| Naslov — Address y, I NOVA DOBA | I 6233 St. Clair Avenae Cleveland, Ohio £ (Tel. HEnderson 3889) (!) URADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF TILE AMERICAN FRATERNAL UNION _ Entered as Second Class Matter April 15th, 1926, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103, Act of October 3rd, 1917, Authorized March 15th, 1925 Na 47. ~ ŠT. 47. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, DECEMBER 2 — SREDA, 2. DECEMBRA, 1942 VOL. XVIII. — LETNIK XVm. 1# Bsr- joitf 10^ jve!?1 & 211. IJJ. |5I\ i,S^ & tj 11! z e4 nK društvene in druge SLOVENSKE VEST! Slovenski narodni kongres se 0 vršil v Slovenskem narod-domu v Clevelandu, Ohio, v soboto 5. in v nedeljo 6. de-cWnbra. Kot nam poroča prcvi-z°rični odbor za sklicanje kon-|resa, je dosedaj prijavljenih 6 okrog 400 delegatov iz vseh e°v Zedinjenih držav, kjer so °venske naselbine. Zastopane °do slovenske podporne orga-•zacije, slovenske župnije ter aJrazličnejše gospodarske in u turne organizacije. Kongres °sta pozdravila zastopnik Ura-a vojnih informacij v Wash-Stonu in clevelandski župan r^nk J. Lausche. Prvi dan bo fisostvoval kongresu tudi naš Jsatelj Louis Adamič. * ^ ^ Chicagu, lil., se bo v ne- Zah ° ^ ^ecembra vršila domača j1 ava tamkajšnjega društva sil' ABZ- Nabava se bo vr-22dcV ^°^enkovih prostorih na j. ,v ^lue Island Ave. in se bo lcela ob dveh popoldne. * S^Pno veselico v korist Ru- re^ 0(^Pomo™ega sklada pri-v *Jo slovenska podpormy dru-s Ta v Meadowlandsu, Pa., v ,°^° decembra. Prostor pri-^ve: Bear’s Hall. * Božično veselico z obdarova-Jem otrok priredita skupno Sflstv° št. 155 ABZ in društvo ■Soh SNPJ V Blaille- 0hi0> V y °to 26. decembra. Pričetek Jelice je določen za drugo,uro dopoldne. •fi jj , Exportu, Pa., se bo v so- 0 26. decembra vršila veseli-„ ^ korist slovenske sekcije Ju-s ovanskega pomožnega od-o0fa' ^rostor prireditve: Mannova dvorana. * V Hibbingu, Minn., je dne 20. s^Grn^ra umrl Peter šterk, tejf ^ tet, član in soustanovi-*amkajšnjega društva št. ICSv *n *^an društva št. 40 i,, v,. . Zapušča soprogo, sina Sta8 ^čere. Rojen je bil v bpl!'eJn trgu pri Črnomlju v 11 Krajini. ❖ št. 88 ABZ v Round-l>a ’ M°nt., je pretekli mesec v ČuPkju dveh dni izgubilo dve Htll J01, 16. novembra je 5^1 a ^polonija Košak, stara (jv e ' Zapušča soproga, sina in la hčeri. Rojena je bi- &a s ^ci v Savinjski dolini f)rivi*>0(^em štajerskem in je ^‘a v Ameriko leta 1905. ijty >ne novembra pa je umr- lej. °uise Presheren, stara 60 Sai Udi Stenica gori omenjene-pJJ ti (C ru®tva. Zapušča sina in šti-■s 3e tn°^ene hčere. Njen soprog je že leta 1928. Pokojnica (v,f f>ji a dojena v Goriči vasi pri h‘A let.. in ■)'e Prišla v Ameriko 'Z ^ 1903. f! Mal Minn., je umrla •A [ UiPr y,^orvat» stara 81 let, čla-y šta , ruštva št. 25 ABZ. Zapu- ■ Sori„ !a 3ina- dojena je bila v azici v Sloveniji. • d/ [ tejNove Dobe je pre i 1 . teden posetil Mr. Jerry I ^fecf1?6^ *z ^(Jtlehema, Pa. Z ; Vi(j i om sta se bila zadnjič ^ed t Pred ^akimi 30 leti v ^°dge, Montana. II I Sl * [ pesem v teh časih : 0(^meva edino še v kajj J0 ob raznih prili- ^enc^repevajo slovenski ise-i-L -r sPominja njiho-Sffl i 0clnih krajev in lepih mla-jp I (Dalje na 4. strani) SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED AFRIKA IN PACIFIK Ameriške in britiške čete so se v pričetku tega tedna že približale važni postojanki naci-fašistov, Tli n is u, na strelsko razdaljo topov, in so pretrgale železniško zvezo med mesti Tunis in Bizerte. Zavezniški letalci skoro brez prestanka bombardirajo omenjeni mesti, poleg tega pa tudi strategično važne točke v Libiji in v Siciliji. Vse kaže, da je to predpriprava za veliko zavezniško ofenzivo, ki naj dokončno pomete Nemce in Italijane iz Afrike, šele ko bo Afrika očiščena nacifašistične golazni, bodo mogli zavezniki računati na vpad v južna Evropo. V južnem Pacifiku zadnje čase ni bilo večjih bojev, toda dovolj manjših aktivnosti na različnih krajih. Američani na Salomonovih otokih imajo pogoste spopade z Japonci in na New Guineji ameriške in avstralske čete še vedno oblegajo obkroženo skupino J aponcev. Ameriške podmornice in ameriška letala so v neprestani akciji na širnem Pacifiku. RUSKA OFENZIVA Ruska .ofenziva, ki je vzplamtela na raznih točkah dolge ruske fronte, se ugodno razvija. Rusi so dosegli velike uspehe v splošnem okrožju Stalingrada, kjer so pobili ali ujeli okrog 120.000 Nemcev in zaplenili o-gromne količine orožja in drugega vojnega materiala. Poroča se tudi, da so tam obkrožili nemško armado, broječo kakih 300.000 mož. Višje proti seve-rozapadu, v splošnem okrožju Rževa in Moskve, se uspešno razvija druga ruska ofenziva. REŠENA ČAST Francoski mornarji v Toulo-nu so pretekli teden rešili čast ponižane Francije s tem, da so tako rekoč pred nosom Hitlerja potopili vso ali skoro vso, francosko vojno mornarico, ki je bila zasidrana v pristanišču o-menjenega mesta. Potopljenih je bilo nad 60 bojnih ladij različnih tipov, katere je Hitler upal zaseči. Ko so nedavno ameriške in britiške čete zasedle večji djel francoske severne Afrike, je Hitler okupiral tako zvano neokupirano Francijo, ki je do takrat imela neke vrste samovlado pod poveljstvom starega maršala Petaina. Mesto Toulon, kjer je bila francoska mornariška baza, je takrat še ostalo “svobodno”, toda 27. novembra so nemške čete navalile tudi na to mesto, z namenom, da zase-žejo tam zasidrano francosko bojno brodovje, ki bi ga Nemci prav zdaj tako nujno potrebovali na Sredozemskem morju. Pa so jim ga Francozi pred nosom potopili. ODMEV TOULONA Posledica junaškega čina francoskih mornarjev v Toulo-nu bo najbrže, da se bodo zaveznikom pridružile številne francoske bojne ladje, ki so bile dosedaj nevtralizirane izven Francije. Te francoske bojne ladje so zasidrane v Aleksandriji, v Gibraltarju, v Alžirju, v Moroku in ob otoku Martinique. VELIKA NESREČA Na večer 28. novembra je v zabavišču Cocoanut Grove v Bostonu nenadoma izbruhnil o-genj, v katerem je izgubilo življenje 476 oseb. Nadaljnih 177 (Dalje na 4. strani) 1 VSEGA POVEDATI Vlada v Washingtonu ima svoj cenzurni urad, kateremu načeluje Mr. Byron Price, po poklicu časnikar. Njemu, ki se je dolga leta udejstvoval v časnikarskem delu, so znan$ težko-če časnikarjev z ozirom na pri-občevanje novic: so li novice resnične, pokvarjene ali izmišljene. Zaveda se tudi, da čita-telji ameriških listov želijo dobiti novice hitro in kolikor mogoče popolne. Tej zahtevi pa se v vojnih časih ne more vselej ustreči. Vzrok je enostaven: na novice, ki bi mogle sovražniku koristiti, mora tudi domače prebivalstvo čakati toliko časa, da kadar jih izve, se tudi sovražnik ne more okoristiti z njimi. Cenzurni urad torej od časa do časa pošilja uredništvom listov in radijskim postajam splošna navodila, po katerih se naj ravnajo, da ne izdajo sovražniku ničesar, kar bi mu moglo koristiti. Časnikarji so naprošeni, da na podlagi teh splošnih navodil rabijo svojo lastno razsodnost, kaj je ob gotovem času sposobno za v javnost in kaj ne; naprošeni so, da so sami svoji cenzorji. In izredno razveseljivo dejstvo je, da je ta prostovoljna cenzura skoro stoprocent-no uspešna. Novice vojaškega značaja, posebno glede vojnih operacij, prejemajo časniki in radijske postaje iz vladnih virov. Včasih so take novice popolnoma ali deloma zadržane toliko časa, da sovražnik ne more kovati nika-kih koristi zase, če jih izve. So pa druge, novice, katere so morda mnogim časnikarjem osebno znane, pa jih prostovoljno pridržijo zase. Na primer gibanje in prevoz velikih vojaških edinic, njihova označba, njihova oprema itd. Agenti sovražr nih držav bi radi izvedeli za take podrobnosti, iz katerih bi mogli sklepati, kje se pripravlja udar in s kako močjo. Izredno važno je tudi, da sovražnik kar najmanj izve o gibanju naše plovbe, bodisi vojnih ali transportnih ladij. Če sovražniku povemo, kje so naše ladje, mij s tem povemo, kje jih more napasti. .Ako mu povemo, s čim so ladje natovorjene, bo skušal napasti tiste ladje, katerih potop bi narti največ škodoval. Sovražniku bi bila dobrodošla tudi poročila o novih morskih potih, o moči konvojev, ki transporte spremljajo, kako in odkod prihajajo razne surovine v naša pristanišča itd. Važno je dostikrat tudi, da so zadržana poročila o škodi, ki so jo napravili sovražni letalci ali sovražne podmornice na naših ladjah. Letalec dostikrat ne ve, če je njegov torpedo ladjo potopil ali ne, in dostikrat ne ve o uspehu napada poveljnik sovražne podmornice. Nepopolna poročila dajo sovražniku le nejasno sliko, ki mu dostikrat ne more nič koristiti. Letalstvo je velika sila v sedanji vojni, zato bi bilo skrajno nespametno seznanjati sovražnika o številu, gibanju in raznih posebnostih naših bojnih letal. Tipi letal se tudi neprestano menjajo in izboljšujejo in mi hočemo, da sovražnik te izboljšave naših letal občuti šele na 'lastni koži, ne da bi vedel zanje že v naprej in se pripravil nanje. Slike letal, ki jih priob čajo listi in revije, kažejo le letala, ki so bila splošni javnosti znana že pred 7. decembrom 1941, ali pa taka, ki so (Dalje na 4. strani) SREČA SE OBRAČA Slovenski pregovor pravi, da sreča je opoteča, in skoro vsi narodi imajo pregovore, ki označajo srečo za zelo nezanesljivo in vihravo damo. Kljub temu pa vsi ljubimo srečo, kadar se nam smeje ali kadar osle kaže našim sovražnikom. V tej vojni vse do zadnjih časov sreča ni bila izrazito na naši strani, na strani Amerike in njenih zaveznikov, na strani demokracije. Lahko bi bilo še slabše, toda posebno dobro nam ni šlo. V negativnem smislu smo lahko šteli za srečo, da sovražnik ni dosegel Amerike, da nas ni porazil na Pacifiku, da ni zavzel Anglije, da ni uničil ruske armade in da se je naša odporna sila povoljno in z veliko brzino razvijala. V ostalem pa je naci-fašizem beležil uspeh za uspehom. Zadnje čase pa se zdi, da nam je pričela srečaj kazati prijaznejši obraz. Na Pacifiku smo iz-vojevali nekaj pomenljivih zmag in postajamo z vsakim dnem močnejši. Rusi so ustavili Nemce ob Volgi in prešli v ofenzivo, ki ima že mnogo za pokazati in ki obeta nadaljne uspehe. Velika ameriška in angleška armada se je izkrcala v severni Afriki, s primeroma malimi žrtvami zavzela obsežno ozemlje in z diplomacijo pridobila za zavezniško stran skoro vso ostalo francosko Afriko s strategično izredno važnim pristaniščem Dakarjem vred. Hitlerju pa ysaj za enkrat sreča ne kaže posebno prijaznega obraza. Njegovi vojaki zmrzujejo že drugo zimo na dva tisoč milj dolgi ruski fronti in ruski medved jih mrcvari z,ne-zmanjšano odločnostjo. Prepotrebnih in silno zaželjenih oljnih vrelcev Hitler ni dosegel niti na Bližnjem Vzhodu niti v Rusiji. Sredozemlje prehaja bolj in bolj pod kontrolo zaveznikov in nevarnost zavezniške ofenzive v južni Evropi stopa bolj in bolj v ospredje. Nemška obrambna črta, ki je izpostavljena napadom, se raztega od španske meje do najsevernejše točke Noi’veske, to je dva tisoč milj; od tam do Kavkaza je nadaljnih dva tisoč milj, in od tam nazaj do Španije je spet dva tisoč milj. To ni malenkost niti za ogromni nemški vojni stroj. K temu je treba prišteti, da ima Hitler skoro same sovražnike v vseh zasedenih deželah in milijone tihih sovražnikov v Italiji, Rumuniji, Bolgarski in celo v sami Nemčiji. Seveda bi bilo nespametno iz tega sklepati, da bo Nemčija v bližnji bodočnosti poražena. Vojna utegne trajati še dolgo. Vsekakor se zdi, da je začela sreča kazati prijaznejši obraz nam kot Hitlerju. In upati smemo, /la se bo v dogledni bodočnosti tudi z ozirom na Hitlerja in Mussolinija uresničil ameriški pregovor, ki pravi, da vsak pes ima svoj dan. BOŽIČNA POŠTA ČESTITKA Admiral Ernest J. King, poveljnik ameriške vojne mornarice, je ob priliki proslave 25-let-nice sovjetske vlade poslal admiralu I. S. Izakovu, načelniku ruskega mornariškega generalnega štaba, sledečo brzojavko: “Ob 25-letnici ustanovitve vaše dežele vam v imenu častnikov in moštva vojne mornarice Zedi njenih držav pošiljam pozdrave in čestitke. Čini ruskih vojnih sil v sedanji vojni so vzbudili občudovanje vseh. Z najboljšimi željami za vaš nadaljni uspeh in (Dalje na 4. strani) Poštni department Zedinjenih držav vsako leto v predbožični sezoni apelira na prebivalstvo, da naj ne odlaša z odpošiljanjem božičnih daril in voščil do zadnjih dni pred božičem. Silno pomnoženo število poštnih pošiljk v predbožičnem času pomeni silno pomnoženo delo za poštno osobje. V normalnih časih se temu, deloma odpomore z uposlitvijo začasnih pomožnih moči in z nadurnim delom, toda poznim odpošiljalcem božičnih daril in voščil se niti s tem ne more povsem ustreči in nekaj božične pošte se kljub temu zakasni. Letos pričakuje poštni department veliko večji promet kot običajno, dasi ga ne priporoča, ampak se ga boji. Vsled vojnih razmer je nenavadno veliko šte^ vilo družinskih članov razdruže nih. Na splošno ima prebival stvo več denarja za nakup božič nih daril, ki bodo odposlana po pošti. Razmere so take, da so si tudi povprečni prijatelji nekako bližji kot v normalnih časih. To pomeni, da bo predbožični poštni promet večji kot običajno. Na drugi strani je število iz-vežbanih poštnih uslužbencev manjše kot v drugih letih. Tisoče izvežbanih poštnih uslužbencev služi v vojnih silah Zedinjenih držav in novih stalnih ali začasnih uslužbencev ni tako lahko dobiti kot v normalnih časih. Vzroki za to so nam vsem znani. Na kratko povedano, poštni department bo moral letos izhajati z manjšim številom izvežbanih in tudi z manjšim številom začasno nastavljenih poštnih uslužbencev kot druga leta, in to pri povečanem prometu. Priporočila poštnega depart-menta, da letos ! odpošljemo predbožične pošiljke bolj zgodaj kot druga leta, temeljijo na izrednih vojnih razmerah. Upoštevajmo ta navodila in priporočila, ker s tem bo ustreženo na vse strani. Darila in voščila bodo dospela pravočasno na določena mesta in delo poštne uprave bo olajšano, ker bo razdeljeno na daljše razdobje. Na zavitke z božičnimi darili je dovoljeno napisati pripombo “Not to be opened before Christmas.” Glede običajnih božičnih voščil pa je končno vse eno, če jih naslovljenci dobijo dva dni ali dva tedna pred božičem. Prejemniki bodo upoštevali našo dobro voljo in naše patriotično sodelovanje z zvezno vlado. Razume se, da v letošnji predbožični sezoni ne bomo pozabili naših sorodnikov, prijateljev in znancev v vojaški službi. Oddaljeni so svojih dragih in se ne bodo mogli otresti domotožja, posebno, če se jih njihovi sorodniki in prijatelji ne bodo spomnili niti s pismenim voščilom. Vojakom v inozemstvu je zdaj že večinoma prepozno poslati darila, da bi jih dobili pred božičem, toda voščilne kartice jinji še vedno lahko pošljemo. Veseli jih bodo, četudi jih dobijo po božiču. Toda milijone vbjakov v taboriščih v Zedinjenih državah bodo še lahko pravočasno dosegle naše božične pošiljke, če jih odpošljemo pravočasno. Toda tudi s temi pošiljkami ne odlašajmo do zadnjega tedna pred božičem. Pomnimo, da so v teh* časih železni ce in druga prometna sredstva preobložena s tovori, ki so važ ni v našem vojnem naporu in (Dalje na 4. strani) POD NEMŠKO IN LAŠKO OKUPACIJO Vojno sodišče, odsek v Ljubljani, je obsodilo na dosmrtno ječo sledeče Slovence: Antona Šušteršiča iz Turjaka; Josipa Junca iz Laz; Cirila Škrlja iz Turjaka; Matijo Škrlja iz Turjaka; Tjašo Pustoslemšek, dijakinjo iz Ljubljane. ¥ V Selcih pri Škofji Loki so pokopali župana Franca Benedika, široko znanega žagarja in mlinarja, ki ga je podrla krogla slovenskega upornika. Ob grobu se je od pokojnika poslovil okrožni vodja nacijev, ki ga je hvalil kot vzornega krajevnega vodjo nacistov. * Vsem Ljubljančanom znana Zvezda je bila izpremenjena v zelenjadni vrt in je bila letos spomladi obsajena večinoma s krompirjem. Podžupan dr. Salvator Tranchida si je nedavno ogledal kopanje krompirja in je z zadovoljstvom poslušal poročilo vodstva mestne vrtnarije. •v Umrl je v starosti 67 let dr. Gregor Krek, priznan znanstve nik doma in v inozemstvu. Leta 1920 je bil imenovan za redne ga profesorja rimskega in državljanskega prava na univerzi v Ljubljani. Ko je bila v Ljubljani ustanovljena akademija znanosti in umetnosti, je bil med prvimi imenovan za rednega člana in je prevzel tudi posle prvega generalnega tajnika. Bil je odličen skladatelj in je ob Prešernovi stoletnici uglasbil “Pod oknom” za bariton in klavir. Nekaj let je tudi urejeval Nove akorde.” ¥ Moskovski radio je v prvi polovici novembra sporočil, da so jugoslovanski uporniki v okolici čačka razpršili osiščni pehotni polk in pri tem ujeli ves polkovni štab. Istočasno je bilo poro-čano, da so jugoslovanski gverilci prepodili Italijane iz neke njihove utrjene postojanke blizu Karlovca. V tem boju je bilo ubitih ali ranjenih 60 Italijanov. * Meseca avgusta je vojno sodišče v Ljubljani obsodilo na dosmrtno ječo sledeča slovenska dekleta: Nado Dol jak, rojeno v Trebnjem in bivajočo v Logatcu; Olgo Černe, rojeno v Šturju pri Ljubljani in bivajočo v Logatcu; Antonijo Logar, bivajočo v Logatcu; Rafaelo Pe-harček, rojeno v Postojni in bivajočo v Logatcu. Obtožene so bile, da so sodelovale z oborože--nimi krdeli gverilcev; katerih namen je nasilna izprememba političnega, gospodarskega in družabnega reda v državi. Dalje so bili od istega sodišča obsojeni na dosmrtno ječo: Ivan Trkman iz Podkraja, Franc Habjan iz Hotederšice in Ivan Suhadolnik iz Dola pri Borovnici. Obtoženi so bili, da so sodelovali z oboroženimi krdeli gverilcev. ¥ Po poročilih iz Stockholma, ki so bila povzeta iz nemških ča sopisov, je v Nemčiji zdaj že nad 200,000 hrvatskih delavcev. Približno polovica tega števila je došla tja šele letos, ostali so bili pa tam zaposleni že lansko leto. “Deutsche Zeitung in Kroatien” poroča, da je bil sklenjen med Nemčijo in hrvatskim poslaništvom