Dopisi. Od sv. Andraža v Slov. goi'icah. (Raznoterosti). [Konec.] Povodom 60.rojatnegadne so se tudi letos dne 24. avgusta zbrali naši doaluženi vojavki ter ao alavnost 1.1888. takorekoč ponovili. Ze v aoboto dne 13. avguata, toraj na predvečer slavnoati je mogočna atrelba naananjala pomen prihodnjega dne in ob 7»9- uri zvečer ao ae zbrali moževi vojaki ter 80 z godbo, bakljado, razavečavo in atrelbo priredili zarjo (Zapfenstreich); drugi dan v nedeljo ob 3. uri zarano pa budnico. Ob ^/AO. uri pa ao naši vojaki od Pihler-jeve kapelice prikorakali prav po vojaškem načinu s avojo vojaško zastavo in lepo glasečo se godbo k pozni božji službi, katero ao na blagor našemu presvitlemu vladarju opravljali častiti goapod Tone Brezuik, umirovljen tukajšnji kaplan. J'o božji službi je bila pri krčmarji Števu Pihler-ji prosta zabava, ki se je brez vsake neprilike prav dobro obneala ter nam vaem prijala. Se ve, da govorov in raznih napitnic na presvitlega cesarja, na vzvišeno ceaarsko rodovino ia razne vojaške oblaatnike tudi mismo pogrešali in pozno uro nam je že naznanjal farni zvon, ko smo se iz naše vesele družbe podali vaak k svojemu počitku. Letina se mora pri naa srednja imenovati. Ozimina je dala letos primernega pridelka, sadja je v obče malo, najmanj je sliv; le tu in tam v klancih in kotlinah se je sadno drevje obložilo a avojim blagrom. Iz senožetov se je poapravila vaa krma, katere je letos sicer pičlo priraslo, v prav ugodnib vremenib. Presilna suša, ki je akoraj dva meseca nepreneboma pritiakala, je s pridila turaico ter večinoma ajdinako setev, a alednjo na toriščib v taki meri, da ae bodo nekateri goapodarji morali zadovoljiti, ako bodo le aeme dobili povrnjeno; se ve, da je valed dolgotrajne auše tudi alab krompir. V vinogradib pri nas nimamo letoa peronospore, pa tudi toča nam je celo izoetala; pričakujemo toraj arednje dobro trgatev, a žlahtno in rujno vinako kapljico ter le zdaj vabimo vinotržce, naj na8 blagovolijo ob ali po branji obiskati, kajti ceate ao sedaj na vse atrani boljše, kakor nekdanji čase poatregli pa njim bodemo dodro blago za primerno nepretirano ceno. Iz Trnoveljske okolice pri Celju. (Podružnica. Novakapela) Odkar amo dne 28. in 29. aprila nemškutarijo globoko pokopali in ji zapeli zadnjo žaloatinko, od tedaj se je začelo v Škofljivasi in celi občini čisto novo in veaelo življenje. Slovan gre na dan; začelo se je v domačem jeziku uradovati, slovensk je pečat, Slovenec je župan in zvest katoliean. Rodila ae je tudi podružnica av. Cirila in Metoda v nedeljo dne 21. aeptembra v pričo mnogoštevilnega ljudatva in godbo pri g. Valentinu Koželju ali po dom. Lončarji v Škofljivasi. To pa ne aamo iz naše občine, ampak tudi iz drugib občin in župnij. Iz Celja je priael alovenaki Sokol in drugi gospodje Slovenci iz Celjake okolice, župan s Teharja, tudi g. Vizjak, tako slavno znani aadjerejec, ali po dom. Pečovšek, kateri je imel tudi govor. Bog ga živi mnogo let! Iz Šmartna, iz Nove cerkve gosp. župan Lipuš in veliko ljudatva in tisovsiSloveaci pa so priali v Škofljo vaa! To je bilo kaj strašnega za ono nemako (1) trojico, koja še prebiva tam. Zalepo veselico izrecem vam, slov. sosedje, v imenu vse alov. Škofljevasi prav arčao zabvalo, da ste se potrudili priti ter ste po kazali, da