•vi fi vir« ni imimm*fillli
i	•
n	•
» Posamezna številka: : :	1	krono.	:
,TA.B0$' igluja vg*K dan, rwv«n itedeljt u» pr>9uikPT, ob 1$, uri 1 •i t .umom naslednjega ds« tar stan«
celoletno 180 £t polletno K, .sofcrilfctao 45 iv, w««e6no 15 K. Inaortii jio aojfOTOfU. Pri ve&rat*. ob}*Tt pppast.
.N»ro- f*t ?n ap?»yi MlKTBOK. Jtottbn ulica »tor, 4.
0 Q o POBTNOTA. PAVBAIEANA O. O D
TABOR
ftivimnimimvivvvmva« !	S
j Posamezna številka: S
l||f 1 krono.
; UBBDNI£t\ O se nahaja T JUli-» bora, Jarčifiera ul. it. t, L aad-
• atropja, Tslelon latarorb. it. 278.
• C PHAVA M	v	Jufžtiavi
i d lici it. 4, pritličju, daano. Tale.
• ioa it. 24. 8H8 |>aitno6ak«Tni n>
CBS ttfT. 11.7S7.
•	Na naredila bral ianaija a* na Z	mira. — Kokontai a« oa vnu^jo.
*
3
Leto: L
Maribor, nedelja 17. oktobra 1920.
Številka: 44.
Dr. Renner-priznava, - da ie Korotan slovenski,
Ooka Kotorska nesporno naša last. — Nova smer bolgarske zunanje politike. — Klerikalno divjanje v „Straži“.'
„1	-	-	  ■	...M	f	.	.M.
Kisli h polomu Koroškem.
Maribor. J6. oktobra.
n«,	Nepovoljno rešen je valutnega vpraša-' coskega kaoitala in neznatnih najdišč j vemo,	da	stoji	pošteno	in zavedno
Hm	nja 1:4, carinski in policalskl sistem,	v Bosni edini bili v stanu, da bi krili	naše	ljudstvo	na	naši	strani,
ki seie udomačil na naših mejah in	naše potrebe ter preprečili Potrebo
na naših železnicah In končno se su-	uvoza iz tujih držav. V Rebercih iz-
rovo postopanje našega vojaštva za; gubimo veliko moderno tovarno za
‘sulfidovo celulozo, ki je že prešla v slovenske roke In ki je edina, ki bi lahko zalagala s to tvarino naše papirnice v Vevčah, Radečah in v Za-
Po vsakem neuspehu v privatnem £iisa jrasedbe ni moglo ugodno upll-fn v javnem življeniu se vprašujemo, • pa{j na horoSko ljudstvo. Istotako ni po vzrokih, ki so neuspeh povzročili mogio pridobiti za našo državo tega In o posled’cah neuspeha samega. ]{U(jstva zvišania davkov in uvedenje Tako moramo tudi ml danes po na- neorlmerne trošarine, neizplačevanje S grebu, kajti tovrstna tvornica v Drvaru šem velikem neuspehu, po naši usod- ‘državnih obvez, batine, žigosanje živi- v Bosni nikakor'ne more ustrezati ni katastrofi na Koroškem spregovoriti ne na Hrvatskem Itd. itd. Da, največjo; našim potrebam. Poleg tega pa iz
gubimo še celo veliko vrsto tovaren, kakor puškarske v Borovljah itd. itd,
odločno besedo, zakaj smo zgubili in krivdo nosijo oni, kl iz naše države, kaj smo zgubili.	j	kl Ima vse predpogoje za blagostanje,
Pred vsem moramo odločno zavr- njso 2na|| napraviti zdrave In močne A glavno je pač to, da postane vsled niti vsa očitanja, da bi bUl ml Slovenci _ države, kar bi bil pač vsakdo priča-! izgube Koroške ogrožena tudi naj-to zakrivil'. M! smo storili vse, karkoli j paC pa go un|jijj §e 0n0| kar; večja jugoslovenska železna industrija
je bilo v naših močeh; žrtvovali smo j0 2e jj|]0 jn {0 samo racji S{ranVar-denar in žrtvovali smo čas in naša Sko koritarskih nag bov. Da, vladavina propaganda ni prav nič zaostajala za grških radikalcev in niihovih podred-nemško propagando. Res je, da smo njj(0V klerikalcev je najbolj odgovorna po številkah propadli vsled sleparije s strani Nemcev In Nemcem prijazne, pod laškim uplivom stoječa plebiscitne
za ta naš neuspeh.
na Jesenicah.
Pa ne samo to; izguba Koroške pomeni tudi strategično neprecenljivo izgubo. Avstrija se bo prej ali slei združila z Nemčijo in tako se lahko
Kaj je bilo njim do Koroške, saj, zgodi, da bodo nekega dne staji na
poo	UP..VUU	P.CU.OU .«	■	nas	naših	Karavankah	nemški	topovi, pri
komis,,,, .oda 00 glade na le Številke.	b™e	v.hoikl	pa	ihanski.	■
ki bi bile, če bi ne bilo sleparije iz kazovale za nas skromno večino, bi bilo že v dejstvu samem, da so glasovali proti nam tudi ljudje naše krvi, dovolj ojptožbe. Ta obtožba pa, govorimo brez hinavščine, pada na našo vlado, na nieno nerazumevanje naših pctreb in na njen usoden dile-tantlzemjn malomarnost. Naša vlada je bila tista, ki se je v vseh zahtevah ki jih je stavila po Nemcih nahujskana plebiscitna komisija, udajala In privo-ijevala mirno In brez protesta v vse Se tako gorostasne krivice ter se za upravičene proteste od naše strani niti zmenila ni.
Vse to je bila direktna krivda naše vlade na koroškem neuspehu, indirektno pa so bile njene brezglave odredbe.
fcodo danes po katastrofi vendarle v svojfh kosmatih dušah zavedli, koliko in kaj pomeni za nas Rbfbško. Morda se bodo zavedli, ko bodo Italijani zahtevali jeseniško progo z našo divno Gorenjsko. Izguba Koro ke pomeni za nas velikanski politični in moralni udarec. Pomeni najstrašnejšo obsodbo radikalno-klerikalnega vladnega sistema, ki vodi našo državo v pogubo in ki ubija idealizem celo v najbolj idealnih dušah, pa bi ga ne ubila v mlačnih in nezavedenih Korošcih?
Poglejmo sedaj, kaj vse pomeni Izguba Koroške v razvoju naše industrije. V Železni Kaplji in v Pliberku izgubimo svinčene rudnike, ki so r o’eg rudnikov v Srbiji, ki so v rokah fran-
RndivoJ Rehar:
Ivan Meštrovič.
(Dalje.)