v Berlinu dogovor glede ravnanja s hrvatskimi poljedelskimi delavci v Nemčiji. (Dalje na 4. strani) VSAK JPO^SVOJE Prihodnji ponedeljek poteče eno leto od zahrbtnega japonskega napada na Pearl Harbor. Dejanskemu napadu so hitro sledile vojne napovedi od Japonske, Nemčije in Italije. V nekaj urah smo bili oficielno in v znatni meri tudi dejansko v vojni s tremi do zob oboroženimi državami. Ameriški orjak se je zdrznil in si pričel vihati rokave. Slabo pripravljen j6 sprva moral prenesti marsikako skelečo klofuto, ne da bi jo mogel pošteno in z obrestmi vrniti. Pa se je obrnilo. V manj kot enem letu so se Japonci prepričali, da roka Strica Sama ni samo dolga, ampak tudi močna. Nemci so dobili zdrav rešpekt pred dinamično mladostno silo Jenki« jev, in Mussolinijeva Italija se trese v svojem škornju ter ji bo kmalu zmanjkalo obližev za njene vedno bolj krvaveče kurje oči. Bojni krik ameriškega orla pa vedno močnejše stresa ozračje od Amerike do Azije in Avstralije na eno stran in do Afrike in Evrope na drugo. Amerika je pokazala in bo še pokazala, da demokracija ljubi mir, toda, kadar je izzvana in napadena, pokaže svojo moč s presenetljivo brzino in odločnostjo. Kako desetletja speči vulkan, ki se hipoma razburi in vzplamti iz tisočerih žrel. * Čudovito je, kako se je znal ameriški narod v teku enega kratkega leta prilagoditi radikalno izpremenjenim razmeram in številnim omejitvam, ki so jih prinesli vojni časi. Ni dvoma, da je bilo in je še marsikje mnogo težkoč v družinskih in finančnih zadevah in da so razne omejitve za marsikoga neprijetne. Kljub temu je slišati le malo resnega pritoževanja. Pokazali smo, da nismo cmeravi otroci, za kar so nas smatrali po nekod v inozemstvu. Seveda, povsod je nekaj profesionalnih “kikarjev,” ki bi ne bili zadovoljni niti, če bi jim kdo na krožniku prinesel samo polno luno; “kikali” bi, zakaj ni priloženih nekaj zvezd za prikuho in boljšo prebavo. * Vsekakor, ako nečemo sami sebi lagati, moramo priznati, da se kljub vsem omejitvam še vedno valjamo v pravem izobilju in razkošju. * Sovražniki Rusije jo neprestano skušajo predstavljati svetu takp, kakršna je bila v prvih burnih letih po revoluciji, in prezirajo njen silni razvoj na skoro vseh poljih. To je zlobno in krivično, prav tako zlobno, kot če bi današnjo Ameriko predstavljali svetu tako, kakršna je bila pred dobrimi osemdesetimi leti, ko je v tej deželi še cvetela sužnost. Tisto grdo pego je odpravila šele civilna vojna, ki je trajala od leta 1861 do 1865. Današnja ameriška demokracija, dasi ni popolna, kakor ni nič popolnega na svetu, je naš ponos in vzor vsemu svetu, toda ni bila vedno taka. Vsaka dobra stvar potrebuje čas za svoj razvoj. * Tiskovine, ki jih je pustila bežeča nemška armada v Libiji, so zagotavljale nemške vojake, da je napovedana ameriška invazija Afrike čisto navadna ameriška raca. Razvoj dogodkov pa je dokazal, da namišljena ameriška raca ni bila raca, ampak bojevit ameriški orel. (Dalje na 4. strani) ZAPISNIK Jugoslovanskega pomožnega odbora (slovenske sekcije) predkongresne seje skupnih odborov v Chicagu, 111., dne 20. novembra 1943 Predsednik Cainkar odpre sejo ob 10. dopoldne. Navzoči so: Louis Adamič, Vincent Cainkar, Josephine Erjavec, Leo Jurjevec, Anton Krapenc, Etbin Kristan, Ivan Molek, Zvonko Novak, Janko Rogelj, Rado Staut, Fred A. Vider, Prank J. Wedic, Joseph Zalar, Anton Zbašnik, Louis Železnikar, Jakob Zupan in Katka Zupančič. Za zapisnikarja je izvoljen Jacob Zupan. Cainkar prisrčno pozdravi zborovalce in nato oriše dosedanje delo s pripravami za Slovenski narodni kongres. Glede prvotnega datuma je nastala neka ovira, tako da smo nameravali kongres odložiti za en teden, kasneje se je pa zadeva izravnala in kongres se bo vršil kot prvotno določeno, trajal bo pa dva dni mesto enega, in sicer v soboto in nedeljo, 5. in 6. decembra, v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu, Ohio. Ožji odbor — Cainkar, Jurjevec, Krapenc in Zalar — je pričel z delom takoj po zadnji seji. Ker je bilo preveč dela, je"naprosil Zvonka Novaka, ki se je velikodušno odzval in marljivo pomaga. Ker nimamo blagajne, mu seveda ni mogel obljubiti plače ali odškodnine, do katere je kajpada upravičen. Vse slovenske publikacije smo naprosili, da naše gibanje podpro. Vsi, ki so bili imenovani v referatne odbore, so bili pismeno povabljeni. V naših časopisih smo pisali članke in pozivali vse naše ustanove, da pošljejo zastopnike; poleg tega smo poslali še pismena poročila vsem, za katere smo mogli dobiti naslov. Odziv je zelo povo-Ijen. Mimogrede naj omenim, da nam je pri našem delu dobro služil Mladi-nejev Narodni adresar. Louis Adamič nam je šel ves čas pridno na roko. Povabili smo župana Clevelanda, Franka Laušeta in predsednika Ameriškega slovanskega kongresa Leo Krzickega. Obrnili smo se na Office of War Information. Priporočali smo se rojakom v Clevelandu za sodelovanje in skušali smo dobiti vsaj pol ure na kaki radijski postaji in če mogoče tudi kratkovalovno oddajo programa v staro domovino. Da je bil splošen odziv zadovoljiv, boste slišali, ko pridejo odgovori na vrsto. Naj dostavim, da smo na to sejo povabili tudi referatne odbore, da razpravljamo in se zedinimo ne le glede priprav, temveč tudi glede referatov. Zalar omeni neopravičeno kritiko, češ, da so se prezrle slovenske župnije, ko so se vabile slovenske ustanove. Cainkar pojasni, da župnije niso bile pr.ezrte, pač pa so bile povabljene, četudi niso bile v vabilu posebej imenovane, ker se razume, da Izraz “vse organizacije" uključujejo tudi slovenske fare. Novak izjavi, da so bile pismeno povabljene vse župnije, katerih imena so navedena v Narodnem adresarju. Zbašnik predlaga, da se ugotovi, da so bile pod Izrazom “organizacije” mišljene tudi slovenske župnije, ker so to dejansko tudi slovenske ustanove. — Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Predsednik pozove br. Novaka, da prečita imena prijavljenih v referatne odbore. Novak poroča, da so se prijavili v sledečem redu: REFERATNI ODBOR ŠT. I. — Louis Adamič, predsednik: Janko Rogelj, Ivan Jontez, Anton šabec, Rado Staut, Ivan Molek, John Jerič, James Debevc, Rev. John J. Oman, John Germ, Albina Novak, Ivan Zorman, Geo. J. Brince in Jacob Zupan. REFERATNI ODBOR ŠT. II Etbln Kristan, predsednik; Zvonko A. Novak, Anna P. Krasna, Katka Zupančič, Frank Zaitz, Marie Prisland, Rev. Kazimir Zakrajšek, F. A. Vider, Joseph Zalar in Math Petrovich. REFERATNI ODBOR ŠT. III. — Vincent Cainkar, predsednik; Louis Železnikar, Anton Zbašnik, Frank Wedic, Charles Pogorelec, Mary E. Polutnik, Josephine Erjavec, Anton Krapenc, Leo Jurjovec, John Gornik, Joseph Ponikvar in John Ermenc. Poročili se vzameta na znanje brez ugovora. Nato se čita pisma sledečih: John Germ, gl. predsednik KSKJ, obžaluje, da se ne more udeležiti te seje; z veseljem sprejme delo v refe-ratnem odboru in bo svoje nasvete poslal Adamiču. Kajpada pride na kongres, Anton šabec bo zastopal dnevnik Enakopravnost, čudi se, da ni med priporočanimi v odbore Rudolfa Trošta. Ne bi rad, da se komu dela krivica. Anna Krasna se radi daljave ne more udeležiti te seje. Svoje nasvete pošlje Kristanu, četudi je njeno stališče vsem znano Iz njenega pisanja v javnosti. Rado Staut opozori, da je iz zapisnika zadnje seje izpuščen John Ermenc.' Cainkar ugotovi, da je bil Ermenc imenovan, a je bilo njegovo ime pomotoma izpuščeno. Zbašnik predlaga, da se Rudolf Trošt imenuje v referatni odbor št. III. Rogelj podpira, O predlogu govore še Cainkar, Vider, Zalar, Kristan in Staut. Predlog je z večino oddanih glasov sprejet, Louis Rozman, urednik Glasa Slovenske dobrodelne zveze, piše, da bo po svoji najboljši moči pomagal, ko gre vendar za srečnejšo bodočnost naših bratov. Osebno je bil prepričan, da bo imenovan tudi vrhovni zdravnik SDZ, dr. F. J.^Cern, ki je z dušo in telesom vnet za stvar. Kristan predlaga, da se drja. F. J. Kerna imenuje v referatni odbor št. II. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Frank J. Lausche, župan Clevelanda, odobrava, da se ta kongres vrši. Cainkar izjavi, da bodo tu izraženi nasveti upoštevani. John Gornik, predsednik Jugoslovanskega pomožnega odbora, Slovenska sekcija, št, 2, zagotavlja, da bo v Clevelandu vse urejeno. Rogelj vam bo o pripravah podrobneje poročal. Rogelj prečita sklepe tozadevne seje, ki so se je udeležili vodilni možje in žene v Clevelandu. Razvidno je, da je vse izredno dobro zamišljeno, tako da bo kongres res nekaj impozantnega. Uprava Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. da dvorano brezplačno na razpolago. Preskrbljeno bo v vseh ozirih za zastopnike in goste. Podrobnosti bodo objavljene v naših časopisih. Cainkar se v imenu zbornice iskreno zahvali clevelandskemu "pripravljalnemu odboru za velikodušno in požrtvovalno sodelovanje. Vsi navzoči izrazijo svoje odobravanje. Anton Okolish, član slovenske fare v Barbertonu, Ohio, piše, da je po njegovem mnenju potrebno povabiti na kongres tudi zastopnike slovenskih far. Predsednik Cainkar ugotovi, da je to vprašanje že rešeno, ker so slovenske fare uključene med slovenske organizacije. Začasni načelnik tujejezičnega oddelka Office of War Information, odobrava namen našega kongresa: združeno in jasno poudariti zvestobo in podporo naših vojnih naporov ter izraziti sočutje z nesrečnim jugoslovanskim ljudstvom v Evropi. Zeli kongresu popolen uspeh; skušali bodo tudi poskrbeti vladnega govornika za to priliko. Slovenska ameriška duhovščina, zbrana na zborovanju Baragove zveze, izjavlja : 1) Dasi slovenska duhovščina in slovenske župnije niso bile izrečne imenovane v uradnem vabilu, vendar pa se udeležijo kongresa, da tako poudarijo svojo narodno solidarnost in zavednost. 2.) Obenem poživljamo vse katoliške organizacije in društva brez razlike, da pošljejo svoje zastopnike. 3) Da naj bo ta kongres le priprava za bodoči pravi kongres. Kristan priporoča, da se na ti seji ponovno izjavimo, da obžalujemo, ker so se naša vabila napačno tolmačila Glede 3. točke ne moremo tu ničesar skleniti, ker o tem bo odločal kongres sam. Cainkar izjavi, da se pismo vzame na znanje in se odgovori v pravkar izraženem smislu.—Ni ugovora. Leo Jurjevec prosi, da se ga oprosti od nadaljnega zborovanja, ker mora na delo. Na kongres pride, ako mu bo le mogoče. Zeli vsestranski uspeh.—Se ga oprosti brez ugovora. Novak poroča, da je prijavljenih že 135 zastopnikov, ne vštevši tu navzočih. Kaže se splošno zanimanje in iz prijavnih pisem zveni globoka prisrčnost. Adamič svetuje, naj bi se izčrpki teh pisem objavili. Novak pojasni, da se to dela in se bo nadaljevalo. Rogelj poroča, da se bo udeležil kongresa celokupni odbor Ameriške bratske zveze.—Se vzame z odobravanjem na znanje. Cainkar omeni, da prav ta čas glasuje tudi glavni odbor Slovenske narodne podporne jednote, ali se udeleži ves odbor ati pa le izvršni odsek ter clevelandski odborniki, Kristan je mnenja, da bi napravilo globok vtis, če bi imeli na kongresu govornika od AFL in CIO. Zbašnik priporoča, da povabimo oba predsednika teh velikih delavskih organizacij in če se sama ne moreta udeležiti, naj pošljeta zastopnika. Adamič svetuje, da povabimo kot govornika tudi predsednika univerze Western Reserve v Clevelandu, ki se zelo za,nima za naše probleme in nam lahko veliko koristi, Cainkar izjavi, da bo povabil omenjene. Zbornica se strinja. Cainkar vpraša, če lahko društva in druge organizacije, zlasti oddaljene, pooblastijo nečlane za svoje zastopnike. Kristan predlaga, da lahko vsaka slovenska organizacija pooblasti kot svojega zastopnika kogar koli. Podpirano in soglasno sprejeto. , Cainkar vpraša, če lahko federacije društev pošljejo več zastopnikov. Po njegovem mnenju bi bilo to pravilno in koristno, ker obsegajo federacije po več društev. Zalar se strinja s Cainlcarjem. Enako tudi Kristan. Soglasno je sklenjeno, da federacije lahko pošljejo do pet zastopnikov. V prijavnici naj navedejo število v federaciji zastopanih društev. Cainkar vpraša, ali kaže pismeno povabiti tudi zastopnike jugoslovanske vlade. Razvije se daljša razprava, katere se udeleže skoro vsi prisotni. Adamič poudarja, da je to kongres ameriških državljanov slovenskega porekla. Naša vlada je v Washingtonu in tej naši vladi hočemo dokazati svojo lojalnost ter jo obenem opozoriti 'na neznosen položaj naših bratov -tem v Evropi. Podrobno opiše razne svoje skušnje. Kristan opiše v jedrnatih besedah dejanski položaj in nato predlaga, da se zastopniki jugoslovanske vlade in tudi dr. Cok in Furlan povabijo na naš kongres kot častni gostje. Da se jim tudi prilika, da pozdravijo kongres. Predlog je podpiran in soglasno sprejet. Po kratki razpravi glede sedežev na kongresu je brez ugovora odobren nasvet Kristana, da dobe častni gostje prostor na odru, zborovalci v dvorani in gostje ter obiskovalci na balkonu; to poslednje le v primeru, da zastopniki napolne dvorano; če pa ne, se lahko gostem dajo sedeži v ozadju dvorane. Za časnikarske poročevalce naj se poskrbi miza blizu odra. Dobro bi bilo dobiti vsaj pol ure na radiu in to tisti čas, ko bosta pozdravila kongres župan Lausche in zastopnik ameriške s vlade. Mimogrede omeni Kristan, da pripravljalni odbor lahko kar najame fotografa, kajti prepričan je, da bodo zborovalci na tako važnem kongresu gotovo hoteli vzeti sliko za trajen spomin. Staut priporoča, da bi skušali zainteresirati Svet ameriških Slovanov (American Slav Council), da pripravijo program za vse Slovane v Evropi, pa bi potem skupno nastopali, kar bi mnogo več zaleglo. Zbašnik pojasni, da je to navedeno že v njegovem priporočilu za referat št. III. Staut prosi, da bi bil oproščen od nadaljnjega zborovanja, ker se mora vrniti v Milwaukee radi zaposlenosti. Se mu ugodi. Oproščen je tudi Ivan Molek, ki radi nujnega dela ne more biti ves čas navzoč. Opoldanski odmor traja od 1. do 1.45 popoldne. Nato pridejo na dnevni red poročila referatnih odborov. Referat I: VOJNA IN AMERIŠKI SLOVENCI Adamič, predsednik tega odbora, prečita: “Izjavo slovenskih Amerikan-:ev” (A Declaration by Slovenian \mericans), v kateri je poudarjeno, da nas je približno četrt milijona, ki /si zvesto izpolnjujemo svoje držav-janske dolžnosti, ki trdo in vztrajno ielamo v rudnikih, tovarnah in na 'armah, ter smo tudi zastopani tako la polju znanosti kot na polju umetnosti; da kot celota pomagamo kolikor noremO v sedanjih naporih za zmago ; tem, da smo kupili že na milijone n milijone bondov; da je mnogo ti-;očev naših sinov v oboroženi sili in ia so nekateri že doprinesli največje irtve na Bataanu, na morjih, na Solo-nonskem otočju. Kakih stotisoč naših nož in žen dela v vojnih industrijah. Amerika nam je bila in nam je zme-■om prva, vendar ne moremo prezreti Torja razkosane Slovenije in drugih lelov Jugoslavije, Balkana in vzhodne Jvrope. Zato se obračamo do našega Predsednika Roosevelta in drugih vi-;okih uradnikov v Washingtonu, da >odpro naše stremljenje za osvoboditvijo in združenjem Slovenije. Ta izjava je soglasno in z velikim lavdušenjem odobrena. Adamič prečita resolucijo, ki poziva 'se ameriške Slovence na nadaljnje 'neto podpiranje Združenih držav v em resnem boju za zmago pravice lad tiranstvom. Resolucija je soglasno odobrena. Adarhič predloži drugo resolucijo, ki loloča, da se prične velikopotezna po-nožna akcija za Slovenijo, kamor bo reba poslati po naši zmagi ne le za-'oge živeža, žita za setev i. t. d., temveč tudi ljudi, kajti tam bodo silpo pogrešali zdravnikov, učiteljev, bolniških strežnic in rajnih izvedencev. Sledi kratka razprava, ki se je ude-eže Vider, Wedic in Zbašnik. Kristan predlaga, da se resolucija idobri. Novak podpira. Soglasno sprejeto. Adamič prosi, da se ga oprosti od na-laljnjega zborovanja. Njegovi želji je ustreženo potem, ko se mu Cainkar v menu vseh zahvali za veliko delo, ki ;a vrši za našdskupno stvar. Seferat II: POBOŽAJ SLOVENCEV V JUGOSLAVIJI IN ZAMEJNIH DRŽAVAH TER NJIH BODOČNOST. Kristan—predsednik tega odbora — prečita poslanico, namenjeno sloven-ikemu narodu v stari domovini. V njej ie povedano, kako z bolestjo v srcu ipazujejo slovenski Amerikanci krvavo tragedijo naroda v stari domovini, 'n Slovenski narodni kongres izraža /semu slovenskemu ljudstvu svoje glo-ooko sočutje, njegovim neustrašenim jojevnikom, ki se bojujejo proti nemškim, laškim in madžarskim ropar-em, pa svoje neomejeno občudovanje; da mu obljubljajo ameriški Slovenci svojo čim izdatnejšo pomoč v ’motnem in moralnem oziru; da se že pliža dan, ko zasije solnce tudi nad Slovenijo, kjer bodo sinovi in hčere slovenskih borcev v sedanjem boju uživali v fvobodi plodove njihovih bojnih naporov, njihovega trpljenja in njihove neomajne vere v zmago pravičnosti. Resoluciji “Zedinjena Slovenija” ter '‘Jugoslavija, Balkan in Evropa” sta z pdobravanjem sprejeti. Josephine Erjavec vpraša, če namerava ta odbor predložiti kako resolucijo glede reparacij za požgane slovenske vasi. Kristan pojasni, zakaj točasno taka zahteva ni priporočljiva. Razvije se kratka razprava o Rusiji in drugih zavezniških narodih. Te razora ve se udeleže Zbašnik, Vider, Zalar,, Rogelj, Novak in Krapenc. Kristan pojasni, da se bodo v referatu lahko poudarile naše simpatije in hvaležnost Rusiji; poslale se bodo tudi lahko brzojavke predsedniku Rooseveltu in Rusiji, Kitajski ter drugim zaveznikom. Kristan prečita resolucijo “Zenstvo in mladina," Zupan je mnenja, da bi bilo mogoče dobro v tej resoluciji omeniti kak primer takih podlih zločinov, recimo, kako so naciji odpeljali iz Kranja dvesto deklet in žen v prisilno prostituci-jo. Resolucija je soglasno odobrena. — Vse tu odobrene resolucije se predložijo seveda kongresu, ki ima končno besedo o njih. S tem je Kristanovo poročilo končano. Zalar se toplo zahvali za jedrnata in globoko zasnovana