Slovenski tednik
za koristi delavnega ljudstva v Ameriki
ÛEAS SVOBODE
V slogi te moč!
GLASILO SVOHOHOMISELfflH SLOVE, JVC E V V AMLTUK.I
Od boja do zmage!
D
Slovénie Weekly
devoted to the interest* of the laboring classe*
Štev. 36.
Entered aB Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chieago, ill., under Aot of March 3rd, 1379
Chicago, I1L. 5. septembra 1913.
POZDRAVLJENI
Delegati 3. glavnega zborovanja Slov. Svo. Pod. Zveze v Milwaukee, Wis.
Minilo je malone tri leta, ko se je v Chieagi, 111. dne 1. septembra 1908 vršila druga konvencija vstanovljene S. S.
P. Z., in zopet je čas tukaj, ko se snidete da delujete v ko-rist in prospeh vrle organizacije ter dobrobit slovenskega naroda v Ameriki. Iz vsega srca Vas pozdravljamo in to temveč, ko smo prepričani, da pozdravljamo može svobodnega mišljenja, ki se ne vklonijo in 'ki se zavedajo svoje prevažne naloge, katero bodejo častno rešili.
'Cenejni delegati! Ako premislimo, kako izvrstno so delegati druge konvencije rešili svojo težavno nalogo, kar nam dokazuje izvanredni in nepričakovani napredek S. S.
P. Z.; toraj moramo povdarjati, da Vas čaka sedaj na tretjem zborovanju še veliko obilnejšega dela, katerega izzid bo velepomemben skorej za ves v Ameriki viveči Slovenski narod; zaradi tega pa tudi lahko trdimo, da vsi tukajšni Slovenci nestrpno zro v Vas, kako bodete rešili problem združenja svobodnih zvez in jednot.
Delo je silno težavno, premagati bo treba razne zapreke in ovire, toda za izpeljati je!
Cenjeni delegati! Imejte vedno pred očmi dejstvo, da se je S. S. P. Z. od zadnje konvencije glede napredovanja ravno podvojila, tedaj delujte tako, da se bo do prihodnjega zborovanja če ne več, tedaj vsaj toliko zopet pomnožila. To je cenjeni delegati od Vas odvisno, kajti ka-koršno je delo, tak je vspeh; dobro in zdravo seme, rodi dober sad!	j'V
Cenjeni delegati! Ko se torej 8. t. m. v Milwaukee,
Wis. iz raznih krajev obširne Amerike snidete, Vas toliko prisrčneje pozdravljamo, ko ste nam Vi porok, da se naši rojaki prebujajo iz spanja nazadnjaštva ter hite za lučjo napredka, kateri temelji na duševni svobodi in prosveti.
Da, to je fakt, katerega ne more nihče izpodbiti in na katerega moremo biti ponosni mi kot pošteni časnikarji i Vi kot zastopniki svobodnomiselnega in naprednega slovenskega naroda!
Prepričani smo, da se zavedate svoje težke, toda svete in častne naloge, ukreniti vse potrebno, da se okrepi in razširi S. S. P. Zveza na svobodni in napredni podlagi v korist in pomoč članom, vdovam in sirotam. Delujte skupno, kakor Vam veleva vest, vest poštenjakov ter i-mejte pred očmi, da je v složnosti mogoče vse doseči, ker v slogi je moč, katero nihče ne omaja.
Cenjeni delegati! Prepričani smo, da ne bodete razočarali one množice slovenskih delavcev, ki zro z zaupanjem v Vas. S svojim složnim in vestnim delovanjem, razženi-te dvome in predsodke, katere so vcepili v srca Vaših rojakov nasprotniki S. S. P. Z. Da je bila vstanovitev te organizacije potrebna, nam dokazuje danes število društev in članov, Vi pa, cenjeni delegati, delujte na to, da se Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza še bolj razširi, da bode v pomoč in ponos slovenskega naroda v Ameriki. —-
Iskreno Vas pozdravljamo ob prihodu na tretje zborovanje Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze ter Vam kličemo: DOBRODOŠLI!!!
Panamski prekop.
Zavedni d e 1 a vc i* proč od Calumeta!
Razgled po svetu.
AVSTRO-OGRSKO.
Dunaj. — Velikansko pozornost zbuja članek, ki ga je v “Neue Freie Presse” proti vnanjemu ministru grofu Berehtold, priobčil grof Karolyi.
'Člankar najostreje kritizira vnanjo politiko grofa Berchtolda ter očita ministru pomanjkljivo ■informacijo. V tem leži povod, da je monarhija vedno in povsod zapostavljena.
Grof Karolyi zaključuje svoje izvajanje, da je Avstro-Ggrska v vprašanju na Balkanu doživela najhujši poraz.
Nemčija.
Berlin. — Zdr. države skušajo pridobiti Nemčijo, da bi podpirala Wilsonovo politiko in sicer glede pritiska na Huerta, da se odpove predsedništvu Mehike. Nemška vlada je tozadevno željo odklonila z utemelejvanjem, da je Huerta že pripoznala in sicer v sporazum-ljenju in na željo nemških kolonistov Mehike.
Berlin. — Nemški Američan Huelsman je bil vstopil v francosko legijo tujcev, a je z devetimi tovariši pri Orani pobegnil raz parnika. Begunci so se plavajoč Tešili na obrežje, kjer so pa bili po Beduincih vjeti kateri so Hue-Ismanove tovarše pomorili. Le-ta se je iste usode rešil s tem, da se je izdal za Nemca. Neki poglavar, ki je razumel par nemških besed, spremil je begunca na nemški konzulat, odkoder je bil poslan v TLm.l:	i- , ••
Francija.
Montpelier. — Iz 150 oseb obstoječa tolpa ciganov je s puškami in samokresi napadla prebivalstvo vasi Lunel. Med bojem je bil ubit en orožnik in trije drugi pa so težko ranjeni. ¡Cigani so se celo nekoliko časa ustavljali stotniji vojakov, toda pozneje so se morali vmakniti, zapustivši na bojišču celo vrsto ranjencev.
Neki spor med vaščami in ciga-1 ni je bil vzrok boja.
Holandija.
Haag. — Povodom blagoslovljena od Andrew Carnegieja, znanega “jeklenega kralja” z $1,500,-000 ustanovljene mirovne palače, je imel ustanovitelj govor, v katerim je ostro kritikoval današnji družabni red.	H
Bolgarijat.
Sofija. — Po osem ur trajajočim posvetovanju kabineta, je prišlo do sklepa, da se prične neposredno pogajanje s Turčijo. To velja za edino sredstvo, da se prepreči nadaljno prodiranje Turkov v Bolgarijo. Vlada zavzema stališče, da se mora vojna pod vsakem pogojem preprečiti.
Japonsko.
Tokio. — Več kot 1000 ljudi je našlo smrt vsled tajfuna, ki je več dni divjal po vsej Japonski. Več sto hiš in mostov je porušenih in škoda znaša milijone.
Samo v Tokio stoji 15,000 hiš pod vodo. Na deželi imajo železnice in farmerji neizmerno škodo. Petnajst otrok je prišlo ob življenje, ko so šli na hrib Komo Ga Take.
Canada.
Peterboro, Ont. — Štiri osebe so bile ubite več pa težko ranjenih, ko se je podjetna hiša tvrdke J. C. Turnbull Co. porušila. Hišo so popravljali in pri tem se je zgodila nesreča. Kakih sto delavcev, klerkov in otrok, je padlo v globočino.
Več ko unijskih izdelkov kupite, več unijskih ljudi bo delalo.
Razne novice.
Grozna, katastrofa.
Pittsburg, Pa. — Tukaj je eksplodiral kotel vlačnega parnika “Alice”. Kapitan Flaherty, krmi-lar Donaldson in šest mož od po-satke so našli smrt in šest drugih brodarjev je ranjenih. Imena u-smrčenih od moštva niso znana, ker se ne vodijo knjige o njih. Deset minut po katastrofi je bil videti samo še dimnik od parnika. Ranjence so iz vode potegnili in prepeljali v bolnišnico. Tudi truplo usmrčene kuharce so našli v ladji. Kos kotla so našli na 1600 čevljev oddaljenem otoku.
Mehikansko vprašanje.
Washington, D. C. — V tukajšnjih vladnih krogih se boje, da poročilo iz Londona, po katerem se tudi general Felix Diaz poteguje za predsedništvo Mehike, bode povzročilo še večje zmešnjave v Mehiki.
V	ostalem je neizpremenjeno mehikansko vprašanje. John Lind, predsednikov osebni odposlanec, se še nahaja v Vera Cruz ter čaka na nadaljnji razvoj, katerega je omenil predsednik Wilson v svoji poslanici v kongresu.
Tudi nekaj.
Des Moines, la. — I. C. Hawkins, tovarnar v Newton, la., je zveznega sodnika McPherson prosil za sodnijsko prepoved proti državni oblasti, s katero naj bi se zabranilo izvesti v zadnji državni legislaturi sprejeti zakon glede jamstva delodajalcev proti nezgodam in odškodnino za delavce. — Proces se bo vodil od mnogo to-varnerjev, kateri imajo nado, da bo za delavstvo ugoden zakon proglašen za neustaven. Op. ur. Ko je vsako leto veliko üisoSev uoiavcev ubitih in pohabljenih, je to ustavno, a zakon pa, ki določa odškodnino za ponesrečence, je pa proti ustavi in poslanci nimajo pravice take zakone sklepati! To je pač višek ironije ! !
Krvav “patriotizem”.
Washington. — “Journal”, glasilo zveze ameriških zdravnikov je dognal, da je zadni 4. juli zahteval 32 človeških življenj in 1131 poškodb proti 131 in 2792 pred tremi, 215 in 5192 pred šter-mi in 466 ter 3983 pred desetimi leti. Mrtvih je bilo 4. julija v e-najstih letih 1903 vštevši leto 1913 — 1792 in ranjenih pa 39,488. Laskavo se omenja Chicago radi odločnega nastopa proti gromadni moritvi 4. julija.
Thawova, zadeva.
Sherbrooke. — Tukaj kroži vest, da bo višji sodnik prekinil počitni dopust in se povrnil v Sherbrooke, da sprejme “Habeas-corpus” prošnjo tistih odvetnikov, ki zastopajo državo New' York. S to prošnjo se namerava izsiliti, da bo Thaw pred sodnikom zaslišan.
V	nasprotnem slučaju bi moral Thaw v zaporu sedeti do meseca oktobra, predno bi bilo razsojeno, dobi li svobodo ali ga v New York pošlejo.
Ogromna bakljada.
New York. — Y “Buttermilk Channel” pri južnem Brooklynu je bila videti draga bakljada, katero je predstavljal parnik “Buer-germeister Hackmann”, na katerem je bilo naloženo 600,000 gallo-nov petrolja in bencina, kar se je na nenavaden način vžgalo. Med dvemi težkimi kovinskimi posodami je nastalo tako močno drganje da so se otrenile iskre, ki so vžgale bencin. Ladja je 9000 ton velika in vzlic vsih naporov, niso mogli ogenja zamoriti.
Parnik je bil lastnina neke tvrdke v Hamburgu in je bil namenjen v Novo Islandijo.
Kdor nima usmiljenja do ljudi, tudi veljave nikdar imel med ljudmi ne bo.
Debata o dohodninskem davku.
Washington. —. Pri posvetovanju o dohodninskem davku je senator Borah doživel poraz, ker jo demokratična večina ovrgla vse tozadevne dodatke.
Senator Borah je predlagal povišanje lestvičnega davka do pet odstotkov za letne dohodke več kot $100,000. Ta dodatek so ovrgli demokrati z desetimi republikanskimi glasovi.
Sedanja oblika predloge vsebuje nastopne davčne postojanke na večje dohodke: 1 odstotek od letnih dohodkov $20,000 do $50,000, 2 odstotka od letnega dohodka od $50,000 do $100,000, in 3 odstotke od letnega dohodka preko $100,000.
Senator Borah je bil predlagal:
1	odstotek za $10,000 do $30,000;
2	odstotka za $30,000 do $50,000:
3	odstotke za $50,000 do $80,000;
4	odstotke za $80,000 do $100,090 in 5 odstotkov za vse letne dohodke preko $100,000.
Proti temu predlogu pa so glasovali republikanci in sicer senatorji Clarke, Gallinger, Lippitt, Lodge, Oliver, Penrose, Root, Smoot, Warren in Weeks, ki so se s tem javno pokazali kot zaščitniki kapitalistov.
Debata o predlogi dohodninskega davka se je pričela nepričakovano pozno popoldan, potem ko so bile v prvem čitanju rešene vse tarifne predloge.
Strogo postopanje proti linčarjem.
Asheville, N. C. — Governer Craig je naznanil, da bo strogo postopal proti 35 članom tolpe, ki so zamorca Joe McNeelv linčaii (ustrelili) in v Charlotte policista Wilsona napadli.
Panama. — Posledna barikada na pacifičnem koncu Panama prekopa je bila 31. m. m. z dinamitom odstranjena. Bil je zanimiv prizor, ki ga je nudila velikanska moč dinamita. Navzočih je bilo o-koli 1500 gledalcev, med katerimi so bili tudi tam se mudeči prostozidarji iz vseh Zdr. držav in pa častniki od angleške križarke “New Zealand”.
Točno ob 9. uri 30 minut je bii zvezan električen stik in takoj nato je v zrak zletela ogromna množina gromoza.
Razstrelba je bila največja, kar jih je bilo v prekopni eoni in je vsebovala 44,800 funtov dinamita.
Naboji so bili v globočini 30tih čevljev in so se razvrstili na 541 min. Razstrelba je pretrgala jez, ki je branil vodi pacifičnega O-eeana. in ker je v času razstrelbe oseka bila, ni torej voda takoj vdrla v prekop, marveč šele popoldan, ko je nastopila plima. Eno u-ro pozneje je v prekop drvil 400 čevljev širok padec.
Po nedolžnem linčam.
Greenville, Ga. — Črnec Virgin Swanson, je bil blizo tukaj linčan, ker je bil osumljen, da je bogatega farmerja L. C. Marschman-na umoril. Veliko meščanov je ko j takrat trdilo, da Swanson ni umora kriv, toda niso ga mogli rešiti iz rok podivjane druhali.
Swansonova nedolžnost se je sedaj dokazala, ko so aretirali črnca Walter Brewsterja, kateri je sam pripoznal, da je Marsehraanna u-bil v prepiru radi najemnine.
Da se prepreči drugi slični u-mor, je šerif morilca odpeljal v zapor v Atlanta.
Kdor ne udaÀi svobodno, se ne moža boriti m svobodo i
Leto ZU!
Delavske novice.
PREOBLAST MILIČNIH VOJAKOV V STAVBARSKEM O-KROŽJU MICHIGANA.
Calumet, Mich. — Sledeča zaprisežena izpoved žene štrajkujo-čega rudarja v Calumetu, Mich., kaže skrajno podlost in brutalnost milice in Wardellovib lopovov v štrajkarskem okrožju.
Affidavit:
Država Michigan, County of Houghton.
Marija Pulkkinen, s tem zapri-seže, da je stanovalka v Cooper City, in da je v četrtek, 21. avgusta 1913, ob 4. uri 30 minut z njenim možem šla iz Cooper City v Kearsage. Okoli eno miljo oddaljeno od Cooper City, na deželni cesti blizo Kearsagerova sva sre* čala 2 vojaka, ko sta stala sredi ceste. Vsaki njih je v roki imel steklenico žganja. Ena steklenica je bila polna, druga do polovice izpraznjena. Oba sta pila iz iste steklenice. Baš ko sva midva mimo šla, je eden vojakov mojmu soprogu ponudil, naj z njim pije, kar pa je odklonil. Jaz sem šla dalje, ko je drugi vojak šel za menoj, me zagrabil za rameni ter mi steklenico nastavil na usta, medtem pa rekel: “Na pij!” Ker nisem vešča angleščine, sem rekla No Whiskey!” Potem je vojak nekaj govoril o $1 in $2 ter me pričel vlačiti proti grmorju. Jaz sem se branila in padla v jarek ter klicala na pomagaj. Moj mož je prišel in vojak je potegnil jeklen nož, ki je bil podoben kratkem meču, katerega je mojmu mo- i žu na prsi nastavil ter rekel nekaj po angleško, kar nisem razumela.
Jaz sem bežala a vojak mi je sledil in zmerom nekaj govoril o $1 in $2 ter me zopet pričel vlačiti proti grmovju. Jaz sem se bojevala z njim in mu rekla, naj me pusti iti ,kar pa ni hotel storiti. On me je preganjal do plačilnega mesta poleg rova. Na .to je prišel nek drugi vojak, ki ga je odvedel. Med vsem časom,, ko se je to godilo, sem klicala na pomoč, toda moj mož je bil od drugega vojaka zadržan. Ko je bil prišel tretji vojak in odvel mojega preganjalca, je šele prišel moj mož in me odvedel v hišo njegove sestre v Kearsage. Vsled tega napada sem bolna na živcih in moram ležati v postelji.