Na akademiji je sicer zasledoval pouk in bil izboren učenec, toda suhi Šablonski nauki profesorjev ga niso mogli navdušiti. Iskal je nekaj, kar bi bilo višie, kar bi bilo resnično, živo umetnost. V tem iskanju je posečal vse muzeje in razstave ter se tako spoznal tudi z deli umetnikov velikih evropskih narodov. Prilagoditi pa se ni mogel nikomur, to je pokazal tudi že v njegovih prvih delih: »Mladenič«, »Zadnji poljub«, »Materina skrb«, »Družina« ter v študiji za Botičev spomenik. Naravno ]e, da se je teh njegovih prvih del se držalo nekaj tujega vpliva, toda bistvo ie bilo vendar njegovo lastno, samoniklo. Med tem časom je preživlial mladi umetnik težke duSevne krize, kakršne mora preživeti vsaka velika duša. Iskal je novih poti, iskal resnice, popoln 'stl, višine, ki bi segala nad povprečnost zanikarnega in nizkotnega vsakdanjega življenja. Iskal je filozo-fične resnice ter lih skušal udolbstl v hladni mramor. Ia te dobe je mizna? čllnejša njegova skupina »Timor Dei«. To je skupina ljudi, ki se-bore proti
veliki nogi usode, kijih hoče ugonobiti. Upodabljal je dalje izvor življenja ter ljubav in hreoenje. Krasna stvar iz te dobe je v črni belgijski mramor izklesan vestibul Wittg*nsteinove palače na Dunaju, kjer mredstavlja izvor življenja ženska grud in ki se odlikuje tudi po izvanredtio fino modeliranih fgurah in enostavni a močni arhitektoniki. Tu ‘je prvič otresel s sebe skoro vse tuje u-plive. Od impresionističnega pojmo* vanja pa je prešel v pojmovanje mirne harmonične oblike; detajle je podreje-val celoti ter tako dosegel nenavadno
Spričo vsega tega smo radovedni, če bo naša vlada in njena radikalno-klerikalna večina vsaj sedai ob pogorišču uvidela, kaj je zagrešila ter napravila križ nad njenimi dosedanjimi pustolovščinami ? Ako ne, potem bo naše ljudstvo pri predstoječih volitvah z radikalci in klerikalci' samo obračunalo ter izvolilo poslance, ki bodo stvorili vlado, ki bo znala ščititi naše interese in ki ne bo dovolila, da bi nas sleparski koroški plebiscit oropal <1ako dragocene zemlje, ki je za ves naš narod življenskega vpra šanja.
Sicer pa se dan obračuna bliža in bo kmalu tu. Mi demokrati gledamo v ta usodni dan z mimo dušo, ker
Zunanja in notranja politika.
* Izgredi socijalistov in katolf< fanov v Italiji. Listi poročajo iz Sti Giovani Rotondo in Foggie, da ie ho-' tela 15. t. m. socijalistična uprava iz-1 obesiti pri vhodu v magistrat rudečp zastavo. Došlo je do spopada s pri* staši katoliške stranke, ki so hotel* preprečiti to namero. Ko so dospeli karabinerji na trg, da vzpostavijo mir, so streljali manifestanti nanje z revolverji. Karabinerji in vojaki so bili primorani da odgovorijo z ognjem, pri čemur je bUo 14 mrtvih in skoraj 80' ranjenih. Proglasila se je splošna stavkaj
* Novi nemiri v Italiji. Kakor po vsej Italiji, tako je tudi v Trstu delavstvo stopilo v sredo v dveurno demonstracijsko stavko proti politiki sedanje vlade in za priznanje rusko sovjetske republike. Stavka ie zaCel ob 1|. url. Ob isti uri so priredili *' cfemonstrativen obhod ter Je ta^
koj prišlo do spopadov med niimi delavci. Posredovali so karabinlerji Jr vojaštvo. V spopadih je bilo težja njenih 6 oseb, med njimi urednik lista »popolo d‘Italfa“. Ko so karabinl« in vojaki razgnali delavce, so fašisti vdrli v poslopje socialističnega dnev-! nlka „Lavoratoieli; ker so bila vrata zaprta, so jih razbili z bombami, nato; so zažgali uredniške prostore, a tis« karno demolirali. Proglašena ja gene«< ralna stavka. — Tudi v Italiji ie priSto do spopadov med delavstvom fn vo«j jaštvom. V Bologni sta ubiti dve 080b| v Rimu je več ranjenih.
messmaam
skulpturno umetnost. V njej pa ni našel onega, česar je njegova po vedno višji popolnosti stremeča duša iskala. Izoolnil si je ob njej sicer svoje znanje toda šel je mimo nje sam vase In tako. prišel do svetovne slave, do kakršne se ni povzpel pred njim še noben Ju-gosloven.	*
Kakor živi še dandanes med nami Slovenci spomin na Turke in na ono žalostno dobo, ki so vihrale In pustošile po naših hribih in dolih njihove tolpe, tako in še mnogo bolj živi spomin nanje med našimi brati v južnih
monumenhlno učinkovanje njegovih c^enh naše dr?ave. Dočim pa mi Slo-del. Prve v tem duhu izdelane stvari j venci nismo nikoli imeli onega velikega so »Adam«, »Eva«. »Nedolžnost« in; tragično-epičnega dojma turške nesreče, »Vaza«. V tej dobi je izvršil relijef; ker nam Turki niso vzeli drugega nego »Zidanje Skadra«. Vendar pa do po- j nekaj otrok, živine in poljskih pridel-polnega razmaha Meštrovič na Dunalu kov; svobode pa, ki je nismo Imeli, šeni prišel. Vsa njegova dunajska (nam vzeti niso mogli, imaio naši bratje dela so tvorila samo nekak uvod in J globoko v bistvo vsakega posameznika prehod v njegove poznejše umotvore. * utisnjen še nekako mitologičen spomin Z Dunaja je odšel Ivan Meštrovič tragedije na Kosovem poliu. Ta spo-kot absolvent umetniške akademiie v min kosovske tragedije ie postal pri
francosko metropolo — « Pariz. Tu se je upoznal z največjimi francoskimi kiparji vse od najstarejših ra do velikana Rodina. Pafofl francoska kiparske u*
metnosti pa le imel v Parizu obensnrnjegvvl, m je bila tsko polna tudi priliko, študirati splošno svetovno Iniškega zanosa in globoke fantazije se*
mnogo bolie, kakor v kaki drugi. J mislijo, kako dati temu dojmu Izrazi v skulpturi, se je Meštrovič pečal na akademiji na Dunaju, uresničiti tol misel pa je poskušal komaj v Parizu. Kosovska tragedija je dala našim u-metnikom že snov za pesem, dramo,J roman, sl;ko, vredna pa je, da se ji postavi tudi monument od kamena, monument, ki bo pričal o njej vsem poznim človeškim rodovom. Tako je Meštrovič zasnoval v Parizu načrt »Vidovdanskega hrama«, ki naj bi postal krona vsega njegovega umetniškega dela, a obenem tudi največji spomenik jugoslovenskega naroda, spomenik s katerim ne bi mogel tekmovati noben1 drugi na svetu.
Meštrovič je zasnoval Vidovdanski hram kot ogromno arhitektonsko dela ter je v Parizu delal skoro ves ča* samo kiparske kompozicije. Najprej je modeliral Karijatide, ki naj bi tvorile ir ekako alejo ob vhodu v hram. To jej dvanajstero žensk, v katerih so kara-kterizlrane vse »mukle i gorde nosH teljice svih tereta i svih udesa«. kakov
njih že nekako bistven del njihove duše — atavističen občutek. Naravno je torej, da je tudi v Meštrovičevi duši živel pravi sam. veliki prirojeni dojem te tragedij« »n v,	(DalifivPitlhftdalCJ
Stran 2j.	*
VT A B O R\
Maribor, 17. oktobra 1920.
