ki je v preteklem letu zaradi vremenski neprilik utrpelo znatno škodo, medtem ko bo v ostalih panogah kmetijstva, ki so v preteklem letu zabeležilo posebno Ugodno letino, porast proizvodnje nekoliko manjši. 1. Poljedelstvo V poljedelski proizvodnji je v tem letu predviden porast za 6e/e v primerjavi s preteklim letom. Povečanje proizvodnje bazira nn več-j!I* hektarskih denerih, ki bodo do- seženi z večjo in smotrnejšo uporabo gnojil in kvalitetnega semena najprimernejših sort ter z boljšo obdelavo zemlje. V primerjavi z lanskimi povprečnimi donosi bodo hektarski donosi v letu 1958 predvidoma naslednji: Pridelek v q/lm ječmen 1957 10,9 1958 16,2 oves 10 13,1 koruza 16 18 krompir 130,4 140 proso 10 12 seno 25 28,1 Na povečanje hektarskih dono- sov lx> delno vplivala tudi predvidena organizacija proizvodnje v kooperaciji med drobnimi proizvajalci in zadrugami. Že izvršene melioracije, kakor tudi nadaljnje izvajanje melioracijskih del bo prav tako znatno vplivalo na porast proizvodnje, še bolj pa na kvaliteto sena. Z gnojenjem travnikov sc bo povečal pridelek sena ter zboljšala kvaliteta krme, kar bo ugodno vplivalo na . živinorejsko proizvodnjo . Vodna skupnost za melioracijo Ljubljanskega barja bo v tem letu nadaljevala večja regulacijska dela, predvsem regulacijo Išče, s čimer bodo dani pogoji za ureditev drobne melioracijske mreže ter ureditev pašnega obrata ob Tšci. za kar se bodo že v tem letu izvršile vse predpriprave. Pašni kompleks ob Išči ki bo obsegal 60 ha. ho pokazal možnost izkoriščanja barjanskih tal za pašništvo in bo istočasno vzpodbuda za nadaljnje melioriranjc Barja. Predvidena je tudi ureditev manjšega pašnega kompleksa v Ključih, ki bo obsegal 4 ha. 2. Sadjarstvo Se večji porast proizvodnje je v primerjavi s doseženo proizvodnjo v letu 1957 pričakovati v sadjarstvu, pri katerem je v preteklem letu zaradi poznega snega in slane pridelek skoraj izostal. V letu 1958 jc predvidena zasaditev 6 ha novih nasadov, in sicer: jablane 2 ha višnje in češnje 1 ha črni ribez 2 ha maline 1 ha Ti nasadi bodo urejeni tako, da ho možno v njih izvajati vse agrotehnične ukrepe. Sadjarstvo jc slabo razvito, zato bo potrebno predvsem sanirati stare sadovnjake s čiščenjem ter zimskim škropljenjem. Poleg rednega zimskega škropljenja bo izvedeno tudi vsaj enkratno letno škropljenje mladih nasadov ter škropljenje nasadov črnega ribeza proti rji in listni pe-guvosti. Kot nadaljnji ukrep zn povečanje donosnosti starih sadovnjakov je predvideno pomladitev s precep-ijenjem na donosnejše sorte ter krčenje starikavega in opešanega sadnega drevja. Proučuje se ureditev nasadov češenj nn področju Orljega ter višenj v Zapotoku in na Golem. K sanacijskim ukrepom ter dvigu proizvodnje bodo nedvomno prispevala tudi strokovno predavanja, ki bodo organizirana po sadjarskih okoliših. 5. Živinoreja Dohodki od živinoreje predstavljajo 50*/d vseh dohodkov kmetijske proizvodnjo. V letu 1958 bo proizvodnost živinoreje predvidoma porasla zn 4*/o. Številčno stanje živine se bistveno ne bo spremenilo, povečala pa se bo molznost goveda kakor tudi prirast klavne živine. Na zboljšanje in prirast živine bedo vplivali naslednji činitelji: u) zboljšanje krmljenja živine z zboljšanjem osnovne krme, ki je pogojena v smotrnejšem izkoriščanju travnikov ter povečanju kritiške baze na škodo žit; b) uvedba pavšalne skočnine, s katero je onemogočeno pripuščanje pleineuic k nelicencirunim bikom; č) znatno razširjena vzreja prašičev hitro rastočih pasem za vzrejo bekonov. Za prodajo živinorejskih proizvodov bodo dani zelo ugodni pogoji. z dograditvijo klavnice in hln-nilniee v Zalogu, ki bosta potrebovali ogromno surovinsko bazo. 4. Veterinarstvo Veterinarska služba bo skrbela za zdravstveno zuščilo domačih živali, kakor tudi za dvig živinorejske proizvodnje, V zvezi s to osnovno nalogo