ljubite narod avoj, toraj naj velja naša zahvala vsem akupaj, poaebno pa mlademu Celjakemu Sokolu: Bog ga živi. Naj še omenim tudi, da amo imeli v Skofijivasi av. Janeza Nepomučana kamenito podobo. Ta je atala za državno ceato pri mostu in je bila že vaa potrta. Zato je c. kr. inženir djal, da mora proč priti. Kaj tedaj atoriti ? Ali ga v vodo vreči, kakor nekdaj na Českem? Ne, to ne gre; katoliški kriatjan tega ne atori, ampak vse moči napne, da se božja č-aat poviša. Zato sklene obeina z dovoljenjem c. kr. inženirja, doatojno kapelico postaviti, podobo ponoviti in lepo okinčati. Kapelica je sedaj visoka nad 3 metre in v njej nam je naslikal naš domači podobar in slikar Anton Kopitar iz Zaereta naša preljublfena alavjanska apostola, sv. Cirila in Metoda. Ona naj kažeta, kateri narod biva tukaj. Podružnica Cirila in Metoda pa uaj kaže, za koga da moramo mi delovati in goreti. Na viaoki amreki zastava kaže pa naj našo alavo. Le-to kapelo so nam blagoalovili naš č. g. kaplan, dne 21. septembra in ob enem ao nam izvrstno razložili pomen kapele. Hvala vaem, ki so k njej pripomogli in tudi Škofljiškim dekletom, ki so tako lepo okinčale, zakličemo na zadnje: Bog naa živi mnogo let! Iz Brežiškega okraja. (T r d n j a v a.) Pretekli četrtek se je zopet ena močna trdnjava našib nemčurjev podrla. Kar še jib. čuti z njimi, ti so zbežali, deloma še v njib trdnjavo Bizelako, deloma pa v Brežice, iz poalednjib pa jih še mislimo, predno poteče leto, pregnati. ako nam bo areča mila. V Kapelah blizo Brežic se je ,,festunga" že podrla in tam je utibnil nemški veliki zvon, ker g. Sorčič ni več župan, akoravno je rekel, da bo župan, dokler bo botel. No pošteno je doalužil, saj je akoro eno leto po sili poaluževal, navadno ae na vaako leto en teden posluži in nas župan je torej to v obilni meri storil. Bati ae je bilo hude ure pred nemškimi duhovi, pa so zaceli zbegani postajati, ker njib generali trdnjave zgubavJjajo. Kakor se je zvedelo, je imel tudi nesrečo na Bizeljakem pri občinski volitvi g. Peenik, nekdaj nnobel župan", ter ni mogel več v odbor prikobacati. V enem tednu je po takem dva svaka budi udarec zadel: eden ni več župan, drugi še odbornik ne; nemškutarji ae bojo gotovo v črno oblekli, to je v obleko žaloati. Svetovati bi bilo tudi Bizeljancem, naj dajo stari gardi slovo, posebno svojemu tajniku, g. Knoreku; ako mu le nemško diši, naj ide v Berolin. Vi pa, dragi Kapelci, pokažite da ate tudi po volitvi narodnjaki, ne samo ob časn yolitve, tedaj ,,gemeindeamt" proč! G. Sorčič, mučenik Slovencev, naj dela pokoro čez vae paovke, a katerimi je nadajal Slovence, a gotovo bo poslej nekoliko atotakov alovenskih pogrešal. Od sv. Jurija ob Taboru. (Bralno društvo.) Naš dopia v štev. 38 od 18. aept. 1890 popravlja odbor bralnega društvu tako-le: Res je, da se je v imenovano društvo vpisala vsa tukajšnja poavetna inteligenca, tudi gosp. baron. Rea je aicer, da je izstopil iz dovolj nam znanih nagibov c. kr. poštar Južna; res pa je tudi, da je dobilo društvo meato njega osem novib odločnejših članov. Ni rea, da ae vpisani kmetje lahko seštejejo na prste jedne roke. Rea je, da je precejšnje število poštenih ukaželjnib mladenčev k društvu priatopilo. To pa ae amatra za dobro znamenje ter ai mora društvo le v čast šteti. Ni