V Bologni sta bili pri pouličnih bojih ubiti dve osebi. V Milanu se je manifestacija sama sicer izvršila v redu, toda ob 6. uri zvečer je eksplodirala petarda na velikem trgu pred katedralo, makar je nastala v mestu panika. V predmestju se je spopadla skupina anarhistov s skupino patriotske lige. Streljali so drug tia drugega, ubili eno osebo in jih več janili. Policija je zopet napravi.., red. V noči sta eksplodirali zapored dve petardi med hotelom Cavour in politehniko. .Na obeh poslopjih so popokale vse šipe. iDrobci so ranili nekaj oseb. ■
— Klerikalna podivjanost. Zadnja „Straža“ bruha ogenj in žveplo na nas ter nas dolži, da smo mi krivi izgredov
v sredo. Mi to njeno divjanje popolnoma razumemo, železo je vroče in zato ga hočejo sedaj kovati. Ugodno priliko hočejo porabiti v svrho svoje črne internacionale, da se prikupijo Nemcem za bodoče volitve. Mi smo jizgrede obsodili takoj, ko so _ bili izvr-iieni in nas ne zadene na njili nikaka krivda. Da smo prinesli poziv na shod ije umevno, isto so storili tudi vsi ljub-jljanski listi in tudi ria njihovih pozivih ni bilo nikakega podpisa', kdo shod ‘sklicuje. Uredništva ljubljanskih listov, |s katerimi smo o tej zadevi govorili jponovno, se čudom čudijo, da se sploh more radi tega na nas zvračati kaka krivda. Ko so "prišli k nam ljudje, med katerimi se je nahajal tudi sin poglavarja mariborskih klerikalcev in duševnega očeta „Straže“ ter nas prosili naj iprfnesemo poziv na shod, smo smatrali ‘to za našo narodno dolžnost. Storili smo isto, kar smo storili tudi ob vseh irirugih prilikah in kar so storili tudi ivsi listi v Ljubljani. V našem vabilu na 'shod ni bilo drugega, nego noziv na 'protest proti krivici na Koroškem in poziv na odločno zahtevo naši vladi, da ob 24 uri reši našo Koroško. Da ho pri tem prišlo do barbarizmov, se nam niti sanjalo ni. Islotako pa, kakor je prišlo do izgredov v sredo po shodu, astotako . bi prišlo lahko po vsakem drugem shodu. Ko je I. 1908 govoril Tavčar na protestnem shodu r^di sep-iemberskih žrtev, po katerem je prišlo do razdejanja, ni g. Tavčarja niti avstrijska vlada dolžila krivde. Najmanj pa more k'do trditi, da so barbarstva izvršili pristaši demokratske stranke. Toliko, kolikor je bilo pri tem udeleženih tudi klerikalcev. Vsa surova gorija podivjanih dervišev pri „Straži“ proti mam je le zlorabljanje situacije proti jnam in proti naši stranki. ^ Škodovala pa bo, ne nam, ampak njim. Mariborski Slovenci to klerikalno gonjo obsojajo in danes se obračajo od njih tudi oni, ki so doslej še ž njimi simpatizirali ter se vračajo v naše vrste. Slovenci Maribora, najboljši odgovor na to je, da se vsi brez izjeme organizirate v naš! stranki. Prijave se sprejemajo v našem uredništvu in v tajništvu v Narodnem domu.
— „Straža“ laže, da se je shoda na Glavnem trgu v §redo udeležilo ^večjemu kakih 2000 nezrelih ljudi. Mi pa konstatiramo, da je bilo število po-setnikov istotako veliko, če. ne še večje, kakor o priliki shodo proti tržaškim do-' godkom in takrat je „Straža“ to množico cenila sama nad 10.000 ljudi. Istega mnenja so tudi vsi očividci, ki znajo dobro soditi množino ljudskih mas.
— Kdo, je kriv ? Na vprašanje kdo je kriv dogodkov v sredo danes šc nočemo odgovoriti z vsemi argumenti, odgovorili pa bomo, ako bomo v to prisiljeni in ta odgovor bo neljub marsikomu, ki se danes zgraža in ki izvrača krivdo na nas. Že danes pa lahko k°n" statiramo, da so vsi tisti, klerikalni in slogaški veljaki, ki so se na vseh podobnih protestnih shodih širokoustili ter si s tem delali reklamo, v sredo pie-pustili publiko samo sebi, ker so seču-tili užaljene, da publika ni padla pred njimi na kolena ter jih prosilo naj govorijo. Prepustili ?.n jo samo sebi, mesto
dali za kaj gre ter ji povedali, da z razgrajanjem ne bo koristila naši stvari in da s pobijanjem po Mariboru ne bo rešila Koroške. Da so ti klerikalni in slogaški velikaši stopili pred to publiko ter jo vzeli v roke, bi se ne bilo zgodilo, kar se je zgodilo. Morda pa so ti veljaki publiko nalašč prepustili samo sebi, da je storila, kar je storila. Ce pa bo skrajnost zahtevala še več, bomo spregovorili še drugo in še bolj jasno besedo.
— .Klerikalci danes upijejo radi dogodkov v sredo, da bi preupili svoj zločin, ki so ga zagrešili nad našo Koroško. Danes ve pač že vsak otrok, da smo propadli na Koroškem samo po krivdi Vesni če v, Protičev ip' Korošcev, ki vodijo ladijo naše vlade v Beogradu. Vsakdo ve, da je radikalna gospoda s svojer pasjo ponižnostjo napram antantni komisiji zakrivila naš poraz, kakov je tudi zakrivila, da smo izgubili naše Primorje. In ker se s to radikalno gospodo družijo naši klerikalci, ker jo ti naši klerikalci podpirajo, ker bi sicer brez njih ne imeli ne besede in ne oblasti, so indirektno tudi oni. sami zakrivili poraz. Zato pa danes vse to njihovo vpitje, da bi s tem vpitjem odvrnili pozornost od sebe. Toda naše zavedno ljudstvo a temne bodo preslepili. To naše zavedno ljudstvo jih bo sodilo in obsodilo. Osemindvajseti november ho za njih dan najstrašnejše ljudske obsodbe.
— „Straža“ je vedela. .Straža* trdi v svoji zadnji številki, da so pri njej vedeli že dopoldan, da bo prišlo v_ sredo do izgredov. Zakaj trirej niso storili potrebnih korakov, da bi bili to preprečili? Casa so imeli dovolj. Mi tega nismo vedeli in ludi oe bi bili vedeli, ne bi imeli moti preprečiti. Oni imajo vladnega komisarja, katerega skrb bi bila to storili. On je, kakor trdi ,Straža', za to vedel in je ob času shoda bil na magistratu ler shod gledal, zakaj ni ganil niti z mezincem, da bi izgred« preprečil? Glavni krivci ste po vaši lastni izpovedi ^i sami, gg. pri , Straži* z vladnim komisarjevo di. Leskovarjem vred.