Jaz sem 53 let stara in že 3 leta bolehna. Strah me je tako preob-vladal, da ga še nisem prestala.
Jaz sem sedaj v mojem domu v CooperiCity, toda nisem sposobna opravljati niti hišna dela, ker sem preveč nervozna.
Marija Pulkkinen. S. Maimer, Not. Public.
Štrajk poravnan?
Tok v tujino.
Dunaj. — V prvi polovici leta 1913 je izseljevanje iz Avstro-O-grske v Zdr. države in osobito v Canado tako narastlo, da kaj sličnega še ni bilo. Položaj je postal jako resen, ker se izseljujejo mladi ljudje, ki so vojaščini podvrženi; kar je dalo povod, da se izseljevanje postavno omeji in vojni ministr že izdeluje tozadevni načrt. Tudi kmetovalci se pritožujejo, da trpijo vsled izseljevanja na izgubi najboljših delavnih moči.
Najbolj občutno je izseljevanje v Galiciji in Bukovini. V Galiciji nameščena 3 korna poveljništva (Krakov, Premišel in Lvov) javljajo, da je bilo pri zadnjih naborih veliko pomanjkanje novincev.
Farmington, Mo. — Štrajk v vinčenih rudnikih južno-zapad-lega Missouri, je bil po v Far-nington, Mo. sklenjeni pogodbi mravnan. Rudarji so se zadovolji-i s povišano plačo 26c na dan, tula W. F. of M. še ni kompromisa >otrdila. Za poravnavo štrajka se e zahvaliti državnem razsodišču, ri določa, da se naj vsak rudar, d se čuti prikrajšanega, pritoži )ri razsodišču. Posestniki rudnikov so temu pritrdili.
Usoda delavstva.
Youngstown, O. — Ko se je tucaj prevrnil s raztopljeno kovino lapolnjen topilnik, je bilo 21 de-avcev silno obžganih, trije se pa ; smrtjo borijo.
Štrajk v svinčenih rudnikih.
Flat River, Mo., 25. avg. — Državno razsodišče se bo prihodnji torek sestalo v Farmington, da poskusi poravnati štrajk 5000 ru-larjev v St. Francis okrožju.
Ph. R. Toll iz Kansas City, ki rnstopa posestnike* rudnikov, se je izjavil, da je pripravljen za pogajanje s razsodiščem.
Železnična katastrofa.
Wallingford, Conn., 2. sept. — Tukaj je drugi del Bar Harbor eskpressvlaka zavozil v prvi del, pri kateri katastrofi je 12 popotnikov smrt našlo.
Trčenje se je prigodilo na New Haven železnici. Na ponesrečenih vlakih so se vozili popotniki v New York in so bili večinoma premožni ljudje, ki so se vračali iz svojih letovišč.
Bil bi skrajni čas.
Washington. — Zvezni in državni sodniki iz vseh držav, so se na razgovor sestali v Montreal, Canada, da sestavijo načrte za popolno preosnovo sodnijskih vodil, za višje sodišče Zdr. držav in za vse Zvez. okrožne sodnije. Pri tem je njih namen, da bi bile pravde hitreje rešene in pa da bi bile manj stroškov. Posvetovali se bodo o načinu, po katerem bi kongres višjemu sodišču Zdr. držav dal pravico, da postavna vodila tako uredi, kot jih najde za najbolj prave.
Umor urednika.
iSulphur, Okla. — Dne 30. m. m. je bivši okrožni davkar Lindsay na cesti z dvocevno puško ustrelil Schencka, urednika od “Demokrat”, ker ga je ta v listu napadel. Morilca so odvedli v Norman, da so ga rešili linčanja.
“Knight of Columbus” (Colum-bovi vitezi) so vedno in trdovratno zanikavali, da bi bili katoliška organizacija. Sedaj so pa one dni v Bostonu na zaključnem zborovanju dovolili $500,000 za. ustanovitev katoliške univerze v Wasli-ingtonu in $150,000 so pa darovali za “Petrov novčič”. — —
Cenjene naročnike Glas Svobode!
Gpozarjamo na nov roman “Vitez iz rdeče hiše”, katerega smo pričeli z današnjo izdajo na drugi strani priobčevati.
Zadnji pondelek ali 1. t. m. je v Pittsburgh, Pa. pričela konvencija J. S. K. Jednote, kateri želimo mnogo vspeba.
Ured. in uprav. Glas Svobode.
!!!!!!ČE ŠE NISTE!!!!!! pošljite naročnino!
Današnja številka lista Glas Svobode se je nekoliko, radi zveznega poročila zakasnila, kar nam naj c. čitatelji blagovolijo oprostiti.
DENARJE V Sli DOMOVIH!
pošiljamo:
Za $	10.30 ................. 50	kron
Za $	20.45 ................ 100	kron
Za $	40.90 ................ 200	kron
Za $	81.80	  400	kron
Za $	102.25 ............... 500	kron
Za $	204.00 .............. 1000	kron
Za $	407.00 .............. 2000	kron
Za $1017.00 ...r......... 5000 kron
Poštarina je všteta pri tefh sv-otah. Doma so nakazane svate popolnoma Izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštno 'hranilni «rad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprlMčne-je do $50.00 v gotPvlni v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft:
FRANK SAKSER CO.,
82 Cortland St., New York 104 St. Clair ave., N. E., Cleveland, O.
Roman iz časov francozke revolucije
Spisal
Alks. Dumas star.
v
VITEZ IZ RDEČE HIŠE.
(Le chevalier de Maison Rouge)
I
Prostovoljci.
Bilo je zvečer 10. marca v revolucijskem letu 1793. Na zvoniku cerkve Notre-Dame je odbila deseta ura. Nad Parizom je legla noč, ne šumna, viharna, razsvetljena od bliskov, temveč mrzla in motna.
Pariz sam ni bil oni znani Pariz, čegar neštevilne svetilke odražajo zvečer svoje žarke v pozlačenem blatu, Pariz živahnih pohajkovalcev s svojimi šumnimi zabavami, polnimi duhovitosti, s svojo blazno razuzdanostjo, nešte-vilnimi ljubavnimi aferami in skrivnimi zločini, temveč bil je sramežljivo, boječe in pošteno mesto, čegar maloštevilni prebivalci so hiteli iz ulice v ulico in zapirali za seboj hišna vrata, kakor divjačina, ki se skriva pred lovci v svoje brloge — skratka: bil je to Pariz 10. marca 1. 1793.
Ta kratka sprememba v vnanjo-sti glavnega mesta Francije je bila posledica stisk, v katerih se je nahajala vsa dežela. Obglavljenje Ludovika XVI., dne 21. januarja 1793, je spravilo vso Evropo pod orožje. S prvotnimi sovražniki, Prusijo, nemško državo in Piemontom, sta se bili zvezali še Anglija in Španija.
Položaj je bil strašen, kajti Francija je bila. dobesedno, kakor kako mesto, obkoljeno in blokirano od vse Evrope. Francoski generali so se povsod umikali, dasi so sprva dosegali uspehov.
Kakor občuti živo telo v svojem srcu, tako je čutila, tudi Francija v Parizu, ki je njeno srce, vsak u-darec, s katerim so jo zadevale tuje vojske ali pa upor in izdajstvo lastnih otrok. Vsaka zmaga je tam povzročila vihar veselja, vsak poraz splošen strah.
Dan pred 9. marca, se je vršila ena najbolj burnih sej narodne skupščine, ki je postala po odpravi kraljestva vsemogočna; vsi častniki so dobili ukaz, naj se podajo k svojim polkom, in nasilni, nobenih mej ne poznavajoči Dan-ton je bil na tribuni zaklical: “Pravite, da primanjkuje vojakov! Nudimo Parizu priliko, da reši Francijo, zahtevajmo od njega trideset tisoč mož ter pošljimo jih Dumouriezu in Francija ne bo samo rešena, temveč rešena bo tudi Belgija in osvojena Holandija.”
Ta predlog je bil sprejet s hrupnim navdušenjem. Izložili so imenike v vseh sekcijah, t. j. volilnih oddelkih, ki so bili sklicani za zvečer. Gledališča so zaprli, a na svetovalnici so razobesili v znak žalosti črno zastavo.
Pred polnočjo je že bilo vpisanih trideset tisoč mož. Toda pri vsaki sekciji «o prostovoljci pred vpisom zahtevali, da se predno o-didejo, izdajalci kaznujejo. Ti izdajalci, sovražniki revolucije, pristaši kralja, so bili skriti zarotniki, ki so itak že od zunaj ogroženo revolucijo ogroževali še na znotraj. Toda ta beseda je dobivalo v onih turnih časih oni pomen, ki so ga ji dajale najbolj radikalne stranke Z3 izdajalce so veljali šibkejši. “Hrib”, to je vzvišena mesta v konventu, kjer so sedeli radikalci, je izjavil, da so izdajalci girondisti*).
Prihodnjega dne (10. marca) so se udeležili seje vsi poslanci stranke “hriba”.. Odbor, ki je bil v njihovih rokah, je predlagal, da se imenuje sodišče z neomejeno o-blastjo, ki bo na zahtevo konven-ta (narodne skupščine) ali pa neposredno preganjalo vse one, ki bodo skušali delati med ljudstvom zmešnjavo.
Vzlic nasprotovanju žirondistov je konvent sklenil, da se postavijo porotna sodišča in da se izvolijo porotniki iz vseh departmentov v enakem številu, ki jih potem imenuje konvent.
V trenotku, ko so bile sprejete te tri določbe, se je začul velikanski krik. Skupščina je bila vajena obiskov ljudstva, zato je poslala vprašat, kaj hočejo? Odgovorili so, da je zunaj odposlan-
stvo prostovoljcev, ki so obedovali v žitnici in ki hočejo defilirati pred skupščino.
Takoj so odprli vrata in prikazalo se je šeststo mož, oboroženih s sabljami, pištolami in p ikoni . Bili so to napol pijani ljudje, ki so defilirali med ploskanjem množice, medtem pa zahtevati s krupnim krikom smrt izdajalcev.
Takoj po končani seji so se člani “hriba” razkropili po drugih klubih in predlagali, da naj se postavijo izdajalci izven zaščite zakona in se naj še to noč zadušijo.
Tak je bil položaj v Parizu na večer 10. marca. Zato so bile hiše, ki so sicer služile živečim za prenočišče, v temi bolj podobne grobovom, polnim mrličev.
V resnici, močne patrulje narodne garde, pred katerim so korakali ljudje,v svrho poizvedova n ja; meščanske čete iz sekcij z nastavljenimi bodali, žandarji, ki so brskali po vseh vratih in preiskovali vsako odprto vežo : ti so bili edini, ki so si upali na cesto; vse je instiktivno čutilo, da se pripravlja nekaj neznanega, nekaj groznega.
Droben, leden dež je še povečal slabo razpoloženje teh mož, dolo eenih za straženje, ki so si pri srečevanju izmenjavali parolo, in ki so se po ločitvi zopet nezaupno pogledovali, kakor da bi se bali kakega zahrbtnega napada.
Neka ženska, zavita v plašč iz pikastega, lilastega katuna in glavo skrito v kapuco, je tega strašnega večera smukala ob hišah Rue Saint-Honoré, se skrivala, ako je kje zazrla vojaško patruljo, za kako kotanjo ali ulični ogel in o-stala tam nepremična kakor kip, dokler ni patrulja izginila. Na to je zopet hitela nemirno dalje, dokler je ni slična nevarnost zopet prisilila, da' se je kje ustavila in ostala, nepremična kot kip.
Tako je bila že imela del Rue SaintHonore za seboj, ko je na o-glu Rue de Grenelle nepričakovano naletela na malo četo vrlih prostovoljcev, ki so se bili vpisali v mestni hiši.
Uboga ženska je zavpila in skušala ubežati skozi Rue du Coq.
“Hola, občanka!” je zaklical voditelj prostovoljcev, “kam hitiš?”
Begunka ni odgovorila ter je bežala dalje.
“Nabijte puške!” je velel voditelj ; “to je preoblečen moški, a-ristokrat, ki hoče bežati.”
“Ne, ne!” je zaklicala ženska, ki se je ustrašila, nabijanja pušk, se naglo ustavila in se vrnila, “ne, občan*), motiš se: jaz nisem moški.”
“Stopi torej sem in odgovori na vsa vprašanja,” je govoril voditelj. “Kam greš, ti divna nočna lepotica?”
‘Nikamor, vračam se domov.” “A tako, ti se vračaš domov?” “Da.”
“Za pošteno žensko je to nekoliko pozna ura, občanka.”
“Prihajam od neke bolne sorodnice.”
“Uboga mačica,” je odvrnil voditelj in mignil z roko, pred katero se je ženska prestrašeno umaknila, “kje imaš listek?”
“Listek? Kakšen listek, občan?’ “Ali ne veš, da je danes občina razglasila svoj sklep, glasom katerega ne sme po deseti uri nihče nà ulico brez občanskega, listka? Gali imaš s seboj?”
“Nisem vedela, da mora biti vsakdo opremljen s takim listkom. ’ ’
“Potem pojdiva k najbližji straži. Tam se boš morala pred stotnikom lepo izkazati in ako bo zadovoljen s teboj, te da odvesti po dveh vojakih v tvoje stanovanje; ako ne, potem boš do daljnega njegova ujetnica. Levo vkup, hitri korak, naprej, marš!”
Iz prestrašenega vzklika, ki je ušel ustom ujetnice, je voditelj
*) Girondisti (žirondisti bolj zmerna revolucionarna stranka.
*) Za časa francosko revolucijo so odpravili vse nazive, kakor n. pr. gospod, madame itd. To je dišalo po aristokratih, zato so se republikanci nazivljali z -besedo “občan”, “občanka”.
prostovoljcev spoznal, da se je u-1 boga ženska zelo bala te odredbe.
“Oh, oh!” je rekel, “trdno sem prepričan, da smo ulovili izvrstno divjačino. Naprej, le naprej, moja. mala aristokratinja!”
Voditelj je prijel obdolženko pod ramo, se je oklenil in jo tiral kljub njenemu kričanju in njenim soizam na stražnico v palačo Egalité.
Dospeli so že bili skoraj na lice mesta, ko se je hipoma, ravno v trenotku, ko je ujetnica skušala izprositi si svobodo, pojavil mlad mož, visoke postave, zavit v dolg plašč. Ne da bi jo bil poslušal, jo je voditelj prostovoljcev tiral neusmiljeno dalje. Ženska je kričala deloma vsled bolečin, deloma vsled strahu.
Takoj na to je skočil oni mladi mož črez ulico in stopil pred malo četo. “Kaj se godi tu in kaj počenjate s to žensko?” je vprašal.
“Brigaj se raje za svoje zadeve.”
“Kdo je ta ženska, občan, in kaj hočete od nje?” je ponavljal mladi mož z glasom, ki je zvenel še bolj gospodujoče, nego prej.
“Kdo pa si ti, ki me izprašuješ?”
Mladi mož je razgrnil svoj plašč in na njegovi uniformi se je zasvetila zlata naramnica.
“Častnik sem, kakor vidite,” je rekel.
“Častnik? Kje pa?”
“Pri meščanski gardi”.
“No, kaj nas to briga?” je odvrnil nekdo iz čete ; “ali sploh obstojajo za nas častniki meščanske garde ?’ ’
“Kaj pravi?” se je oglasil nekdo drugi.
“Rekel je, da sablja pomore naramnici, ako ta-le ne more vzbuditi spoštovanja pred častnikom”, je odvrnil mladi mož in stopil korak nazaj ; še bolj razgr-nivši se je pri luči svetiljke pokazal svoj svetli infanterijski meč. Na to je s hitro kretnjo prijel za ovratnik voditeljeve karmanjole, se dotaknil s koncem meča njegovega goltanca in rekel:
“Kramljati'hočeva kot dva dobra prijatelja”.
“Ali, občan . .” je odvrnil voditelj prostovoljcev in se skušal osvoboditi.
“Ah, pravim ti že v naprej, da ti porinem meč skozi telo, ako ti in tvoji ljudje ganete le z mezincem”.
Med tem časom sta dva vojaka trdno držala žensko.
“Vprašal si me, kdo da sem, je nadaljeval mladi mož, “nisi i-mel pravice do tega, ker ne zapoveduješ redni patrulji. Toda po vedati ti hočem. Imenujem se Maurice Linday in sem 10. avgusta pri naskoku na Tuilerije zapovedoval bateriji. Poročnik sem narodne garde in tajnik “sekcije bratov in prijateljev.” Ti zadostuje?”
