ANNALES • Ser. hist, socio!. ■ 14 • 2004 • 2 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 433-450 AND LANGUAGE Kot temeljni problem, ki se pojavlja v različnih smereh njegovega raziskovalnega interesa, Searle izpo­ stavlja naslednje: kako imamo lahko enoten in teo­ retično zadosten opis (razlago) samih sebe in naših od­ nosov z drugimi ljudmi ter tudi z naravo? Ta problem se granulira na več vprašanj o tem, na kakšen način in pod kakšnimi pogoji lahko obstajajo socialna ontologija, so­ cialni objekti, socialna dejstva in socialni procesi, nekaj, kar lahko obstaja samo zaradi naše volje, ne glede na tisto, kar obstaja "by default" (naravne partikule v polju sil, brutalna fizična dejstva); kako lahko ustvarimo po­ jem sebe, ki je konsistenten in koherenten z opisom sveta, ki ga podaja naravoslovje, še zlasti fizika, kemija in biologija. Searle meni, da mora filozofija, tako kot naravoslovje, odgovoriti na naslednja vprašanja: Kaj je govorno dejanje? Kaj je zavest? Kaj je intencionalnost? Kaj je družba? Kaj je racionalnost? Mentalna stanja so del naravne zgodovine biološkega življenja, povzročajo jih nevrobiološki procesi v možganih; znanja o tem, kako funkcionirajo fiziološki organizmi, ki imajo možga­ ne, ne smemo zanemarjati. Z navedenimi fenomeni se Searle ukvarja v prvih šestih esejih. Najpomembnejša vprašanja, ki si jih Searle zastavi v nadaljevanju, so vprašanja, ki sodijo v kognitivno zna­ nost: funkcionalna in anatomska arhitektura percepcije, razumevanje in uporaba jezika in racionalnega dejanja. Rečemo lahko, da se Searle ukvarja z iskanjem vzročnih razlag, ki se nanašajo na funkcije bioloških organov, kot so človeški ali živalski možgani. S tem v zvezi je pred­ vsem esej Individual Intentionality and Social Pheno­ mena in the Theory o f Speech Acts, v katerem Searle vzpostavi zvezo med socialnimi objekti kot intencio­ nalnimi objekti, na katere je usmerjeno individualno intencionalno dejanje v govorni reakciji ali v govornem dejanju. V primeru, ko ne obstaja socialna ontologija kot background, ki si ga delimo, pride do konflikta med pomenom besed in njihovim razumevanjem. V knjigi Consciousness and Language John R. Searle znova odgovori na omenjena vprašanja, ki temeljijo na nevrobiološki filozofiji, raziskavah logike jezika in logike delovanja. Nijaz Ibrulj Rima Shore: RETHINKING THE BRAIN: NEW INSIGHTS INTO EARLY DEVELOPMENT. New York, Families and Work Institute, 1997, 92 str. Novi pogledi na otrokov zgodnji razvoj Rime Shore so delo, ki si zasluži pozornost vseh, ki delajo z otrokom in imajo vpliv na njegov razvoj. Delo je izšlo v okviru ameriške založbe Families and Work Institute, ki je specializirana za izdajanje publikacij, strokovnih del in znanstvenih izsledkov proučevanja otrokovega razvoja, njegovih zakonitosti in omogočanja možnosti za njegov nemoteni potek. Pobuda za nastanek knjige Rethinking the Brain je bila mednarodna konferenca z naslovom Razvoj mož­ ganov pri majhnih otrocih: nove meje za raziskovalce , politike in praktike, ki je bila organizirana z namenom, da bi opozorila na kritično vlogo zgodnjega razvoja mož­ ganov za celotno družbo. Na konferenci, ki je potekala junija 1996 na Univerzi v Chicagu, je sodelovalo 150 vo­ dilnih mednarodnih znanstvenikov s področja nevrofi- ziologije, otrokovega razvoja in zgodnjega poučevanja. Delo Rime Shore prinaša najnovejše ugotovitve nev­ rologov o razvoju možganov, ki so bile predstavljene na konferenci, in jih dopolnjuje s predlogi, kako ta "visoka" znanstvena spoznanja uporabiti v procesu vsakodnev­ nega zagotavljanja otrokovega razvoja. Delo navaja naj­ novejša znanstvena spoznanja, hkrati pa se trudi pri­ kazati, kako le-ta znanja uporabiti pri reševanju nujnih razvojnih problemov, s katerimi se srečuje vsak od staršev. Ravno slednji aplikativni vidik "nerazumljivih" znanstvenih teorij v prakso, kar je redkost znanstvenih monografij, daje delu posebno-svežino in čas ter s tem veliko vrednost. Kot je zapisal v predgovoru Irving Harris, je Rethinking the brain bogato teoretično, znan- 447 ANNALES • Ser. hist. sociol. • 14 • 2004 • 2 OCENE / RECENSIONI / REVIEVVS, 433-450 stveno delo, ki hkrati po učinkovitih poteh predstavlja nova