— „Stražina“ pisava o izgredih v sredo je narodno izdajstvo najvišje vrste, ki ga mora obsoditi vsak pošten Jugo-sloven. Tudi če bi Slovenci res kaj zagrešili, bi slovenski list, naj bo te ali one stranke, ne smel na tu k način dajati Nemcem orožje v roke. Njirfi pa je le za črne kupčije z Nemci..
— Jugoslovenska Matica, ki je v Mariboru sploh bolj klerikalna domena ter Narodni svet za neodrešeno domovino trdita potom „Straže* (ne vemo od kdaj je »Straža* njihovo oficijelno® glasilo ?). da nista bila o shodu v sredo obveščena. To je laž, kajti obveščena sta bila gg-prof. Ribarič ter dr. Muller, da se- sestanka v Narodnem domu udeležita.
— Obširne preiskave pr8ti udelež-nikom protestnega shoda in demonstracijam so -že v polnem teku. Nemci so
tisti večer ovadili urednika Pirca z
se
obdolžitvijo, da je on povzročitelj demonstracij in organiziral pobijanje po ulicah. Pirc jc bil takoj zjutraj pozvan na policijski komisarijat v svrho prvega zaslišanja, izpovedal je. da po pričah doprinese dokaz, da je ta trditev obrekovanje, kar izhaja že iz znanega dejstva da so ga demonstranti prekinili, ko je apeliral, noj se ne udejstvi maščevanje v demonstracije že tisti večer, ampak v dostojni manifestaciji drugi dan popoldne, da nam ije bodo Nemci očitali, da iščemo noči za poulične demonstracije. To nemško obrekovanje pa presega, kakor poročamo na drugem mestu, naravnost nesramna javna denuncijacija ki Sčanske „Straže", ki Pirca naravnost obdolF.uje kot organizatorja pobojev. V preiskavi je nadalje več uglednih uradnikov, tudi žrtve nemškega ’ in klerikalnega maščevanja. Preiskavo se vrše tudi r vsofr šolah.
— Nad 100 prič ki, so stale v neposredni bližini med govorom urednika Pirca, se je že priglasilo in so pripravljeni 1 tudi pred sodiščem potrditi, da je Pirc bil predvsem prisiljen nastopiti kot prvi govornik in da je skušal preprečiti demonstrancijo, toda da so mu ta poskus onemogočili pravi hujskači.
— Koroški župnik sam vas je obsodil. Divjanje „Strože“ ki ima za izrlrede v Mariboru eri** strani na ras-
svoj ostudni klerikalni tabor nima pa niti ene vrstice za tolovajstva in požige ter preganjanja naših bratov na Koroškem je obsodil koroš' i župnik ki je včeraj prispel v Maribor sam. Da,'da, kaj to „Stražo* briga, da Nemci more naše Korošce, da jim žgo hiše. Kaj- to njo briga, zanje ona nima ne tolažilne besede ne protesta proti Nemcem, ona ima pred očima le en edini cilj-agitacijo za klerikalno stranko in za jajčje kupčije svojih ministrov.
— Tako daleč smo prišli. Ko sta šla v petek zvečar dva Siovenca skori Studence pri Mariboru ter sta, samoob-sebiumevno, govorila slovensko, jima je zaprla večja gruča Nemcev pot-ter pričela rožlja'ti z orožjem. Nekdo pa je rekel: „Jetzt -aber noch ein wenig repe-tiren, dass die \Vindischen Angst krisgen!11 Slovenca sta se rešila napada le s tem, da sta zbežala. Tako daleč smo prišli dane^ po dveh letih „svobode“ v naši državi. Totem ni čudno, če se naše ljudstvo zaman vprašuje, ali je res A vstrija propadla, ali .morda pa vendarle še na-dalj živi po imenom „Jugoslavija“.
Čedna družba. Nemškutarski advokat dr. Juritsch je vložil proti svo-emu kolegu, nemškutarju iz Podplata, dr. Kupniku tožbo radi razžaljenja časti [imajo renegati tudi čast?), ker mu je slednji javno zalučal v obraz, da je (dr. Juritsch „Betr(iger“. — Smo radovedni, oko se bo bivši vsemogočni studeniški župan opral te uničujoče obdolžitve in ' ako bo dr. Kupnik izvedel clokaz resnice, na kar opozarjamo odvetniško zbornico.	*	/
Ljubljana je veljala za zaspano, sedaj pa je zaspan Maribor. Ko je bila situacija na Koroškem najopasnejša, ko je bilo treba pozvati vlado, naj čuva naše svčte interese, tedaj se v Mariboru ni nihče žganji, da bi to storil. Ljudstvo je moralo to samo storiti in storilo je, kakor je vedelo in znalo. Potem se, pa čudite in zgražate, da je prišlo do izgrčdov ?
Slovenci! Vemo, da ste dolgo dvomili, kdo je narodnjak, mi ali klerikalci, ker niso hoteli ti ščurki nikoli s pravo barvo na solnce. Danes ne morete dvomiti več. Zadnja »Straža* vam je povedala dovolj.
— Slovenska mladina, ki so te zapeljali k „Orlom“, ali hočeš oslati še nadalje v službi naših izdajalcev, ki te hočejo postaviti pod vislice?
Voditelj temnili elementov med dijaštvom, ki so sklicali shod, kakor jih imenuje »Slraža*, je bil, da povemo brez namigavanj — sin klerikalnega poverjenika za prosvelo, dr. Verstovška.
1	— Lahi v Trstu lahko pobijajo
Slovence! To je napisala zadnja »Straža*. Begunci, zapomnite si to za prihodnje volitve!
— Ravnatelj našega narodnega gledališča, g. Hinko Nučič je prejel te dni anonimno grozilno pismo, v katerem mu obetajo Nemci, da ga bodo ubili, ako ne zapusti Maribora . ter ne ukine slovenskega gledališča. Komen tarja menda ni treba.
— Konec nemški predrznosti!
Pod teni naslovom smo prejeli sledeči dopis, ki najjasneje spričuje, kako mnenje vlada med našimi ljudskimi masami ter ga priobčujemo v ilustracijo: „Naši oblasti se svetuje, da, zaukaže vsem trgovcem, da nadomestijo razbite napise v najkrajšem času z novimi, v pravilni slovenščini pisanimi napisi. Kdor bi do predpisanega termina ne ukrenil tega, naj se mu odvzame koncesijo ali pa se ga kaznuje z zelo vi soko denarno kaznijo ali pa se ga zapre radi upora. Zadnji čas je, da se naše oblasti poslužujejo ostrega nastopa proti našim Sovražnikom, katerim je žc greben zrastel tako visoko, da se drznejo nam zapovedovati, da izpraznimo Maribor v 14 dneh. Ce pa oblasti sedaj •še ne presedlajo, si prisvojimo toipravico sami, kar bo pač marsikateremu „bogu“ neljubo. Noben stolec ni tako trden, da bi se ga ne dalo prevrniti.*
— Pozor pred rdečimi denunci-janti! Zadnja »Enakost* priobčuje najnovejši program jugoslovenske socijalne demokracije s sledečim pozivom: „Na z n a n i t e vsakogar na policijski
da bi bili stppilt itfetjojp ter Ji pov#-j	Imk.Hos*	*	bi.va»<}ai*ka	«4
srede odobraval, ker se kaznuje po § 305 k. z. Najdejo se elementi, ki bi se morda radi še bolj „narodno“ oko« ristili s še enakim razbijanjem. »Vsa* kega torej brez pardona*. — Črni internacijonali sledi na isti ognusni poti denucijanstva tudi rdeča inter* nacijonala! Dobro! Mi se odzovemo temu pozivu — ampak tudi napram tistim „Enakosti“ znanim osebam, ki so še kaj več kot to dejanje odobravali tik pred demonstracijami.