izvajanja. Etbin Kristan skromno izjavi, da “je storil le svojo dolžnost. Navodila za Slovenski narodni kongres Zadnji torek ali 20. novembra t. 1., so se v glavnem stanu SNPJ sešli razni odbori, ki pod pokroviteljstvom Jugoslovanskega pomožnega odbora, slovenske sekcije, delajo na pripravah za Slovenski narodni kongres. Sešli so se, da skupno pregledajo in prerešetajo, kaj so za kongres pripravili posamezni odbori ter sploh, kaj se je do sedaj že storilo za to stvar in da narede zaključke za eventu-elne nadaljne korake, ki jih je v zvezi s tem morda še potrebno storiti, da bo kongrer uspešen in res to, kar želimo, da bo. Zapisnika o obširnem delu tega odbora žal ni bilo mogoče pripraviti za tisk tako hitro. Ker pa je važno, da je naša javnost v naprej informirana vsaj o glavnih zaključkih, naj se izvoli upoštevati za enkrat sledeče; Na skupni seji so bili prečita-ni in izpolnjeni razni referati, ki imajo biti predloženi narod- Zbašnik, Vider, Krapenc, Kristan, Erjavec in Molek. Izrečena so razna priporočila. Adamič je pred svojim odhodom izročil temu odboru resolucijo, ki se izreka za ime “Ameriški svet za bodočo Slovenijo" (American Council for the Future Slovenia). Kristan priporoča: “Slovenski narodni svet v Ameriki.” Molek predlaga in Erjavec podpira, da se imenuje “Ameriški slovenski svet” (American Slovene Council). Z večino je sklenjeno, da se priporoča kongresu odobritev ime “Ameriški slovenski svet.” Razvije se razprava, kakšen odbor naj ima nova organizacija. Udeleže se te razprave skoro vsi zborovalci. Mnenja so zelo različna, a se slednjič izkristalizirajo v dveh predlogih: Novak predlaga, da bi Svet imel osrednji odbor štiridesetih članov, izvoljenih na kongresu. Krapenc podpira. Soglasno sprejeto. Kristan predlaga, da se nadalje izvoli na kongresu Izvršni odbor devetih članov, in sicer predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik, zapisnikar in trije direktorji. — Novak podpira, — Soglasno sprejeto. Kristan predlaga, naj ima izvršni odbor sejo vsak mesec, osrednji pa letno ali po potrebi. — Podpirano in soglasno sprejeto. Da se pospeši volitev, je sklenjeno, da kongres izvoli poseben nominacij -ski odbor. Železnikar je prepričan, da ne bo na kongresu nikakih neprilik, ako se bomo vsi dosledno ogibali strankarstva in gledali le za koristi naroda. Stare rane naj se popolnoma pozabijo. Cainkar nato predloži osnutek poslovnega reda, ki je s par popravki soglasno sprejet. Cainkar sproži razpravo o izredno važnem vprašanju: kako dobiti neob-hodno potrebna sredstva? Apelirati bo treba predvsem na naše podporne organizacije. SNPJ bo nudila izdatno pomoč iz svojega izrednega sklada. Zbašnik poudari, da bo potrebno za uspešno poslovanje vsaj 10,000 članov nove organizacije, ki bodo prispevali mesečno po 25c. Res je, podporne organizacije bodo glavni vir dohodkov; za začetek bodo morale prispevati 5c ali 10c od člana. Najti bo treba seveda pota, da se premostijo razni zadržki, toda kjer je volja, se že najdejo pota. Glavni odbor Ameriške bratske zveze bo imel izredno sejo, po zaključku kongresa pa bo razpravljal o tem vprašanju. Vider računa, da bi se po Zbašniko-vem načrtu — 10c od člana — nabralo kakih $13,000, kar bi zadostovalo za začetek. Pri SNPJ se bo dalo to izvesti, kako je drugod, pa seveda ne ve. Zalar priporoča, naj bi se v ta namen porabila imovina Jugoslovanskega republičanskega združenja. To bi bil izredno pomemben začetek, ker bi se s tem pokazala dobra volja in pjačalo zaupanje. Istega mnenja je Rogelj. Pravi, da bi s tem napravili konec neprestanemu besedičenju. Dalje dostavlja, da bo tudi ABZ prispevala svoj delež. Zalar pripominja, da glede Kranjske slovenske katoliške jednote ne more ničesar določnega obljubiti, zagotavlja pa, da bodo storili vse, kar bo v njih močeh in da gotovo ne bodo zaostali za drugimi. Vider opozarja, da je dejansko le kakih $4000 v blagajni JRZ. Ta denar bo na razpolago, o tem ni'dvoma. Vendar pa to ni še nikak izhod, kajti potrebno bo mnogo,-več. Novak omeni, da je razpoloženje na splošno tako, da se imovina JRZ prenese v novo organizacijo. Cainkar je prepričan, da bodo podporne organizacije omogočile začetek, pozneje pa bodo treba glddati za reden vir dohodkov. Novak vpraša, ob kateri uri se otvori kongres. Kristan priporoča, da se določi otvoritev ob 9. dopoldne v soboto, 5. decembra 1942. S tem se vsi strinjajo. Predsednik Cainkar se zahvali zbo rovalcem za složno in požrtvovalno delo ter zaključi sejo ob 7:15 zvečer s poslovilnim pozdravom: Na svidenje na Slovenskem narodnem kongresu! Vincent Cainkar, predsednik; Joseph Zalar, tajnik; Jacob Zupan, zapisnikar. nemu kongresu v sprejem. Torej je glede tega vse v redu. V dobrem teku so tudi vsa ostala pripravljalna dela. Na skupni seji je bil odobren sklep pripravljalnega odbora, da se kongres vrši 5. in 6. decembra 1942. Slovenski narodni kongres torej začne zborovati v soboto, 5. decembra 1942, v Slovenskem narodnem domu, 6409 St. Clair Ave, Cleveland, O., začetek ob deveti uri zjutraj. Posebnih poverilnic ne bo, pač pa naj vsak zastopnik društva, podružnice, kluba ali kakršnokoli organizacijo zastopa, prinese s seboj za to pismeno izkazilo, podpisano po uradnikih dotične organizacije. Vsak zastopnik naj odda pismo od svoje organizacije, ki ga ima namesto posebne poverilnice pri poverilnem odboru, ki bo imel svojo mizo v preddvorani ter vpisaval imena prijavljenih. To storite čim prej mogoče, da bo kongres toliko prej sklepčen ter bo lahko začel z rednim delom. Organiziran je tudi domač odbor za preskrbo stanovanj, pri katerem se boste lahko priglasili za stanovanje že v naprej ali pa ob prihodu. Pazite na njih objavo v listih! VINCENT CAINKAR, preds. priprav, obora. Referat III: POLITIČNA AKCIJA AMERIŠKIH SLOVENCEV. Cainkar — predsednik tega odbora — prečita resolucijo ter osnutek pravil za organizacijo, ki jo bo brez dvoma ustvaril kongres v Clevelandu. O imenu nove organizacije se razvije živahna razprava, v katero posežejo hajate kot ljudje dobre volje in iskrene gorečnosti, da vsi kot ameriški Slovenci in Slovenke pomagamo poteptani in žalostni domovini onkraj morja—do svobode, sreče in blagostanja. Josie Zakrajšek, gl. tajnica Progresivnih Slovenk. Poročilo lokalnega odbora št. 4, JPOsSS na program letne seje. Seja se bo vršila v navadnih prostori ■ Na svidenje torej na seji j decembra in bratski pozdrav-— Za društvo št. 32 ABZ: A. X. Primozich, zapisnih z Eveleth, Minn. — Od našega j društva Sv. Ime Jezus, št. ^ ABZ, je zdaj že 20 fantov v voj- | k s: nih silah Zedinjenih držav. * ^ limo jim vse najboljše ter bi se po dobljeni zmagi sre®* in zdravi vrnili k svojim gim. Na 'seji 22. novembra J bilo sklenjeno, da prispeva* $10.00 v “Chest,” iz katere ^ pošilja pomoč našim fanto® ui vojakom, ki se na raznih boj* U] ščih borijo za poraz JaPonce ’ | * Nemcev in Italijanov ter ^ zmago demokracije in PoS ^ j mir za vse svobodo ljubeče 118 rode. ■ 'J [ Dne 7. novembra je untfl® ^ j jj, Mary Horvat, članica ^ društva. Društvo se je PoS °J ' lo od pokojne članice z ijl |{, vencem in članstvo jo - pem številu spremilo k zad ; mu počitku na evelethsko P® I pališče. Pokojnica, ki,je stara 81 let, zapušča dva s |; ° Rudolpha in Josepha. P° l0... v je bila iz Sodražice v Sl°ve1^ j |v Naj bo pokojni sosestri 1» 1 ^ 1 svobodna ameriška gruda, z_a ^ . j očim ostalim pa naj bo v 1 ^ ^ nu društva izraženo iskreno |, žalje. — Za društvo št. - ' ABZ: . M ftl( John Laurich, talili ^ ■ cei Helper, Utah. — 0lanfjj odi društva Carbon Miner, št. J Pa< ABZ, je tem potom vabljen°’^jj | i se polnoštevilno udeleži ■ j An ali letne seje, ki se bo vr® jp jja' navadnih zborovalnih prosto ei v nedeljo 13. decembra in 86Jj rei pričela ob dveh popoldne- j| j> tej seji bomo izvolili drusv» J odbor za leto 1943 in uredUi® j ša društvena pravila za ( nje leto. Dolžnost vS ^1 ^ odraslega člana in članice ■ y j da se te važne seje ud1e> J čla Bratski pozdrav in na svide^f ]eg. na seji 13. decembra! — f i>ej, društvo št. 168 ABZ : , ^>te John Yakopich, taj1* ;to; « ^ Blaine, O. — Člane in cUj društva Napredni Slovenci)Hio: 155 ABZ, obveščam, da na zadnji redni seji sklenje , ['■'■ da priredimo veselico skup110® društvom št. 333 SNPJ. Ta 'jft selica se bo vršila 26. decerflMtt ) to je tisti dan po božiču. Prl J|^i tek je določen za drugo l,r0 L I R° ’ poldne. Obe društvi bosta rovali svoje mladinske božičnimi darili, kakor po na di druga leta. Starši naj ne pozabijo pripeljati na 0l||2av njeno veselico svojih otr°^> , so v mladinskem oddelku eI\ fit( ali drugega gori omenje^ društev. Več o tej veselic1! 2el< še pravočasno poročano. Letna seja našega društvi gaj bo vršila v nedeljo 13. dec_ jfg bra. Vršila se bo v nava^J prostorih in se bo pričel&j %t(] dveh popoldne. To je na.r dru važna seja v vsem letu, ; bi se moral udeležiti vsak ^ in članica, ki ga ali je ne l žuje posebno važen vzrok- Jeti tej seji bo treba izvoliti dr11, veni odbor za prihodnje let°. ^1 urediti še druge zadeve, ki (2,‘ dajo v program letne seje' * fre] čim več članov je na seji ^ h vzočih, tem bolj v splošno -i dovoljstvo se more vse ukre!,| 6rc Torej na svidenje na seji j bi decembra, in bratski pozd^j ^ — Za društvo št. 155 ABZ: ^ >ios Paul Ilovar, tajs % 4 ^ Milwaukee, IF/s. — Gl*1' %| seja našega društva Zdn'2 J §ej Slovani, št. 225 ABZ, se b<>^ % šila 16. decembra zvečer v j Na vadnih prostorih, člani in ^ ;> nice so vabljeni, da se iste . | mogoče polnoštevilno udel?^ | Naj bi prišli na sejo tudi tl( i ( katerih ni na druge mesečih |j je. Običajne seje so slabo l|$o skane in člani, ki ne pridej0^^ seje, se izgovarjajo, da de$®ii£ in ne morejo priti. To je | pripraven izgovor. Seveda- jlpo kateri morajo ob času seje (Dalje na 3. strani) Ameriška Slovenka pozdravlja kongres Sedanji svetovni dogodki hitijo z večjo brzino kot kdaj v zgodovini človeštva. Negotovost in zmešnjava sta objeli ves svet, tako tudi pamet vseh Slovencev v Ameriki in v domovini, ker mislijo, kaj bo ,prat za prav bodočnost slovenskega naroda v domovini. Toda zastopniki združene ameriške Slovenije, ki danes resno mislijo, kaj bo najboljše za naše brate in sestre onkraj morja, se bodo sešli k posvetovanju v Clevelandu, kjer bodo nesebično razpravljali, kaj je in bo najboljše za rodno domovino. Ali bo to nov red ali ureditev? Ali bo ta ureditev uničujoča? Ne. To more biti konstruktivna ureditev, kajti porojena bo iz trpljenja in preizkušnje. Za vse dobrine bodočnosti plačujejo danes s krvjo, bojevanjem in korajžo. Način življenja, ki je bil znan našim Slovencem v mladosti in moški do bi, naj se nikar več ne povrne, ampak iz križanega hrepenenja mora priti boljša bodočnost. Sedaj ni čas za ameriške Slovence, da bi bili prežeti z obupom in vzdvojenostjo, če so.^e odločili, da hočejo ’pomagati Slovencem onkraj morja do svobode in pravice. Tudi sedaj ni čas, da bi obupavali nad delom, ki nas čaka, ako hočemo res pomagati. Sedaj pozabimo na vsako materialistično sebičnost, pohlepnost in pogubnosno slabost naše moči, kajti luč Slovenskega narodnega kongresa bo gotovo zasvetlila s svojimi žarki prosvete in pomoči tudi do junaške obrambe naših ljudi v domovini, katerih želja je vedno bila, da živijo v miru s svojimi sosedi na svoji zemlji. Moja predpravica je, da kot ameriška Slovenka v imenu Progresivnih Slovenk v Ameriki iskreno in srčno pozdravljam vse one Slovence in Slovenke, ki bodo prišli na Slovenski narodni kongres v Clevelandu. Drago mi bo, da se boste vi vedno spominjali tiste Slovenije, kjer ste bili rojeni, in da mora ta zemlja ostati vedno vesela in zaže-ljena dedščina, pa naj bo še tako mala in pohlevna, ostati mora to zemlja, ki je spoštovanja vredna. Saj na tej zemlji ste zadihali prve dihe božajočega in osvežujočega zraka. Vsaj, kdor je ponosen na svojo nekdanjo domovino, je to pač njegova predpravica, in prav tako predpravica vsakega človeškega bitja. Pozdravljeni vsi, od New Yorka do San Francisca, ki pri- Sheboygan, Wisconsin. — Na prvi jesenski seji lokalnega odbora št. 4, JPO-SS je bila z velikim odobravanjem sprejeta sledeča resolucija.; “Lokalni odbor št. 4 JPO-SS v Sheboyganu, Wisconsin, katerega tvori enajst društev, izreka najlepšo zahvalo Mr. Janku N. Roglju, bivšemu direktorju publicitete JPO-SS za njegove lepe članke, pisane v prilog narodnemu pomožnemu fondu, katerega zbira ameriška Slovenija v pomoč revnim in zatiranim rojakom v stari domovini. Žal nam je, da je sobrat Rogelj prenehal s svojim delom, ker narod pogreša njegovo iskreno in vzpodbudno besedo. Narod ve, da je s svojim obširnim delom za našo pomožno akcijo imel mnogo truda, zato mu je v srcu hvaležen. Ker je pa v takih slučajih tudi javna beseda umestna, mu naš odbo'r v imenu vseh svojih društev izreka javno priznanje in zahvalo za njegov trud. Za odbor: Marie Prisland, predsednica; Johanna Mohar, tajnica; Martin Jelenc, blagajnik; Joseph Yeray, predlagatelj resolucije.” Odbor se najlepše zahvaljuje predsednici našega odbora Marie Prisland, ker se je potrudila in za Jugoslovanski pomožni sklad dobila $500.00 od tukajšnje “Sheboygan County War Chest” organizacije. Posebno nas je zveselilo to darilo vsled tega, ker ga ni nihče pričakoval, ker je bila ta “War Chest” kampanja zaključena že pred 4-rimi meseci. Naš odbor prav uspešno deluje že nad eno leto in pol v blagi namen pomagati revnim rojakom v stari domovini. Do sedaj smo blagajniku JPO-SS, Mr. Leo Jurjevcu v Chicago, poslali vsoto $769.77. Ako prištejemo še gori inaenovano vsoto $500.00 ter vsoto $52.00, katero je podružnica SŽZ, št. 1 posebej poslala, je naša sheboy-ganska naselbina skupno prispevala v narodni pomožni fond $1,321.77, kar je za našo majhno naselbino izredno visoka vsota. i , Vse to se je lahko doseglo z lepim složnim sodelovanjem naših društev in njih vrlih zastopnikov, ki zaslužijo za svoje zanimanje vse priznanje. /Ostajam z narodnim pozdravom, Johanna Mohar, tajnica in zapisnikarica. DOPISI Ely, Minn. — članice društva Severna zvezda, št. 129 ABZ, so tem potom prijazno vabljene na letno sejo, ki se bo vršila v sredo 9. decembra in se bo pričela ob pol osipih (7.30) zvečer. Na omenjeni seji bomo izvolile društveni odbor za leto 1943 in uredile še druge zadeve, ki spadajo na letno sejo. Po seji bomo imele domačo zabavo z igrami in pkrepčili. Pridite na sejo vse; ne bo vam žal. Sestrski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 129 ABZ: Mary Zgonc, tajnica. Black Diamond, Wash.—člane in članice društva Marija Zvezda, št. 32 ABZ, obveščam, da se bo naša letna seja vršila v nedeljo 20. decembra. Na omenjeni seji bomo volili društveni odbor za leto 1943. čim več nas bo na seji, tem lažje bomo izvolili dober odbor in tem bolje bomo uredili vse, kar spada DOPISI (Nadaljevanje z 2. strani) delati in od tistih se ne more zahtevati, da bi prišli na sejo. Toda, nekateri, ki se izgovarjalo, da morajo delati, v resnici e doma počivajo. Zabava, ki smo jo bili priredili 15. novem-ra, se ni nič kaj, povoljno obnesla, in, kjer je dosti praznih stolov in praznih miz, se ta Praznina pozna tudi v blagajni. Nekateri člani imajo navado, a pregovarjajo čez društveno ajnico in čez druge društvene Sadnike, češ, da ne yodijo in opravljajo društva pravilno. tisti naj bi gotovo prišli na e no sejo 16. decembra in polagali izvoliti v odbor take čla-in članice, s katerimi bodo 8 °Pr°centno zadovoljni. Veči-JJ narni'eč odloča tudi pri vo-ah društvenih uradnikov. Si-?r se meni zdi, če sedanja taj-lca odkloni ponovno izvolitev, 01no ostali .kot vojaki brez usk na fronti. Naše društvo ® zadnje čase precej neaktivno zaspano, toda če ne bi imelo, L. ^tvovalne in aktivne tajnice, 1 bilo menda že sploh zasmr- o spanje pravičnega. Seveda, M L !. najt>°ljši odbor ne more J ■ V°S^ storiti, če nima pomoči ' j ®aj od dobrega dela ostalega f, c|anstva. 1 m ^a?* *n članice naj torej kar ■ L°f*e Polnoštevilno' pridejo lito 6^n° Sej° decembra zve_ Bfodh ^ izvolijo dober in agilen 9 |2av T Za pr^odnje leto, in si 9 liti° društvene aktivnosti, ■ n 0C^ Potegnile k sodelovali y\TeČiVl0 članstva, če ne vseli do' sej* ^as za toza- pj rJ^ne nasvete in predloge. To-ijtji ■)> na svidenje! J \J v Anton Klobuchar, c^an društva št. 225 ABZ. $j I>u- — Letna seja j&| v Us^va št. 40 ABZ se bo vršila 13. decembra in vsi ;•;)*J jev.nj so vabljeni, da se iste ude-6^lj0' ^a Program omenjene Slit6 Spac\a med drugim tudi vo-nii1 • čustvenega odbora za le-| si te-i Priliki tudi pro- ! j . plane, da pravočasno pla- |^ej0 syoje asesmente, da jih |/e tajnik pravočasno vsak ^ sep odposlati na glavni urad. ^a društvo št. 40 ABZ: John Istanich, predsednik. yuk°n, Pa. _ Člani društva So11'?1?1 ®lovenci- št. 183 ABZ, Jl(}g,v!^eni’ ^a se polnoštevilno Itj glavne ali letne seje, cetTh vršila v nedeljo 13. de-h\ ra‘ ^onec leta se je prjbli-’ ,p*’edno smo se tega 'prav (jruv. lj jn voliti bomo morali let0S odbor za prihodnje ‘ odpisana sem tajnica te-Žele]n,štva ze tri leta in bi'kar Iru a P°se^ oddati komu rii5* ga_-ee/nu v bodoče. Mesto bla-'leg. j Je tudi izpraznjeno. Po-^ +6ga na seji decem-j L| ^ re*3a urediti še več drugih i1’- drnsT' Z*to, vsi na sejo! — Za > Ustvo št. 183 ABZ: cl^ I Mary Stampler, tajnica. ,/ n -------------------- • ? ht!,lUtl!’ Min,u — Glavna ali riif 8t, uv~e,)'a društva North Star, ^eli' se bo vršila v ne- decembra ob pol treh e. •* trei Popoldne. Na tej seji bo i & if.