“Ah, občan poročnik”, je odvrnil voditelj, ki mu je častnik še vedno tiščal meč na goltancu, “to je nekaj druzega. če si res to, kar praviš, namreč dober patriot...” “Oh, vedel sem, da se kmalu sporazumeva,” je rekel častnik. “Torej odgovori mi sedaj ti: zakaj je ta ženska kričala in kaj ste počenjali z njo?”
“Vodili smo jo na stražnico, ker ni imela — proti občinskemu sklepu — pri sebi občanskega listka. Saj vendar veš, da je domovina v nevarnosti in da plapola na mestni hiši črna zastava?”
“Črna zastava plapola na mestni hiši in domovina je v nevarnosti zato, ker koraka dvestotisoč sužnjev proti Franciji”, je odvrnil častnik, “ne pa ker hiti ta žen ska po deseti uri po ulicah! Toda občinski sklep obstoja, in ako mi bi bili to takoj povedali, bi bilo vaše pojasnilo krajše in mirnejše Sedaj lahko odvedete to žensko, ako hočete, svobodni ste.”
“O, občan!” je vzkliknila zavi ta ženska, ki je z velikim strahom sledila vsej debati in se oprijela Mauriceve roke. “O, občan, ne iz roeajte me samovolji teh surovih, pol pijanih ljudi.”
“Dobro”, je odgovoril Maurice. “Primite me pod pazduho in jaz Vas sprovedem na stražnico.” “Na stražnico,” je ponavljala ženska, vsa prestrašena, ‘1 na stražnico?”
“Občanka, tam najdete dobre ljudi, pred katerimi se Vam ne bo treba bati.”
mt****w&tm tm » tm tmuu v» a» a« ********
OKORELE SKLEPE,
IZVIJENJA,
ODRGE,
so hitro olajšane z hitro rabo
; Severovega Gothardskega Olja
t	(Severa’s Gothard Oil)
\	katero je najboljše mazilo za lajšanje vsako-
vrstnih bolečin.
, Zoper revmatizem, pokostnice, bolečine hromosti, nevralgijo, ( otekline, bolečine v prsih, straneh in hrbtu, ne bote našli t boljšega sredstva nego je Severovo Gothardsko Olje.
[	Cena 25 in 50 centov.
t
t
%
»
*
>
*
♦
♦
»
I
t
<*
t
t
»
»
<*■
»
Severova Družinska Zdravila so varnost vam i vašemu domu. Lahko se zanesete nanje.
Ali imate zabasan nos?
Povzroča ga katar sluzne mrene nosnih prehodov. Namažite dele s
- Severovim Mazilom zoper katar -
(Severa’s Catarrh Balm)
ki razredči sluze ter s tem naredi dihanje lahko. Priporoča se zoper nosni katar, seneno mrzlico prehlad v glavi, ki so učinek, kakega razdraženja zračnih prehodov.
Cena 25 centov.

Naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.
t
t
«
*
«
«
«
«
*
*
«>
«r
5
*:
4?
3
t
*>
t
<
t
Ali imate zapeko?
Ako jo imate, potem je ne zamarjajte. Ozdravite jo takoj, ker lahko postane kronična. Uživajte
Severove Jetrne Krogljice
(Severa’s Liver Piliš)
milo delujejo. Priporou. Ne ščipljejo ali grizejo, ampak kot navedno v navodilčajo se zoper
otrpla jetra, zapeko, žolčnico, jeterne neprilike.
teško prebavo in razne
Cena 25 centov.
druge m
W. F. Severa Co.- ““WT“
“Moj gospod,” je odvrnila mlada žena, stiskajoč častnikovo roko, “ne bojim se več morebitnega razžaljenja, temveč smrti; ako me odvedejo na stražnico, sem izgubljena.”
II.
Neznanka.
V njenem glasu se je skrival tolik izraz strahu, pomešan s finost-jo, da se je Maurice tresel. Ta tresoči se glas mu je segel kakor e-lektriena iskra do srca.
Obrnil se je k prostovoljcem, ki So se posvetovali med seboj. Ponižani zato, ker jih je imel en sam človek v pesti, so se očividno posvetovali o tem, kako bi si zopet priborili izgubljena tla. Bilo jih je osem proti enemu: trije so imeli puške, ostali pištole in pikone. — Maurice je imel samo sabljo, zato tudi boj ni mogel biti na obeh straneh enak.
Ženska je razumela to, kajti klonila je glavo na prsi in globoko vzdihnila.
Z nagubanim čelom, zaničljivo napetimi ustnicami, v rokah potegnjeno sabljo, se je Maurice bojeval z občutki človeka, ki so mu veleli, naj ščiti to žensko, a na drugi strani z občanskimi dolžnostmi, ki so mu svetovale, da naj jo izroči tem ljudem.
Naenkrat se je na oglu rue des Bons-Enfants zasvetilo več puškinih cevi, na kar se je začulo u-merjeno korakanje patrulje, ki se je, opazivši nabiranje ljudi, ustavila približno deset korakov pred skupino. Poveljujoči korporal je zaklical: “Kdo tam?”
“Prijatelj,” je odgovoril Mau-rice, “prijatelj! Le naprej, Lorin.”
Oni, ki mu je bil namenjen ta poviz, Se je na čelu osmih mož približal s hitrimi koraki.
“Eh, ti si Maurice,” je dejal korporal. “Le čakaj, ponočnjak! Kaj počenjaš ob tej uri na ulici?”
“Kakor vidiš, prihajam iz sekcije bratov in prijateljev.”’
“Da, zato, da se povrneš v ono sestra in prijateljic; saj poznamo to, kajneda?”
Pozor Slovenski Gostilničarji:
Moja tvrdka je prva slovenska in edina te vrste v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite enkrat en zaboj, J2 steklenic in sicer: brinjevec, tropinovec, slivovec in grenko vino. Jamčin, da boste zadovoljni. Dokaz temu je, da nisem v osmih letih še nobenega odjemalca zgubil. Prodajam po oeni toda samo na debelo.
A. HortSaf, Joliet, ///.
“Ne, ne prijatelj, ti se motiš Hotel sem ravno domov, ko sem naletel na občanko, ki se je upirala pestem občanov prostovoljcev. Prihitel sem in vprašal, zakaj da jo hočejo aretirati.”
“Te že poznam,” je odvrnil Lo-rin.
. Potem je nadaljeval, obrnjen k prostovoljcem:
“Čemu ste aretirali to žensko?”
“To smo že povedali poročniku,” je odgovoril poveljnik male čete, “zato, ker ni imela varnostnega listka.”
“No,” je rekel Lorin, “to je res lep zločin.”
“Ti torej ne veš za občinski sklep?” je vprašal poveljnik prostovoljcev.
“Seveda, seveda, toda obstoja še drug sklep, ki razveljavlja prvega.”
“Kateri pa?”
“Čuj ga:
Vsakdo sme na Pind in Parnas.
Ni mu treba dovoljenja.
Le da lep je, tudi mlad,
Ima ga bog Armor rad.
Ile! Kaj praviš k tej odredbi, občan? Zdi se mi galantna.
“Da, toda ni neovrgljiva. Prvič ni objavljena v Moniteurju*), potem tudi nismo ne na Pindu, ne na Parnasu; dalje ni še dan in konečho občanka morda ni niti mlada, niti lepa, niti graciozna.
“Stavim nasprotno,” je rekel Lorin. Občanka, dokaži mi, da i-mam prav, in snemi kapuco, da lahko ves svet izreče sodbo, da-li odgovarjaš mojim predpisom.”
“Ah! gospod,” je odvrnila mlada ženska in se privila k Mauri-cu, “prej ste me branili pred svo-
*) Uradni list republike.
jimi sovražniki, sedaj pa Vas milo prosim, da me branite pred svojimi prijatelji.”
“Glejte, glejte,” je pripomnil poveljnik prostovoljcev, “kako se skriva. Jaz menim, da mora biti to kak vohun aristokratov, kaka porednica ali nočna pohajalka.” “Oh! gospod,” je rekla mlada ženska, stopila za korak proti Mauricu in razkrila obraz, čegar mladost, lepota in -plemenitost je bila naravnost oearujoča, in ki je prišel v odsevu svetilkinih žarkov še bolj do veljave. Gh, poglejte me: Ali sem po svojem obrazu res to, za kar me smatrajo?”
Maurice je bil kakor začaran. Nikdar bi ne bil sanjal o tem, kar je videl tu. Mislimo namreč samo to, kar je bilo vidno, kajti neznanka je skoraj ravno tako hitro zopet zakrila obraz, kakor ga je bila razkrila.
“Lorin,” je šepnil Maurice, “zahtevaj jetnico za-se, da jo sprovedeš na svoje mesto; ti kot poveljnik patrulje imaš pravico do tega.”
“Dobro,” je rekel mladi korporal, “razumem te.”
Na. to se je obrnil k neznanki rekši:
"Naprej, lepotica! Ker nam nočete podati dokazov, da se ravnate po predpisih občinskega sklepa, nam morate slediti.”
“Kako, ona naj vam sledi?”' je vprašal načelnik prostovoljcev.
“Seveda, odvesti hočemo občanko na stražnico v mestni hiši, kjer ima svoj sedež naša garda; tam hočemo poizvedovati o njej.”
“Ne, ne,” je rekel poveljnik prve čete. “Ona je naša in mi jo čuvamo.”
Dalj« prihodnjič.
OLAS gVOaOPK
Račun Slovenske Svobodomiselne Podporne Zveze
od 1. januarja do 31. augusta 1913.
H •<	3		1 J* •				DOHODKI					IZDATKI			Člani in članice			
H > H <n P (Ü Q	3 m 'a n		M a G 'c S 00 D	Skupni Asesment	Pristopnina	*O 1 2 C 6 « N S	Tiskovni sklad 1	Pot. prestopni in odstopni li-ati— Premenbe oporok	il pm > S M Sž G7G	Ul m 1	Skupaj	Bolniška podpora	C3 G £ S n D	. Skupaj	TJ 1 1 ■G	Člani 11. odd.	9) CJ *C «d <3	d a 3
1. .		250.50	$ 182.50	$ 433.00	$ 2.00	$ 1.00	$ 23.25 1$ 3.00		i 1.00	$ —	$ 463.25	$ 145.25	$ —	$ 145.25	44	—			44
0		415.05	310.00	725.05	10.00	5.00	51.40 1	5.25	10.00	4.00	810.70	383.65	250.00	633.65	64	2	2	68
3. 4.		141.85 342.25	114.50 241.50	256.35 583.75	28.00 24.00	14.00 12.00	16.00 31.00	.50 4.75	12.40	—•—	327.25 655.50	505.85	400.00	905.85	30 61	2	8	38 63
		110.50	78,50	189.00	6.00	■ 3.00	10.00	3.00	.40	—.—	211.40	341.95		.		• 341.95	16	ï	—	17
6.		303.50	216.50	520.00	12.00	6.00	27.00	10.50		.		1.00	576.50	720.70	500.00	1222.70	46	2	—	48
7.		179.30	138.00	317.30	18.00	9.00	19.15	5.75		.		—.—	369.20	414.51	250.00	664.51	29	—	4	33
8.		53.85	41.00	94.85	8.00	4.00	4.80	3.75		.		—.—	115.40	28.60		.		28.60	8	—	2	10
9.		354.10	259.00	613.10	12.00	6.00	32.40	3.00	3.00	—.—-	668.50	329.35		.		329.35	65	1	5	69
10.		201.25	144.00	345.25	14.00	7.00	18.00	3.75	11.00	—.—	399.00	229.85		.		229.85	40	1	—	41
11.		182.55	135.00	317.55	2.00	1.00	16.90	1.50		.		—.—	338.95	357.15	100.00	457.15	30	1	2	33
12		113.25	83.50	196.75 345.00				.		8.50	.50		#			.		205.75	203.01	—.—	203.01	31	—	2	33
12		199 50			2.00 14.00	4.00	18.30	2.00		#				368.30	225.35	69.39	294.74	38			1	39
H		320 70	236.50	557.20		7.00	29.85	3.00	.90					611.95	754.34	700.00	1454.34	57			2	59
15.		245.25	180.00	425.25	10.00	5.00	22.25	.75	12.00	—.—	475.25	346.00		.		346.00	48	—	—	48
16.		217.55	143.50	361.05	6.00	3.00	18.60	.50	1.60	—.—	390.75	70.95	350.00	420.95	33	3	2	38
17.		122.90	96.50	219.40	16.00	8.00	14.40	.25	10.00	—.—	268.05	140.75		.		140.75	27	—	3	30
18.		122.65	88.50	211.15	4.00	2.00	10.70	1.25	.50	—.—	229.60	92.65		.		92.65	19	1	3	23
19. •90		145.35 1104.80 81.50	107.00 856.25	252.35 1961.05	8.00 174.00	4.00 87.00	13.05 100.05	2.50 5,25	.60 5.90	—•—	280.50 2333.25	102.90 944.05	400.00	102.90 1344.05	26 194	1	1 33	27 229
21.			59.50	141.00	2.00	1.00	7.50	4.75		—.—	156.25		.			.			.		14	—	—	14
		218.75	147.50	366.25	16.00	8.00	49.00	2.00	2.50	—.—	418.75	271.25		.		271.25	37	5	—	42
92		79.15 345.75	57.50 ■252.00	136.65	6.00	3.00	7.45		.			.				153.10	64.15		.		64.15	11	2	3	16
24.				597.75	32.00	16.00	32.25	2.75	11.00	—.—	691.75	396.30		.		396.30	69	—	—	69
25.		70.80	53.50	124.30		.			.		6.65	1.50	—.—	—.—•	132.45	48.05		.		48.05	12	—	1	13
26.		294.50	213.00	507.50	11.00	6.00	25.60	1.50	1.20	—.—	552.80	239.10		•		239.10	55	1	2	58
27.		313.00	208.75	521.75	24.00	12.00	26.25	1.50	2.00	—.—	587.50	100.70	500.00	600.70	55	1	—	56
28. 29.		176.00 76.90	127.00 58.00	303.00 134.90	20.00	10.00	16.95 7.70	.25 1.25	6.00	—•—	356.20 143.85	401.35 145.30	Z;Z	401.35 145.30	28 13	—	5 1	33 14
30.		127.25	91.75	219.00	8.00	4.00	111.50	3.50		.		—.—	246.00	644.43	—.—	644.43	21	—	—	21
31.		436.25	329.75.	766.00	38.00	10.00	40.95	1.50	44.40	—.—	909.85	875.82	600.00	1475.82	70	2	5	77
32.		82.25	60.00	142.25	4.00	2.00	7.75	1.25	2.00	—.—	159.25	35.50		.		35.50	14	—	—	14
^3		153,25	97.25		6.00	3.00	12.25	2.50		#				274.25	389.39	950.00	1339.39	22	4	—	26
34.		79.95	59.00	138.95	4.00	2.00	8.85	2.50		.		—.—	156.30	121.73		.		121.73	10	1	3	14
35.		158.00	113.00	■271.00	2.00	1.00	10.25	1.00		.		—.—	285.25	271.10		.		271.10	49	—	1	50
36.		171.80	118.25 1	290.05	10.00	5.00	15.15	.75	3.00	—.—	323.95	57.25	500.00	557.25	29	3	1	33
37.		207.10	144.00 1	351.10	10.00	5.00	18.30	2.00		.		—.—	386.40	145.25		.		145.25	32	—	2	34
38.		218.15	160.00 1	538.15	12.00	6.00	29.70	3.00		.		—.—	428.85	199.05	500.00	699.05	34	2	2	38
39.		184.75	122.50 I	307.25	20.00	10.00	16.25 1	.75	5.20	—.—	359.45	128.20	900.00	1028.20	30	2	—	32
40.		23.75	17.50 i	41.25	24.00	12.00	2.50	—.—		.		—.—	79.75		.			.			.		12	—	—	12
41.		153.50	112.00	265.50	6.00	3.00	14.50	1.00	5.50	—.—	295.50	283.70				283.70	25	—	—	25
49		120.55 157.25	91.00 115.50 '	211.55	4.00	2.00	11.15	1.25					229.95 !	85.80		.		85.80	22	—	1	23
k				272.75	6.00	3.00	13.00	2.25	1.00	—.—	298.00 1	213.90			213.90	29	—	-r-	29
44		1 1 5 75	74.50	190.25	12.00	6.00	10.00	.75	.60			219.60	24.00		.		24.00	19	1	—	20
45.		132.95	98.50	231.45	10,00	5.00	13.05	2.75	7.00	—.—	269.25	304.15	—.		304.15	21	—	—	21
46.		147.65	101.50	249.15	14.00	7.00	12,20	.75	13.20	—.—	296.30	179.54		•		179.54	26	1	3	30
47		70.35 333.80 16.80 99.75	100.50	170.85	4.00	2.00	9.85	.20		.					186.90	24.57		.		24.57	—	—	26	26
48			233,00 24.00 142.50	566.80 40.80 242.25	32.00	16.00	28.65 2.40 14.25	4.50	12.00		659.95 43.20 276.00	523.42		•		523.42	62	3	1 0	66 6 37