bo preprečevala in zatirala kužne in zajedalske bolezni, vršila zdravljenje nekužnik bolezni ter plodnostnih motenj in skrbela za čim večji razmah umetnega osemenjevanja govedi. V ta namen bodo izvršeni sledeči ukrepi: — da bi se odkrila žarišča gov. tuberkuloze ter sc uspešno zatirala, bo v tem letu izvršeno razpoznavno cepljenje še necepljenih govedi. Izvršilo se bo tudi ponovno dvakratno cepljenje v okuženih dvorcih v presledku treh mesecev. Izločeni bodo pozitivni primeri; — na kužno zvrgavost bo pregledana goved državnega in zadružnega sektorja (60 govedi) ter vse plemenske svinje in merjasci, kakor tndi tiste plemenicc, ki sc bodo prodajale na plemenskih sejmih; — proti rdečici bo zaščitno cepljeno ob spomladanskem in jesenskem cepljenju 5000 prašičev: — proti kokošji kugi bo zaščitno cepljeno v nižinskih vaseh ob važnejših komunikacijah 4000 kokoši; — proti pasji steklini bo zaščitno cepljenih 700 psov; — na metlljavosti bo pregledano in po potrebi zdravljeno 200 govedi; — predvideno jc zdravljenje vseh psov proti trakuljnvostij — za preprečevanje in zatiranje vzrejenih bolezni telet in prašičev na ekonomijah bodo izvršeni ukrepi za poboljšan je higienskih pogojev, t. j. čiščenje 'in periodična razkuževanja nastamb in ureditev izpustov; — limclno osemenjevanje se bo močno razmahnilo med drugim ludi s tem, da bo osemenjevalec vsakodnevno obiskal vse nižinske vasi ob določenem času. Predvidoma bo število umetno osemenienih plemcnic v tem letu okrog 1500; — veterinarska ustanova, ki bo ustanovljena, bo povezala vse oblike veterinarske dejavnosti in osemenjevalno službo tor tako skrbela zn izpopolnitev postvnlionih nalog; — nn terenu bo več predavanj zn živinorejec. 5. Kmetijska posestva Nn ohtpočin občine posluje kot edino kmetijsko posestvo Kmetijsko posestvo Brest. Nn tem posestvu sc v letu 1958 predvideva porast povprečnih hektarskih donosov v primerjavi z letom 1957 pri žitih za 9«/e, pri vrtninah za 3*/o, pri krmnih rastlinah pa za 5 V«. Na povečanje hektarskih donosov bo vplivala večja in smotrnejša uporaba umetnih gnojil ter kval' letnega semena najprimernejši' sort, boljša obdelava ter predvidel" arondacija. 6. Zadružništvo V zadružni dejavnosti bo en* osnovnih nalog povečanje člansU' in krepitev organizacijske dejat' nosti zadrug. Od dosedanje vse stranske dejavnosti bodo zadrug1 opustile gostinsko in trgovinsko de javnost ter se preusmerile k pe speševanju kmetijske proizvodnje V mejah možnosti, ki jih dopuš6* specifičnost zemljišč, bo izvedep* kooperacija proizvajalcev s kmetij' skimi zadrugami. S povečanjem proizvodnje člaf siva in organizacijsko ureditvi)6 delu. predvsem preko kooperacij6’ sc predvideva povečanje odkup6 trznili viškov za 15V« v primerjavl z letam 1957. V povezavi s proizvajalci bod6| kmetijske zadruge sodelovale v pr®1 izvodnji z vloženimi sredstvi. In V cer s stroji, semeni, gnojili, odk"-pom poljskih pridelkov ter bolj®6 organizacijo strokovne službe. V. poglavje Gozdarstvo Skupna površina gozdov na oj*" močju občine Ljubljana-Rudni'" vključno zeleni pas, obsega 7700h1*’ od tega znaša površina privatni*1 gozdov 6370 hn, gozdovi SLP pa ob* segajo 1330 ha površine. . V letu 1958 bo posejanih Sl."®11 sadik smreke, bova in bukve. O' ščenjc v kulturah in sestojih *6 žetev trave jc predvidena na P®' vršini 87 lin, v kar bo vloženih sred' etev v višini 971.000 din. Varstvo gozdov sc bo izvajalo ; največji meri v Iški in ob železni6'', kjer bo izvedeno čiščenje prot'" požarnih stez in pasov v skupn' vrednosti 168.000 din. Plan sečnje h® določen v dovoljenih mejah. Predvideni posek znaša skupno 14.730 n* ’ Od skupnega poseka odpade na prJ' vatni sektor 11.330 m*, od tega pred' stavlju 4000 m" drva 7.n domačo tip®" rabo, v družbenem sektorju pa Rr znašal posek 3400 m*. Skupno vre®' nost predvidenega poseka zn<* 