•uZV°^iti društveni odbor 0 * °dnje leto in urediti še etf1! Pr0e.e zadeve, ki spadajo na 1 K j-.1'?.111 letne seje. Priporočil ifi1' ^Ur članstvu, da si izbere '• .v, W6g.a tajnika; moja boleh-ijfl1 P°večuje težkoče, ki za , ^ j.'10 Vsakega tajnika. Pridite i 194:^ ° Vsi in izvolite si za leto rM Sejj| °dt)or, ki bo vsem po volji, '°'( t/6, vršila v mali Forest- V i \ rall> 4th Ave. & W. 1st St 1 ‘i ^ r,Vlc^enje in bratski pozdrav! a društvo št. 197 ABZ: i Frank Lovshin, tajnik. — ^lar,i in članice j 0||*o Lincoln, št. 108 ABZ jo ^fcdeie?.s.eni, da se polnoštevilno eli’jRii^ 'ZlJ'° letne seje, ki se bo vr-e boV n?de^° 20. decembra in i, .j^čela ob dveh popoldne, je Jako važjio, ker na orne- 1 SeJi bomo volili društveni odbor za leto 1943. Za po seji bo za udeležence na razpolago nekaj okrepčil brezplačno. Dalje prosim člane in članice, ki še niso plačali tistega dolarja društvene naklade, da tisto poravnajo v mesecu decembru, da bo mogoče račune zaključiti do novega leta. Od našega društva je zdaj že osem članov v vojni službi Zedinjenih držav. Naj jih spremlja sreča na vseh njihovih potih in naj jih zdrave privede spet med nas. Sestrski pozdi’av! — Za*društvo št. 108 ABZ: Antonia Perechlin, tajnica. Central City, Pa. — Letna seja našega društva Veseli Slovenci, št. 198 ABZ, se bo vršila v nedeljo 13. decembra, in vsi člani so vabljeni, da se te zadnje seje v letu gotovo udeležijo. Na dnevnem redu seje bo volitev društvenega odbora za prihodnje leto in predložene bodo tudi druge zadeve. Na primer pobiranje prispevkov po 25 centov od članov in'članic v svrho nabave vojnega bonda. Sprejeti bomo morali tudi načrte glede društvenega poslovanja v prihodnjem letu. Pozdrav vsem članom in članicam in na svidenje na seji 13. decembra! — Za društvo št. 198 ABZ: Vincent Maljevac, tajnik. Waukegan-North C h ic a go, JU. — Ta slovenska naselbina bo imela 16 delegatov in dele-gatinj na Slovenskem narodnem kongresu, kateri se bo vršil v Clevelandu 5. in 6. decembra. Organizacije, fara, skupine in društva, katera sodelujejo pri tej akciji, so sledeča: Fara Matere Božje, Slovenski narodni dom, društvo Sv. Rflka ABZ; društvo Sloga SNPJ; Slov. samostojno društvo; društvo Sv. Ane KSKJ; društvo Sv. Jožefa KSKJ; društvo Vit. Sv. Jurija; društvo Moška Enakopravnost SNPJ; Odsek S. N. Doma; Slovenska Čitalnica; ženski odbor rdečega križa; društvo Little Fort SNPJ; Waukegan-North Chicago Co-op; Slovenski Sokol; CIO Local 1115 USA; Sacred Heart Court COF; Women’s C. O. F.; društvo Sv. Družine in ženski odsek Co-op. Delegati in delegatinje, kate--ri so do sedaj imenovani ali izvoljeni, so sledeči: Od fare Matere Božje bodo naznanjeni v kratkem po župniku Rev. M. J. Hiti; nadalje: Anton Kobal, Joseph Zorc, Frank Nagode, Math Slana, Sr., Lawrence Ogrin, John Zalar, Antonia Bezek, Frances Drobnič, Mary Stanovnik, dr. Andrew Furlan, Helen Jereb, Albina Furlan, Martin Judnich in Jacob Mesec. Delegacija se bo odpeljala iz Waukegana v petek zvečer 4. decembra in pride v Cleveland okoli 8. ure zjutraj v soboto 5. decembra. Joseph Zorc. Chisholm, Minn. — Najprej naj poročam, da so imela tukaj dne 23. novembra skupno sejo vsa tukajšnja slovenska ženska društva, po številu šest. Ta društva spadajo k različnim organizacijam. Eno teh društev je tudi naše društvo Sloga, št. 230 A. B. Z. Na tej seji smo izvolile delegatinjo, ki bo zastopala vseh teh šest ženskih društev na Slovenskem narodnem kongresu, ki se bo vršil 5. in 6. decembra v Clevelandu, Ohio. Za delegatinjo je izvoljena sestra Johana Zobec, ki je članica našega društva in še dveh drugih društev; za namestnico pa je bila izvoljena sestra Mary Lav-rich, podpredsednica društva KSKJ. Tdrej, sldvenska ženska društva v Chisholmu bodo ža-stopana na Slovenskem narod nem kongresu. Upam, da se bo kongres vršil v atmosferi narodne sloge in z edinim namenom, da stori kar največ mogoče za rešitev zasuznjene starokrajske Slovenije. V nedeljb 22. novembra sem se udeležila lepe slavnosti, ki se je vršila v Elyu, Minn. V tamkajšnjem Jugoslovanskem narodnem domu so namreč odkrili spominsko ploščo z imeni vseh slovenskih fantov, ki so od tam odšli v vojne sile Zedinjenih držav. Število teh je 361. Dalje so tam imena 6 deklet, ki so članice pomožnih vojnih sil. Štirje od vpoklicanih fantov so že dali življenje za čast zvezdnate zastave in za ohranitev naše svobode. Glavna govornica na tej slovesnosti je bila na Chisholmu rojena Vida Ponikvar, ki je govorila najprej v slovenskem in nato v angleškem jeziku. Njen govor je bil globoko zamišljen in sprejet z velikim aplavzom. Vida Ponikvar je inteligentno in izobraženo dekle in dobra govornica. Zatem je govoril Rev. Mi-helich, ki je med drugim tudi priporočal, da bi elyški rojaki poslali nekaj delegatov na Slovenski narodni kongres v Cleveland. Zatem je elyški kvartet lepo zapel pesem “Lovec”. Sledila sta Mr. in Mrs. Charles Mrhar, katera je spremljala na piano Miss Mary Hutar; na vrsti je bila slovenska himna in več drugih slivenskih pesmi, ki so navdušile občinstvo. Po slovesnosti se je razvila pristna domača zabava. Samo dvorana je bila premajhna, in dasi je bi- lo dosti Ribničanov navzočih, se ni dalo stvari odpomoči. Naša družba se je podala v spodnje prostore, kjer so bili že pevci zbrani. V taki družbi je čas vse prehitro potekal, tako, da smo prišli domov v Chisholm šele v ponedeljek ob treh zjutraj. Pri tej priliki se želim zahvaliti za vso naklonjenost in postrežbo Mr. in Mrs. Frank Marolt, Mrs. Charles Mrhar in Mrs. Anton Slogar. Hvala vsem! Sešla sem se tudi z mojima dvema bivšima sošolkoma Ano Bočar in Agnes Vertnik. Odkar smo zapustile stari kraj, smo se zdaj prvič videle, to je po 38 letih. Seveda je bilo svidenje nad vse prisrčno. Omenjeni sestri sta članici ABZ, po rodu iz vasi Podlipa, fara Ajdovec pri Žužemberku, po domače Kotarjeva dekleta. Lepo je po tolikih letih se sniti z nekdanjimi znankami. Upam, da me kaj kmalu obiščeta v Chisholmu. — Pozdrav vsemu članstvu Ameriške bratske zveze! Frances Lukanich, predsednica društ. št. 230 ABZ. letu, želim tem potom vsem glavnim uradnikom in vsemu članstvu ABZ vesele božične praznike in srečno novo leto. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 28 ABZ: Frank Krusich, tajnik. Ely, Minn. — Letna seja društva Sv. Srca Jezusa, št. 2 ABZ, se bo vršila v nedeljo 13. decembra. Seja se bo vršila v Jugoslovanskem narodnem domu in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Na letni seji se voli odbor za prihodnje leto in se delajo še drugi važni zaključki, zato je priporočljivo, da se je članstvo kar mogoče polnoštevilno udeleži. Za po seji bomo imeli nekoliko okrepčil. Pri tej priliki naj še omenim, da ima naše društvo dosedaj že 57 svojih članov v vojnih silah Zedinjenih držav. Naj jih spremlja sreča na vseh potih in naj bi se po doseženi zmagi zdravi in zadovoljni vrnili med nas! Bratski pozdrav! — Za društvo št. 2 ABZ: Louis Perushek, tajnik. redila skupno vsa bratska društva v Meadowlandsu in dobiček iste je namenjen za Ruski vojni relif, torej v plemenito svrho. Upam, da se bo članstvo vseh društev in sploh vse slo-! vensko občinstvo tega okrožja j vabilu na to veselico odzvalo, j [Poskrbljeno bo za dobro godbo! in dobro postrežbo. Torej, ne j pozabite na veselico 5. decem-i bra. | Letna seja našega društva sej bo vršila na običajno nedeljo, j toda ob drugačni uri. Začela se bo namreč ob 9. uri dopoldne, člani naj izvolijo to upoštevati. — Za društvo št. 75 ABZ: Joseph Murn, tajnik. Rock Springs, Wyo. — članstvu društva Sv. Alojzija, št. 18 ABZ, uradno naznanjam, da se bo glavna ali letna seja vršila tretjo nedeljo v mesecu, to je 20. decembra. Pričetek seje je določen za pol deseto (9.30) uro dopoldne. Kdor se te seje ne udeleži in nima za to opravičljivega vzroka, plača 50 centov v društveno blagajno, ali pa se bo postopalo z njim po sklepih zadnje letne seje. Izvzeti so bolniki in tisti, ki morajo dotičnega dne delati. Na svidenje na seji 20. decembra in bratski pozdrav! — Za društvo št. 18 ABZ: , Louis Taucher, tajnik. East Helena, Mont. — Vse člane' in članice društva Sv. Alojzija, št. 43 ABZ, vabim, da se gotovo udeležijo letne seje, ki se bo vršila 12. decembra ob navadni uri in v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo treba rešiti več važnih zadev, pregledati bo treba društvena pravila in, kar je glavno, treba bo izvoliti društveni odbor za prihodnje leto. Torej, vsi na sejo 12. decembra, da se bo vse uredilo v največje zadovoljstvo vseh in da potem ne bo imel nihče vzroka za oporekanje. Tiste člane, ki kaj dolgujejo n^, asesmentih, prosim, da poravnajo ta mesec, da mi bo mogoče ob koncu leta knjige urediti in jih v dobrem redu izročiti novemu tajniku. Kaj pa kampanja za povečanje števila članstva našega mladinskega oddelka? Ali'smo kar zaspali? Kdo bo vpisal kakega kandidata na prihodnji seji? še, je čas, toda požuriti se moramo. Bratski pozdrav! — Za društvo, št. 43 ABZ: Louis Smith, tajnik. 1 _____ Trinidad, Colo. — Tem potom opozarjam člane društva Sv. Andreja, št. 84 ABZ, da naj ne pozabijo na glavno ali letno sejo, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra ob 9. uri dopoldne v navadnih prostorih. Na omenjeni seji bo več važnih zadev za rešiti. Sedanji časi prinašajo marsikaj, česar nismo poznali prejšnja leta, toda treba se je novim razmeram prilagoditi. Na letali seji bomo morali tudi izvoliti odbor za leto 1943. Važno je, da pride članstvo polnoštevilno na sejo in izvoli odbor, v katerega ima zaupanje, in obenem da v največje zadovoljstvo reši druge zadeve, ki spadajo na program letne seje. člane, ki zaostajajo z asesmenti, prosim, naj bodo bolj točni, posebno zdaj v zadnjem mese'cu leta. Nekateri člani so bolj točno plačevali asesmente v časih velike depresije, ko ni bilo niti dela niti denarja, kakor jih plačujejo zdaj, ko je povsod delo in zaslužek. Ako so nekateri člani lahko vedno točni v svojih obveznostih na-pram društvu, zakaj bi ne bili vsi! Na svidenje na seji 13. decembra in bratski pozdrav! — Za društvo št. 84 ABZ: Jacob Prunk, tajnik. Meadoivlands, Pa. — V prvi vrsti se želim zahvaliti vsem članom društva št. 75 ABZ za njihovo sodelovanje ob priliki naše plesne veselice, ki se je vršila 31. oktobra. Upam, da so bili vsi posetniki zadovoljni. Veselica je prinesla priličen dohodek tudi društveni blagajni in denar bo investiran v vojne bonde. člane in prijatelje našega društva pa tem potom vabim že na prihodnjo veselico, ki se bo vršila v Bear’s Halli v soboto 5. decembra. Veselico bodo pri- progo Lucy šterk, enega sina in štiri hčere. Pogreb se je vršil 25. novembra po katoliškem obredu na pokopališče v Hibbin-gu. Ko je ležal na mrtvaškem odru, ga j$ obiskalo mnogo rojakov iz te okolice, kakor tudi iz oddaljenih naselbin. Društvo se je poslovilo od pokojnega sobrata z vencem cvetlic in številni člani so ga spremili na njegovi zadnji poti. Naj bo pokojnemu sobratu ofiranjen blag spomin, žalujočim sorodnikom pa naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje! — Za društvo št. 54 ABZ:, Caroline Fink, tajnica. Canon Cilij, Colo. — Seja društva Triglav, št. 147 ABZ, se bo ta mesec vršila en teden bolj zgodaj kot po navadi, in sicer se bo vršila v nedeljo 13. decembra. Seja je za ta mesec prestavljena zato, da bo imelo več članov priliko se iste udeležiti. Podpisana tajnica ne bi mogla i priti na sejo 20. decembra. Decemberska seja pa je važna, ker je zadnja v letu, ker mora izvoliti uradnike za prihodnje leto in urediti še razne druge zadeve z ozirom na poslovanje v prihodnjem letu. Torej vsi in vse, katerim je le mogoče, pridite na letno sejo v nedeljo 13. decembra. Pa vesele božične praznike in srečno novo leto vsem! — Za društvo št. 147 ABZ: Julia Skrabec, tajnica Roundup, Mont. — žalostno vest mi je danes poročati iz naše naselbine. Dne 16. novembra je preminila sosestra Apolonija Košak. Umrla je po večletnem bolehanju in vzrok smrti je bila srčna kap. Pokojnica je bila rojena 10. januarja 1885 v Rečici v Savinjski dolini na Spodnjem Štajerskem. V Ameriko je prišla leta 1905, in sicer v Livingston, Montana. Poročila se je še isto leto. Družina se je preselila sem v Round-Up leta 1917, Pokojnica je bila članica društva Sv. Michaela, št. 88 ABZ in članstvo jo je v lepem številu spremilo na njeni zadnji poti ter se poslovilo od nje z venci. Tudi drugega občinstva je bilo mnogo v sprevodu. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu iz cerkve Sv. Benedikta v Roundupu na pokopališče New Miner v Klein, Mont. Pogrebne obrede je opravil Rev. Joseph Freibert. Pogrebci so bili: Frank Čebuli, John Colletti, Lucas Zupan, Marko Bubich, Marko Vranesh in Matt Panian. Pokojna sosestra zapušča žalujočega soproga Johna Košaka, sina Johna Košaka mlajšega v Billingsu, Mont,, hčerko Mrs. Gust Nier v Roundupu, Mont., in hčer Mrs. Thomas Gillen v Heleni, Mont., ter dve vnukinji. Družina Johna Košaka se iskreno zahvaljuje za poklonjene cvetlice in za vso izkazano naklonjenost ob času smrti in pogreba nepozabne pokojnice. Posebej se zahvaljuje društvu št. 88 ABZ za venec in za oskr- bitev pogreba. V imenu društva naj bo na tem mestu izraženo iskreno sožalje družini in sorodnikom, pokojni sosestri pa naj bo ohranjen blag spomin! — Za društvo št. S8 ABZ: Katherine Penica, tajnica. Red Lodge, Mont. — član stvo društva Sv. Štefana, št.'58 ABZ, je vljudno vabljeno, da se udeleži letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra vi navadnih prostorih in se bo pri- j čela ob dveh popoldne. Znano je vsem, da se na seji v decem-; bru izvoli društveni odbor za i prihodnje leto in da se delajo j tudi drugi važni zaključki z ozirom na bodoče poslovanje. Torej, pridite na sejo vsi, katerih le ne zadržuje kak posebno važen vzrok. Ako tajnik lahko pride na sejo 7 milj daleč, bi bilo pač pričakovati, da se seje udeležijo tudi člani, ki živijo v bližini zborovalne dvorane. Naša Ameriška bratska zveza je dobra organizacija in mi se pokažimo, da smo njeni dobri člani. Priporočljivo bi bilo, da na prihodnji seji vpišemo tudi kakega novega člana v mladinski ali odrasli oddelek. Tako bomo naj lepše zaključili leto 1942. Bratski pozdrav in na svidenje! — Za društvo št. 58 ABZ: K. Erznožnik, tajnik. Str ut her s, O. — člane in članice društva Cardinals, št. 229 ABZ, pozivam, da se udeležijo prihodnje seje, ki ste bo vršila 13. decembra in se bo pričela ob 2. uri popoldne. Omenjena seja bo letna, na kateri bo treba izvoliti društveni odbor za leto 1943 in sprejeti razne važne zaključke z ozirom na društveno poslovanje v prihodnjem letu. Torej, pridite vsi na sejo v nedeljo 13. decembra! člani oziroma članice naj bi po možnosti obiskali sledeče naše bolnike, ki se zdravijo doma : Matevž Slabe, Mary Delost in Anna Glavič, želimo jim vsem skorajšnjega okrevanja. Sestrski pozdrav!—Za društvo št. 229 ABZ: Jennie Millosin, tajnica. Indianapolis, Ind. — Člane in članice društva Sv. Jožefa, št. 45 ABZ, pozivam, da se polnoštevilno Udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 13. decembra in se bo pričela ob j eni uri popoldne. Asesment bom začel pobirati že ob pol eni (12.30) popoldne. Dolžnost vseh članov je, da se udeležijo te glavne ali letne seje. Kdor ne pride na to sejo in ne bo imel opravičljivega vzroka za odsotnost, bo plačal en dolar globe v društveno blagajno. Prosim vse tiste člane, ki kaj dolgujejo na asesmentu, da ta mesec poravnajo, da bom mogel knjige in letne račune pravilno zaključiti. — Vesele božične praznike in srečno novo leto vsem glavnim odbornikom in vsemu članstvu Ameriške bratske zveze! — Za društvo št. 45 ABZ: Anton Ule, tajnik. Hibing, Minn. — žalostno vest mi je spet poročati iz naše naselbine. Dne 20. novembra je namreč preminil brat Peter Šterk, ustanovitelj in dolgoletni član društva Sv. Frančiška, šj;. 