49. 50.					12*00	6;oo		LOO	.50		.			60.00		.		60.00	—	—	37	
51.		82,25	60.50	142.75	4.00	2.00	7.25	.75		.		—,—	156.75	311.70		.		311.70	15	—	—	15
_-o		179.25	132.00	311.25	8.00	4.00	16.75	5.00		t			.		345.00	164.75		.		164.75	34	—	—	34
53.		109.50	80.00	189.50	8.00'	3.00	10.00	1.00	1.20	—.—	212.70	83.55		.		83.55	22	—	—	22
54.		339.75	232.00	571.75	20.00	11.00	30.90	.75		.		—.—	633.40	572.25		.		572.25	OO	4	—	59
		325.90 117.30	223.25		32.00	16.00	30.50	.75		#			.		628.40	229.85		.		229.85	61	4	3	68
56.			80.75	198.05	4.00	2.00	10.40 1	1.75		.		—.—	216.20	59.50		.		59.50	18	2	1	21
				119 50				6.25	1.75			128.00	313.88		.		313.88	11	—	—	11
58.		125.25	96.00	221.25	10.00	5.00	12.60	2.00	6.00	—.—	256.85	237.95		237.95	20	—	1	21
59.		196.85	152.25	349.10	30,00	15.00	19.80	2.00	3.30	—.—	419.20	274.55		.		274.55	34	—	2	36
60.		209.10	154.50	363.60	18.00	9.00	19.55	.50	12.00	—.—	422.65	232.15		.		232.15	41	1	2	44
61.		105.75	77.75	187.50	2.00	1.00	13.75	2.00		.		—.—	206.25	140.70		.		140.70	16	2	—	18
02		109.70 238.25 163.05 60.30		184.70	6.00	3.00	9.55	.75					5.70	209.70	191.00		.		191.00	16	2	1	19
63. 04			177.25 134.50	415.50 297.55	18.00 2.00	9.00 1.00	22.00 2,15	1.25 .50	4.00 1.20		469.75 304.40	266.60 58.35		266.60 58.35	56 19	2	5	56 26
65.			46.50	106,80	2.00	1.00	5.65		.			.			.		115.45	60.05		60.05	12	—	1	13
00		74.25	54.00	128.25	2.00	1.00	6.75	.75					138.75	21.75		.		21.75	13	—	—	13
		120.80 116.75 77.00	88.50	209.30	2.00	1.00	10.65	2.00		#				224.95	142.42.	350,00	492.42	19	—	—	19
68. 69.			85.00 57.00	201.75 134.00	6.00 2.00	3.00 1.00	10.70 7.00	L00	Í60		•		221.45 145.60	124.70 133.80		.		124.70 133.80	24 13	—	—	24 13
70.		144.65	106.50	251.15	12.00	6.00	12.95	2.75		.			.		284.85 1	108.70		.		108.70	27	1	3	31
71.		242.75	187.00	429.75	28.00	14.00	22.50	2.75	6.00		.		503.00	356.40	250.00	606.40	42	1	6	49
72.		118.20	90.00	208.20	6.00	3.00	12.65	.,50	24.00		.		254.35	324.80	û —.—	324.80	23	1	3	27
73.		129.50	90.25	219.75	12.00	6.00	11.50	.25		.			.		249.50	327.05			327.05	24	1	—	25
74.		217.00	167.00	384.00	8.00	4.00	31.00	1.25		.		5.07	433.32	348.80		.		348.80	41	—	—	41
		36.05	51.50	87.55		.			.		5.15	1.00		.			.		93.70	0.73		.		5.73	—	' —	13	13
76.		317.05	242.00	559.05	'28.00	14.00	29.15	2.00	20.40	1.15	653.75	527.25		.		527.25	60	—	6	66
77.		83.00	57.00	140.00		.			.		7.50	1.00			...		148.50	120.15		.		120.15	11	2	—	13
78.		38.50	1 28.00	66.50		.			.		3.50	.50			.		70.50		•			.			.		7	—	—	7
79.		106.65	79.00	185.65	16.00	8.00	11.35	1.00	19.20			241.20	154.45			154.45	14	4	4	22
80.		187.05	! 139.50	! 326.55	20.00	10.00	16.15	3.75	7.00		.		383.45	54.90		.		54.90	34	1	5	40
81.		191.70	152.75	344.45	20.00	¡ 10.00	17.85	.25'		.			.		392.55	174.23	500.00	674.23	28	3	7	38
82.		78.25	55.50	133.75	6.00	3.00	6.75	.50	3.10		.		153.10	43.50		.		43.50	13	1	—	• 14
83.		154.70	119.00	273.70	2.00	1.00	15.10	3.25	2.00		.		297.05	100.67		.		100.67	23	1	4	28
84.		95.25	69.50	164.75	10.00	5.00	8.75	.25	5.30		.		194.05	263.01		.		263.01	19	—	—	19
85.		j 114.75	80.50	195,25	i 4.00	2.00	9.75	j 1.75	.60		.		213.35	54.90		.		54.90	17	2	—	19
86.		323.50	251.50	575.00	1 60.00	! 30.00	29.75	2.00	27.40		.		724.15	i 375.72					375.72	! 57	1	3	61
87.		1 233.00	! 172.50	405.50	22.00	11.00	28.75	1.00	4.60		.		472.85	J 191.10	500.00	691.10	¡ 38	5	—	43
88.		75.25	48.50	123.75	i 8.00	4.00	5.75	1.25	.50		.		143.25	52.65		.		52.65	13	2	—	15
39.		198.00	132.25	l 330.25	¡ 6.00	! 3.00	17.25	2.25	13.20		.		371.95	217.40		.		217.40	! 30	3	—	33
90		176.45	130.50	306.95	18.00	9.00	17,20	1 .50		.			.		351.65	60.60		.		60.60	30	3	—	33
91 92		31.15	1 44.50	75.65	j 	#			.		6.25	¡ 1.25		.		1 	.		83.15	39.44		.		39.44	I 33	1	2	36
		67.65	i 50.00	117.65	! 10.00	5.00	7.00	2.75		.			.		142.40	j 439.07		.		439.07	9	1	2	12
93		114.30	81.00	195.30	I 2.00	1.00	13.40	¡ 1.25	4.10	j 	.		217.05	29.75	275.00	304.75	! 14	1	1	16
94 95		1 221.75	158.75	1 380.50	22.00	11.00	20.25	.75	5.10	1 	*		439.60	306.50		.		306.50	43	2	—	45
		! 97.30	73.00	170.30	i 20.00	10.00	9.40	.50	.50	1 	.		210.70	20.60		.		20.60	1 21	—	1	22
96		49.95	32.00	81.95		*			.		4.45	.75	6.00	1 	*		93.15	29.75		.		29.75	6	2	1	9
97		125.75	95.50	1 221.25	1 12.00	6.00	13.75	1.50	3.00		.		257.50	361.32		.		361.32	25	—	—	25
98		100.75	73.50	j 174.95	2.00	1.00	9.40	1.50	12.00		.—1	201.45	49.20	400.00	449.20	16	1	—	17
99		155.95	117.50	! 273.45	1 24.00	12.00	15.15	1.50	26.80		.		352.90	134.95		.		134.95	30	1	2	33
100		170.35	130.50	j 300.85	j 30.00	15.00	16.30	! 1.25	18.20		...		381.60	14.95		.		14.95	36	—	■ 4	40
101		1 124.25	89.00	l 213.23	1 18.00	9,00	11.75	1 .75	8.00		.		260.75	35.45		.		35.45	21	2	—	23
102		121.75	94.50	216.25	1 8.00	4.00	.75	.75		.			.		229.75	76.65		.		76.65	22	3	—	25
103		48.75	40.15	88.90	8.00*	4.00	.OD	.25	.35		...		102.05	1 28.60		.		28.60	12	—	—	12
104		70.75	58.50	138.25	12.00	1 6.00	8.00	j .50		.			.		164.75	1 132.70		.		132.70	17	—	—	17
105		117.75	I 91.00	208.75	6.00	3.00	11.75	I 2.50	8.20		.		240.20	79.97		.		79.97	19	—	2	21
106		172.00	134.00	440.00	20.00	10.00	17.50	1 2.75	1 21.00		.		377.25	J 213.85		.		213.85	31	2	—	33
107		99.20	! 80.50	1 179.70	32.00	16.00	10.35	1 2.25	2.40	1.75	244.45	56.05		.		56.05	26	2	2	30
108		53.50	1 39.50	93.00		.				5.75	1 .75	5.60	1.75	106.85	42.45		.		42.45	10	—	—	10
109		108.10	1 84.50	1 192.60	26.00	13.00	12.75	1 .50	17.73	1.75	264.33	28.60		.		28.60	23	—	—	23
110		87.60	I 77.00	I 164.60	30.00	15.00	7.15	1.50	13.90	1.75	233.90	46.90		.		46.90	15	—	2	17
111 112		42.70 132.50	1 32.00 94.50	1 74.70 j 227.00	20.00 58.00	10.00 29.00	5.15 13.50	L 50	30^20	1.75	109.85 360.95					10 28	2	1	11 30
113		141.75	108.75	250.50	66.00	33.00	23.00		•		30.15	—.—	402.65		.			.			.		39	1	. —	40
114		43.00	I 30.50	73,50	34.00	17.00	2.75		.			.		4.15	131.40		.			.			.		11	—	—	11
115		60.75	1 44.50	105.25	22.00	11.00	6.00	.50	12.00		.		156.75	19.45		.		19.45	14	—	—	14
116		50.60	1 35.75	|- 86.35	22.00	11.00	3.30	.50	2.55	—.—	1 125.70		.			.			.		11	2	1	14
117		60.00	45.50	105.50	30.00	15.00	6.75	—.—	1.40	1.75	160.40		.			.			.		17	—	1	18
118		47.50	j- 39.00	1 86.50	j 26.00	13.00	2.50	—.—	.1.00 ■		.		129.00		.			.			.		17	—	—	1 1'
119		69.70	1 54.00	j 123.70	36.00	18.00	4.85	.25	j 			1.75	184.55		.			.			.		21	1 1	1	23
120		19.00	1 35.00	1 54.00	44.00	1 22.00	1 3.95	i 	.		1.50	1.75	127,20		.		1 	. 			.		—	—	22	22
121 122		37.50	j 25.00	j 62.50	20.00	1 10.00	2.00	1.00	] 1.20	1.75	99.45		.			.			.		9	2	—	ii
		57.10	40.25	97.35	38.00	19.00	4.25		.		I 	•		—.—	158.60		.			.			.		18	1	1	20
123	_	28.00	20.50	48.50	18.00	S 9.00	2.75			1 2.75	—.—	1 81.00		.			.			.		11	—	—	11
124 125			1 26.00	61.15	20.00	1 10.00	2.45		.		1 2.75		.		1 96.35		.			.			.		12	—	1	13
		16.05	11.50	27.55	18.00	9.00	.10		.		j .90	• —.		55.55		.			.			.		8	—	1	9
126 127		12.35 1 4.50	1 8.50 1 3.00	1 20.85 1 7.50	18.00 12.00	9.00 1 6.00	.05	•		I	z;z	47.90 1 25,50		#			#			,		9 6	—	1	10 6
		119066.00	114187.40	133253.40	1965.00	1 982.00	11795.70	192.75	1 590.58	1 33.32	138812.75	1 22237.02	9244.39	|5l481.41	|3420	116	297	3833
DOHOTKI.
Bolniška podpora:	.
Članov 1. odelka.......................................
članov 2. odelka....................................... 6-0./o
Članic.................................................   490.25
Povišanje:	.
članov 1. odelka.......................................$	4,644.70
Članov 2. odelka......................................... 183.50
članic................................................... 197.95
Vrnjena podpora........................................$	10.70
Usmrtnina:
članov 1. odelka......................................$13,035.40
Članov 2. odelka......................................... 256.00
Članic .................................................. 896.00
REZERVNI SKLAD........................................ $	982.00
Pristopnina............................................$	1,965.00
Tiskovni sklad......................................... 1,795.70
Potni listi . ........................................     74.75
Prestopni listi........................................... 57.25
Odstopni listi............................................  2.25
$14,039.85
5,026.
10.
$14,187. $	982.
15
70
40
00
Premenbe	oporok.............................................   58.50
Znaki................................	507.00
Vplačilne knjižice.............................................  78.33
Pečati......................................................... 21.65
Glasilo dr. št. 74......................................... 5 07
Krstni list ................................................... 1-15
----------- $ 4,566.65
$38,812.75
Glavni tajnik preveč plačal......................................... 76.30
$38,889.05
Bolniška podpora:	IZDATKI.
Članov 1. odelka..........................................$21,565.08
Članov 2. odelka............................................. 366.05
Članic........................................................ 305.89
—---------- $22,237.02
Usmrtnina:
članov 1. odelka..........................................$ 7,825.00
Članov 2.	odelka	.	. ........................................ 169.39
članic.................................................... —•—
----------- $ 7,994.39
Odpravnina iz usmrtnine ..................................$ 750.00
Poškodbe	iz usmrtnine ...................................... 500.00
Dvorana ....................
Glasilo ....................
Tiskovina...................
Društveni pečati......,.....
Potrebščine ................
Poštnina....................
Expres......................
Plača uradnikom.............
Dnevnice ...................
Vožnje......................
Bondi .......................
Odvetnik.....................
Vrhovni zdravnik............
Insurance Department.........
Knjige za glavni urad........
Krstni listi ...............
Organizator..................
Vrnjena vstopnina............
Priobčenje računov...........
Memiograph ..................
Pravila......................
Glas Svobodeod društva št. 74 Popravljenje pisalnega stroja Stroj za številke blagajnika.
$ 10.00
187.50 150.55
20.70
58.35
209.05 5.70
1,220)00
74.50 57.14
13.50
30.00 146.50
5.00
20.50 1.15
35.50
71.05
18.50 29.40
96.00 5.07
lO.pO
5.Ó0
2,480.66
„ , „	,	$33,962.07
Naloženo na obresti dne 15. Julija 1913 v N. Trust & Savings Bank. .	2,500.00
DELITEV DENARNEGA PREMOŽENJA:
Nalože,no na obresti 1. Jan. 1913 na Northern Trust
Saving banko v Chicagi, 111. po 3%................$10,888.22
Naložen na obrest dne 15. jul. 1913 3%................ 2 500.00
Obresti od naloženega denarja po 3%................'’"	’i64!94
Obresti od naloženega denarja na zemlišča po 6%....... 287.25
Naloženo na obresti na zemljišča po 6%................$ 9,600.00
V	rokah glav. bi. J. Kalana v Second Ward Saving
Banki v Milwaukee, Wis............................$ 5 562.46
V	isti banki še nevrnjenih Chekov..................... 2,431.57
V	rokah gl. tajnika dr. znakov.......................$	9 00
V	rokah gl. tajnika plačilnih knjižic................. 16.00
DRUŠTVA DOLGUJEJO.
Na asesmentu .........................................$	454.75
Na znakih ............................................ 147.00
Na uplačilnih knjižicah........................ 97 93
$36,462.07
$13,840.41 $ 9,600.00
$ 7,994.03 $	25.00
$	599.68
Naloženo na obresti v oskrbi S. S. P. Zveze za ni. hčerko
umrlega Br. Urha Vidmar od dr. št. 32............. $ 444 17
Za mlad. hčerko sob. Frank Beizeka, dr. št. 10..... 509 02
Za mlade hčerko Luka Per, dr. št. 35................. '	513 84
Za ml. hčerko preminulega br. Antona Paneiča od dr. št. 93	275 00
Naložena usmrtnina na obresti po preminulem sobratu
Antonu Bizjaku od dr. št. 33................... 455 6^
$32,059.12
2,394.65
Knjige in račune pregledali in v redu našli v Chicago, 111., dne 1. Sepk"^^
Ferd. Glojek, preda, nadzornega odbora. Anton Duler, nadzornik.
M. V. Konda, nadzornik.
PROŠNJA.
Kje se nahaja John Pasich? —
Malopridnež je od tu kar izginil, brez da bi bil plačal svoj board. Tukaj je ostal dolžan $100; prišel je sem iz Butte, Mont. V Butte se je baje malo časa nahajal.