— Ranjenki s Koroške. V petek so iz Koroške pripeljali v Maribor ‘2 ranjenca, enega finančnega stražnika in enega orožnika. Finančni stražnik je bil napaden v Libučah pri Pliberku.
—- Aleksandrova slika v Velikovcu. Kako nizko je padel ugled naše države na Koroškem, kaže naslednji sluča: V Velikovcu je imel brivec Pirc v svoji brivnici sliko regenta Aleksandra. Takoj po plebiscitu so Nenmci zahtevali, da se slika odstrani. Obrnili so se na francoskega delegata, da v njihovem imenu pri naši oblasti protestira in zahteva, da se slika regenta takoj odstrani, češ, mi smo avstrijski republikanci in ne poznamo kraljevega reprezentanta Jugoslavije. Naša oblast se je morala temu nasilju udati.
— Frankfurterce v Velikovcu. V Velikovcu šz vedno visijo frankfurterske zastave. Značilno pa je, da so te zastave v Grabštajnu takoj izginile, čim se je tam pokazalo naše vojaštvo.
— Gojenke „Vesne“ In Italijani. Pri gojenkah »Vesne* se je že dlje časa opazilo, da goje posebne simpatije do spodaj stanujočih vojakov italijanske razmejitvene komisije. Ravnateljstvo je izdalo strog ukaz, da gojenke opuste vsako* tudi nedolžno šalo s temi vojaki.
— Trgovec Mydlil izpuščen. Trgovec Mydlil, ki je žalil sprevod podna-redrtika Čuša, je bil kaznovan baje samu s 400 K globe, ter izpuščen.
— Cehoslovaški transporti. Pm transport je dospel v petek zvečer ob 20. uri v Maribor s približno 1000 legi-jonarji, med njimi tudi 10 Slovencev ij Celja in Kamnika, ki se peljejo s transportom h kadru, od tam Sele se povrnejo v domovino. Pri transportih se nahaja tudi 300 žensk iz Sibirije, ki slede svojim možem v novo domovino. Blizu 500 Cehov je ostalo v Sibiriji ter si tam postavilo svojo novo češko naselbeniško1 domovino. Mnogo jih je ostalo tudi v Vladivostoku, kjer so dolgo čakali na odpravo v domovino. Bili so presenečeni o naših bojih in žalostnih razmerah. Iz-* razili so zagotovilo, da severni bratje na pozabijo, da živi tu od vseh strani zatirani mali .slovenski narod, ki pomeni tudi za Cehoslovake najvažnejši koridor1 na našo Adrijo.' nTudi^Vaši Germani bodo še občutili, da za Vami žive i bratje velikega naroda Cehoslovakov.* s to to-\. lažbo za nas so se bratje Čehi poslovili iz Maribora.
— Vest o umoru postajenačeu nika Vidoviča v Grabštajnu se ne por trjuje.
— Prvi Koroški begunci pognani, po ,nem.Ški podivjanosti iz njihovih domov, so prišli v petek popoldne v Maribor. Med njimi se nahaja tudi slovenski brivec Pirc, ki so ga Nemci s, streli na cesti v Velikovcu prisilili, da je zapustil vse in zbežal. Begunci pripovedujejo o obupnem stanju slovenskih, Korošcev, ker je nemogoče, da bi naše, orožništvo in vojaštvo branilo vsakega posameznega posestnika pred tolovajsfvj pobesnelih Nemcev.
— Tašča/ ministra dr. Kukovca*
gospa Terezija Jezernik posestnica nas Politlah pri Celju je umrla v včeraj v soboto v visoko starosti ob s/4 8. uro zjutraj.
— Zagreb za Koroško. Cim se je izvedelo za neugoden izid glasovanja na Koroškem, kakor tudi za nemško* italijanske glasovalne sleparije, je nastalo po mestu veliko razburjenje, ki se je zlasti proti večeru stopnjevalo.! Zbirale so se gruče demonstrantov, po-1 sebno omladine, kateri pa se je pozneje pridružilo tudi drugo meščanštvo in in razvila se je velika povorka, po.
j mestnih ulicah, med katero se demon-’, štirje prmv.ali^iM...tfaiah z.vxJUite:
\
Maribor, 17. oktobra T920,
* -.TABOR«
rftran S
izraza svojemu ogorčenju proti Italjaaom I — Tovarna za špirit In drože d. d.jhašim sosedom ra ju?u in najugovhodujpaden drugi oklopni avto v eni najbolj in Nemcem. Predstave v kinematografih v Račjem. Zopet moremo v razvoju .j 'spregovoriti spravljivo bpsedo: Jugo-j obljudenih ulic. Več častnikov je bilo
so bile odpovedane ter so bile na zah- j naše domače industrije zaznamovati sloveni izgllbe V3jetj plebiscita nekako ubitih, en častnik, en podčastnik in en tevo demonstrantov tudi kavarne in važen nov pojav. Kakor znano, je pri 'gostilne zaorte. Pri vsem tem ni prišlo nas veliko pomanjkanje drož in^ smo cio nikakih incidentov, ker redarstvo bili spričo tega prisiljeni, naročati to
30.000 rojakov, mi pa smo brez plebis- civilist pa ranjen, cita izgubili vse Nemce na mariborskem in celjskem ozemlju kakor tudi Nemce v Kočevju,
Bilanca za zaključuje torej z ogromno ugodnostjo za Jugoslavije. Dobita je obljudena in na prometnih zvezah bogata mesta, ki so se v pretežni večini priznavala za nemška, izgubila pa je ozemlje, ki je po svoji pretežni večini kmetska zemlja. Tudi v gospodarskem
demonstrantom, ki so izražali svoja pa- blago za drag denar iz tujine, Temu bo triotična čustva, ni delalo nikakih zaprek, vsekakor odpomogla nova delniška Sele ko so demonstrantje došli pred družba, ki je prevzela, modernizirala in gledališče, da tam izsilijo ustavitev z novimi stroji opremila tovarno za predstave, je redarstvo napravilo pred špirit in drože v Račjem, tako da rnpre gledališkim poslopjem kordon in ni ustrezati vsem zahtevam. Najboljši dopustilo demonstrantom, da izvedejo kaz, kako zelo potrebna je bila ustano-svo o namero. Obenem je redarstvo vitev te tovarne, je ta da narašča po-takoj pričelo uplivati na demonstrante, praševanje po drožah dnfe do dne1 da bi opustili svojo zahtevo, ker danes Te drože se izdelavajo izključno le iz ni ravno dan, ki bi dajal povoda, da sadežev, in take drože so, kakor znano, _	.