54 ABZ, in član društva št. 40,»KSKJ. Rojen je bil 27. decembra 1£67 v Starem trgu pri Črnomlju v Beli Krajini. Bil je vedno aktiven član našega društva in je pogosto imel razne u-rade pri istem. V prejšnjih letih je bil večkrat predsednik in tajnik. Pokojnik zapušča žalujočo so- Kemmerer, Wyo. — člani in članice društva Marija Dani ca, št. 28 ABZ, so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 20. decembra. To bo glavna ali letna seja, na kateri bo treba izvoliti odbor za prihodnje leto in sprejeti razne sklepe z ozirom na poslovanje v letu 1943. Iz glavnega urada sem dobil več listin, katere bom članstvu prečital na seji; je važno, da je vsak član poučen o^vsem, kar se nam poroča iz glavnega urada, člani naj pomnijo, da se bo na-letni seji odločilo glede bodočega odbora, dvorane in drugih društva se tikajočih zadev. Zato naj pridejo na sejo 20. decembra in pomagajo vse najboljše urediti, da ne bo potem nepotrebne kritike. Ker se leto bliža koncu in ker se morda ne oglasim več v tem nekaj časa preselila v Aldridge, Mont., nato v Trail Creek, Mont., in končno v Roundup. Soprog Frank Prešeren je umrl že leta 1928. Pokojnica je bila pokopana po katoliškem obredu na pokopališče New Miner, Klein, Mont., dne 21. novembra. Pogrebnega sprevoda se je udeležilo mnogo občinstva. Med njimi je bila tudi njena prijateljica, sosestra Anna Mohar iz Great Fallsa, Mont. Društvo št. 88 ABZ se je ob pokojne sestre poslovilo z vencem cvetlic in članstvo jo je v velikem številu spremilo na njeni zadnji poti. Za pokojnico žalujejo: Anton Presheren, sin, v Roundupu, Mont., ter Mrs. Frank Jasbeck, Mrs. Frank Nose, Mrs. John Kazlakar in Mrs. Stanley Marshall, hčere v Butte, Mčnt. Pogrebci so bili: John Colletti, George Rodgers, Marko Vranesh, Marko Bublich, Andrew Larr in Frank Koncilija. Sin in hčere pokojnice se iskreno zahvaljujejo društvu št. 88 ABZ ter vsem prijateljem in prijateljicam za vence in za vso izkazano naklonjenost. Naj bo pokojni sosetri ohranjen blag spomin, žalujočim ostalim pa naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje! — Za društvo št. 88 ABZ: Katherine Penica, tajnica, Chicago, lil. — Za kegljaško ligo Ameriške bratske zveze v Chicagu je letos veliko zanimanje. Prav lahko smo bili začeli s šestimi skupinami, toda Stric Sam kliče vedno več in več naših fantov v svojo službo. Do-sedaj smo taka izpraznjena mesta napolnjevali z rezervami, toda sedaj je eno mesto odprto. Kogar veseli naj se priglasi ali pa pride prihodnjo nedeljo na South-West Bowling Alleys, Blue Island Ave. & 18th St. Pride naj do 1.15 popoldne. Tudi drugi člani in Članice so vabljeni, da pridejo gledat, kako ni^eitip krogle. Pozdrav! — Za Kegljaško ligo ABZ v Chicagu : John Gotllieb, tajnik. Roundup, Mont. — članom in članicam društva Sv. Mihaela, št. 88 ABZ, naznanjam, da smo spet izgubili eno dobro članico. Dne 18. novembra je umrla v bolnišnici v Roundupu sestra Alojzija Presheren. Tako je društvo v teku dveh dni izgubilo dve članici. Pokojna Louise Presheren je bolehala od spomladi. Ob smrti je bila stara 60 let. Rojena je bila v Goriči vasi pri Ribnici in njeno de<-kliško ime je bilo Košič, V to deželo je prišla leta 1903, in sicer v East Heleno, Mont. Poročila se je s Frankom Prešernom leta 1904 v Livingstone, Mont. Od tam se je družina za Johnstown, Pa. — člani in članice društva Planinski raj, št. 172 ABZ, so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo glavne ali letne seje, ki se bo vršila v nedeljo 6. decembra. Seja se bo vršila v Slovenskem delavskem domu 11a Moxhamu in se bo pričela ob eni uri popoldne. Letna seja je važna, zato je priporočljivo, da noben član in članica ne izostane od iste. Volili bomo društveni odbor za prihodnje leto in podano, bo poročilo o dohodkih in izdatkih za vse tekoče leto. Nadzorniki so prošeni ,da knjige pregleduj o pred sejo, da bo mogoče knjige zaključiti za to leto. Vsakega člana in članice dolžnost je priti na to važno sejo. Kdor ne pride in nima opravičljivega vzroka za odsotnost, plača 50 centov v društveno blagajno. Tako doioča sklep zadnje mesečne seje. Veselica, ki se je vršila 17. oktobra in katero je priredilo pet tukajšnjih društev skujmo, se je dobro obnesla. Toliko ljudi še nisem videl v omenjeni dvorani, dasi zahajam vanjo že 22 let, Dohodki veselice so se razdelili na tri dele: en del je bil določen za naše fante, ki služijo v vojnih silah Zedinjenih držav in katerih je bilo do takrat že 38; drugi del je šel za slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora, tretji del pa za Ruski vojni relief. Idejo za to skupno prireditev je izprožil požrtvovalni, rojak John Langerholc, za kar zasluži priznanje. Drugo priznanje gre sobratu Franku čučeku, ki je poskrbel, da je vsak vojak, ki je član prizadetih društev, dobil darilo v vrednosti $2.60. To je dalo mnogo dela ? nabavo in za razposlanje daril. Priznanje tudi vsem drugim sobratom, ki so pri teh zadevah sodelovali in pomagali. (Dalje na 8. strani GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the American Fraternal Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; nonmembers $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. XVIII 104 NO. 47 SODOBNI PROBLEMI Prihodnji ponedeljek, 7. decembra, bo preteklo eno leto, odkar je Amerika v vojni. Niti ljudstvo niti administracija Zedinjenih držav nista hotela te vojne. Toda Japonci so najprej napadli sestavni del Zedinjenih držav, Havajsko otočje, in so vojno napovedali šele potem. Japonski ^sta sledili z vojno napovedjo Nemčija in Italija. To obdržimo v spominu. Amerika ni pričela vojne; bila je napadena. Amerika je bila po zaslugi gotovih “apizar-jev” manj pripravljena kot bi lahko bila, da se ni stavilo tolikih ovir vojni pripravljenosti v kongresu in izven istega. Toda, ko je prišlo neizogibno, je Amerika sprejela boj, kot ga sprejme družina, katere hišo napadejo razbojniki. * * * Logično in razumljivo je, da Amerika v prvih mesecih vojne ni mogla beležiti posebnih uspehov niti z ozirom na samo obrambo. Milijonske armade ni mogoče zbrati, izvežbati in opremiti preko noči in istotako se ne morejo v nekaj tednih industrije mirnega časa prilagoditi vojnim razmeram. Japonska, Nemčija in Italija so se pripravljale na to vojno desetletja in so vedele, kaj hočejo. Vendar v času manj kot enega leta se je Amerika iz mirne dežele izpremenila v prvovrstno vojno silo, kar dokazuje zadnje čase potek vojne na Pacifiku, v Afriki in deloma tudi v Evropi. In to je šele začetek. * * * Samo ob sebi umevno je, da je hitro presnavljanje normalnih razmer v vojne razmere prineslo velike izpre-membe v naš gospodarski in družabni sistem. Omejitve in regulacije, o kakršnih v normalnih časih niti sanjali nismo, prihajajo druga za drugo, in, ne varajmo se, prišlo /jih bo še več. Potrebne so in potrebne bodo za dosego zmage nad našimi sovražniki. Američani ne maramo biti sužnji in se ne bomo nikdar dali povleči v tak pekel, v kakršnem so danes ljudstva, ki jih je podjarmil naci-fašizem, pa če za to žrtvujemo vse, kar imamo, tudi naša življenja. Saj je že naš pesnik Prešeren rekel, da “manj temna noč je v črne zemlje krili kot so pod soncem sužnji dnevi.” Prenesli bomo skrb, ki nam jo povzroča vpoklic naših dragih v vojne sile Zedinjenih držav, lojalno bomo sprejeli vse omejitve in regulacije, ki so potrebne v teh izrednih vojnih časih, upoštevali bomo vsa navodila in priporočila naše vlade v Washingtonu in investirali bomo naše prihranke v vojne bonde Zedinjenih držav. Saj se gre za svobodo in za človeka vredno življenje za nas, za naše otroke oziroma potomce, za naše brate v starem kraju in za vse svobodo ljubeče narode sveta. * * * Kfjub vojnim časom pa ne smemo pozabiti naših civilnih aktivnosti. Med te spadajo tudi aktivnosti za naše podporne organizacije. Podporne organizacije so v teh * izrednih časih za nas še večjega pomena kot so v normalnih časih. Zaradi večje industrialne aktivnosti je večja tudi nevarnost bolezni in poškodb. Ta mesec se bodo vršile glavne ali letne seje naših društev, na katerih bodo izvoljeni društveni odborniki za prihodnje leto in se bodo % napravili načrti za bodoče društvene aktivnosti. Vsak član in članica naj smatra za svojo dolžnost, da se udeleži teh sej in prispeva svoje delo in dobre nasvete za ugled in napredek društva. Dalje ne pozabimo, da se* pri Ameriški bratski zvezi konci decembra zaključi kampanja za povečanje števila članstva našega mladinskega oddelka. Časa ni več mnogo, toda društva, ki so v tekmi za nagrade, ga bodo gotovo koristno izrabila. Vsa druga društva pa naj bij k dobremu uspehu kampanje prispevala vsaj nekaj, kolikor pač morejo. Naj bi ne bilo niti enega neaktivnega društva v tej kampanji! * * i / Slovenski narodni kongres, ki se bo 5. in 6. decembra vršil v Clevelandu, Ohio, bo prvi svoje vrste, in morda bo prav od zaključkov istega v znatni meri odtisno, da li bo vsa slovenska zemlja po vojni prišla v roke tistim, katerim pripada po vsej pravici, namreč Slovencem. Vse slovenske organizacije in ustanove v tej deželi, brez ozira na značaj in velikost, so bile povabljene, da pošljejo delegate na ta kongres. Delegati na tem kongresu bodo govorili in delali načrte kot slovenski Američani, kot ameriški državljani, da potom naše vlade v Washingtonu skušajo za naše rojake v starem kraju izposlovati po vojni pravico, ki jim gre. Kakšna pota bo v to svrho kongres podvzel, ne vemo. Upajmo, da bodo taka, da bodo nam v čast in stvari v korist. Upajmo, da pri razpravah in sklepih kongresa ne bodo igrale nikake vloge osebnosti niti razlike glede političnega in verskega prepričanja posameznikov ali skupin. Kongres naj bi bil res slovenski kongres; samo slovenski in antiei-iški. , Pretekli teden ‘je bila oficiel-no zamrznjena prodaja kave v prodajalnah. Pa se ni dosti poznalo, ker kava je bila za večino kupovalcev v praksj zamrznjena že prej. Najnovejša zmrzlina se nanaša na 40% surovega masla v skladiščih. To je dobro. Zmrznjeno maslo se ne bo pokvarilo. * V mestu Hollister, California, je bil obsojen na mesec dni zapora Faustin Predregon, ker je bil ukradel stensko uro. Obtoženec se je izgovarjal, da ni nameraval ukrasti ure, ampak je mislil, da je tisto, kar je po-uzmal, steklenica whiskya. Ure, ki so podobne rakiji, so vsekakor najčudovitejši produkt vojnih časov. * Neki društveni tajnik piše po lastnih izkušnjah, da je tajnik največji mučenik v občestvu cenjenih sobratov. Po njegovem mnenju bi moral vsak društveni tajnik dobiti kot posebno odlikovanje gumijast zaslužni križec s trnjevo krono. * Prvi dan odprte lovske sezone v državi Ohio so listi zabeležili sledeče rezultate: Ustreljeni so bili trije nedorasli fantiči in en nedeljski lovec; ranjena pa je bila ena krava in trije psi se niso vrnili z ekspedicij. Koliko zajcev je padlo, ni znano. * Tiste dni, ko smo se registrirali za štiri galone gasolina na teden, sem vprašal prijatelja, ki običajno porabi do 25 galon gasolina na teden, kako se bo v bodoče vozil po svojih poslih. "Oh,” se je nasmejal, “vozil se bom pač z Lauschetovim bu-som.” Clevelandska cestna železnica namreč obratuje tudi z busi, železnica je last mesta Clevelanda in župan mesta je naš rojak Frank J. Lausche. * Pretekli mesec je v Hunting-tonu, Indina, neki cirkuški družbi ušla trenirane slonovka Modoc in se je pet dni potikala ob reki Wabash. Preživljala se je s suho koruznico po poljih. Ko so jo končno s 30 hlebi kruha podkupili, da se je vrnila nazaj v civilizacijo, so pronašli, da je shujšala za 800 funtov. V petih dneh shujšati za 800 funtov je rekord, bi rekli. To bo morda dalo kakemu dohtarju idejo, da bo svoje debele pacijente, ki hočejo shujšati, krmil s koruzno slamo. * Američani imajo pravico povedati, kako sodijo o svoji lastni vladi in tudi o inozemskih vladah, zamejnih in drugih, in se te pravice tudi poslužujejo, kadar se jim zdi potrebno in u-mestno. To naj izvolijo upoštevati tisti ki skušajo slikati bav-bave na steno. * Hitler, ki se je dosedaj še vedno izkazal na največjega lažnivca v moderni zgodovini, je v svojem nedavnem govoru vseeno povedal eno resnico. Dejal je, da naj se zgodi, kar hoče, on ne bo zbežal v inozemstvo, kakor je to storil njegov prednik kajzer Viljem. Ne, Hitler ne bo bežal, ko bo izgubil vojno, ker ne bo imel kam bežati. * Bratje in sestre, ne pozabite pogosto pisati članom, ki so v vojaški službi; ne pozabite, da je najboljša investicija vaših prihrankov v vojnih bondih Zedinjenih držav; ne pozabite se udeležiti letnih sej vaših društev; ne pozabite, da je december zadnji mesec, če se hoče vaše društvo izkazati aktivno v kampanji za povečanje števila članstva * mladinskega oddelka Ameriške bratske zveze! A. J. T. No pozabimo na Pearl Harbor in na Bataan! Kupujmo vojne bonde in znamke! DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) dostnih dni; pojo jo Slovenci in Slovenke druge generacije in peli jo bodo potomci Slovencev še, ko bo drugače slovenska beseda že davno utonila v ameriškem morju. Zato je bila zelo pametna domislica ženske organizacije Slovenske ženske zveze, ki je izdala zbirko slovenskih popevk v knjižici “Zapojmo!” Mehko vezana knjižica okrog 100 strani vsebuje približno 150 pesmi, večinoma vsakemu znanih krajših popevk, ki bo marsikaki pevsko navdahnjeni skupini dobrodošla. Knjižica stane samo 35 centov s poštnino vred in se naroča na naslovu: Uredništvo “Zarje,” 1135 E. 71st St., Cleveland, O. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje e 1. strani) oseb se za opekline zdravi v bolnišnicah. Ob času katastrofe je bilo v dvorani okrog tisoč o-seb. DOBRO SOSEDSTVO Predsednik srednjeameriške republike Ecuador, Carlos Ar-roya del Rio, ki se je zadnje dni mudil na obisku v Zedinjenih državah, je bil povsod sprejet kot odkrit prijatelj naše republike in kot iskren zagovornik panameriške solidarnosti. Bil je gost v Beli hiši v Washingtonu in povabljen je bil, da je govoril senatni zbornici, kjer je bil deležen burnih ovacij. Takoj po japonskem napadu na Pearl Harbor je Arroyo pretrgal diplomatske zveze z osiščnimi državami, trdo stopil na prste na-cifašističnim elementom v Ecuadorju in je dovolil vladi Zedinjenih Zedinjenih držav, da je postavila obrambne baze na strategično važnih ecuadorskih točkah. WILLKIEJEV GOVOR Wendell L. Willkie je pretekli teden govoril na skupščini ca-nadske pomožne organizacije za Rusijo. Med drugim je dejal, da se mcramo pripraviti na nov, pravičnejši družabni red na svetu po vojni. Kdor se boji ruskega družabnega reda, priznava s tem svojo slabost. Rusija nas ne bo niti požrla niti zapeljala, razen, če postanejo naše demokratične in proste ekonomske institucije slabotne vsled zlorab istih. Nam se ni treba bati Rusije, pač pa je priporočljivo, da se priučimo sodelovati z njo v razmerah po vojni. Rusija je dinamična dežela, z živo novo družbo, je sila, mimo katere ne bo mogel svet brezbrižno iti v bodočnosti. PLAČILO ZA IZDAJO V Chicagu so bili pretekli teden obsojeni na smrt Hans Haupt, Walter Froehling in Otto Wergin, vsi trije naturalizirani Nemci, zaradi pomoči, ki so jo dajali'Herbertu H. Haup-tu, nemškemu špijonu, ki se je bil vtihotapil v Zedinjene države na nemški podmornici, da bi tukaj izvajal dela sabotaže v vojnih industrijah. Kakor znano, je bil Haupt zasačen, obenem z njegovimi tovariši, in u-smrčen. Žene omenjenih treh na smrt obsojenih chicaških Nemcev pa so bile obsojene na 25 let ječe in na globo 10 tisoč dolarjev vsaka. VESELJE V BRAZILIJI • Brazilija, naj več ja južnoameriška republika in najbolj iskreno sodelujoča z Zedinjenimi državami, je vse do zadnjega te-dna^računala z možnostjo nemškega napada na njeno vzhodno obalo, ki je na najbližnjem mestu komaj 1600 milj oddaljena od utrjenega afriškega pristanišča Dakarja. Dakar, z velikim delom Afrike, je bil namreč pod kontrolo francoske vlade v Vichyu, ki je bila pod kontrolo Hitlerja. Ko pa se je to francosko ozemlje v Afriki podredilo kontroli ameriških čet v A-friki, je Dakar avtomatično J prestal biti nevarna točka za l Brazilijo. Prebivalstvo Brazilije i je poročilo o tem preobratu1 sprejelo z velikim navdušenjem. POBIJANJE ŽIDOV Po poročilih iz Londona so Nemci na Poljskem samo letos do 1. oktobra pobili do četrt milijona Židov, in poveljnik gestapovcev na Poljskem, Heinrich Himmler, je izdal ukaz, da mora biti še letos likvidirana po-| Iovica židovskega prebivalstva na Poljskem. Samo močne židovske moške prihranijo za prisilno delo, starce, žene, otroke in slabotne osebe pa postrelijo jali zadušijo s plini. Nacijska j bestijalnost ne pozna nikakih | mej. POHLEVNEJŠI TON Nemški propagandni minister dr. Goebbels je nedavno pozval Nemce, da morajo prekositi sovražnike ne samo v zmagah, am-} pak tudi v vzdrževanju porazov, j Hitler je v enem syojih govo-1 rov omenil, da on tudi vpričo nemških porazov ne bo zbežal v inozemstvo. Še pred nekaj tedni ni bilo slišati takih besed od nemških mogočnjakov; samo bahali so se z nemško močjo in nepremagljivostjo. Zdaj jih pričenja skrbeti, da nemška zmaga morda ni več tako sigurna, in skušajo narod pripraviti na morebitna neprijetna presenečenja. ! Odgovornim nacijem se pričenjajo hlače tresti in to je dobro znamenje za nas. , SULTANOVO PISMO Monhammed Ben Youseff, sul-! tan Moroka, je poslal predsedniku Rooseveltu pismo, v kate-; rem ga zagotavlja prijateljstva | moroškega prebivalstva. V svoji j poslanici poudarja sultan, da so se moroški vojaki v soglasju s Frančijo sklenjene pogodbe si-! cer protivili ameriški okupaciji Moroka, toda odpor je prenehal, I ko so Američani dokazali, da so 1 prišli v Afriko kot osvoboditelji in ne kot zavojevalci. Arabci v Moroku smatrajo zdaj Američa-I ne kot odkritosrčne prijatelje. NEMŠKA VOJNA POROČILA Nemci v rajhu, ki so navezani na cenzurirana časniška in radijska poročila, še danes ne vedo, da je bila velika nemška armada pod poveljstvom maršala Rommela v Egiptu in Libiji strahovito poražena, niti ne vedo, da se je izkrcala velika ameri-ško-britiška armada v severni Afriki in zasedla velik del tam-kajšne obale. O Rommelovi armadi so poročali, da se po stra-tegičnem načrtu izogiba boja. Glede bojev pri Bizerti in Tunisu pa je bilo poročano, da se tam vršijo neki boji med nemškim vojaštvom in De Qfaulle-jevimi četami “svobodnih Francozov.” Nemški mogočnjaki se boje povedati svojemu ljudstvu, da je stotisoče ameriških vojakov v Afriki. Starejšim Nemcem je namreč še dobro v spominu, kaj se je zgodilo v prvi svetovni vojni, ko so se Američani v velikem številu pojavili na bojišču. HABSBURŠKE INTRIGE Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja, ki živi kot ubežnik v Zedinjenih državah, skuša zadnje čase organizirati iz bivših Avstrijcev nekako “avstrijsko” četo, ki naj bi se borila proti nacifašistom. Baje je dobil od vojnega tajnika Stimsona nekako dovoljenje v to svrho. Oton poudarja, da živi v Zedinjenih državah okrog 10 milijonov “Avstrijcev” in njihovih potomcev. Ta trditev je seveda zelo zavajalna, kajti za “Avstrijce” se morejo sn^tra-ti le tisti, ki so se priselili iz krajev povojrte Avstrije, katera je štela komaj 6 milijonov prebivalcev. Poljaki, tehi, Slovaki, AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. Julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA GLAVNI ODBOR IZVR3EVALNI ODSEK: Predsednik: J. N. Rogelj ............ 6208 Schade Ave., Cleveland, 1. podpredsednik: Frank Okoren.......... 4759 Pearl St., Denver, w« ", 2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, Turtle CreeK, r •• 3. podpredsednik: Joseph Kovach ......... 132 East White St., Ely, M*1®;', 4. podpredsednik: Anton Krapeno „.. 1636 W. 21st Place, Chicago*"",' 5. podpredsednik: Joseph Sneler_ 5237 Carnegie Ave., Pittsbiirgh, P*-; 6. podpredsednica: Mary Predovich .1........ 2300 Yew St., Butte, ‘ Tajnik: Anton Zbašnik .......... aFU Bldg., Ely, Pomožni tajnik: Prank Tomsich, Jr..............'. AFU Bldg., Ely. »““I Blagajnik: Louis Champa ............................ . . Ely, Minn«"1: Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch 618 Chestnut St., Pittsburgh,^' Urednik-upravnik glasila: A. J. Terbovec....6233 St. Clair Ave., Cleveland, NADZORNI ODSEK: "'4® Predsednik: John Kumse.................... 1735 E. 33rd St., Lorain, 0W>j 1. nadzornik: F. E. Vranichar ............ 1312 N. Center St., JoUeA:£ 2. nadzornik: Matt Anzelc ......................Box 12, Aurora, . 3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr...............Box 31, Meadowiands, 4. nadzornik: F. J. Kress...................218—57th St., Pittsburgh,f FINANČNI ODSEK: J. N. Rogelj........................... 6208 Schade Ave., Cleveland,, ObJ®; Anton Zbašnik, tajnik............................AFU Bldg., Ely, John Kumše---------------------------------1735 e. 33rd St., Lorain, Frank E. Vranichar_________________________1312 N. Center St., Joliek ' Andrew Milavec, Jr..............................Box 31, Meadowlands, GLAVNI POROTNI &DBOR: Predsednik: Anton Okolish___________ 1078 Liberty Ave., Barberton, 1. porotnik: Frank Mikec..........................Box 46, Strabane,j£’ 2. porotnica: Rose Svetich.............................. Ely, Minneso*’ 3. porotnik: Steve Mauser ............ '... 4627 Logan St., Denver,^' 4. porotnik: Ignac Zajc_____________ 683 Onderdonk Ave., Brooklyn- Nagrade v gotovini ZA NOVOPRIDOBLJENE ČLANE ODRASLEGA IN ODDELKA DAJE AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA NAGRADE V ° Za novopridobljene člane odraslega oddelka so predlagatelji dele*®! nagrad: za člana, ki se zavaruje za $250.00 smrtnirfe, $1.25 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $500.00 smrtnine, $2.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 amrtnine, $4.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $5.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $6.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $3.000.00 smrtnine, $8.00 nagrade. , 0 Te nagrade so izplačane šele potem, ko so bili Ca nove člane P'al-a mesečni asesmenti. * * * Jjfll Za novopridobljene člane mladinskega oddelka plača Ameriška zveza sledeče redne nagrade: za člana načrta “JA” — $0.50; za člana načrta “JB” — $2.00; za člana načrta “JC,” s $500.00 zavarovalnine — $2.00; za člana načrta “JC,” s $1,000.00 zavarovalnine — $3.00; za člana načrta “JD” z $250.00 zavarovalnine — $1.00; za člana načrta “JD” s $500.00 zavarovalnine — $2.00; za člana načrta “JD” s $1,000.00 zavarovalnine — $3.00. l Tekom kampanje, ki bo trajala do konca leta 1942, plača Zvem •»• pfi He novopridobljenega člana mladinskega oddelka 50 centov več kot »na*«* navedene redne nagrade. )i* Poleg tega je določenih še pet posebnih nagrad v gotovini, in sicer 50, 25 in 10 dolarjev, katere bodo nakazane društvom, ki bodo tek®® C , panje pridobila največ novih mladinskih članov. . ot f Vse nagrade, v zvezi s kampanjo mladinskega oddelka, bodo iTP^ zaključku kampanje. 1ft] sa: Po Ul; hii be De tiu Th m* Slovenci, Hrvati, Srbi in Malo-rusi, bivajoči v Zedinjenih državah, se ne morejo smatrati za Avstrijce, dasi so bili morda rojeni v krajih, ki so spadali v okvir bivše Avstro-Ogrske, kateri so vladali Habsburžani. Pri vseh teh so Otonove intrige in zavajalne baharije naletele na oster odpor, ki je našel glasen odmev v mnogih ameriških listih, angleških in slovanskih. Američani slovanskega pokole-nja so v tej vojni odločno na strani Zedinjenih držav, kot Američani in kot Slovani. NE VSEGA POVEDATI (Nadaljevanje s 1. strani) jih sovražniki že dobili v roke na bojnem polju, torej niso zanje več nikaka skrivnost. Prostovoljna cenzura mora pokrivati tudi pozicije in značaj utrdb, moč in pozicijo obalne straže, število protiletalskih topov itd. Mnogo domačinov v do-tičnih krajih morda ve za vse to, toda sovražniku ne bomo prinašali takih podrobnosti na krožniku. Morda ve za nekatere, toda prav gotovo ne ve za vse in niti ne za večino istih. Glede vojne produkcije tudi ni umestno vsega poročati v javnosti. Sovražniku ni treba vedeti, katere surovine so za nas najbolj važne in odkod jih dobivamo, da ne bo prežal na ladje, ki nam dotične kritične surovine dovažajo. Mnogo surovin, ki smo jih pred vojno uvažali iz inozemstva, zdaj produciramo v dovoljni meri doma, nekatefih pa ne ali pa ne v do-voljnih količinah, toda bilo bi nespametno o tem sovražnika obveščati. Vodstvo naše armade in mornarice eksperimentira z mnogimi novimi izumi, ki bodo lahko za naš uspeh velike važnosti, toda v našem interesu je, i da sovražnik izve zanje šele, ko' _______________________________ pi ga bodo ti izumi tepli- Prl ^ naši radovednosti moram0 ^ ^ toliko pametni in patriotic^,., ^ ne izdajamo sovražniku n* kar bi moglo njemu ko . in nam škodovati. J L ‘h< BOŽIČNA POŠTA ^ (Nadaljevanje 6 1. strani) jjU ^ *1] morajo imeti prednost | vsem drugim. J . 1 Pa tudi s pošiljkami *^ Oi civilnim prijateljem v nih državah ne odlašaj*^ ^ zadnjih dni pred božičem- mo jih teden ali dva olajšamo promet železnišk®^’ ^ poštnega sistema. Upo^e ^ 0| zahteve vojnih časov in f%jjr A.) ročila naše vlade v Mi nu, pa bo prav na vse ^ ‘ ' tli ČESTITKA J* Je (Nadaljevanje s 1. strani ------------ fl * za uspeh našega skupne®, pora za poraz sovražnikovi Admiral Izakov je odg p*r “Najlepša hvala za g°* zdrave in dobre želje °® ^ u®' ameriških častnikov in ših bratov v orožju, za našega praznika 7. ^ Jaz upam, da bodo naši .-p napori in uspehi zasigu ^ nas in za vse svobodo narode zmago nad naši1® nim sovražnikom.” POD NEMŠKO IN OKUPACIJO (Nadaljevanje s 1. ^ Jr . - ^ Sklenjeno je bilo tudi. ^. f hrvatski delavci obisko^ ^ sebne tečaje, v katerih jx Jjft poučevali v nemškem dela. "" J?# Buy, Buy Bonds —• Aon«. »n e til in All Out for Victory L How mifth effort are you exerting to help America rcj11 the war? Victory is necessary and the job rests upon 11 the people living within the United Nations._ Some Wople) think that by working in defense plants their duty to, ?s there. The past expriences of other nations show jlrf this is not enough. Every man, woman, and child has Šteti ^ duties to perform. Is everyone aware of these * ¥ # IL ^he Army must be clothed and fed! The share-the-?Th c?mPaign is one duty that we must all attend to. I |£er® is enough meat for our civilian consumption but to the vast shipments of food to our Armed Forces i K* other Allied Nations we have to make this sacri-ith wh^ch is a very little one when we compare it with rJL^eat sacrifice these fighting men are making for us. | • ts all share-the-meat! # # IL Evei’y war costs money. Finances are needed to in-?uPP^es for our Armed Forces. You can do your L °y. buying War Bonds and Stamps. Primarily you j .giving each soldier the weapons and supplies he H Kj 8 to win this war for us. Then it is also a very good fi [0(janc(lal investment. Buy more War Bonds and Stamps ifll • * ^ * iirin ^eePing UP the morale of our fighting men is an P°rtant phase of winning the war. It has truly been Dn < Pr*me importance in keeping up the spirits of the Ij; ’ Remember to write that letter today! Remember p bet- £thday, holidays, and other anniversaries! Remem-He always feels better when he gets a letter! * * V * 11)ef ^U1 'home front soldiers” can register for Civilian Hu ense>.Red Cross, join First-Aid classes, volunteer for Se® aides, and other important “home front” duties. 1 ih mer*can Red Cross appeals daily for blood donors, g- |g]^e are numerous ways in which we can do our part in ■ America make this world a place where free * fJlHan iiye in peace with one another. Join the “home -rpnt” activities! J fciu *VS Sa^ < ^mei’ica win the war, helped make the world a # yo,„er Piace to live in, and helped secure the future' of 71 v^chihlren! Slovene National Congress of America $ .____________________________________ ts tirne T^le Slovene National Congress will meet for the firsi/ \ °n <2c- ah LLLA 3 Buy ujrisfaasSesIs the challenge to American ingenuity and feminine originality. There is no question or doubt about the readiness or willingness of American men and worn-, ‘en to make the necessary sacrifices to win the war. Sighted Opportunity — Seized Same k. i%1 \ i-’galt. lvw job.:««' ""f uwn ii«** spi ?•>; far* ■ —RPB-MA-46 Partners in this war, Third Officer Ruth Fowler of the Women*! \r«ny Auxiliary Corps and Second Lieutenant Herbert L. Lamme Examine a poster telling of enlistment opportunities for men of eighteen md nineteen. Both Lieutenant Fowler and Lieutenant Lamme earned :heir bars by going to Officer Candidate Schools. Lieutenant Fowier was :ommissioned after completing thr WAAC course at Fort Des Moines, Iowa. Lieutenant Larame enlisted in the Army as a private and won his :ommission in the Infantry at Fort Benning, Georgia. He is nineteen rears of age. A11 young men of eighteen and nineteen, he says,* should ake advantage of their opportunity to pick their branch of service now. The Local Recruiting Office is located in Room 8, Old Post Office Bldg., Cleveland, Ohio. Share-the-Meat Campaign Calling upon every housewife to make a definite contribution to the war effort by joining in a voluntary meat-sharing program, Dan T. Moore, Director of the Fifth Region Office of Civilian Defense, in cooperation with State Defense Directors of Ohio, Indiana, Kentucky, and West Virginia, today directed public attention to the Share-the-Meat campaign that is being started throughout the Fifth Region. The program ,which calls for a voluntary reduction of meat consumption on the part of every person accustomed to’ eating more than 2Vz lbs. of meat per week, is being aided by block and neighborhood leaders, “As soon as these leaders receive from their local defense councils the necessary Share-the-Meat literature,” said Mr. Moore, “they will call on housewives to inform them of the details and to suggest constructive steps they may take to assist in the Share-the-Meat program.” In bringing this vital campaign to public notice, Mr. Moore issued the following statement made today by James M. Landis, National Director of the Office of Civilian Defense: “Block Leaders will contribute directly to our national war program when they win the cooperation of their neighbors in the voluntary conservation of meat. “Voluntary meat rationing should be clearly understood for exactly wha;fc it is—an immediate as well as a longer range plan to fulfill the needs of our arined forces, and, under lend-lease contract, those of our fighting allies. “It should be made clear that there is no shortage of meat in this country. More meat is being produced this year than ever before in our history, but the demands of war far exceed the demands of peace. We must supply our civilian population, our army, and, to a large extent the armies of our allies. We are asked to limit ourselves voluntarily to two and one-half pounds of meat each week for each adult; not much less than the average American eats at present, but representing enough of a saving to assure full strength to the battalions of liberty. “If one .thing is sure in this war.it is that food is going to count as a weapon for victory.” —Office of Civilian Defense. FIRE Housewives, do you keep oily rags and mops in a closet where spontaneous ignition may cause a serious fire? The Greater Cleveland Safety Council says oily mops and rags should be kept either in the open air, or in a tightly covered metal container. It will pay you to remember that! ini bi *as be de Mrs. Presheren01 J Lodge 88 . He Passes Away : iv< . t0C I am announcing to fe of St. Michael’s Lodge 8», # of Roundup, Mont., * * er &g have lost another faithf11 ^ ber. Sister Alojzija P1'®* )04L died Nov. 18th. The low j^* two members in two da}'3, ^ ^ Presheren was ailing Si,=Coli4rt Spring. She was 60 yea , ^ ^ the time of her death a11 ^ ^ a native of Gorica ViHag^ ^ ^ nica. Her maiden name ^ ^ sic. She entered this c° p ^ in 1903 and lived in ^ ena, Mont. She married ^ ^ Presheren in 1904 in £ ^ stone, Mont. The ^ moved to Aldridge, ^ ^ thence to Trail Creek, M ^ and finally moved to R°l‘ jfc ljr Mont. Her husband, Jj ^ died in 1928. ^ The deceased was buri® Jljdg, Catholic rites at Nev? ^|orc Cemetery, Klein, Mont'1 .J j, 21st. A large number of Mnfc attended her funeral. ^ ^p} them was her friend, har of Great Falls, Mo^jj^ members of Lodge 88, sent flowers and accomP her to her final resting ^ Her survivors are: Ant^J® sheren, a son, of Mont.; and daughters, Jk Frank Jasbeck, Mrs. J|l Nose, Mrs. John Kazla^JB Mrs. Stanley Butte, Mont. The act were John Colletti, jB Rodgers, Marko Vranesfc JI. ko Bublich, Andrew Lar ’ ||^ Frank Koncilija. Her son and daughtef cerely thank Lodge 88, and all their friends . floral pieces and offerl jP1' sympathy, JHl May her memory be r jJSig1 ed and in the name of ( I offer the family our s jL condolences. ■ iBJ —Katherine Penici ft ' Lodge 88, AFU , ;? Roundup, Mont. m )• Reminder to L° J D 229 to Attend ^ * nual MeetM ^ The members of the ^ 4^ nals Lodge No. 229, ^ Struthers, Ohio, are *|ti] to attend the next me® be held Dec, 13th at 2 y* y This will be the annU^ Jjj It ing at which lodge off>ce.M the year 1943 will be ® * if Other lodge business * M ^ coming year will also Jf cussed. All members |J1 e come to the meeting °il 13th. |l) Members are asked, M ble, to visit the follow111« ^ members: Matevz Sla^’.^^hu Delost, and Anna Wish them a speedy reC||jFii Fraternal regards to al^ —Jennie Millosi^’S I, Lodge 229, A^ J Struthers, Ohi° 11 ^ THE YANKS s\RE ~ CQM/NG / ' ^ge No. 172 Sends n Gifts to Soldier 0 Members lit E1 . members of Lodge No. M L ’ ^ are invited to attend m J jnnual meeting to be held ne* ft Dec- 6th at 1 p. m. at j Slovenian Workingmen’s I ®.e at Moxham. This meet-j. js an important one and Lr jj^e attended by all mem-j ' _e annual election of of-an<3 financial fitted read. The trustees are ,,e to audit the books before tH* 5 meeting so the books can 2 j,t 0Sed for this year. It is the S K every member to at->#* ^ meeting. Those who ju . attend and have no just i L°V01’ ^ will have to pay a < irtl 50 cents- This was de- ® Tv, ^ mee^n8'- J, e dance held on Oct. 17th, 8 Jtn^0rod by five lodges of this 'Dev Un^y Was a huge success. 1 « Saw so many people in - Ive k ^ *n aH the 22 years I * crgoing there-The net iftl ifp Were distributed in ^ l Wa^s: One-third was used #’ 'fsnf 5!fts for soldier-mem-p# Inf +1. lodges. There are a id t; em ^together. The sec- P- T*® donated to the elipf n on the Jugoslav 11 lrt + Ummittee and the third ij, 0 the Russian War Relief. 0 6 ^ea °f this united social 'P *Unt^^0duced our diligent jjjtrf ifco */man> John Langerholc 0el* ■ Th eserves much credit for tes t Second acknowledgment fjif ^ ,° ®ro- Frank Cucek who #i6tvik0 ^ ^hat every soldier-topt. jVed r of the five lodges re- foifek, a glft valued at S2-60- U»0-h38DiUite? ^ AU th0Se t Jh h. Ped and cooperated in ; tajSgVa^ deserve a word of •fL (jj!6 following boys from omilil ^cq ^ *U Armed JTj/' Edward Logar who is service since October, tf#r)i'and ^Van ^0Priva, Frank 3i®e ,IVa’.ahd Leon Kraintz who •JK.weruving since June> 1942- m7 them the best °f every-l®nVnd hope they shall re-Pl me safely. —John Nahtigal, Sec’y J Lodge 172, AFU Johnstown, Pa. Ip^go AFU Bowl-j| 'ng League , f Endings, Nov. 29, 1942 ’’l^lieb Fin • + W L ihcelrf. 8tB ........... 15 9 s|w ry 14 10 |fS0tLCafe 14 10 r f “Morticians ......... 12 12 ^»Jan -?*11’ 170 AFU^.iO 14 1 Tavern .............. 7 17 Three Games kf leb Florists ........ 2144 ai3 Morticians ..... 2070 j 2efvh Sin9le Game '(J0t an Morticians ..... 775 Mg/t j X&}] florists ....... 767 I v^ua^ Three Games- 1 ’ Joseph .......... 582 J & ft*’Louis............... 536 1 b0r '9/l Single Game .O' f'aiJ10Vich’ L°uis ..... 210 ai'> Joseph ........ 