Govori se, da ima nekaj denarja na banki v Walace, Idaho, kjer se je popred nahajal.
Prosim tamošnje rojake, da poizvedo, če ima res kaj na ondotni banki in mi sporoče.
Nina Gentili,
Box 2,	Kimberley, Nev.
1,250.00
VABILO.
Društvo št. 2 S. S. P. Z. v Cla-ridge, Pa., priredi svojo veselico
DNE 13. SEPTEMBRA 1913
katera se prične ob 6. uri zvečer v Nemški dvorani. Vstopnina znaša za oddaljene člane po 50e za bližnje pa $1.00, kateri zneski se bodo porabili za pob ritje stroškov delegata.
Na našo veselico vabimo tudi vse druga društva ter jamčimo za vsestransko zadovoljnost in izvrstno postrežbo.
Za odbor:	John Turk.
POZOR ROJAKI!!
DENAT POŠIJAMO V DOMOVINO.
Farme na prodaj!
I.	Farma 80 akrov; na farmi je 11 krav, dva mlada konja in kokoši. Hiša in hlev je novo zgrajeno, ter vse farmarsko orodje, kar se potrebuje. — Farma je 5 minut od železnične postaje, ob glavni cesti pri trgu ali vasi. — Za mleko se dobi vsaki mesec po 50 do 60 dolarjev in tudi vsi drugi pridelki se lahko prodajo, ker je farma samo 5 milj oddaljena od velikega mesta.
Ta farma je naprodaj za $5,500; $3,500 je takoj plačati za $2000 se pa počaka.
II.	Druga farma obsega 120 a-krov na kateri je samo hiša; vsa zemlja sčistena ter stane $1500.00.
HI. Farma 40 akrov, 2 kravi, 2 konja in kokoši. Dobra hiša in hlev, poleg koruznjak, 1 voz, 1 buggy in drugo orodje. — Farma leži 7 milj od velikega mesta in 1 y2 milje od železnične postaje; poleg farme je trg ali vas. 20 a-krov je sčistene zemlje, drugo je lahko za čistiti. Farma stane $1600,00. '
IV. Farma 80 akrov, na kateri so 4 krave in 2 konja. Lepa hiša in hlev in poleg še druga mala poslopja, kakor tudi vsi stroji, kar farmer rabi. Lep sadovnjak je poleg hiše; štiri milje od mesta in pri glavni cesti. Farma stane $3,600 in se plača po dogovoru.
Slovenci, katere veseli farma, naj kupijo sedaj, ko imamo izvrstno in ceno zemljo.
'Vzlic temu, da je suša in ni bilo dežjia skoraj celo leto, imamo do 8 čevljev visoko koruzo. Proda se vse lahko in tudi Slovencev je že precej tukaj, baš kjer imam far-“me za prodati.
Pozdravljam vse slovenske rudarje
ANTON HAUPTMANN,
R. No. 1 Box 15 West Olive, Mich.
(Ad v ertis eraient)
	Po sledečih	cenah:	
Za	$ 10.35 		. Kron	50
Za	$ 20.50 		. Kron	>00
Za	$ 30.85 		. Kron	150
Za	$ 41.00 		. Kron	200
Za	$ 61.50 		. Kron	300
Za	$102.50 		. Kron	500
Za	$204.50 		. Kron	1000
Za $1020.00 			. Kron	5000
Poštnina je všteta		pri teh	svotah.
V tej banki se menja, kupuje ln prodaja inozemski denar. Austro-Ogrški denar se kupuje brez odbitka: za 5 kron plačemo en dolar.
Pišite po cene in pojasnila v slovenskem jeziku.
Kaspar State Bank
1900 Blue Island Ave., Chicago.
GOSTILNA
kjer je največ aabav» in maÿrsî v Žitka ca par centov a biljardu mizo na razpolago. Vsa ta ve v gostilni
John Košiček
1807 Racine, prej Centre ave.
Telefon Canal 1439.
ODVETNIK
PATBtrri
GARL STROVER
(Sob* štev 1009)
133 WASHINGTON ST. CHICAM, i Tet, IM« MAIN
i
i
Slovenskim gostilničarjem in trgovcem priporočam
BINGO CIGARE
CHARLES HLAVA, izdelovalec
2342 So. Kedzie Ave., Chicago.
Dobra Unijska Gostilna,“1"
dobi
rr',"Ka; jos, s. stist«,
2005 Bino Island Ave.
veliki Dvoren» » drultvini in unt)ikn to}«. In dru(» dvoren» in konoorto, žonitvo ta »boto,
“Glas Svobode”
(The Voice op Libbwtt)
weekly
Pnbliahed by M V. HONDA (Sl CO 3622 W. 2b Street Uticalo, Illinois.
Subscription $2.00 per vear. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
> Qi_as Svobode’ izhaja vsaki petek
______—------ in velja ----------------
6A AMERIKO:
Za oelo leto. za pol leta..
ZA EVROPO:
Za oelo leto. za pol leta.
82.00
81.00
.82.50
81.25
Kablov za dopise ib po8iljatvb je
GLAS SVOBODE S612 W. 26 STR.	CH1CA0Q, ILL
Pri spremembi biralLKa presimo naročnik da nam natanöno naznanijo poleg Novima tud |W A bi naslov.	______________
KAJ JE IN KAJ NI VERSTVO.
Verska kriza pomenja najprej, da nam cerkveno verstvo več ne zadošča; to si moramo čisto jasno in odkrito povedati sebi in svojim nasprotnikom. Za nas je cerkveno verstvo, zlasti katoličanstvo (ne le klerikalizem), premagano stališče; toda i ta razna nadomestila verstva, ki se nam daja-jo, tudi v tem si moramo biti na jasnem, da nam ne zadoščajo. Zato si moramo biti najprej na jasnem, kaj ni verstvo; kajti dandanes se nam podajajo kot verstvo mnoge in različne stvari.
Verstvo ni modroslovje in veda. Veda in modroslovje sta zase, to da verstvo ne sme biti proti vedi in modroslovju. Verstvo seveda tudi ni bogoslovje, katekizem. — Iiavno tukaj se kaže verska kriza kot boj bogoslovja in modroslov ja. In ta boj je dolgotrajen, star ne stoletja, ampak tisočletja. Ne bomo razlagali, kako je nastalo bogoslovje in modroslovje; znano je, da se je pokazalo že na 'Grškem to posebno nasprotje med bajeslovnim in modroslovnim mišljenjem. In prav tako je bilo pri Rimljanih, ki so zgodaj sprejeli grško bajeslovje in modroslovje. Bajka to je nazor o svetu, preden se je začela veda, to je ono, čemur pravimo navadno antropo-morfizem ali sociomorfizem. Bajka in bajeslovnost vladata nad vsem mišljenjem in seveda tudi delovanjem, ki izvira iz tega mišljenja, najbolj pozno in najmanj pa se umikata strogemu znanstvenemu spoznavanju v bogoslovju in verski praksi. Antropomorfično verstvo se naslanja na dozdevno razodetje, vzdržuje ustno sporočilo in se varuje s svojo oblastjo. Srednji vek nadaljuje po sporočilih Grkov in Rimljanov: bajeslovje se razvija pod odličnim vplivom bajeslovnega mišljenja in verstva vshodnih narodov. Seveda so še krščanski narodi sami v omiki na bajeslovni stopinji in v tem duhu so izdali razni cerkveni očetje in učitelji grško-rimsko modroslovje, zlasti Platona in A-ristotela (Platon in Aristotel sta bila grška modrijana). ¡Krščansko bogoslovje je nadaljevanje bajeslovja. Toda že v srednjem veku postaja in se razvija nasproti bajeslovnemu nazoru znanstveno na-ziranje, nasproti bajeslovnemu bogoslovju se razvija modroslovje. Toda že v začetku nove dobe zmagujeta nad bogoslovjem veda in modroslovje, ki sloni na novih izkušnjah, na razvoju novodobnih družbenih razmerah in zlasti, kar se tiče načina preiskavanja, na znanstvenem spoznanju. Že v petnajstem stoletju je nastal izraz o dvojni resnici vsled duševne zadrege in dvojna resnica se podaja še dandanes; verska kriza je v tej dvojni resnici, ki jo dobivamo že od otroških let sem bodisi v bolj bodisi v manj ostri obliki: raz-dvojnost — to je bistvo današnjega takozvanoga izobraženca.
So sicer ljudje, ki ne čutijo te razdvojnosti, ki je niso prebili in pretrpeli, ki ne vidijo te krize, kakor ne vidijo drugih vprašanj; toda izobraženec se mora zavedati tega razpora. Ne more se zadovoljiti z dvojno resnico. Ni dvoje resnice, je samo znanstveno določena resnica, je samo ena resnica. Zato pada bogoslovje in se izpre-minja, hočeš nočeš mora napredovati in napreduje ter si koplje sama sebi grob.
Iz zgodovine novodobnega razvoja evropskega mišljenja vemo, kako so se izprva metafizični in
logični razlogi stavili nasproti bogoslovskim; to je doba deizma in omika osemnajstega stoletja, ki sega z nekaterimi svojimi zastopniki do današnjega dne.
Logika ne more zediniti znanstvene resnice z učenjem bogoslovja in zato zavrača bogoslovje iz logičnih razlogov. Toda v dvajsetem stoletju, in to je znamenje današnjega časa, nastopa zgodovinsko naziranje, in dandanes je ravno zgodovinska bogoslovna šola, tako imenovana napredna, primorana priznavati, da je razlaga starega bogoslovja nemogoča. — Važnost in učinek zgodovinskih razlogov je drug in globokejši nego pri logičnih razlogih. Proti naukom, da je sveti duh narekoval stari in novi zakon, da je to božja beseda itd., lahko dokazujejo logično, toda ta dokaz ne bo imel nikoli takega učinka, ker najde bogoslovec proti dokaz, nastane šolastika. Če pa iz zgodovine dokažejo, da se je tudi bogoslovna književnost razvila kakor vsa druga književnost, da sta nastala stari in novi zakon na podlagi gotovih kulturnih pogojev, pri katerih je seveda verstvo imelo svojo ulogo, da so bile cerkvene knjige novega zakona sprejete na cerkvenem zboru, da je bil ta ali evangelij sprejet med cerkvene knjige z neznatno večino, da so ga neizobraženi menihi, a-zijski patriarhi in enaki dostojanstveniki, ki so se sešli v tretjem stoletju, po večini jako praznoverni ljudje, proglasili za božjo besedo — če slišimo tak dokaz, to vpliva na možgane veliko bolj nego čisto logični razlogi o tem, ali je mogoče razodetje ali ni mogoče. Stvari so dospele tako daleč, da zgodovinsko bogoslovje samo dandanes podaje dokaze, da razodetja nikdar ni bilo in ga ni. — Vsled tega spoznanja in priznanja nastaja iz bogoslovja moderna veda o verstvu; sem gotovo meri ves razvoj. Bogoslovno delo ni bilo zaman, ni bilo brez koristi; ravno iz zgodovinskih razlogov moramp ceniti njegovo delo, ko vidimo, kam meri razvoj, da namreč nastaja iz prvotnega bajeslovja preko bogoslovja stroga vera o verstvu. Podobno, kakor je nastala iz alkemije kemija, iz a-strologije zvezdoznanstvo, iz magije fizika itd. Verstvo ni niti mo-drošlovje niti bogoslovje.
In dalje, verstvo ni vera. Kaj zahteva zlasti rimska cerkev od svojih vernikov Zaupati in slepo zaupati, razum baje ne zadošča, da bi odločeval o verstvu; zaupati nam je — božji besedi. Da, toda to bi morala biti beseda božja, a ne beseda papežev in ljudi ala Sojar, Kranjec, Polak in drugi taki mazači, ki se izdajajo za razlagalce in poslance božje; tem ljudem naj slepo zaupamo, ki so dokazali svojo nezmožnost in neopravičenost z vsem svojim duševnim in telesnim nasiljem? Ne, nemoremo samo verovati, ampak hočemo tudi dokazov; dokazom lahko verujemo in zato mora biti temelj verskega nauka vere, ki je ne more izpodbiti dokaz, prepričanje in ne slepa nedokazana vera.
Tudi v znanstvo moramo verovati. Znanstvena kritika uničuje le lažnjivo ustno poročilo, resničnega ustnega sporočila pa nikdar. Proti bogoslovju stavimo razloge in razlogov zahtevamo, ne grmade. Res je, dandanes so ljudje o-mikani, ne stavijo se telesne grmade, toda duševne; jezuitstvo v bogoslovju — to je moderna grmada. In zato smo proti slepi in nedokazani veri, smo proti duševni brezdeliči in proti lažnivemu modrovanju starega bogoslovja.
Verstvo tudi ni nravnost. To je važno poglavje — moderno nravno gibanje so poskusili postaviti namesto verstva nravnost. To je plemenit poskus, celo upravičen, če pogledamo, kakšna je dandanes cerkev, toda sama nravnost ni cerkev.
Verstvo tudi ni bogočastje, na noben- način in bogočastje to malikovalstvo božjih potov s svojo grdo in žaljivo nenravnostjo. So razne oblike in vrste bogoslužbe, toda bogočastje ni verstvo, na noben način ne more biti nadomestilo verske nravnosti.
Tudi umetnost ni verstvo, čeprav je temeljni del bogočastja. Umevno je, da nas lepota in umetnost navdušujeta — godba, petje,
slikarstvo, stavbarstvo itd. deluje na nas, toda vse to ni verstvo.
Zato tudi ni verstvo ono navidezno verstvo, ki se nam tako mnogokrat podaja v moderni književnosti. Da naposled ne pozabimo: tudi cerkev ni verstvo niti fakt, da smo člani cerkve.
Niti modroslovje niti bogoslovje, niti vera, niti nravnost itd. niso verstvo; vse to in vsako zase so le deli verstva, toda mrtvi deli, kakor hitro jih podajamo izključno in vsakega posebej kot verstvo.
Med tem ko iščejo ljudje verstva, se oprijemljejo dandanes, in to so ravno omikanejši ljudje, tega ali onega dela verstva; toda to so le začasna nadomestila verstva brez življenskega soglasja; vsi ti posamezni deli morajo biti v življenskem soglasju in po svoji duševni vrednosti zedinjeni.
Te posamezne dele ureja znanstveno v soglasje omenjena veda o verstvu. Po svoji vsebini rešuje verstvo vprašanje o večnosti, ne samo teoretično, ampak tudi obenem praktično; kajti v tem vprašanju o večnosti mora človek živeti. Človek ne more o pomenu svojega življenja samo premišljevati, to življenje moramo živeti. Verstvo je življenje z ozirom na večnost — zavedanje našega razmerja do sveta, zavedanje pomena življenja resnost. Verstvo je glavna in vodilna duševna sila življenja, to je prizadevanje za novo življenje, za nove in višje življenske vrednosti.
Zato ni verstvo misticizem ali mistika. To je ravno za nas važna stvar, ker je še sedaj mnogo ljudi, ki si domišljajo, da ni mogoče i-meti verstva brez misticizma. Mistika hoče doseči najvišje resnice hipno, brez logičnega in znanstvenega dela. Misticizem je vedno znamenje kakšne slabosti. Mistika in bajka hodita roko v roki. Mi pa nečemo verstva samo za slabe in bolne; to verstvo, ki ga potrebujemo, ne more biti romantično književno zdravšilo, ki ga človek zavžije, da bi bil na veke vekov izveličan. Nečemo živeti v verski bolnišnici, hočemo imeti verstvo za zdrave, krepke, jasno misleče ljudi, ki so seveda navdušeni za resnico; ako to ni mogoče, potem se ne rešimo iz te krize več. Prepričani smo, da je možno čisto verstvo brez vse mistike., ki je vabljiva in materialistična dedšči-na stare bajeslovne dobe. Največji zgled čistega verstva imamo v Jezusu: Jezus je bil nad vse jasna glava, vsaj misticizem in zamaknjenje nista izključni značaj njegovega verstva. Nasproti temu nahajamo mistiko že pri bolehnem Pavlu, zato je tako velik razloček med Jezusovim in Pavlovim verstvom. Tudi n. pr. Luther, ki se je držal Pavla, nam ni v tem oziru vzor. Kakor Pavel je bil razburjen in razburjeni ljudje, čeprav proroki in reformatorji, podajajo versko razburjenost; Jezus je podajal čisto, nerazburje-no, mirno, jasno verstvo. Tudi mi hočemo jasnega, čistega, ne me glenega verstva.