58,000.000 din. Tz poseka v privatne®6 sektorju bo plačano ca. 16,000.000 0*® gozdne takse, kar predstavlja znj' žanje nasproti preteklemu letu, d<1' no kot posledica nekoliko znižn® takse, delno pa zaradi ukinitve p*® čila gozdnega sklada za les, ki 1 namenjen domači uporabi. V letu 1958 jc predvideno daljnje izgrajevanje in vzdrževat1) gozdnili komunikacij v kar bo y ženili sredstev v višini 5,000.000 d> ' Od tega zneska bodo potrošena src siva po območjih K7 takole: K7, Ig 1,450.000 din KZ Golo 1,395.000 din KZ Tomišelj 855.000 din KZ Lanišče * 1,300.000 din Iz leh sredstev bo popravljen In vzdrževanih 38 km gozdnih P® , Zn vso gospodarsko dejavnost L, območju tukajšn je občine v pri* jj, nili gozdovih pa je predviden sredstev v višini 6,139.000 din. VI. poglavje Gradbeništvo fl V gradbeni dejavnosti se v •* 1958 predvideva porast za 9*h " sproti letu 1957. . . Porast gradbene dejavnosti j|Y| osnovo v intenzivnejši stanovanj-g, izgradnji, ki bo porasla zaradi v jih razpoložljivih sredstev Iz vnnjskega sklada. Predvidena gradbena dejavnost bo nujno z8^* Sj vala povečanje kapacitet gradbe podjetij, kar jc v občini Ljubil'' ULASN1K STRAN 227 Rudnik, ki ima trenutno na svojem območju eno samo montažno podjetje »Tesarstvo«, še posebno pereč problem ter se vse bolj uveljavlja režanja po ustanovitvi gradbenega Podjetja za zadovoljitev občinskih "Otreb. Vlil. poglavje Trgovina Na območju tukajšnje občine posujejo samo poslovalnice trgovskih Podjetij na drobno, ki imajo sedež Izven območja tukajšnje občine. Blagovni promet v trgovini bo v letu 1958 porasel za 13% v primerjavi z letom 1957. Povečanje prometa ima osnovo v porastu industrijske in kmetijske proizvodnje ter povečanju kupne moči prebivalstva kot posledice povečanja plač zaposlenih. Blagovni 1'romct v trgovini se bo povečal delno tud na račun kmetijskih zadrug, ki bodo iz svoje dejavnosti Izločile trgovino. Povečanje prometa v trgovini bo Zahtevalo tudi nadaljnje povečanje trgovinskih kapacitet ter sodobnejšo opremo trgovin, kar bo osnovna haloga trgovskih podjetij samih, ki bodo ob pravilni razporeditvi in '•Porabi sredstev svoj ib skladov morala poskrbeti za modernizacijo obstoječih in ureditev novih prodajaln. Važno vlogo v nndnlinjem razvoju trgovine bodo nedvomno odigrali potrošniški sveti kot elementi družbenega upravljanja, ki jih je 'rebn uredit' ter postopoma uvesti v vsa področja trgovine. VIM. poglavje Gostinstvo in turizem Promet v gostinstvu se bo v letu 1958 povečal zu 8% v primerjavi 1 lotom 1957. V tem letu v gostinstvu sicer ni Predvideno nadaljnje jiovečanje, fnč pa boljše izkoriščanje obstoječih kapacitet. Za povečanje prometa v priiner-lavi e preteklim letom bo vplivala predvsem večja osebna potrošnja, '•'večanje prometa bo zahtevalo "'rokovnejšo vodenje gostinskih '‘bratov, zboljšanje kvalifikacijske- sestava zaposlenih ter sodobnej-0 Ureditev gostinskih lokalov. S po-cčanjem prometnega davku -na alkoholne pijače od dosedanjih 10°/t l? 20% bodo ustvarjena sredstva, j' bodo služila gostinstvu ter vzdr-6ftpUn*U 8Portnih 'n telesnovzgojnih IX. poglavje Obrt V letu 1958 se predvideva porust , 'rln® proizvodnje^!! uslug v druž-„ JICln sektorju za tl"/«, v zasebnem iz v i iu Pa za 5 "/e. Na porast pro-p,', uje v družbenem sektorju bo *r/p .em vplivala z investicijskimi kQ'r'"• povečana zmogljivost Opc-lj" net Draga in Strojnega mizur-nji 'g- Neeoramerje med doseda-iQnii rnzvolcm obrti in drugimi ve-8V()j gospodarske dejavnosti, ki ima ■loki? Podlago zlasti v pomanjkanju z i).L,0v: Ro treba pričeti reševati pr„jrn«njo novih obrtnih prostorov, vrh”, servisnih delavnic, ki so e pri gradnji novih večjih predv?jm servisnih delavnic, ki so stan,, (*ene pri gradnji novih večjih drl|,r|V,lnjsklh stavb in ki bodo med hovniv fluŽile tudi vzdrževanju stativi k :poslopij. Delovni kolek-