209 Wow, ----- en School Guards ,J Cie Wanted and’ O. — Due to the jliSftjr 0j6 °f help it becomes the t) Pa^r*°tic women to aid Jpjj ^°tecti°n of school chil-^ frn en ^ey are going to J 't paTschool. This is pleas-M ^ „ me 'work fpr women ^0nipS Per month. Sfl dn^ Sch°°l guards have ‘ Splendid job in W s0jj> the youngsters but inot6 ne^hborhoods there *^eet n+v.U^ *lualified guards ^eet Ueed‘ Those who d ur the requirements of Hesten +h and eyesi^ht are |9 n aPPly to Captain S n °f ^he Cleveland 1 ‘ AVeepvartment at 3735 Ce‘ I i . •> between 9 a. m. and I ^p,eekdays. > ■ | ^‘eveland Police Dep’t News Censorship in Wartime A carpenter named Mr. Jedd Hit the nail on the head when he said “The Bonds I am buying Will help ’em keep flyin’ And bomb all the Axis guys dead!” Help your county reach its War Bond quot« and give the “tools” for Victory. Invest 10% of your income in War Honda every Notice to Members of Lodge 61 AFU Annual Meeting of Lodge 84 AFU I would like to remind the members of Lodge No. 84, AFU, of • Trinidad, Colo., to attend the annual meeting to be held Sunday, Dec. 13th at 9 a. m. in the usual place. Many important things will have to be decided at this time. The present times are different and bring forth much which we did not have in the past years. Therefore, we must go along with these new conditions. The board of officers for 1943 will also be elected as well as other lodge business discussed. Members who are in arrears with their dues are asked to settle them before the end of the year. Some members were mord prompt in paying their dues during the depression than they are today when financial condtions are better. If other members pay on time why can’t the rest? I’ll be seeing you at the meeting, Dec. 13th. —Jacob Prunk, Sec’y Lodge 84, AFU Trinidad, Colo. This year is drawing to a close; a few more weeks and it will be gone forever. A new year will begin. At our Lodge No. 61, AFU a new year should truly begin. The year 1942 for us was retrogressive and I don’t know whether I should blame the year or the membership. At times there were not even enough members present to hold a meeting. Members should be aware of the fact that the board of officers alone cannot pass judgment on the sick petitions; this is against the by-laws. The regular meetings are held only once a month and last only a half hour so all members could find the time to attend. There is no reason why only the same small number attend the meetings all the time and no one else. Every member of the lodge has the same privileges and therefore the same obligations. ► Our annual meeting will be held Saturday, Dec. 12th at 7 p. m. in the usual quarters. There are many of us who have not seen each other throughout the year, therefore it is imperative that all members meet at this next meeting to get better acquainted with one another and plan something beneficial for our lodge and our Union. I hope this plea will not fall upon deaf ears. The annual election of officers will be held at this time and if the number of members attending is inadequate the election cannot be held. Those members to whom our lodge and Union means something will surely attend this meeting. Those who do not attend will be subject to the penalty according to our bylaws. —John Pezdirc Sr., Sec’y Lodge 61, AFU. Reading, Pa. Social Worker: “And what is your name, my good man?” Convict: “999.” Social Worker: “O, but that’s not your real name." Convict: “Naw, that’s.only me pen name.” I____ Mistress (to new servant) — “Remember, Jane, we like to be served at the table with alacrity.” Jane — “Yessum, and when will you have it — after the soup ?” Some of the news is not published in newspapers nor broadcast by radio stations in these critical times. The reason is that editors and broadcasters are cooperating with the Government to deprive the enemy of certain information which would help him to kill Americans. A Code of Wartime Practices for press and radio was drawn up by the Office of Censorship last January and has undergone revision from time to time in the light of experience. The preamble of the Code puts it this way: “It is essential that certain basic facts be understood. The first of these facts is that the outcome of the war is a matter of vital personal concern to the future of every American citizen. The second is that the security of our armed forces and even of our homes and our liberties will be weakened in greater or less degree by every disclosure of information which will help the enemy.” The Code suggests that editors and broadcasters act as their own censors, applying the dictates of common sense. It is recommended that they ask theVnsclves “Is this information I would like to have if I were thhe enemy?” and then act accordingly. The Code lists certain classes of information which would be of obvious value in enemy hands. It does not deal with editorial opinion, or criticism of the Government, but is confined solely to the distribution of information. The editors and broadcasters are asked to recognize that “business as usual” will not be in order during the war, but are assured at the same time that there will be no news or editorial blackout because official sources will be making completely privileged disclosures as often as they may be made safgly. “It is the hope and expectation of the Office of Censorship” says the Code, “that the columns of American publications will remain the freest in the world, and will tell the story of our national successes and shortcomings accurately and in much detail.” The specific requests in the Code and the reasons behind them are discussed below. Troops The voluntary censorship j Code requests that there be no S unauthorized disclosure of the j size, location, movements, or j weapons of our fighting forces. I Enemy spies like to report! exactly what fighting men are' where and what equipment they have. v | At first thought it might i seem harmless to say that Willie Jones was with the Nth Field Artillery in Australia. But by picking up such items here and there an enemy agent could! piece together the whole story) of General MacArthur’s manpower, his equipment, and what special training his troops have| had. Anyone having this information could make a good guess how the troops would be used, and how strong a force would be needed to defeat them. Ships The voluntary censorship Code asks that the movements, identities, and cargoes of naval and merchant ships be not reported, and that .details of construction and p r o s p e c tive launchings be withheld except as officially announced. The enemy is especially anxious for information about convoying methods, new shipping; routes, how shipments of stra-j tegic materials can be cut off, [ and technical details of ourj busy shipyards. He will make good use of every scrap of information on any of these subjects, i * 'Enemy Attacks The voluntary censorship Code requests that only official j statements be published regard-: ! ing the sinking or damaging of! ships from war causes; or regarding other enemy damage to military objectives such as docks, railroads, airfields, and ! war plants. The less the enemy knows about the effectiveness of his guns, bombs, and torpedoes the less solid ground he will have for planning future attacks. ■ Enemy forces often are out of communication with their j bases. Very often they will not | know what points have been | left vulnerable unless someone j tells them. Detailed stories about ship sinkings, told by survivors and | others, can do infmense harm. ; Information about cargoes and destinations will form an index to our supplies of strategic ma-terials. Information about the precise effect of torpedo hits will tell the enemy how effec-! tive his weapons are. Air Attacks \ The voluntary censorship I Code asks that radios be silent during an air raid except as I used by our own armed forces; that newspapers publish only ! official statements during a j raid; and that the greatest care! be taken afterward to exclude unconfirmed reports and sensa-! tionalism. It may be assumed that any j air raid on continental United States would be designed for morale rather than military effect. If the enemy can spread | panic, he will have accomplished his purpose. Radio is asked to be silent not only because radio stations act I as beacons to guide enemy | planes, but because broadcasting would instantly convey valu-j able information to the enemy .overhead. j Air raids. are always accompanied by rumors of all sorts, and many of these rumors may be started by enemy agents to ; increase panic. (To be continued) j “Melvin! Melvin!” I “What ma?” “Are you spitting in the fish! | bowl?” “No, ma, but I’m cornin’ pret-: ty close.” HOW YOU CAN HELP Don’t pass on rumors. Report them by mail or telephone to the League for Human Rights, Room 511, Ninth-Chester Building, PRos-pect 1521, to be cheeked and reported upon in the Cleveland Sunday Plain Dealer. Will America Be Bombed? By Henry J. Taylor There are high military authorities in America who are; convinced Nazi bombers will at- j tack our seaboard. They look for them first over Washington-; and New York. Large sections of the public may not believe it will happen, but when you take a count among important air authorities, you often get the answer, “They’ll come over. Any time.; Make no mistake about that.” j And I found a general feeling ’ that when the Nazis do come, i there may be loud cries of “Pearl Harbor.” As one who has seen Nazi planes operate over; Russian cities, over London, ini the Mediterranean, Egypt and! the Middle East, I know this! could be very unfair to the Army, and to the top officers involved. “There is no way to stop a scattered raid,” specialists in air defense agree. They made no bones about this when I talked with them at interceptor fields from Florida to New England. “It is impossible to have enough anti-aircraft batteries and interceptor planes to keep off every Nazi attack. All America’s fighting production would have to be retained at home, where the Nazis would like to have us keep it, in order to do this. And, even, then, bombs would fajl.” I had been with many of j these same authorities during! ° i training periods in England and j in action elsewhere. I have just; heen to their interceptor fields! here. Seeing them back in the! United States, assigned to our air defense, I asked them how; we could expect to do what is; not done any place in the world,) namely, develop a shutout j shutout against enemy attack. “We can’t. And the Nazis, of; course, ^know this.” It is any one’s guess why the; Nazis would come. They cannot; attack in force and they cannot j maintain sustained raids. But: they could try to set up a huei and cry among us with their bombs, to pin down here more of our fighting materials than; are really needed. That would be the chief military importance j of such a mission, providing; they could get our public excited. Their idea would be to keep us overburdened with air defense, at far more cost to us ; than to themselves. Further, they could please the; Japs in retaliation for our raids! on Tokio. And as far as the ; German people are concerned,! Herr Joseph Goebbels could not ; have a better dish to serve than j headlines of “Washington Burning, White House on Fire, New j York in Flames." This would be | his description of the first wisp, of smoke, no matter how small. As the bombing increased over Germany it would be worth a lot to Hitler to print it. _Reichmarshal Hermann Goer-ing knows how to get planes here. A squadron can hop from Germany to the barren stretches • of Labrador and come down! from there without any trouble. Or miscellaneous planes can be catapulted at sea. The Germans ; experimented with this in American waters, used the cata- j pult ships Friesland and Schwa-benland regularly off our shores j before the war began. Their new; sea raiding cruisers .carry! planes, and of course they can; sneak out aircraft carriers. The answer in Army circles is simple, “Of course they can do! it. Why not?” Our Air defense officers are good, their interceptors are good, their anti-aircraft is good. I They are fully prepared, and entirely able to repulse any con- j certed attack, make it more ex-! AFU Bowling League of Chicago Seeks New Bowlers There is much interest in the AFU Bowling League of Chicago, 111. We started with 6 teams but Uncle Sam calls more and more of our boys to duty in the Armed Forces. Up until now we have filled such vacancies with reserves, however, there is now one vacancy. Anyone interested in bowling should come next Sunday at 1:15 p. m. to the South-West Bowling Alleys, Blue Island Ave. and 18th St. Other members are invited to join our booster section and watch us bowl over those pins. —John Gottlieb, Sec’y Chicago AFU Bowling League Letters Cheer Up i Men In Service Bombs, bullets, guns and tanks are helping the boys on the battlefront. A m e ricans everywhere are purchasing War Savings Bonds and Stamps to keep them fighting. This is truly a patriotic gesture, but how many of these same people have ever contributed to the mail bags that go to the men in ouf Armed Forces. Soldiers, sailors and marines have a very busy schedule to follow each day, but each and everyone of them has some leisure time. He can spend it as he sees fit. Even though he may have many little chores to do, he may begin to pine for home, his family and friends. Perhaps he hasn’t heard from .them in weeks. Naturally he begins to wonder and to worry. As he and his buddies wait for taps, they exchange news from home. Imagine how ho feels 1!* he1 is'one of those unfortunate lads that never gets a letter. Day after day the clerk calls out the names, and precious packets and letters, even post-cards, are snatched by the men to be read in barracks before taps. But, he, well he just never gets any mail at all. It is our duty, here at home, to furnish good mail regularly and frequently, to every friend and relative in the service. Those fighting men need good mail, and plenty of it, to boost up their moral. Write him a letter today. You owe your country letters to him. “Can you stand on your head?” “No, it’s too high.” pensive than it could possibly be worth for the. Nazis that would give Herr Goebbels his headlines. But they can’t stop any hysteria that cries “Pearl Harbor” if the Nazis hit the Capitol or the White House, or blast the Brooklyn Bridge. —O.C.D., Fifth Region. * * rk.tfozt tyateBuy. With WAR BONDS * ★ An Army motor trailer looks much like any other automobile trailer which may be seen on the highways or in the tourist’s camps. The Army's trailers are used as traveling hospitals, denial clinics and testing laboratories fol' I-*, ^ These mobile surgical or dental units are hauled to their destination and the trucks released for other purposes. They cost from $1,200 to $2,000 and weigh from l’i to 8Va tons. You can help pay for them . . . help keep our Army fit. Invest bi least too percent of your in* come in War Bonds every payday. You can join the Ten Percent Club through the Payroll Savings Plan, or buy; Bonds regularly through the nearest bank or.postoliWe. ifi S. Treasury Department Marta Ostenso Klic divjih gosi (Nadaljevanje) “Jezni se mi zdite, Judita; kaj je z vami?” je vprašala Linda, ko sta sedeli na vozu. “Nič, Ela me razburja s svojim tarnanjem. Sestra rada trpi in rada vidi, da tudi drugi trpijo. Samo zato. 1 r ni tako močna, kakor sem jaz, se ji godi komaj napol tako slabo ko meni.” “Ne bi rekla, da rada trpi, Judita. Po mojih mislih se je odrekla marsičemu, samo da je ostala tukaj, in ona se zaveda tega. Je li bil kdaj kdo tukaj, ki bi ga hila od srca rada imela, ki bi se bil želel z njo poročiti?” “Mislim, da jo je stari ‘Kozje-oki’ prav rad videl. A že pred dobrim letom je odšel in ona ne govori nikoli o njem. Toda on je mešanec, ali vsaj bližnji potomec mešancev.” “Toda, če bi ga Ela ljubila, ji to ne bi bilo v spotiko, ka-li?” “Ne, po mojih mislih ne. Vsekakor je bil predober zanjo.” Tuditine oči so bile polne neznosnega zaničevanja. Udarila i je z vajetmi konja po hrbtu in ropotanje voza jima je kmalu otežkočilo razgovarjanje. Pri Sandbovih se nista zaustavili, kajti Judita je vedela, da bo Ka-leb skrivaj opazoval z nizkega grička, ki je bila na njem zgrajena Garova hiša, ali se bo konj pravočasno pojavil izza tamkaj-! šnjega ovinka. Yellow Post je ležal v dolinici, ki je imela obliko dlani. l'o tej se je vil ozek potok kakor naravna meja. Judita je naglo pognala proti trgovini švedskega trgovca Johannesona in privezala konja, a Linda je odšla v trgovino, da bi si nakupila nekaj malenkosti. Nekaj predrznih mešancev je stopilo za njo v trgovino in škililo skrivoma vanjo. V trgovini je stal, naslonjen na prodajalno mizo, Mark Jordan in kadil pipo. Z brzimi korald ji je pohitel naproti in jo skoraj otožno pogledal. “Zakaj niste prišli?” je izpre-govoril z nizkim glasom in se nejevoljno ozrl po ljudeh, ki so meni nič tebi nič zijali vanju. | “Prišla — kam — kdaj?” jej vprašala Linda nedolžno. “Stopiva malo ven, da se po-! meniva,” je dejal. Pobral je svojo škatlo z jestvinami in povedal Lindo skozi vrata, preden je imela priložnost, da bi si bila kaj kupila. Na pragu ju je prestregla Judita. “Pridite za menoj, ko boste dobili svoje stvari, Judita,” je zaklicala Linda za njo. Dekle je stopila v prodajalno, ne da bi bila izdala radovednost, kdo je tujec, ki je poleg Linde. Mark je odložil svojo zalogo jestvin na dno kolesja, ki se je bil pripeljal z njim v Yellow Post, in se je odpravil z Lindo! proti potoku. Sedla sta na trav-| nati breg in opazovala drobne ribice, ki so švigale druga za drugo v srebrni, lahni struji, se obračale in jo rezale ročno proti toku, ne da bi česa iskale, kajti lovile so morda le senco na vodi plavajočega lista. “Pogrešal sem vas. Sinoči je deževalo in prepričan sem bil, da pridete,” ji je pripovedoval Mark. “Bedel sem do polnoči.”; “Oh, presmešno! Pa menda ne!” “Prisegam!” ‘!Toda to bi bilo nekaj — izrednega.” Mark se je namrgodil. “A tisto noč, ko ste prišli k meni, seveda ni bilo. Res je, lahko po- i čenjate tukaj, kar hočete. To-|. da potrebujem vas, Linda, bolj nego se zavedate. Izravnaval in trebil sem Klovaezevo zemljišče, drugače bi bil prišel včeraj v šolo. Ali vam je gospa Garova dovolila, da vas obiščem pri njih?” “Nisem je še prosila. To mi1 t je strašno težko. Toda pridem k vam in .vam skuham kosilo —” je dejala živahno. “Ali smem privesti Judito s seboj? To je dekle, ki je v prodajalni.” Mark jo je radovedno pogledal. “O, samo zato, da bo veselje,” je naglo dodala. “Privedite jo vsekakor in kogarkoli še hočete.” Nato sta šla nazaj proti trgovini. Ker Judite ni bilo ven, je Linda sklepala, da se ne bi rada srečala z Markom, zato ni šla v prodajalno ponjo. Poslovila se je od Marka, ki je zlezel na voz in se odpeljal. Bil je poštni dan in v mesto je prišla pošta z Johnom Tobac-com. Ko se je vrnila Linda sama v trgovino, je naletela tam na Svena Sandba, ki se je pogovarjal z Judito. Sven je bil odložil svojo mestno obleko in se odrekel v precejšnji meri tudi svoji nadutosti. Težka pleča so se mu mogočno dvigala iznad tesnega opasja in noge nad me-čami so se mu od jahanja lahno ukrivile. Prožna usta in nosnice, počasno sklapljanje oči v kotih, brezskrbna kretnja roke, ki je držala svaljčico, in njegova neprikrita možatost ga je delala na prvi hip prikupljivega in mikavnega. Judita je gledala neprijazno in nenaklonjeno ter si je z vso silo prizadevala, da se ne bi smejala njegovi vsiljivosti. “Povej mi,” ji je govoril, “ali me imaš rajši, če nisem gosposko oblečen?” “Malce že,” je