Ako govo rimo o misticizmu, nam prihaja na misel, da smatrajo mnogi na sprotniki misticizma v svojem prenapetem in enostranskem intelektualizmu za misticizem bolj komplicirana čustva in intimne duševne izkušnje, malo dostopne dosedanjemu šolskemu dušeslovju. Čutenje in zaznavanje našega razmerja do sveta in boga sta ravnotako impirieni fakt kakor zaznavanje sveta in pojedinih duševnih pojavov; premišljevati o namenu življenja, zaznavati svojo osebnost in njeno indentite-to v krogu zgodovinskih posameznosti, čutiti vse to življensko razpoloženje — to in vse intimno o-sebno duševno življenje ni misticizem. Pri tej negotovosti moderne verske krize delajo cerkve vedno poskuse, da bi nas pridržale pri svojem nauku in pri svojem verskem življenju. Toda že davno izpodleti vsak poskus, hoteč vzdržati staro verstvo. To je žalostno, bolestno, toda vedno iznova in bolj se prepričujemo, da je staro verstvo v svojih naukih in v življenju premagano. Staro verstvo je izvršilo svojo veliko kulturno nalogo: ne zadošča in ne zadošča, da bi vodilo moderno življenje. Kdor neče živeti brez verstva ta mora hoteti novo verstvo, ki iraa drugo nalogo nego verstvo v stari dobi. Imamo znanstvo, ki se podaja že v ljudski šoli. V srednjem
veku ni bilo znanstva, le nekoliko menihov je bilo omikanih. Največji gospodje se niso znali podpisati in za svetnike so bili razglašeni ljudje, ki se niso hoteli učiti, da bi se ne pohujšali. Dandanes je človek, ki pravi, da se neče u-čiii, med spodobnimi ljudmi nemogoč; mi ga celo silimo, da se uči. Toda na eni strani ga silite, da se uči. a na drugi strani mu obenem podajati stvari, ki jih njegov razum zavrača in mora zavračati.
(Pride še.)
MORILEC THAW.
Da Henry H. Thaw ni blazen in nikoli nor ni bil, to zna ves svet. Način, kako je izvršil svoj beg iz blaznice Matteawan, potrjuje to. Pri tem se je postopalo tako previdno, kakor morejo to samo skrajni, prefriganei storiti. Toda konečno je Thaw le imel smolo. Potem, ko je dvanajst ur vžival zlato svobodo, ne da bi ga bil kdo spoznal, bil je v tem sam vrag, da je po kraju vprašal baš nekega šerifa, kateri ga je spoznal. Ko je potem Thaw izprevidel svojo napako, stopil je iz vlaka, si najel farmarski voz, ki ga je imel peljati na drugo železnico, s katero bi bil pobegnil v Quebec in od tam na Angleško. Dve milji od cilja pa ga je omenjeni šerif dohitel in aretiral.
Thaw sedi sedaj v Canadi in daje časnikom dovolj gradiva. On ni kak pobegli zločinec, kajti od obtožbe umora je bil oproščen, a je sodnijsko proglašen blaznim, čc prav ni blazen. Ako priznajo Ca-nadčani razsodbo Njujorške sodnije, potem bi ga znali iztirati kot nezaželjenega priselnika, ali kakor do sedaj vse kaže, se to ne bo zgodilo. In to tudi ne gre tako hitro; Thaw je takoj brzojavil po denar, kar pomeni, da namerava dati nekaj zaslužiti canadskim advokatom, katerih ima najetih nič manje kot osem. Konečno, če c nazaj pošlejo v državo od koder je prišel, potem ima New York o-praviti z New Hampshire državo; in ako se bo spoznalo, da se mu kot norcu ne more do živega, potem se zamore zahtevati njegova izročitev iz Oanade na podlagi novih obtožb, ki so proti njemu vložene. 'Na vsak način, težko, da bi država New York Thawa tako hitro v roke dobila, ter ga prištevala med svoje državljane, brž da nikoli več, dokler ga ne bodo kje drugod proglasili za duševno zdravega.
Kdo zna. če bodo državljani New Yorka Thawa težko pogrešali, kajti milijonarski lopov jih že stane preko 2,000,000 dolarjev.
Stari rek: V Zdr. državah nobenega milijonarja ne usmrtijo, se je potrdil z novim preobratom v zadevi Thawa. Novejši čas je prinesel dve priliki za onemoglost postave nasproti bogatim morilcem : beg Thawa in pomiloščenje bivšega kapitana armade Hainsa, katerega je onemogli governer izpustil, pač v nadi, da si s tem kupi politične koristi. Ves Thawov proces je dolga veriga najhujših škandalov. Njegov prvi proces je sramotiln za vsako pravosodje. — Vzlic gromadnih zmedenih, izpovedb izvedencev in neverojetnih ter rafiniranih umetnih činov odvetnikov, ki so jih pri tem vpri-zarjali je Thawa rešil smrti po krvniku en glas enega porotnika.
Drugi proces je bil malo manje škandalozen, ¡končal se je z dopustnim naredbam, katere “duševno zmedenost v trenotku -dejanja” pripuščajo kot zagovorniško podlago, in Thaw je bil kot “duševno -bolan” morilec poslan v Matteawan.
Bogata sredstva, katera so morilcu na razpolago — on sam ima baje $60,OČK) letnih dohodkov — so vodila do neprestanih poizkusov postavnim potom Thawu pridobiti svobodo. Seveda so se sedaj uporabila baš nasprotna sredstva, kot ona, katera so ga obvarovala pred električnim stolom, kajti za drag denar pričajo najeti izvedenci, da je Thaw zdrav in da ni zapreke, da ne bi mogel dobiti svobode. Dolga leta se je že vleklo to prizadevanje, ki je imelo za posledico celo vrsto gnjusnih škandalov, ikoruptne tožbe in take nečedne stvari, in sedaj, ko se je vse izjalovilo, je Thaw šel -zgodaj vju-tro ven skozi vrata zavoda, skočil v pripravljeni avtomobil in šel k vragu. Tu ni dvoma, da mu je njegov denar sedaj odprl pot v svobodo, kakor ga je svoječasno ščitil pred smrtjo po krvniku.
Porotniki v drugi razpravi proti Tbawu so naredili v tej deželi ne nenavaden “kompromis”. — ¡Smrti izročiti ga niso hoteli, ker bržkone so si mislili, ustreliti Stanford "VVhite-ja je bil moralič-no skorej upravičen; oprostiti ga tudi niso hoteli, tedaj so ga pač norcom proglasili, kar ni bil. Naj-priprostejše in najpravičnejše bi bilo, da bi ga bili uboja krivim* spoznali, in potem bi tudi ne imel več za presedeti, kot je sedaj kot “norec” presedel. S tem bi se bilo pravici zadostilo, kajti premišljen umor se mu ni mogel dokazati. Iz te napake porotnikov izvira vedno le slabo in konec še ni tu. —
URADNIŠKA DRŽAVA.
Splošne so pritožbe v Avstriji o množitvi uradništva. Že birokracija sama zahteva ogromno armado uradnikov; k temu pride še, da narodni boji, kateri vplivajo na notrajno politiko, tudi ne pustijo nedotaknjeno državno upravo in da narodne stranke svojo politično moč često izrabljajo, da izsilijo namestitev uradniških prostorov s svojimi privrženci. Iz tega že sledi, dq silijo narodni spori tudi v vrste uradništva in da v mnogih krajih — na Kranjskem v političnih uradih se malone splošno — v uradniška mesta nameščajo uradniki, kateri niti ne obvladujejo narodno-uradnega jezika, kar ima za posledico, da se ustvarjajo podvojne namestitve uradniških mest s pripadniki raznih narodnosti, ki tvorijo v neštetih slučajih za vlado izhod iz hipne zadrege, ki postane vsled stališča kake stranke, često pa tudi že posameznega poslanca. Iz avstrijskega državnega proračuna razvidimo, na kakšen način leto za letom pokojnine naraščajo; naj si bo v meri kot v številu državnih uradnikov prerašča daleč v primeri naraščaja prebivalstva, tedaj naravno naraščajo tudi pokojnine.
Za leto 1912 so bile pokojnine prelimi-nirane na 120.5 milijonov kron, tedaj vzamejo približno eno tretjino vseh dohodkov iz direktnega davka. Takrat je naznanil v poslanski zbornici finančni mini-str dr. pl. Zaleski v odseku za državne nastavljence nove in prav značilne številke o številu civilno državnih vslužbencev in za nje potrebnih državnih troškov. Po državnem proračunu za leto 1913 znaša skupno število avstrijskih civilnoedržavnih vslužbencev (u-radniki, šolske osebe, poduradniki, slugi, pripadniki stražništva, pogodbeni in stalno nameščeni delavci) 237,586 oseb, ki vlečejo letno plačo 491,3 milijonov kron; k tem pride 165,765 vslužbencev državnih železnic s prijemki v znesku 286.5 milijonov kron. Ako vzamemo te kategorije skupaj, tedaj se pokaže, da razpolaga sedaj Avstrija z armado 403,351 civilno državnih vslužbencev, katerih letne plače znašajo 780,8 milijonov kron. Ako še prištejemo razne druge stroške, potem pridemo do zaključka, da stane ta armada u-radnikov državo vsako leto 1010.4 milijonov kron, torej več kot ena tretjina vseh državnih dohodkov. In posebno značiln je sledeči preprost račun:	ker ima Avstrija
(brez Ogrske) okroglo 28 milijo-opiad fepoj ‘BA^S|UAiq9ad aou
na vsakih 70 prebivalcev Avstrije eden civilno državni vslužbenec. K državnim pridejo še deželni, občinski in javne korporacije, katerih število znaša najmanje
100,000.	Lahko tedaj rečemo, da pride na vsakih 55 prebivalcev e-den javni vslužbenec in -— z ozirom na mirovno vojno stanje — čuva vsakih 40 oseb, en javni u-radnik in en vojak. In kje so pa šc razni farji, menihi, nune in slične golazni?! Ubogo avstrijsko ljudstvo !!
PROŠNJA ZA POMOČ ROJAKU JOE ERJAVCU.
Cenjeni rojaki širne Amerike!
S	tem Vam vsem milim srcam naznanjamo usodo, katera je zadela našega rojaka Joe Erjavca, kateri se še sedaj nahaja v tukajšnjem zaporu vže čez eno leto.
Bil je spoznan krivim in obsojen morilcem 1. vrste, na vešala, češ, da je usmrtil Matija Peteka v Claridge, Pa. 1. aprila 1912.
Nesrečnež je bil samo 5 mesecev v Ameriki predno se je dogodil
dotični umor, tako da ni bil angleškega jezika prav nič zmožen,, a drugi se pa tudi ni nihče potegnil za njega. Na sodišču so imeli za tolmača nekoga Slovaka, kateri našega jezika niti ne razume, tako da si revež ni mogel nič pomagati.
Governer mu je bil že dan u-smrtitve določil na 8. maja 1.1., toda ker se jim je zadeva vendar nejasna vidla, je zopet prestavil na 26. junija; nakar smo toliko skupaj zložili, da smo poslali advokata v Harrisburg pred višjo oblast, kjer so zopet odložili do 30. septembra t. 1.
Torej cenjeni rojaki, upamo da bo Vaše srce to omečilo, da boste pripomogli, kolikor je v Vaši moči, ker nobeden cent, kar boste darovali, ne bode pozabljen. Vi ne boste veliko trpeli, a tukaj pa bo veliko pomagalo.
Posebno pa še. bratje iti sestre slovenskih društev, storite kolikor je v Vaši moči, kajti gre se za življenje rojaka, kateremu krivda ni dokazana.
Za vsaki dar se že v naprej zahvaljujemo: Miss Mary (priimek ni razločen), Mrs. Mary Dremelj, Miss Mary Koss, J. M. Lavence, Frank Matko.
Posebno se zahvaljujemo vsem tukajšnjim Slovencem in rojakom, ker so v zadnjič toliko pomagali, kakor tudi Slovencem v Cambria Co. za $27.75, ter cenjenim dru-štvenikom 'in drugim rojakom iz. Fritz Henry za svoto $19.45.
Nadaljnje pošiljatve prosimo na naslov. Frank Matko, Trustee, Kejrstone Hotel, Greensburg, Pa.
Op. ur. Mi se popolnoma strinjamo z nasvetom “Proletarca”, ker če se mnogoštevilne prošnje pošlejo na governerja v Harrisburg, tedaj je opravičena nada, da bo nesrečnemu Erjavcu koli-kortoliko pomagano. Tu podamo ponatis :
Naprej ! Na pomoč nesrečnemu rojaku Erjavcu!
Tukaj je formula angleškega pisma. Prepišite ga na dolgo polo papirja in spodaj se naj podpiše (ime, priimek in naslov) kar največ rojakov, kolikor bo prostora. Pola se naj pošlje na guvernerja v Harrisburg, Pa,
MR. JOHN TENER,
Governor of Pennsylvania, Harrisburg, Pa.
YOUR EXCELLENCE : —
A young man by name Joseph Erjavec, at present confined in prison in Greensburg, Pa., is a-waiting the execution on September 30th, 1913. He was convicted of having killed one Math Petek April 1st, 1912, at Ciaridge, Pa, From reports received, it is evident, that Jos. Erjavec did not have a fair trial and that he was found guilty of a crime which he has not committed. The interpreter, who was in the court, was not a Slovenian, and from information received from various sources, we gather that the interpreter, who was furnished by the court to act for said Joseph Erjavec, does not understand the Slovenian language and that he was talking to said defendant in Russian language. These are two entirely different languages and by knowing one of these two languages does not mean that he is just as competent in the other language. Therefore as the defen-dent does not understand a word of English and as the interpreter in this case was not able to master the Slovenian language, we the undersigned maintain that the defendant did not have a fair trial. Furthermore we the undersigned desire to inform your Excellency that it is the public opinion among Slovenians that the real murderer of Math Petek is one John Novak who has killed him with an axe and who escaped on the eve of the crime. John Novak has struck the deceased without the knowledge of said Jos. Erjavec.
In view of these facts, which in all probability are true facts in this case, and for the sake of justice to every party concerned, we the undersigned most earnestly petition Your Excellency that you order a new trial for Joseph Erjavec.
Tukaj naj slede podpisi. Na kuverto naj se pa zapiše:'
HON. JOHN TENER,
Governor of Pennsylvania Harrisburg, Pa,


S.S.P.
v
Zveza

Ustanovljena leta 1908.	Inkorporirana leta 1909.
Olavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, lil.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Are., Chigago, LIANT. FISHER, ipodpreds., 516 N. Bunker Hill St., Los Angeles, Cal. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Are., Chicago, 111.
WILLIAM RUS, zapisnikar; 11224 Fulton Are., Chicagu, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 453-53rd Ave., Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN KONDA, 3622 W. 26. St ., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut ave., S. E., Cleveland. Ohio.
JOHN BATICH, Box 208, Claridgs, Pa.
JOE CVETKOVIČ, 810 W. Forth St., Michigan City, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
ANTON SLOGAR, 1307 — 58th ave., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton ave., Chicago, 111.
JOHN JEREB, 321 — 136. SL. Chicago, 111.
FRANK GODINA. 1441 Fullerton St., Chicago, 111.
MOHOR MLADIC, 2603 Lawndale ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 —6th St. Milwaukee, Wis.
Uraidno glasilo je “Glas Svobode”. — Seja gl. odbora je vsako zadnjo ■redo v mesecu v Stastny-evi dvorani, 2005 Blue Island ave.
IMENIK DO SEDAJ PRIJAVLJENIM DELEGATOV IN POOBLAŠČENCEV ZA 3. REDNO ZBOROVANJE S. S. P. Z.