rea, da bi se konra za pristop ali pijačo denar daroval, temveč ae je dvema članovoma le posodil, da sta mogla letnino plačati. Pač pa je res, da je vodja naaprotne stranke avojim priatašem aodček piva obljubil, ako se prvi obcni zbor Bralnega društva njemu po volji obnese. Res je, da je k društvu priatopil jeden mož, ki ne zna brati; atoril je pa to iz posnemanja vrednega namena, da bi na ta način koristno podjetje podpiaal. Ni res, da bi društvo imelo alabe liberalne časnike; pač pa ima akorej vse slovenske liste in ,,Siidateiriscbe Poat", ^Slovenaki Groapodar" celo v dveb. iztisih. Ni rea, da bi kako oaebo v drnštvo vpiaali, Seravno je sama rekla, da ne bo priatopila k društvu; zakaj v imenik članov se nikdo ne zapiše, dokler se ne javi oaobno predaedniku in dokler letnine ne plača. Ni re8, da so ae liberalni čaaniki z zvijačo v društvo vpeljali; pač pa ao se po društvenih pravilih morali sprejeti vsi listi, za katere je glaaovala pri občnem zboru večina glasov. Ni res, da bi moglo brezveratvo sedanjib članov koga od pristopa splašiti, ker Bralnega društva udje so vsi vsaj toliko verni, kakor dopisnik zgorej imenovanega pojasnila; pač pa ae od mnogib strani ališi, da bi še marsikdo rad pristopil, če bi se ne bal zamere. Rea je, da se je pri občnem zboru grajal ,,Domoljub" kot umazan list in livalil ,,Brua" kot izvratea list; pa to je bilo mnenje samo poaameznib članov, ne pa celega društva. Slednjič povdarjamo, da je to naaa prva in zadnja beaeda ter vsaka nadalnja laž o Bralnem društvu zaaledovala se bo poatavnim potom. — Da se resnica izve, zato smo dali tem vrstam proator v našem listu. Naj si bralci sami razsodijo, kje je več resnice. Ured. Od sv. Barbare v slov. gor: (Cerkv. sbod, akuanja.) Dne 24. avguata imeli amo, kakor navadno, ob godu av. Jerneja cerkveni sbod. Vreme je bilo, kakor navlašč za to alovesnoat posebno ugodno. Shod sam ob sebi bil je kaj veličaaten, zlaati ker ao goapodje eosed- nji dubovniki blagovoljno svojo pomoo domačemu g. župniku poklonili in s tem sloveanost povikšali. Sbod bil je pa tudi zelo obiskovan, kajti udeležila ae ga je mnogobrojna množica vernega ljudatva ne aamo iz domače, ampak tudi iz aosednjih župnij. Kakor vaelej, kraaila je tudi letoa procesijo lepa dolga vrsta belih deklet. Jedva je preteklo eno leto, kar amo dobili novo podobo Lurške M. B. in av. Jožefa. Letos pa se je naša cerkev spet za nekaj olepšala. Domači veleč. g. župnik akrbeli so namreč, da amo dobili baš o Jernejevem shodv novo pobarvane podobe sv. Filipa in Jerneja, kakor tudi podobo Matere Božje in av. Križa. Hvalevredno opomniti je treba na tem mestu, da je v ta namen velikodušno darovala Marija Rošker 25 gld. Nekaj se je že v našem hramu božjem popravilo, a treba še je maraikaj poboljšati, ozirotna z nova prirediti, to pa, upajmo. se bo našemu neutrudljivemu g. župniku ačasoma tudi posrečilo. Sicer pa je že zdaj notranje lice naše cerkve preč. goapodu dekanu izborno ugajalo, ko ao prišli v ponedeljek dne 25. avguata k akušnji iz veronauka. Priarčno hvalo torej izrekamo vsem občanom, da nam niso odtegnili radodarne roke in gospodu župniku za veliki trud, aploh vaem, ki ao k ozalšanju naše cerkve pripomogli, ter lepo prosimo tudi v prihodnjoat radodarnoati in neustrašljivega truda. E. T.