vedenja javnosti. Temelj odlične povezanosti med teorijo in prakso prav gotovo predstavlja že sam način raziskovanja, na ugotovitvah katerega temelji delo. Pred­ stavljena spoznanja so namreč, kot poudari avtorica, rezultat stvarnih, zahtevnih in skrbnih raziskovanj v naravoslovnih laboratorijih, ki so preverjena z ugoto­ vitvami razvojnih psihologov in strokovnjakov za otro­ kov zgodnji razvoj. Povezava med naravoslovno ab­ straktno znanostjo in družboslovnim vsakdanjim živ­ ljenjem je magnet, ki lahko pritegne javnost, še zlasti pa strokovnjake in institucije, ki se ukvarjajo z vzgojo najmlajših otrok. Knjiga je razdeljena na več poglavij. V prvem po­ glavju predstavlja avtorica najnovejše ugotovitve znan­ stvenikov o razvoju možganov. Gre za navedbo novih spoznanj, do katerih so prišli strokovnjaki v nevrofi- zioloških znanostih in na drugih znanstvenih področjih, ki se ukvarjajo z razvojem možganov. Delo se nadaljuje z osrednjim poglavjem, ki nosi naslov Kaj smo se doslej naučili? Razdeljeno je na pet podpoglavij, in sicer: - Človekov razvoj na razpotju medsebojnega vpliva narave (nature) in vzgoje (narture). - Zgodnja nega in vzgoja ima odločilen in trajen vpliv na človekov razvoj, njegove sposobnosti za učenje in zmožnosti za uravnavanje lastnih čustev. - Človekovi možgani so se sposobni spreminjati, izboljševati, vendar je pri tem odločilen čas. - Obstaja obdobje, ko imajo negativne izkušnje ali pomanjkanje primerne stimulacije lahko resne trajne posledice na razvoj možganov. Zadnje poglavje v knjigi ima naslov Kam gremo od tukaj? in je namenjeno razpravljanju o različnih temah, med drugim tudi o prenosu vedenj o otrokovem razvoju v prakso ipd. Delo zaključujejo pojmovno kazalo, pri­ loge, med katerimi velja izpostaviti primer zgodnjega intervencijskega programa, opombe, viri in literatura. Najzanimivejše je vsekakor drugo oziroma osrednje poglavje, zato v nadaljevanju vsebinsko osvetljujemo ne­ katere zanimive ugotovitve, ki jih prinaša ta del knjige. Kot eno izmed glavnih izvirnih odlik dela velja vsekakor poudariti “lovljenje" ravnotežja med otroko­ vimi prirojenimi zmožnostmi in okoljem - oboji po­ membno vplivajo na otrokov razvoj. Navedeno dejstvo je že dolgo znano, vendar je predvsem sprejeto na pod­ ročju otrokovega socialnega in čustvenega razvoja. Pri kognitivnem razvoju in kognitivnih sposobnostih pa znanstveniki in laiki dajejo prednost prirojenim dispo­ zicijam . Delo Rime Shore poskuša navedeno utečeno, a žal tudi že zastarelo, razmišljanje preseči s primeri spo­ znanj raziskovalcev različnih disciplin. Skozi vse delo je kot rdeča nit ves čas opazno močno poudarjanje dejstva, da na otrokov kognitivni razvoj deluje veliko različnih dejavnikov, ne le geni, ki jih podeduje od staršev, temveč tudi okolje. V okviru slednjega avtorica izpostavi neposredno otrokovo domače okolje ter tudi širše socialno in ekonomsko stanje lokalnih skupnosti ter države v celoti. V najširšem smislu je tako, meni avto­ rica, na neki način vsak državljan odgovoren za razvoj posameznega otroka. Nazoren primer osveščanja bralca o vlogi okolja na otrokov razvoj možganov predstavlja odstavek, v kate­ rem avtorica navaja antropološki pogled o razvoju mož­ ganov iz dela z naslovom Culture and M ind: Cognition, Culture, and the Problem o f Meaning (Bradd Shore, 1996). V navedenem delu je zapisano, da predstavljajo otrokovi možgani ob rojstvu 25 % povprečne teže možganov odraslega. Kar je zelo neobičajno v pri­ merjavi z možgani primatov. Celo človeku najbližji šim­ panz je rojen s 45% teže možganov odraslih živali, ostalih 55% pa se začne pri njem razvijati kmalu po rojstvu, a v počasnem tempu. Med primati tako samo človeški možgani nadaljujejo po rojstvu z intenzivno rastjo. Njihova nevrofiziološka izgradnja je kasnejša, a zelo intenzivna skozi prvi dve leti življenja. Milijeni- zacija ni končana vse do 6 leta starosti. Fizični razvoj možganov se tako zaključi šele s puberteto. V primerjavi s primati gre pri otroku za kombinacijo prezgodnjega rojstva in upočasnjenega razvoja, kar pomeni, da se kar tri četrtine človeških možganov razvijejo zunaj mater­ nice, v neposredni povezavi z zunanjim okoljem. 