1.	'Chicago, 111...........Jos. Ivanšek, delegat
2.	Claridge, Pa............John Mlakar, delegat.
3.	De Pue, 111.............Dan Badovinac, delegat.
4.	Black Diamond, Wash_____Math Pečnik, delegat.
5.	Darragh, Pa..........-V. Huter, pooblaščenec.
6.	Winterquarters, Utah ...John Kalan, pooblaščenec.
7.	Arona, Pa...............V. Huter, delegat. .
8.	McGuire, Colo...........Jos. Benko, pooblaščenec.
9.	Leadville, Colo.........Ludvik Slaeh, delegat.
10.	Moon Run, Pa...........Geo. Pivk, delegat.
11.	Staunton, 111..........Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
12.	Sublet, Wyo............Anton Mladič,	pooblaščenec.
13.	Witt, 111..............Peter Kokalj,	delegat.
14.	Yale, Kans.............John Kupljen,	delegat.
15.	Taft, 111..............John Urbančič, delegat.
16.	Clinton, Ind...........Ant. Tratnik, delegat.
17.	Aurora, Minn...........Frank Mahnič, delegat.
18.	Girard, Ohio ..........M. V. Konda, pooblaščenec.
19. Chicago, 111............Ang. Aučin, delegat.
20. Cleveland, Ohio ........Ignac Smuk, John Marn, delegata
21.	Naylor, Mo.............M. V. Konda, pooblaščenec.
22.	Indianapolis, Ind......John Markich, delegat.
24.	Milwaukee, Wis.........John Lenko, delegat.
25.	Reading, Pa............Peter Kočevar, delegat.
26.	Collinwood, Ohio.......John Potočar,	delegat.
27.	Forest City, Pa........Fr Leben, delegat.
28.	Madison, 111...........Fr. Bukovec, delegat.
29.	Taylor, Wash...........M. V. Konda, pooblaščenec.
30.	Bishop, Pa.............Jos. Benko, pooblaščenec.
31.	Farmington, W. Va......Math Špehar, delegat.
34.	Oregon City, Ore.......Anton Mladič, pooblaščenec.
35.	Franklin, Kans.........John Žagar, delegat.
36.	Springfield, 111.......Jos. Benko, pooblaščenec.
37.	Lowber, Pa.............John Grošelj, delegat.
38.	Jenny Lind, Ark........Jacob Lambrecht, delegat.
39.	Aguilar, Colo..........Andrej Čolnar, delegat.
40.	Salida, Colo...........Ludvik Slaeh, pooblaščenec.
41.	Ambridge, Pa...........Anton Mladič, pooblaščenec.
42.	Red Lodge, Mont........John Putzel, pooblaščenec.
43.	High Bridge,	la.......JoS.	Benko, pooblaščenec.
44.	Virden, 111............Jos.	Jurak, delegat.
45.	Baltic, Mich...........Jos.	Benko, pooblaščenec.
46.	San Francisco, Calif. ...Ant. Fisher, pooblaščenec.
47.	Chicago, 111...........Jos. Ivanšek, pooblaščenec.
48.	Mulberry, Kans.........Jacob Kovačič, delegat.
50.	Milwaukee, Wis.........Ferd. Glojek, pooblaščenec.
51.	Ravensdale, Wash.......Jos. Benko, pooblaščenec.
52.	Somerset, Colo.........Anton Fisher, pooblaščenec
53.	La Salle, 111..........Ant. 'Duller, pooblaščenec.
54.	Ely, Minn..............John Hutar, delegat.
55.	Broughton, Pa..........Frank Rebernik, delegat.
56.	Rock Spring, Wyo.......Math Batich, delegat.
59.	Conemaugh, Pa..........Frank Dremelj, delegat.
60.	Pueblo, Colo...........Martin Kočevar, delegat
61.	Barberton, O...........John Balant, delegat.
63.	Sheboygan, Wis.........Ant. Štefančič, delegat.
64.	St. Michael, Pa........Frank Težak, delegat.
65. Onnalinđa, Pa...........-Jos. Benko, pooblaščenec.
66. Superior, Wyo...........Jos. Benko, pooblaščenec.
67.	Johnston City, Hl......Vincent Pugelj, delegat.
68.	Issaquah, Wash.........Math Kramer, delegat.
70.	Dunlo, Pa..............Frank Kaučič, delegat.
71.	Marianna, Pa...........Fr. Primožič, delegat.
72.	Taylor Springs, 111....M. V. Konda, pooblaščenec.
73.	Girard, 111............-Frank Gašparac, delegat.
74.	Johnstown, Pa..........Ant. Jene, delegat.
76.	Roundup, Mont..........Mar. Mežnarie, delegat.
77.	Cherokee, Kans.........Jos. Benko, pooblaščenec.
80.	Herminie No. 1., Pa....Jos. Brie, delegat.
81.	Biwabik, Minn..........Math Vidas, delegat.
82.	Gilbert, Minn..........Jakob Muhovič, delegat.
83.	Roslyn, Wash........ .John Kalan, pooblaščenec.
84.	Cumberland, Wash.......Math Pečnik, pooblaščenec.
85.	Renton, Wash...........Math Pečnik, pooblaščenec.
86.	Herminie No. 2., Pa....-Jakob Kokalj, delegat.
87.	Cleveland, O...........Jos. Polanc, delegat.
89.	Sygan, Pa..............-Frank Pustovrh, delegat.
90.	Washoe, Mont...........John Putzel, delegat.
91.
92.
93.
94.
95.
96.
98.
99. 100. 101. 102. 103.
105.
106.
107.
108.
109.
110. 111. 112.
113.
114.
115.
117.
118.
119.
120. 121. 122 123. 125/ 126.
Black Diamond, Wash. ..Math Pečnik, pooblaščenec.
Cle Elum, Wash...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Globe, Ariz..............Ant. Fisher, pooblaščenec.
Cleveland, Ohio .........Anton Kos, delegat.
B-radly, 111.............Jos. Benko, pooblaščenec.
Piper, Ala.............John F Perko, pooblaščenec.
Oak View, Colo...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Blocton, Ala.............John F. Perko, delegat.
Chicago, 111.............Jos. Fritz, delegat.
Denver, Colo.............Anton Duller, pooblaščenec.
Trestle, Pa..............Matevž Peternel, delegat.
Homer City, Pa...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Mascoutah, 111...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Adamsburg, Pa............Anton Laurič, delegat.
Yukon, Pa................Jos. Vidmar, delegat.
Maryville, 111...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Diamondville, Wyo........Jos. Benko, pooblaščenec.
Zeigler, 111.............Jos. Benko, pooblaščenec.
West Allis, Wis..........Sil. Kumersek, delegat.
Whitsett, Pa.............Anton Mladič, pooblaščenec.
Meadow Land, Pa..........M. V. Konda, pooblaščenec.
Tooel, Utah .............M. V. Konda, pooblaščenec.
Kenilworth, Utah.........Anton Mladič, pooblaščenec.
Eveleth, Minn............Jacob Muhvič, pooblaščenec.
Beadling, Pa. ...........Frank Pustovrh, pooblaščenec.
Bridgeport, Ohio.........Geo. Pivk, pooblaščenec.
Cleveland, O.............Aug. Kužnik, pooblaščenec.
Carona, Kans.............M. V. Konda, pooblaščenec.
Radley, Kans.............John Kalan, pooblaščenec.
Detroit, Mich..............John Kalan, pooblaščenec.
Greensburg, Pa...........Jos. Benko, pooblaščenec.
Pittsburgh, Pa...........Jacob Hočevar, delegat.
AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIiA.

NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRQ-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO
IW
¥
CENJENIM DELEGATOM IN ČLANOM SLOV. S. P. ZVEZE V
NAZNANJE.
PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Laura- ..........ZZ- augusta . Kaiser Franz Joseph I.. 3. sept
Argentina, ...... 30. augusta I Martha Washington, 13. sept.
Parniki odplujejo Tedno où iredah ob 3. uri popoldne iz pristanišč» Hush s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste t South Brooklynu.
./^?lezmške cene na teh zemljah so najceneje in imenovana pristanl58a
VaSega doma- Dobra in Priljudna postrežba; občuj« se v SLOVENSKEM JEZIKU
OLAvrm
ZASTOP
ZA
AMERIKO
Phelp’s Bros. & Co.,
2	Washington St.,	New York, N. Y.
K.. H. Kempt glavni zast. na zapad u 120 N. La Salte St. Chicago,
III.	redna konvencija S. S. P. Z, v Milwaukee, Wise, začenši se z dnem 8. septembra t. 1. se bode vršila v “Harmonie Hall”, naslov: First Ave. & Mineral Str. Telephone štev.: South 3716 J čez dan in South 1478 ali South 4093 L ob večerih.
JOS. BENKO, tajnik.
IZ URADA GL. TAJNIKA SLOV. SVO. P. ZVEVE.
Vsim onim društvam katera so naznanila svojega delegata, na znanjam tem potom, da sem jim odposlal znake, katere prosim, da se izroee delegatom predno isti odpotujejo na Konvencijo. Vsi delegati naj si znake na prsi pripnejo, da jh bode možno na kolodvorih takoj spoznati. V slučaju da ni nikogar na kolodvoru naj se pozove telefonično South 3716 J, potem se ga bode prišlo iskati takoj.
Vse cenjene društvene tajnike prosim da se z mesečnimi poročili požurijo, da mi bode mogoče na Konvenciji kar najbolj natančen račuri predložiti.
Za časa Konvencije preneha poslovanje v glavnem uradu, vsled tega se prosi da se odpošilja samo važne zadeve. V slučaju pa da ima katero društvo, kaj zelo važnega, naj se odpošlje na sledeči naslov:	Joseph Benko, Harmonie Hall, First Ave. & Mi-
neral ¡Street, Milwaukee, Wis. to naj služi v znanje vsim cenjenim društvenim tajnikom vsled tega da se nebodejo pri odpošiljanju motili.
Vse cenjene delegate se prosi, da svoje potovanje tako urede, da dospejo pred 8. septembrom v Milwaukee, tako da bode možno dne 8. sept. točno ob 8 uri zborovati. Nadalje opozarjam, da vsak delegat zagotovo svoje pooblastilo, ter za plačano voznino pobotnico prinese, tako da bode mogoče vozne troške takoj povrniti.
Društva katera še niso svojega delegata ali pooblaščenca naznanila, so naprošena da to nemudoma store, v slučaju pa, da katero društvo ni prejelo pooblastila naj to takoj naznani da se mu drugo pošlje.	JOS. BENKO, gl. tajnik.
Za prihodjo
zimo.
Obleke ali suknje
Pazite in obiščite Atlas, ker nobena druga prodajalna nima tako velike izbere, dobrega kroja in prikladnega blaga. Cene so zelo zmerne in blago vse garantirano.
Vogal Blue Island Avenue, in 18. cesta
JELINEK & MEYER, lastnika
HING®
NE OZIRAJTE SE NA TO, KAR DRUGI POVEDO
ampak pridite in prepričajte se sami
KAKO LETINO IMAJO FARMARJI
na farmah, katere smo mi prodali, ne samo v Wausaukee, Wise., ampak tudi v Crivitzu in povsod kjer imamo zemljo na prodaj.
Math Hren, kateri je bil tukaj in videl kako dobro letino imajo farmarji v tej okolici je rekel: Ko bi eden vaju prinesel vzorec zemlje in potem vzorce kaj raste na Vaših farmah, Vam ne bi nikoli vrjel in nikoli ne bi šel gledat zemlje.”
Tako so nam povedali tudi drugi razumni možje, vsak pa kateri pride pogledat si svet in kraj ne more prehvaliti podnebje in dobre, kot kristal čiste in zdrave pitne vode.
Sedaj je čas, da si pridete pogledati ta svet, ravno sedaj ko je malo žito v klasju, ko koruza gre v klas, ko je druga košnja skoro zrela in ko vidite kako drevesa rode in koliko krompirja sme farmar pričakovati. Južne države so puste, pašniki so vničeni, koruza je kilava, otava slaba. Dežja nimajo, šuša je. Tu v Marienette County ni suše, dežja smo imeli celo leto dovolj. Trava je lepa zelena, rž, pšenica, ječmen, oves izgleda kot valovito morje in koruza je temno zelena. Živina je debela, lepa gladka in farmar pridno vozi smetano v mlekarno.
Kdor misli kupiti svet, naj pride sedaj ali pa piše? za natančna pojasnila.
SKUBIC & MANTEL
133 W. Washington St.
Soba št. 1007	Chicago, 111.
Telefon Franklin 1800
‘THE SIXTH CITY”.
Cleveland je industrijelno mesto. Malo je mest na svetu, ki bi se mogli ponašati s takim razvojem. Tam, kjer je še pred dobrim stoletjem pela sekira drvarjev, se dviga danes ponosno mesto s 700,000 prebivalci. K temu je največ pripomogla lega kraja, ki je jako ugodna razvoju industrije. Cleveland je pa tudi zajedno največja slovenska naselbina. Število Slovencev cenijo do 20,000 duš. Večina i^med njih si služi svoj vsakdanji kruh v tovarnah. Drugi se bavi jo s trgovino. Jako dobro uspeva tudi Slov. Zadružna Zveza, ki se je v kratkem času svojega obstaja lepo razvila. Tudi marsikateri obrtniki si je pridobil sicer skromno, toda dostojno eksistenco. Mi se bavimo z izdelavo moških, kakor tudi ženskih oblek. Cena moških oblak je odi $15 dalje. Popravljamo, likamo, čistimo in barvamo vsakovrstne moške in ženske obleke. Jamčimo za vsako delo. Prepričajte se!
L SMUK, krojač,
4706 St. Clair Ave. Cleveland, O.
M NAJVECJA SLOVANSKA *»■ TISKARNA V AMERIKI JE
NARODNA TISKARNA
2146- 50 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL.
TELÎCANAL 44B
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društva in trgovca.	aV
mmm m m mmm
Prehlad v glavi,
senena mrzlica, nosni katar in naduha, ki so učinek razdražen j a sračnib prehodov — se hitro va-djo učinkom Severovega Mazila zoper katar (Severa’s Catarrh Balm), katero vsebuje samo take primesi, ki so najbolj primerne za zdravljenje takih neprilik. Cena 25 centov v lekarnah ali od nas. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.
^Ali ste že obnovili naročnino na “Glas Svobode”? Blagovolit« to takoj storiti, ako želite da se vam list redno pošilja!
Možj c ozdravlj e ni v 5 dneh H
■■■■■■■■■BSHnaBHHaaHMiN bolečin O »d ra rim t—«ega, kdor trpi ca Vartooceli, Structurl; dalje ozdravim nalezljivo eMtropldenJe, živino nezmožnost, vodenico in bolezni
tičoči<-h se moških. Pridite k nam vsi, ki »te se nevspešoo zdravili pri drugih zdravnikih. Moja 15 k»tna praksa vam je na razpolago in jamči popolno ozdravljenje. Govorimo v vseh jezikih.
Ozdravim pozitivne ieledee, pljuča, ledlcs In naprlllka v Jetrih.
(Za aenapedBO zdravljenje ni treba plačati)
TAJNE MO&KE
BOLEZNI
GUBA NAGONA, BOLEZ-ZIV LEDICAH IN JETRIH zdravim hitro za stalno to tajno. Žlvčene onemoglosti, Btoboet, na. por. zastrupljen,)« la zguba vode.
PLJUČ A
naduho, Bronchiti«. srčne bolezni to pljučne zdravim po moji aajno-veJSl metodi.
Nasvet zastonj.
DR. ZINS, 183
me
SPECIJALIST ZA MOŠKE IN ŽENSKE.
ZASTRUPLJEN-JE KRVI
to vseh drugih kožnih bolezni, kakor prlSfle, tucije, onemoglost itd.
ŽENSKE
BOLEZNI
beli tok, bolečin« t oza-ture. garje, otekline, podju to druge organske bolezni zdravim za stalno.
Preiskovanje zastonj.
_____Clark St.
med. Randolph & Lake
Chicago
Odprto od 8 zjutraj do 8 zvečer. Ob nedeljah od 8 z) utr. d» 4 oop.


M. A. WEISSKOPF, M. D.
Zdravnik in Ranocelnik
= Urad 1801 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILL. —
Tal. v uradu: Canal 476	Tel. v stanovanju: Lawndale 8996
URADNE URE SO: Od 10. do 12. ure dopoldan vsak dan In od 7. do 9. zvečer razen ob sredah in nedeljah.
DR. WEISSKOPF je gl. zdravniški nadzornik S. N. P. J.
0:
N
cfTjAf* siraww
O KONVENCIJI S. S. P. Z.
Gilbert, Minn.
Mnogo se piše v slovenskih listih o združenju jednot in zvez, posebno predali dopisov so polni ra zmot rivan j, ugovorov in kritike, — seveda vsak dopisovalec misli, da ima prav.
Tudi meni naj bo dovoljeno nekoliko spregovoriti, o združenju jednot in zvez, in ker uvidevam, (Ja je to vprašanje časa sicer kočljivo, vendar je mogoče, prepotrebno za nas vse, ter mislim, da z dobro voljo in z vstrajnostjo bomo tudi dosegli kar je sedaj v mislih tolikim bratom raznih organizacij.
Tukaj je moj načrt, katerega hočem tu podati v sodbo vsem Slovencem v Združenih državah in Canadi:
Vzel bom za načrt S. N. P. J., S. S. P. Z. in S. D. P. Z. in to zato ker gori omenjena Jednote in Zveze imajo že sedaj prilično enaka pravila, (nikakor pa jaz nisem proti Združitvi tudi drugih Jednot in Zvez z gori imenovanimi) in so slične kakor 3 hčere ene matere.
1.	Dajmo vsem jednotam in zvezam eno ime, naprimer Slovenska Narodna Podporna Zveza, z sedežem v Chicago, ali kam bo večina zato izvoljenih delegatov odločila.