se to stori, temmanj, ker se v gledališču najbolj zpirave. Želeti je le, da se naša , oziru se zaključuje bilanca v naso škodo, vrši proslava našega velikega kulturnega domača obrtna podjetnost razvije tudi v, Vem sicer, da v narodnostnih ozirih ni zavoda (25-letnica novega gledališkega drugih panogah, da bomo konečno po- j mogoče šteti duš, vendar pa upam, da poslopja), v katerem je zbrano naše polnoma neodvisni od tujega trga. No-1 rodoljubno občin« čaka, da bo
škenr uradno objavljen tedaj pa se v uspeha
sporazumu z gledališko upravo in   Mednarodni, oblastveno kon
oblastmi odredi, da s,e gledališče v znak ccsloniranl plesni učni zavod Pečnik Ko bodo enkrat meje na našem jugu narodne žalosti za eh dan zapre. Večina v Mariboru naznanja, da se prične v določene, potem bodo izginila tudi vsa demonstrantov je na predlog pristala in pondeljek. 18. t. m. zopet, red n Pnuk.	.	. ...	.	jnfrnslaviie
odšla. Samo skupina 100- -150 mlade- Nove »prijave se sprejemajo tu u še J»a=pr°tstva, nas *°ujo od Jufooslavijc.
katerem je zbrano_ naše polnoma neodvisni od tuiega trga .no- ! sebo -u„oslovenska javnost iagije spo-jčinstvo. Naj se raje po- vetnu podjetju, ki je to misel in strem-1	..	...	,
izid glasovanja na Koro- Ijenje udejstvilo, želimo popolnega, Praznila z izidom glasovanja, nego
. . ‘	...	‘	kino	mrtro	i in 1 cnnnrim?mji r nrt.
smo se morali silno diktaturo
mi spoprijazniti s pri-senžermenskega miru.
Litvinski dementf.
DKU. Kovno, 15.‘ oktobra. (Litvinska tele-agentura) Testi, da je snubila lit-vinska vlada v boju proti Poljakom nemške čete, so brez vsake podlage;
Beograjske laži o Maistru.
LDU Beograd. 15. oklobra. (ZNU) Nekateri beograjski listi prinašajo izmišljeno vest, po kateri je ukazal ministrski predsednik generalu Maistru, da se za svojega bivanja v Beovradu prijavi pri anglešk mu poslaniku. Ta vest ima oči-vidno zloben namen.
Inozemske laži o atentatu na regenta.
LDU Beograd, 15. oktobra. Pres-
biro javlja: Nekateri inozemski listi prinašajo vest, da je bil izvršen atentat na regenta o priliki njegovega služ-
ničev se pozivu ni hotela odzvati in je ostala pred kordonom ter zahtevala še dalje, da se mora predstava prekiniti. Končno pa so se tudi ti okoli 23. ure razkropili.' Današnji listi odobravajo to postopanje redarstva, to tembolj ker se je ta dan igrala v gledališču drama „Zidanje Skadra" in je v tej drami simbolizirano grajenje naše mlade svobodne države, kar je že samo-posebi patrio-»tična manifestacija, in obenem manifestacija proti našim neprijateljem.
— Preselitev verlžniškega urada. Verižniški urad se je s 15. t. m. preselil iz Razlagove ulice v Vetrinjsko ulico v prostore razpuščenega Legato-vega zavoda.	•
— Večje množine sadja kupi zadruga javnih činovnikov v Gračacu, Hrvatska. Trgovci ki se pečajo s pro-. dajo sadja na debelo, naj stopijo z omenjeno zadrugo v zveze. Trgovski grem i j.
— Društvo »Dijaška kuhinja v Mariboru" ima prihodnji pondeljek 18. oktobra ob, 20. uri v Načelnem domu svoj letoš. občni zbor'z o i jnim
nadalje.
' Najnovejša poročna.
Dr. Renner o koroškem glasovan u.
LDU Dunaj, 45. oklobra. V narodni sknjiščini je govoril cl-žnvni tajnik dr. Renner o Jjud kem glasovanju na Koroškem in dejal :■ Dejstvo, da se je ozemlj s slovensko v-čino od!o‘ilo za Avstrijo, potrjuje naša zatrjevanja, da kažejo geografske in gospodarske vezi severnega pobočja Karavank proti Avstriji, obenem pa dokazuje tudi, da ima naša mnogo obrekovana država kot miroljubna republika brez militarizma nedv mhb privlačno silo. Kolikor je mogoče stvari premotrili, jo baš delavstvo, in Pliberku, Veik-ivcu in v ločilo glasovanje v coni Delavstvu je seveda re
benega poseta v Sarajevu. Listi poro-Potem bomo lahko trajno dobri sosedi čajo, da so atentatorji metali bombe in in v polnem obsegu pričeli uveljavljati i razrušili dva vozova dvornega vlaka,
regent pa da je ostal kljub temu fie-poškodovan. Pooblaščeni smo izjaviti, D’ie 1 da so vse te vesti popolnoma izmišljene in tendencijozne.
gospodarske zveze.
Boka Kotorska pripade Jugoslaviji.! ’
DNU Berolin, 15. oktobra.
Deutsche Allgemeine Zeitung" poroča:
„Idea> Nationa!e“ javlja iz	Reke, da je j Uradniške plače	pred parlamentom,
clošel po poročilu vlade na	list obgovor LDU,	Beograd,	15. oktobra. (ZNU).
gospodarskega sosveta v	Parizu radi	Danes je	bila seja	narodnega predstav-
vprašanja Boke Kotorske.	Po tej do-	n'štva, ki	se je pričela ob 15‘30. Po o-
lotbi pripade Boka Kotorska brez vsake SNAtL'* f*?vil poslane«
,	,	....	. , . .	. , dr. Uavro Manojlovic mmlstrsKemu pred-
težkoče Jugoslaviji. Antantnim četam sedniku vprašanje glede plač državnim se pripozna pravica, da pristanejo v uradnikom in uslužbencem. Želel je, da Kotorn.	se izenači in pravilno razdeli plača ime-
, ,	.	,	novanim po vsej državi. Ministrski pred-
-MOva smer bolgarske zunan,e politike, sednjk ja izjavil, da se je vlada zavzela DKU. Pariz, 15. uktobra. (Havas) za državne uslužbence, da jim omogoči, da Novi bolgarski poslanik general Savov, jim ne bo treba vsak trenotek misliti na sicer v!se je izjavil napram časnikarjem, da se!'J^tanek svoj m svoje družine z ozirom
na to, da draginja vsak dan narašča. S
boda in
vsporedom. Vsi udje so prijazno ‘ po- bI°P°r-< Temu se pridružuje še okolnost, ne bp piipoznala.