pritrdila. “Toda preveč zal se zdiš samemu sebi.” Sven se je nagajivo nasmeh-ljal. “Zatorej nisi hotela gledati moje obleke zadnjič, kaj? Pa sem bil prišel tako daleč iz mesti, da bi ti jo pokazal. Strašno si me razžalila, Judita!” Judita je resno pogledala v stran in Sven se je primaknil bliže k njej. “Ali si čisto pozabila na lanski piknik, Judita? Pokliči si v spomin, kar si govorila! Jaz nisem pozabil.” Govoril je tako tiho, da je že sam njegov glas izvabil Juditi rdečico' na lice. Linda je šla k Juditi, ki jo je predstavila Svenu. Mešanci, ki so se bili nastavili po prodajalni, so se drezali s komolci in zijali za njo. Sven se je povsem mirno razgovarjal z učiteljico, a Judita se je medtem pričkala z Johannesonom o vrednosti posušene polenovke. “Kaj hočete?” je dejal Johan-neson. “Dobra riba je in dvakrat toliko vredna. Toda oče vam je dal bržkone samo deset centov za nakupovanje, ha ha!” Judita je jt;;no nagnila glavo nazaj. “Držite jezik za zobmi, vi umazanec švedski! Ce bi bila v mestu še kaka trgovina, ne bi razmetavali svojega dobrega denarja za vašo ničvredno šaro. Dajte mi za en dolar te-le ribe, toda'hitro!” Udarila je z nogo ob tla in vsi v prodajalni so jo pritrjevalno pogledali. Doma so ji bili naročili, da naj kupi le za petdeset centov polenovke. Morala bo stvar pojasniti Amaliji, ki jo bo nedvomno razumela, čeprav je bržkone ne bo odobravala. Joharineson se je bojazljivo okrenil in zamotal polenovko v papir. Pomislil je, da si ne more privoščiti izgube Garovih, ki kupujejo pri njem. Toda nesramno jezikanje tega debelušnega dekleta glede cen ga je vsakikrat razburilo. Nedvomno so jo doma navadili tega. Judita, ki je bila še nekoliko razburjena, je odšla s Svenom in Lindo, ki sta si bila tudi nakupila svojih potrebščin, iz prodajalne. Gospodični sta sedli na svoj voz, a Sven se je odpeljal počasi sam za njima. “Linda,” je izpregovorila Ju- j dita, ko jima je Yellow Post že izginil izpred oči, “Sven me je < prosil, da bi se peljala z njim. Ali bi se hoteli voziti sami do-l mov. Jaz pa stopim z voza in ga I počakam.” ! “Toda vaš oče —” “Kaj me briga. Pekel imam i že itak.” Linda se je uslužno, četudi malce nerada, odpeljala sama domov, a Judita se je vozik. s Svenom. “Judita,” je pričel Sven in ji ovil roko okoli pleč, kako bi se rad oženil s teboj.” Judita je molčala. Spomnila se je Amalije. Ela ji ne bi nikoli odpustila... “Ali me nič več ne ljubiš, Judita? Saj si me nekoč rada imela,” je govoril Sven skoraj ponižno. Judita je držala glavo pokonci in imela oči napol zaprte. Voz je zadrdral preko mostička v zaseko, ki se je vila med gostimi borovci in cedrami. Zdajci je Sven spustil vajete, da so mu i padli narahlo na kolena, in si i potegnil Judito v naročje. “Solnca mi, kako si lepa, Judita!” Judita se je zasmejala. Privila se je nanj. Prekipevala je od moči. Zavedala se je dobro svoje moči. Zdelo se ji je, da se ji raz-j liva v mogočnem toku iz hrbte-| nice in ji brizga iz prsi in prstov j ter iz rahločutne kože celega i telesa. Zgrabilo jo je čudno hrepenenje. Ni se mogla iztrgati | obsedenosti... Ta jo je prevzela i takoj prvi dan, ko je zagledala Svena po njegovi vrnitvi. “Radovedna sem, če bi te mogla vreči?” je rekla nepričakovano. Sven se je glasno zasmejal. “Stavim, da bi te,” je dodala. “Daj, da poskusim.” “No dobro, prihodnjič,” je pritrdil in se smejal. “Ne, takoj zdaj,” je silila Judita. Oči so ji blodile po mišičevju, ki se mu je stresalo pod rokavom. Bilo je toplo in noben od njiju ni imel na sebi jopiča. Sven jo je pogledal in sprevidel, da misli resno. Skočila sta z voza in privezala konja k drevesu ob cesti. Nato sta zlezla skozi ograjo na jasico med cedrami, kjer so se kopala tla v toplem solnčnem žaru. “Poljubi me .najprej,” je prosil Sven. “Ne, pozneje,” je odvrnila Ju-' dita odločno. Pričela sta se metati. Judita je bila malone tako visoka ko Sven. Imela je dolge, mišičaste ude, a telo ji je bilo gibčno in prožno kakor telo divje mačke. Sven, ki je bil s smehom pričel borbo, je ni mogel obdržati. Izvila se mu je iz rok in se oklenila njegovega telesa, tako da sta oba padla na tla. Ko sta se pričela hitreje in krepkeje premetavati, je Sven minil smeh in postal je resen kakor Judita. Ni mu prišlo na um, da bo moral napeti vse svoje sile v obrambo, dokler ni videl, da je dekletov obraz odločen in trd ter ji oči plamenijo. Zdajci je spoznal, da ga poskuša dekle zgrabiti okoli tilnika, kakor jo je bil pravkar sam naučil. Zgrabil jo je za obe roki in ji podvil desnico za hrbet. Judita se je z vso silo zavalila nanj, tako da se mu je malone prekopicnila čez pleča, i in si s strahovitim sunkom opro-| stila roko. Sven se je naglo za-! sukal, jo zgrabil z eno roko oko- li pasu in ji pritisnil drugo na grlo, tako, da dvakrat upognjena skoraj ni mogla dihati. Po-! gledal jo je in videl, da ima oči zatisnjene, lica rdeča ko škrlat 1 in da je vsa potna, j “Ali ti je dovolj?” je vprašal in popustil malce od objema. Judita je izkoristila tisti tre-notek, zasukala glavo in se 'mu izvila iz rok kakor jegulja. Oči so ji žarele,' dihala je kratko in sunkovito. Zdajci je iztegnila; roko in ga udarila z vso močjo po obrazu. Ko si je Sven, napol omamljet} od težke zaušnice, poskušal pojasniti to naglo izpre-membo, je navalila Judita nanj, .da je padel podnjo na tla. Zdaj i je v Svenu vzkipelo. Nista si bi-! la več neenaka borca različnega i ° spola. Postala sta dve pravi naravni sili, ki sta se borili za premoč. Sven je tri dekletove ude med svojimi, ji mečkal vrat in ji neusmiljeno vklepal roke na hrbtu toliko časa, da se ji je izpod odvihane obleke na plečih pokazala bela, napeta koža. Med težkim sopenjem se ji je privijalo jtelo k njegovemu, ko sta ležala j v besnem objemu zleknjena na j tleh. Judita mu je zasadila nohte jv meso na prsih, mu tiščala ko-[ lena v ledja in ^e mu zagrizla v j nežno kožo nad žilami ob zapestju. Borila se je blazno brez samopremagovanja, pripravljena prizadejati mu kakršnokoli bolečino, ker bi jo bil drugače mahoma premagal. Obema so se od potu svetila lica, grlo in prsi. Svenova razgreta sapa je puhtela Juditi v lica. Zdajci ji je roka, ki se je kakor jeklo oklepala njegovega vratu, omahnila in se povesila. Veke so ji drhtele, solza ji je kanila iz očesa in se zlila s potnimi kapljicami na sencih. Sven je oprostil roko, katero ji je bil zvil, da jo je malone zlomil. Drgetaje je zamrmral : “Judita; poglej me, Judita.” Judita je počasi dvignila veke. “Poljubi me — zdaj,” je zašepetala zasopla. ŠESTO POGLAVJE. ' I. Gosta živa meja od pritličnega smrečja je zapirala vrt, ki je ležal ob glavni cesti. Amalija je kleče škropila paradižnike, ki so rasli tamkaj. Prejšnja noč je bila hladna in žena je po svoji stari navadi imela paradižnike najdlje v mislih, ko je šla spet in se jih je najprej spomnila, ko se je prebudila, četudi ji je težilo srce nešteto drugih težav. Ko je zaslišala v bližini konjsko kopito, je vstala in stopila v senco smrekovega plotu, da bi videla, kdo se pripelje. Če je videla bodisi le obraz mimo hitečega tujca, je bil to zanjo nekak prelom dnevne enoličnosti. Zdajci ji je prišel v koraku stopajoč konj pred oči. Jezdec je sedel malomarno na sedlu in je gledal naravnost proti šolskemu poslopju. Mahoma jo je zavil s ceste in jo ubral preko šolskega zemljišča. Tam se je konj ustavil in jezdec je razjahal. Amalijo je od silnega utripanja bolelo srce. Ograja, ki se je nanjo naslonila, se je nalahno vdajala, toda ne meneč se za to, je strmela jezdecu v obraz, kakor da bi se ji bile oči zapičile vanj. Mož je odjahal. Zaglavje in pleča je bilo vse, kar je mogla videti na njem. Amalija se je okrenila in pokleknila pred rjuho, s katero šobili ponoči pokriti paradižniki. Jezdec je bil živa podoba svojega očeta ... toda ne tako preprosta. Premišljala je, ali bo treba prihodnjo noč zopet pokriti paradižnike. Svetovljan ... kakor luč mu je odsevala izobrazba s čela. Kakp. samozavestno se je vedel v gosposki obleki, kakor vojak je sedel na sedlu... a očeta mu je bil prebodel bik... po v,sem tem.., Amalija je klečala slej ko prej na tleh pred paradižniki, čutila se je mrzlično, izčrpano in utrujeno kakor pred leti, ko je vso noč ,bedela ob postelji svojega otroka. Pri srcu ji je bilo težko, kakor da bi jo bili prestrašeno privlekli na pozornico, da bi igrala glavno vlogo žaloigre, ob kateri se bodo gledalci smejali. Neverjetno žalostna igra vsega njenega življenja se ji je bliskoma pojavila pred očmi. Zdrznila se je spričo tega prizora, kakor bi se bila zgrozila spričo obe-šenca ali krute in nenavadne slike kakega zločinca, ki se je nič ne tiče. Drgetala je po vsem telesu kakor ob pravi mrzlici. Saj je bila tako neprimerna za vlogo, ki jo je bilo izbralo življenje zanjo — nič primernejša j ni bila nego Linda. Bila je tako J nesposobna za to breme, ki mu j ni bilo niti trenotnega olajšanja, j Srce ji je vpilo po večni odre-! šitvi od še krutejših posledic mučenja, katero je imel pripravljeno zanjo Kaleb, če bi izvršil svojo grožnjo, ki ji je bila ob dušo kakor ogljušljivo, v rednih presledkih ponavljajoče se zvonjenje. Polagoma se ji je pričel duh vedriti. Videla je Marka Jordana, svetovljana, nedvomno so njegovi prijatelji dostojni ljudje in se vedejo dostojno do njega, j A kdo je sama? Navadna kme- ■ tiča, ki hoče razumeti njegovo življenje in vedeti, kaj ono zahteva od njega? Obličje mu je bilo ponosno, občutljivo. Nikoli ne sme zvedeti te skrivnosti. Rajši se da uničiti Kalebu, nego dovoliti, da bi njen sin kaj zvedel; Kalebovi otroci lahko shi- i 7 j rajo in propadejo kakor bilje po slani in vse lahko doleti poguba. A Mark Jordan je dostojen sin svojega očeta, sin edinega moš- I kega, ki ga je kdaj ljubila. Ela, Martin, Judita in Karli so le Kalebovi otroci. Te lahko žrtvuje. Ukloni jih in priklene na grudo kakor poljedelsko orodje, vprav kakor želi Kaleb. Posih-mal ne bo nikoli več posredovala njim v prid pri njihovem očetu. Četudi bo gledala, kako venejo in brezplodno hirajo ter se starajo, preden jim je čas za to, ji bo srce ostalo zakrknjeno in ne bo čutilo usmiljenja do njihove propadajoče mladosti. Ko je Amalija klečala na vrtu, ji je obraz prebledel in odrevenel. Vidno se je izpremenila. Nesla je pogrinjalo v hišo, misleč, da drevi ne bo treba pokrivati paradižnikov. Ozračje se ji je zdelo prosojno in prijetno kakor pred dežjem. Oči so ji begale v daljavo proti domačim travnikom in rženim njivam onstran ovčjih pašnikpv. Letos bo po vsem videzu bogata letina. Prejšnji čas jo je pogled na bujno rast vedno nekam sladko presunil, vzdramil v njej struno življenjskega in materinskega čuta, ki je sicer nedotaknjena molčala v njenem pustem življenju. Danes ii je pogled na j rast legel na dušo ko mora. Rast —z živo kaljo smrti v sebi! Zavedela se je, da se je v tem hipu življenje zanjo končalo, da je 'vsa svoja prejšnja leta preživela v zabubanosti, osnutku. Vmes ni bilo nikakega razvoja, imela je zgolj začetek in konec. Stopila je v kuhinjo in je pričela s črno, zamazano krpo pridno drgniti ognjišče. Amalija se je že zdavnaj vrnila na pot samouničevanja in slepega pokoravanja in Linda je opazovala, kako postaja ozračje na Garovi farmi zopet vsakdanje. Na pristavi so pričeli zopet mirno dihati. (Dalje prihodnjič) ralo pričeti novo leto. Leto je bilo za nas kar nazadnj* ^ zakar ne vem, da-li naj jezil nad letom ali nad n članstvom. Včasih se se ° ^ članov ni udeležilo seje, bila sklepčna, člani k*,”1®. , vedeti, da sam društveni ne more odobriti bolnise , kaznice, ker je to pr°h P ^ lom. Društvena seja se '^ enkrat v mesecu, in te seJ j se traja le približno pol u’ej ^ vsak član lahko udeleži * . ,j rej ni vzroka, zakaj b*. ,, vedno isti maloštevilni prihajati na seje. Vsi članice imajo pri drust' pravice in zato tudi elia 'jetu se nosti. Zadnja seja v tem ^ bo vršila v soboto zvecei ^ uri v navadnih pr°stor‘ ’ sicer, 12. decembra. ^{n0^e leje, ki se nismo videli ze to, zato je važno, da se ^ zadnji seji v letu zber!l]0boli člani in članice, da se m j izpoznamo med seboj in ^ koristnega ukrenemo za ^ in Zvezo. Upam, da ta i® ^ < ziv ne bo naletel na S llle sa in da se člani letne sej ^ • S'? 1 ležijo. Na omenjeni & J vršila volitev društvene bora in, če ne pride do'0^, ^ ; nov na sejo, tudi odboia^srC# ^ goče izvoliti. Komur je društvo in Zveza, se .. gj udeležil. Kdor se ne uf ^ ^ ‘ zadene kazen po Pra . Za društvo št. 61 ABZ- * at- taF ' John Pezdirc, LISTNICA UREDNIšf}i \ 18 #0 1 V Novi Dobi z dne ] ! vembra je bilo med 15 ^ j ! mi vestmi” poročano, d« 5 - , j žino Antona in Albine ^ j Evelethu, Minn., P°_se 1 j,$i j rojenice in jo ko. Te dni pa je uredm , meno obvestil Mr. Antn0^^ ^ par, da je ime gori 1 družine označeno naPacI u;ii vilno da bi se moralo , Mr. & Mrs. Anthony % Poročilo ,kakršno je občeno v Novi Dobi z j0w 1 novembra, nam je PoS 3 j;ni s Repar; tako je vsaj p( 5 podpisan. Uredniku * be niso znane družinske i ge razmere v oddaljen1 .n0j binah in se mora za reS p0jS ! podatkov pač zanesti na■ ( čila dopisnikov in Por°c. 0| , 1 Ako je poročilo na^C,ro111 krivda poročevalca. Zad jo za vzor in podlago vsem 0 j, rodom. aitiC Slovenskim kandidatom 29 m državljanstvo bo ta knjižica šala pripravo za izpit, ker so ^ Sanja in odgovori v slovens^ , gleškem jeziku. . silili# Dalje so v slovenščini P°l^vl)9pr točke Ustave, sponama dr*., ' • | držav. j V’m Knjižica obsega nad 60 stv!ne5' ne samo 50c s poštnino. Še “ ponjo na: jr LEO ZAKRAJ#£ni 302 E. 72nd St. POD NEMŠKO IN LAŠKO OKUPACIJO Jugoslovanski informacijski center objavlja sledeče izvirno poročilo iz meseca junija: Lahi so privedli ogromne množine vojaštva v “Provihcia di Lubiana,” tako da je videti, da nameravajo z ognjem in mečem “pomiriti” provinco. Na Dolenjskem so že boji med hostar-ji in Lahi, ki uporabljajo topove, letala, metalce ognja itd. Največ trpi domače kmečko prebivalstvo. Neprestano gore kmetije in vasi. Lubgejna pri Vrhniki je požgana do tal. Sodražico so z letalskimi in za-žigalnimi bombami izravnali- z zemljo itd. Nemci so požgali Ži-re; trde, da je vse prebivalstvo uničeno, ker so baje porabljali tudi plinske bombe! V zadnjih dneh junija in v prvih dneh julija so Lahi odvedli v koncentracijska taborišča v Italiji okrog 8,000 moških od 14-50 leta. Pobrali so skoro vse dijake, privatne uradnike in brezposelne. Popolnoma so izpraznili v predmestju Ljubljane Moste in Bežigrad, domalega tudi Vič in Trnovo. Nepopisni prizori so se odigravali v mestu, ko so odvajali može in sinove, ko zločince. Žene so vse oblečene v črno. V mestu vlada žalost, velika beda bo neizbežna. Italijani pravijo, da v dveh mesecih ne bo nobenega moškega več v Ljubljani—vse mislijo odvesti v Italijo. Pravijo, da je povod za te ukrepe dal laški strah, da je vsa Ljubljana Mi-hajlovičev kader. Tendenca pa je, uničiti čimprej in čimveč Slovencev. Ljudje ne delajo nič in ne morejo na polje, ker tam nanje streljajo. Ni mogoče preceniti, koliko ljudi je bilo že postreljenih. Lahi zažigajo tudi gozdove z zažigalnimi bombami. Vsako soboto streljajo Nemci talce v Celju in v Mariboru. Ljudje pogumno umirajo s klici: živela Slovenija, živela Jugoslavija. Tudi Lahi priznavajo, da naši ljudje pogumno umirajo. Te dni so Nemci obesili v Litiji 8 ljudi. Lahi so v teku policijskih progonov v Ljubljani pobrali pri čevljarjih vse usnje in vse čevlje, tudi tiste, ki so jih imeli v popravilu. Sedaj so na vrsti lekarne. Lahi so začeli pobirati v mestu tudi dekleta od 18-22 let. Predvsem dijakinje. Kaj bo z njimi, se še ne ve. Dosedaj jih drže v kasarnah. Na Gorenjskem in Štajerskem morajo vsi Slovenci, ki niso vstopili v Heimat-bund, nositi na rokavu trakove z napisom: “Slowene!” ❖ Sledeče zapoznele vesti so povzete iz prepovedanega lista “Zarje Svobode” št. 6, ki kljub pretnjam okupatorjev skrivaj izhaja v Ljubljani: Okupatorji streljajo talce brez prestanka. Nekaj časa so še objavljali število ustreljenih, brez navedbe imen, sedaj pa tudi usmrtitev več ne javljajo. Slovenci padajo vse vprek. Brez ozira na vero in politično mišljenje. Okupator ne dela med nami nobene razlike. Okupator pozna samo Slovence, ki jih hoče iztrebiti. V ta namen zlorablja vsak najmanjši povod. Na pokopališču kopljejo grobove kar naprej. V zadnjem tednu so v Ljubljani ustrelili vsak dan od 8 do 10 talcev. Njih imena je težko dognati. Med drugimi so bili u-streljeni inž. Fedran, inž. Sigel, uradnik OUZD, Pihler, svetnik železniške direkcije, in kaplan Skvarča iz Kočevja. V Mariboru s,o v enem tednu od 24. do 31 maja ustrelili 120 talcev nz Spodnje štajerske. Med ustreljenimi so bili Konrad Grilc, znani sokolski olimpijski telovadec in načelnik Sokola v Celju, Bratomil Rebek, sin znanega voditelja obrtnikov v Celju, Koren Lojze, živinozdrav-nik iz Mozirja, in Golob, sin mizarskega podjetnika v Gaberju pri Celju. Tako padajo najboljši med nami drug za drugim .... DOPISI (Nadaljevanje s 3. str.) Od našega društva so do sedaj pri vojakih sledeči fantje: Edward Logar, od oktobra 1941; Ivan Kopriva, Frank Kopriva in Leon Kraintz od junija letos, želimo jim vse najboljše in srečen povratek. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 172 ABZ: John Nahtigal, tajnik. Reading, Pa. — Tekoče leto se bliža koncu; še par tednov in bo izginilo za vedno. Pričelo se bo novo leto. Tudi pri našem društvu št. 61 ABZ, bi se mo- '(t v tej P08jfft zavarovane do $5,000.00 ^r^ir Savings & Loan Insurant* q tion, Washington. Sprejemamo osebne in “ vloge nVjl Plačane obresti p0 ^ St. Clair Savings & ^ 6235 St. Clair Avenue B " VESTI i- bojnega polja in o splošnih dog0^ kih širom sveta, lahko dnevno citate v ENAKOPRAVNOSTI , Kadar vaše društvo potrebuje tiskovine, obffll se na našo moderno urejeno tiskarno. Vsako &e točno in po zmerni ceni izvršeno.