448 ANNALES • Ser. hist, sociol. • 14 • 2004 • 2 OCENE / RECENSIONI / REVIEWS, 433-450 Navedeno kaže na velik vpliv okolja na razvoj možganov skozi vse življenje. Ob tem pa avtorica pou­ darja, da je pomemben tudi čas. Otrokovo okolje nima enakovrednega vpliva na razvoj možganov vse življenje. Ta vpliv je največji v prvih letih življenja. To je tudi povod, da se ugotovitve in predlogi, predstavljeni v knjigi Rethinking the Brain, osredotočajo predvsem na otroka v prvih treh letih življenja. V tem obdobju so človekovi možgani "plastični", zato imajo takrat pozi­ tivni in negativni vplivi spodbud iz okolja resne in trajne učinke na njih. Avtorica z navdušujočim slogom pisanja opozarja na možnosti, ki jih otrokovi možgani potre­ bujejo za svoj razvoj, hkrati pa poudarja nevarnost ne­ gativnih učinkov. Čeprav delo na kontinuiran način predstavlja vlogo okolja na otrokov kognitivni razvoj, pa je njegova pomanjkljivost v tem, da sistematično ne predstavi dejavnikov iz okolja, ki učinkujejo na razvoj. Predvsem pozitivni dejavniki so zapisani domala med vrsticami. Nekoliko večji poudarek je namenjen negativnim oziro­ ma rizičnim dejavnikom (npr. vloga materinega kajenja, depresije ipd.), predvsem v smislu osveščanja in opo­ zarjanja. Navedeno izogibanje avtorice doslednejši predstavitvi dejavnikov razvoja je razumljivo, saj niti danes ne vemo, kateri vse so to. Zato delo Rime Shore prinaša zgolj ugotovitve dosedanjih raziskovalcev o vpli­ vu doslej preučevanih dejavnikov, ki jih imajo ti na otrokov kognitivni razvoj. Delo ima namen opozoriti na način razvoja možganov in tako spodbuditi tudi druge raziskovalce k preučevanju vloge različnih dejavnikov iz okolja, ki bi lahko imeli možne vplive na otrokov razvoj. Poudariti pa velja, da je avtorica vse dejavnike otro­ kovega razvoja iz okolja, ki se jih je dotaknila, pred­ stavila najprej po teoretični plati, v posebej označenih odsekih pa je naredila njihovo preslikavo v prakso. Navedeno že samo po sebi pritegne bralca, prvi hip zaradi barvnega besedila, nato pa zaradi vsebine, ki poskuša najti rešitve vsakodnevnih dilem, s katerimi se srečujemo. Tako avtorica predstavlja razprave na teme A li naj matere ostanejo po rojstvu otroka doma? Kaj naj se ukrene glede otrok, ki niso vzgajani z ljubeznijo svojih staršev? Ali naj vztrajamo s trudom pri otrocih, ki zaostajajo v razvoju? A li naj se pri vzgoji dveh otrok ukvarjamo več z mlajšim otrokom? Dokončnih odgovo­ rov na navedena vprašanja, avtorica ne ponudi, navaja pa več možnih miselnih tokov reševanja dilem. Pohvaliti velja tudi grafično oblikovanje knjige. Tekst je privlačno oblikovan (različne barvne podlage, oblike in barve črk), v manjših delih, ki jih prekinjajo fotogra­ fije otrok in teoretične predstavitve v slikah. Navedeno daje knjigi dodatno privlačnost in vabljivost ter pred­ stavlja možnost, da bodo po njej segli tudi ljudje iz prakse (vzgojitelji, učitelji, starši in študentje), ki niso znanstveniki na področju nevrofioloških znanosti. Ravno slednjim je delo v največji meri tudi namenjeno, saj je njihova vloga v otrokovem razvoju največja. Menimo, da kljub temu, da delo ni prevedeno v slovenščino, to ne bo ustavilo bralcev, ki delajo z otroki, da ne bi segli po njem. Delo Rethinking the Brain je zaradi temeljnih znanj, ki jih prinaša o otrokovem kog­ nitivnem razvoju, prepotrebno čtivo za vse pedagoške delavce, starše in študente, ki imajo vpliv na otrokov razvoj. Predstavljeni pogledi na zgodnje otroštvo nam lahko pomagajo preseči lastne predpostavke o razvoju in tako pomembno vplivati na naše odločitve, ki po­ sredno in neposredno ožijo ali širijo meje otrokovega razvoja. Joca Zurc Jelena Hladnik - Nataša Bratina Jurkovič -Tanja Simonič (eds.): Ml UREJAMO KRAJINO. ZBORNIK PREDSTAVITVENE DELAVNICE. Ljubljana, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, 2004, 81 str. Za naslovom M i urejamo krajino se skriva v no­ vembru izdan zbornik, ki predstavlja enega od rezul­ tatov istoimenskega projekta. Ob podpori Ministrstva za okolje, prostor in energijo ter v sodelovanju z Oddelkom m ____ DKAS Projekt "Mi urejamo krajino" Društvo krajinskih arhitektov Slovenije "Mi urejamo krajino" Zbornik predstavitvene delavnice Ljubljana 5. novembra 2004 449