 ».i? j ‘	!	r?n in 7nn hifi nvetmslrn	^
socialna zakonodaja najvišji posebno na z Jugoslavijo. Sovjetske vlade Uradniško vprašanje države se ne more
. t .1	*	-	ti	t	.	.	i	n»n/liL	i.	/»1	«1 _    __	I.	.
vabljeni.	Odbor.
—- Usposobljalne preizkušnje za obče ljudske in za meščanske šole s slovenskim, oziroma s slovenskim in nemškim učnim jezikom se prično pri komisiji na državnem moškem učiteljišču v Mariboru v jesenskem roku 1920, dne 8. oktobra t. 1. Pravilno opremljene prošnje za pripust k preizkušnji naj se po pravočasno predlože okrajnim šolskim svetom, da bodo najkasneje do 25. -oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije.
— »Mestni kino" ima vsak dan ob £0. (8.) uri, poleg tega pa še tudi ob sobotah in nedeljah' ob 18. (6.) uri salonski koncert.
da je in zna biti avstrijska republika V narodnostnih ozirih slrpljiva.
Mi vsi se. moremo radovatt nad tem!
V/rangel prodira.
DKU Carigrad. 15. oktobra.
uspehom. Razumemo,, da je za Jugosla-	je	dosegel	ob	Dnjepru	velike
vijo, zlasti za Ljubljano, izguba bolestna, i u#Pehe*
Razumemo nj-no bo', kajti tudi mi smo
Poboji na Irskem.
urediti v naglici, posebno ne sedaj, ko še nimamo ustave. Upamo, da se to kmalu zarodi. Treba je uvideti, da se od Havas) na^e (b'žav'e sarno zahteva, daje se ji ‘ v pa zelo malo. Treba je skupno delhti r a to, da bodo take zahteve1 kolikor mogoče zmerne. Na drugi stani je treba paziti na to, da državljani ne
c“jT", zTiTko’ !P.DKU ,D"13 v f °rra-(Re,,,er)'
nemški d.l C skr. Moiavske. V	boo-	Pri napadu dveh	oklopmh avtomobilov Nato je naznanil predsednik skupščine,
grajskem parlamentu so se stavile	raz-	so bile včeraj štiri	osebe mrtve in sedem da odsek za proučevanje zakonskega
burjene interpelacije z glasovanjem in ranjenih.	;	načrta	glede	pooblastila vladi za izdaja-1
v teh interpelacijah so se navajala na DKU London 15 oktobra (Reuter) nje naredb in zakonov še ni dovršil ,Mv., Nemcev. Vsn poroiila ,,a	se	Oboroženi ljudje	so napadli včeraj o) ^ »•‘»T-.Z*4™ 1?M* »‘ll"«™.
naspiolju s temi interpelacijami glase,	klopni avtomobil,	ki je sta! pred neko._
da ne more biti govora o kakem	fizi -	dublinsko banko.	En vojak je bil ranjen, |
nem ali moralnem	J	ročem	pa	neki napadalec ubit. Pozneie ie bil na-!
seja je v sredo, 20.t.m. ob 15.uri.
Pozor! Kava. st® Mi
Cal
Keksi
Sardine
©H® Bonboni Ril v; Konjak Rom 2_2
fizpo6il|a po celem kraljestvu od 5 kg naprej Iranko
T Kssaeiiathso trgovina
Mwi^f.<3WOskau!,2Si
r.aooDoooo3ococc.c i;3scoococoococoanooor>i -
jos. Martinc |
Mariljor. ess l Galanterijska veletrgovina jj
P- n. občinstvu uljudno naitianjam, da sem otvoril
delavnico za izdelovanje damskih in moških klobukov In slamnikov
v Mariboru, Meljska cesta 9t. 74.
Prejemam v popravilo vsako vrsto klobukov na najmodernejše oblike. V zalogi vedno novi velur, burstel in filc-klobuki.
Priporočam 9e
ješ 3~2 Ivan Kvas.
♦♦•♦»HM
pu neki napadalec ubit. Pozneje je bil na-!
SViala oznanila.
Mileno r.
in veselje do t Skoro popolnoma nov Jiok« Mr
papirne široke in knjigarne ter sluga sa traovJno se sprejmeta takoj v veletrgovini Vilko Weixl, Maribor, Glavni trg 22. 626 3-2
Kontoristinja z večletno
prakso išče siužbe. Ponudbe
n ■ upravo lista pod »Za-   r	622
nesljiva moč«.
Pridna dekla, ki bi bila sposobna za vsako delo v manjšem posestvu na deželi, se sprejme takoj. Plača 80 K in eno noVo obutalo na leto. Vpraša se pri Zaff na Pobrežju. 61 i 5—5
ceftii*^ giSaaavSs’ za prodati. Vprašati pri C. Tomc. Aškerčeva ulica št. 3, na levo.	623 2—2
da je ra oj a gostilna v Novi vasi zopet otvorjena. Za mrzla jedila ter izvrstna vina slsrbi Marija Fuchs, gostilničarka.	632
Glavni urednik: Radivoj Rehar. Odgovorni urednik:-Fran Voglar.
I u ji-iJLJUcDLt i t nemben Najlepši izlet na Ko- f e.iimgostpm.ifl roško je na
Maža v mestu, hlev in veliko dvorišče se proda. Vprašati Jurčičeva ulica U. 633
Lepo Iraeisko psseslvo,
10 minut od mesta Maribor,
24 oralov zemljišča, obstoji iz polja, travnikov in gozda, Proda se izvrstna poZ aa hiša, gospodarsko poslopje. | pafto it« »it£enfe* že-hlevl in živina, se takoj j proda. Dalje: trgovske hiše j v sredini mesta, vile in lepe
stanovanjske hiše. Pojasnila ! daje realitetna pisarna »Havlik«, Maribor, Gregor-: čičeva ulica 6, tel. 132, pri-' ložiti znamko. 634 2—1 '
Iezna, znotraj obzidana a Samotnim kamenom (Wel-slaiverke , za 4 hlebe kruha, noge na kolescih, se da jako) povsod postaviti. Vprašanja na Fr. S., Jurski vrh št. 1, pošta Zgor. sv. Kun- i gota.	612	2—2
Hotel otvorjen celo j leto.
Izborna postrežba.
CJD^rr TZTrnnmnrS
m^pTlT'
VSAKE VRSTE ^
K-ARNER .Ofv MARIBOR
Tovarna in zaloga Koroška mk 40 —53
»alsr Hothnegger In dragovl
priporočajo
»toJo bogato zalogo kompletnih spalnih sob, kuhinjske oprave iz mehkega in trdega lesa, kakor posamezne dele pjP* po znižanih cenah.
Stran Cj
mT A B 'O' R"
Maribor, 17. oMobra 1920?
Javna zahvala.
.vR.
Na begu iz domovine v Ameriko, kamor so taie poslali na lastne stroške derviši od »Str?že« še na krovu potapljajoče klerikalne barke »Eseles« nad razburkanimi valovi, globoko ganjen in poln ^občudovanja najnovejših simpatij Cirilove tiskarne 'do mariborskih Nemcev, iskreno zahvaljujem nad iztfanrednim povišanjem od »feldbebelna« na »generala«.
Rt dobre nade, dne 15. oktobra 1920.
„Geheral“ Pirc.
Jakob Vezjak
krojaška obrt in konfekcija Maribor
tfelr!it]s!:a uHea 17
priporoča večjo zalogo meč- j nih gotovih oblek za dečke po nizki ceni. Površne suknje, pelerine in haveloke za go-596	0 spode. 3—2
Ksh (vSOj Ke)] (©)
Cenjenemu občinstvu v mestu in okolici spo-0) ročava, da otvoriva v pondeliek, dne 18. oktobra (^j v Sodni ulici 30 (vogel Tattenbachove ulice)
|§	gostilno „P’r Prleku". p
Najboljša naravnar vina, topla in mrzla |e- ‘jjjlg. jgjj dila. Za obilen obisk se priporočava
' ■	630	.	Ignac	in	Marija	Božič.	1
n.xojuut T'irmoacixiog Na!bo!iši pisalni stroj
UNDERU/OOD
stane samo 18.000 K.
Harola se pri tvrdki U |
Ludovik Sef, Maribor H |
Prelernova ul. 1 sos
Zastopnik „Undcrwood“-stroja in poinnožev. aparata ^Opalojraph".
Tol. 148. BrzoJ.: Papiršcf Maribor iCOXODGOaXEDCOXjD
Jugoslovanska razpošiijaloa deln. družba
Središnica: Zagreb lica §2
Podružnice: DUNAJ, Gonzagagasse 16. MARIBOR, Aleksandrova c. 44, telefon 17. TRST, Via Trentta 18. BROD n. S. ZEMUN. SARA]EVQ.
Izpostava: PRAG, Dlouha Trg štev. 41.	2-i
627
wsq stesane S?s vagonsJ?© jsoSSSJSca na osippcn*u. BavS s© 3zfS?|&sS8?o ‘z trsissEsotrSnimS Isi ©tipremnJuiBii posli. £®osafeirs5 ©sžsSsSe!« za prssBasSoManl© tovornih lislov.
euar &uajm\aua*mi&s>z! mautm>' ?w»icx*n}
msmrni
I c=®=)
Dr©S©.
©rože.
Tovarna m špirit in drože
ds!, družba
629	v	R	a č j e m	3-i
priporoča svoje izdelke.
to)<2=:
rse:
~C)P-----
rse:
L@S,
rezan in tesan, drva, I kupuje in prodaja TP#
„Ss'jer“, infts issail inssEi? tele uti
Maribor, Aleksandrova cesta 45.	408	10-8
2G3:
35 SZ
Sirite peMed nai list!
Jk y	A.	.a
j Dr.OimarOerRlacmtašSdTOb H
sta ctvorila svoj
3 mhm afelile
t« 631
2—1
Gregorčičevi ulici št. 14.
Sprejme se vsakovrstno izdelovanje ozobja v zlatu, kavčuku in' litju.
Na nujno postrežbo oddaljenih paci-rj jentov se po zmožnosti ozira.
tXXXX2XZX2XZZXXXZXX3
ims ®a@® @ ©
,eDa8iicaM 1
dlon. cSr. ra kemiike proizvod®
Zagreb, Petrinjska ulica	17	g
628	Telefon 2—42 ,	@
nudja bezobvezno postavno vagon Bos. Bred: M
Bencin 0725/30 u cisternama ....	po	K	23.—	^
<	c « željeznini bačvama	«	«	24.—	®
Plinske ulje (motorin) u cisternama « « 15.10
«	«	«	«	drv.bačvama« « 15.30 ’*$
Cijene po l kg bez bačva, koje pozajmljujemo bezplatno uz jamčevinu, nadalje
Strojno uBjc.......................po	K	24.—
Tovotna msst.......................« *	28.—
Cillndarske ulje........................*	30	—
Kolomax Sutl.......................< <	16.—	0
uključivo drvene bačve, koje kupac bezplatno ^
m
m.
za ostalu robu.	A;
S
§
1
i
g
i
m
S
dobiva.
S« skladllta u Zagrebu t
doplatak od K 2.— za bencin, doplatak od K l.~
Priporočljive domare tvrdks:
S 3 VW
lase
Jakob Vezjak, krojač Vetrinjska ulica
poleg restavracij »Maribor«
Evan Sušferič
izdaiavateli vsakovrstnih cbiek za gospode in fiams sprejema popravila po nizkih cenaJi.
Tržaška cesta 14 poleg gos\i!ne Hendi.
Pscssf in.Sonlar
Pavel H@rifs.chs®
Tattenbaehova uB. G
Mizarsko podjetja in pokiadanle parketnih dešllc
PJJDOLF HOl/flK, Trg svobode 1
Sprejema vsa v to stroko spsifoioča <5c!b.
Trgovina z sTtGŠBnlni bJagosu na drobno In debelo
MA Stadler, Vetrinjska n!. 26
s v
5 »lin*' "sri
| Vsak dan obilft svežega
I peciva. Ob sezoni sladoled. Sprajema naročila za ženiioranjs ter jih ioEno
izvršuje Emanuel Ilich. Slovenska ul. 5. Trgovina z 6sn]em in čevljarskih potrebščin
Irmin Eiinger
Maribor, Kralja Petra trg št. 9
== Parna barvarna i?? ke^isna cistSIna
Pavel Isdog
f-feijska testa 68. Posir.: Gosposka ul. 33 en sjs t&slce
Adolf Spatzek
I^Seksaaitfro^a $S. 9 in i^esa^iša
Ljudevit ViahovK
AS®ksaw^r@va cesta 3S
Andrej Ham
SevSSar
Vefriniška uiim B
Jatolb ©©gla €©^8102° Vetrinjska isSicss
Pletenine, potne košare, gamaše itd.
iatob Lah
Maribor, Glavni trg 2
Mar Mfaktuma trsovina
Kygci ihl
, ASeksandmva cesta
[zdelovale!! sit, kolar in žične mrefe. Trgovina z galanterijo
Jas. Sntloga, Trs visbods 1
Izdelovanje vseli tehtnic in finesa orodja
. Franjo Žnidar
Pobrežje 3	'	Tržaška	cesta	11
Zaloga spalnih sob po najnižiih cenah
Ernest Zelenka, tapetni! ittu?
Šolska ulica št. 5 35120—20 ‘aSa || c=gc=5]l ato 1
= MSE^tesrsa frgovirta ==
Feliks Pučko
H8e&$ane!r©Ma cesta št. 31
Trgovina rsiis&ssssega blaga
lesnik in ¥abiž
IC^ie^l^sa pri ^srIborai_2®3
Hifsael Žitfec
®o$tšl9ia mPgcI Pohor|emM Pekr1© pri Mariboru
Trgovina z usnjem in čevljarskih potrebščin
MsSinstem in Hešsmšnn
Maribor, Slovenska ulica štev. 20
tosip Sk©f -
pleskar in slikar
Itolbor, Orofnova u3. 6 '
ca^TjrErrr^rriirS^Hll c===pp- A
Izdaja: Tiskovna zadruga Marfbor- — Tl&ba; Marlljoralt« tiskarna d. d.