2.	Pravila se naj vzamejo od gori imenovanih Zvez in Jednot, oziroma uredijo tako, da bodo odgovarjala duhu časa, in popolna v zavarovanju, ter da se bodo strinjala z državnimi zavarovalnimi zakoni.
3.	Namesto sedanjih dveh Zvez in Jednote kot posamezne, naj se uredi tri razrede, eden razred na podlagi S. N. P. J., eden na podlagi S. S. P. Z. ter eden na podlagi S. D. P. Z. to pa le v toliko kar se tiče smrtnine, in podpore, da ne bo treba premeniti že gotovih polic, (policy) za vse drugo bi mogla bit skupna pravila.
Tudi sem že bral in na lastna ušesa slišal, da bodo glavni tajniki proti združenju, kar pa meni ne gre v glavo in tega tudi neveru-jem, ker če se združitev uresniči, ali more človek pri zdravi pameti misliti, da bo eden sam mogel o-pravljati to, kar opravljajo sedaj trije; razlika bo le v toliko, da bo samo eden glavni tajnik, drugi bodo pa podtajniki ali zapisnikarji, z ravno isto plačo kot sedaj, le pri drugih odborih, kakor predsednik, blagajnik in drugi teh bode manj, in kar se tiče plače blagajnika, ali predsednik in drugih, mislim da ne bo nobenemu žal za uradom, iz katerega se tako živeti nemore, če pa je komu'samo za o-sebno čast — no saj tega mislim, da nebode hotel nobeden pripoz-nati.
Zatorej bratje Slovenci, delujmo vsi za združitev, delujmo pa tudi‘.za “Slovensko Zavetišče”, delujmo za narodno stvar, za se^ be, ker združeni bodemo stali, posamezni propali.
Posebno pa priporočam bratom •delegatom, in upam, da bode leto 1914 zagledalo, močno združeno Slovensko Organizacijo!
Pozdrav vsem, in malo kritike tem vrsticam, če so kritike potrebne, pa brez zamere.
-Jacob Muhvich.
Franklin, Kans.
Dne 10. avgusta t. 1. ob 3. uri popoldan, je bila sklicana skupna seja tukajšnjih društev, katere se je vdeležilo približno 50 rojakov spadajočih k petim različnim zvezam in jednotam. Zastopana so bila sledeča društva: *S. N. P. J. št. 92, S. S. P. Z. št. 35, S. D. P. Z. št. 50, dr. sv. Barbare št 44 in A. S. B. P. D. št. 16.
Predsednikom seje je bil izvoljen Alojz Karlinger in zapisnikarjem Franc IWegel.
Na dnevni red je prišlo v prvi vrsti mzmotrivanje glede združitev slovenskih podpornih zvez in jednot. Vsa zgoraj omenjena društva so se enoglasno izrazila za združitev upoštevajoč dejstvo, da edino to nas zamore obvarovati krize, katera bode prišla prej ko slej, če se ne združimo. Ako se pa ves, oziroma večina slovenskega naroda združi v eno podporno organizacijo, potem nam je zagotovljena bodočnost, ker v združenju je moč in naj bode to na gospodarskem, političnem ali društvenem polju. Nezdruženi smo ničla, a
združeni smo pa trdneji kot skala!
Nadalje se je tudi sklenilo, da ako bi prišlo do združenja — kar sicer v duhu času mora priti —, da se napravijo trije razredi za bolniško podporo in posmrtnino in 4. razred pa izključno za posmrtnino, tako da bi bili 4 razredi. S tem bi bilo vstreženo vsim, mladim in starim rojakom in da bomo lahko tudi mlajši stare člane podpirali, ali pa obratno.
Sklenilo se je tudi, da bi ostala enakopravnost glede mesečnih prispevkov in pristopnine, neoziraje se na starost. Naše geslo naj bode “vsi za enega in eden za vse”, ker edino ta pot bi bila prava pri združenju.
Potem se je tudi sklenilo, da a-ko pride do združitve, naj se v kratkem skliče konvencija, kar je sicer samo na sebi umevno, da se mora sklicati in da se potem bodoči organizaciji da povsem novo Ime in seveda takšen temelj, ka-koršnjega bode določila večina delegatov. In to mora priti radi tega, da ne bode potem “kihanja”; zato se more postaviti ime, kakor-šnjega do sedaj nima nobena organizacija.
Konečno se je sklenilo, da apeliramo na konvencijo S. S. P. Z. ki se ima vršiti dne 8. septembra v Milwaukee, Wis., da delegati delujejo kolikor največ mogoče za združitev. In ravno tako na delegate društva sv. Barbare, koja konvencija se prične dne 28. septembra v Pittsburg, Pa., da naj delujejo za združitev.
Versko in politično naziranje naj ostane na strani; kedar bo združitev, potem pa naj večina odloča. Zatoraj apelira 5 franklin-skih društev v državi Kansas, na vse sobrate Zdr. držav, Canade in Mehike, s pozivom, da delujejo za združitev Slovenskih podpornih organizacij, v skupno celoto, katera bode steber Slovenskega naroda v Ameriki.
Poživljamo vse tiste, ki so zmožni sukati pero, da pridejo na dan z nasveti in razinotrivanjein, ker več ljudi več ve.
Pozdrav na vse sobrate in rojake širom in preko Zdr. držav.
iZa društva v Franklinu v državi Kansas:
Predsednik: Louis Karlinger.
Zapisnikar: Franc Wegel.
Moon Run, Pa.
Cenjeni delegatje raznih društev! Konvencija S. S. P. Z. je pred durmi. Upam da marljivo citate dopise raznih dopisovalcev, nasprotnikov in zaveznikov. Tudi jaz čitam; dopisi so različni, eni so za združitev, drugi zopet nasprotno. To je bilo vse čase in bode! Po mojem mnenju bi bilo boljše, če bi se združile najbolj napredne organizacije, in to bi bile S. S. P. Z., S. N. P. J. in S. D. P. Z.: vse ostale naj se združijo med seboj, kajti svet je gorat bil in bo ostal.
Resnica je, da bi bilo zelo koristno, ako bi se vse organizacije združile; samo to moramo zvediti, kedo bode zagotovil red in slogo?! Tedaj je vprašanje, kako združiti ? Že sedaj so različna mnenja, in se nasprotuje, kaj šele potem! — Zmešnjava in nič drugega; odstop in pristop, tu in tam. —
Ni moj namen oporekati; jaz za mojo osebo sem vedno za to: Vsi za enega in eden za vse ! Toda, težka je naloga, in zakaj? zato, ker težko je preosnovati vsako navado ali vsaki normal, posebno kedar ga že dolgo vzdržuje; informirat se je lahko, kedar ima dokaze, a skriti je težko.------
Kar imam na srcu, to tudi povem, zato pa tudi opozorim vse delegate vsih zvez in jednot, da vzamete v prevdarek in debato dejstvo, da ne bo dobro dokler bodete Vi, iz delavske mase volili za glavne odbornike, take ki so odvisni od svoje lastne koncesije, kot n. pr. gostilničarji, groceristi in istotako obrtniki; taki od nas plaćeni možje naj nas nadzorujejo? No potem bomo vedno v propadu, in zakaj? Zato ker koncesi-jonisti se za delavca samo takrat brigajo, kedar pričakujejo od njega kaj dobiti, v ostalem pa po izvolitvi itak pozabijo na vse dane obljube. Sploh so taki možje mnenja, siaj delavec mora plačati, ker krasti nam ne pustijo. Vzemimo na primer, pred volitvam razne obljube, vse se obljubi, toda po volitvi se pa več vidit ne da. Eni postanejo absolutni, drugi iščejo
čast, tretji se gonijo za višjo plačo itd.
Pomislimo mi delavci, koliko dandanes služimo zase in družino? Po težkim kamenju se trudimo in riskiramo svoje življenje za mesečno plačo od $40 do $60.
Kaj pa vi glavni odborniki?! Predsednik, tajnik in blagajnik, pri mizi sedite pri črnilu, namesto težkega orodja, imate v roki pisalo in svinčnik, in to ne vsaki dan, ter od $140 do $160 mesečne plače, pri vsem tem ko imaš še druge dohodke ter se ne oziraš na revnega trpina; ne poznaš ga, če te sreča na tej ali oni ulici; postaneš ponosen, absoluten in ne spoznavaš od koga si plačen! Ako si bil kedaj delavec, tako si pozabil delavske žulje, se rogaš temu in onemu in tajniku krajevnega društva, niti ne daš odgovora, ako on kaj zahteva!
Ni moj namen koga žaliti, povedal sem samo resnico, ki jo ne more nikdo ovreči. Star pregovor pravi: “Veliko je poklicanih, a malo izvoljenih”, koliko pa jih dela v proevit tej ali oni organizaciji? to pa prav malo! To smelo o-menim.
Končno še opomnim delegate S. S. P. Z.: Delujte pogumno in nevstrašeno; stavite ostre debate, ker potreba jih je! Toraj zakličem vsim: Živela in na zdravje ter proevit S. S. P. Z.! Vam udani Josip Šeme.
San Francisco, iCal.
Namenil sem se napisati par vrstic, da izrazim moje mnenje kot član društva št. 46, spadajoče k S. S. P. Z.
Čas se bliža k redni 3. konvenciji, ki se bo vršila meseca v septembra v Milwaukee, Wis. Bratom delegatom želim obilo vspeha, delajte složno za združenje vsih zvez in jednot. Zakaj ne bi se združili, saj smo vendar vsi sinovi 'Slovenske matere! Združiti se moramo in to ako ne sedaj pa pozneje. Ako združitve ne bo, potem se bodo strune v par desetletjih tako napele, da bodo začele pokati.
Ako ne pride do združitve, potem naj se vpelje razred za večje zavarovanje, namreč za $1000 ali za $1500; kajti veliko je rojakov, ki bi radi več plačali, samo da bi bili zavarovani za večjo svoto. Ako član pristopi še v drugo društvo ali jednoto, potem mora tudi na več krajev plačevati in na seje hoditi kar Stane več časa in več denarja, tako bi pa vse ob e-nem opravil.
Vpošteva naj se, da se vpelje tudi otročji razred. Mladina veliko koristi organizaciji ako pogledamo v bodočnost. Ako vpišem o-troke v ameriške zavarovalnice, potem ko odrastejo, gredo tudi v tujo organizacijo in se odtujijo slovenskim. To je moje skromno mnenje.
‘Gital sem v G. N. št. 190 dopis iz Brooklyn, N. Y., ki se dopisnik kaj čudno izraža rekoč: “Bog in hudič nista bila in ne bosta nikoli pod jedno streho.” Kaj si mislijo rojaki, kateri spadajo v 3 ali 4 jednote in so tako le pod enim pokrivalom. Dotičnem dopisniku bi svetoval, naj gre v meniško cerkev, ki je v Ziatičini na Dolenjskem; in tam bo videl 5 čevljev visokega hudiča ali škrata, ko na kamnu čepi pa zijala kaže. Tam je 22 menihov, bila pa je tam že tudi cela armada gorečih katoličanov, toda nobenemu še ni prišlo v glavo, da bi hudiča iz cerkve vrgli ; vsi se skupno prav dobro sporazumejo. Dopisnik tudi piše: “Kaj bi bilo, ko bi naši ustanovitelji J. S. K. J., ko že počivajo v materi zemlji, tu prišli, ko ne bi bilo več besede katoliške pri jed-noti.” Jaz sem prepričan, da če bi res prišli, gotovo bi bili hvaležni, ko so se pred smrtjo zavarovali za $1000 in ko bi videli svojce v dobrem položaju. Tudi dvomim, da bi protestirali proti izbrisu besede “katoliška”. Ako bi moj stari oče nazaj prišel, bi gotovo rekel: ‘ ‘ Vidiš tuka j, sem z dvema dobrima konjema voz z 20 centi komaj izpeljal, <a sedaj pa železnica po stokrat sto centov z lahkoto pelje itd.” To je, jla človeški razum gre z duhom časa naprej.
Seveda bo kdo rekel, vidiš ga, to je brezverec itd.; a temu ni tako. Na razpolago sem odgovoriti in povedati moje mnenje, kako so vneti in goreči katoličani iz mene izmolzli krvavo zaslužen prihranek. Seveda je to bilo v tistem ča-
su, ko sem še tistim klerikalskim jezikom več zaupal, kot samsebi. Ako bi hotel vse popisati, na kakšen način in s kakšnjimi zvijačami sem bil ogoljufan ter kako “svete” so bile dotične osebe, to bi Julo kaj zanimivega za citati. Toliko o tem in sedaj pa hočem tudi malo opisati delavske razmere.
Tukaj imamo preko 100 različnih unij, kar je pač preveč. Dokaz temu je, ko tukaj vse kar margoli delegatov od raznih unij; vsi imajo mastne plače za malo dela in delavec plačaj vse to. Vsaka unija vabi k sebi delavce in komaj bi bilo, da bi vsakteri bil pri 20 organizacijah. Toda pristopnina stane od $7.50 do $45.00 plača pa je od $2.50 do $3.00 (samo pivovarniški delavci imajo nekaj več) za 8 in 9 urno delo, in navadno se dela 3 do 4 dni v tednu. Ako unijta kje zaštrajka, takoj se čuje govorjenje, da je štrajk zato, ker niso vsi delavci združeni. Vsak bi moral biti v kakšni organizaciji, potem bi bile vse delavske zahteve v 24. urah dobljene. (Gp. ur. Gospod dopisnik nam naj oprosti ko zaključek njegovega dopisa ne priobčimo. Vsebina je proti našim načelom, kajti ako unij ne bi bilo, potem bi morali delavci delati za 1 dolar na dan, ali pa še za manje. Rešenje delavstva po vsem vesol-nein svetu leži edino v združenju, in to se doseže ako vsakteri v unijo stopi. S tem pa nikakor nočemo trditi, da so vse unije, oziroma vsi unijski uradniki pošteni, da delujejo resnično samo v prid delavstva in da sebičnosti ne poznajo; toda prosimo, kje pa ni izda jie?!)
Ni še dolgo tega, ko sem pisal, da je tukajšnja razstava v sredi votla, okol kraja je pa nič ni, a sedaj so pa že naredili par barak; kar pa ne izgleda, da bi to kedaj bila svetovna razstava.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam itd.	L. Kaušek.
Herminie, Pa.
Mnogo se piše iz slovenskih naselbin o združenju slovenskih zvez in jednot; zelo lepa ideja ako se bode uresničila.
Večina se za združitev zanima in le nekaj bobnarjev je, ki vedno bobnajo med svet, da je to nemogoče. Seveda so to le tisti, ki imajo dobiček od posameznih jednot ali zvez, in to so nekateri časnikarji in njih privrženci. (Op. ur. To skoraj ni verojetno, kajti ako bi časniki se Samo na zveze in jednote zanašali, potem ne bi imel na rod kaj citati. Da je temu tako, je dokaz, da je baš Glas Svobode bil prvi, ki je sprožil misel za združitev in bo v prilog tega tudi vedno deloval, če je Glasilo kake zveze *ali jednote, ali ne.
Glas Svobode je ustanovitelj S. N. P. J., S. D. P. Z. in S. S. P. Z. a vzlic temu mu še ni na misel prišlo, da bi si domišljeval kakih predpravic; vselej pa je in bo pisal tisto, kar je po tehtnem pre-miselku, za naše v Ameriki živeče rojake najkoristnejše. Torej, Glas Svobode je za združitev in bo pri tem vstrajal!)
Mnogo čitam slovenskih listov, v katerih rojaki kaj radi pišejo o napredku po naselbinah; ako pa stvar pogledamo malo bližje, vidimo takoj nešteto društev in podpornih organizacij, ki se za obstanek borijo druga proti drugi. In to je tisti greh, ki nas cepi in potiska za stoletja nazaj. Ali je to potrebno? Ali je to napredek, da imamo toliko zvez in jednot? Ne! To kaže neslogo, nestrpnost do bližnega in pa tudi sebičnost. Te napake so glavne zapreke vsakemu napredku med nami; to ceple-nje mam je v veliko škodo, bodisi posamezniku ali skupnem slov. narodu v Ameriki.
Moje mnenje je, da bi se združile vse slovenske zveze in jednote v eno celoto. Seveda bi se upoštevati mogla le napredna načela, in vsako strankarstvo bi moglo ostati nastrani. Ako simo spoznali napake, popravimo jih popolnoma in temeljito; le dobre volje nam je treba; izgubiti nimamo kaj, pridobimo pa lahko veliko.
Zatoraj rojaki, delujmo za popolno zdrulitev! 'Zakaj bi se vsi ne zdru'ili v eno samo podporno organizacijo, saj smo vsi sinovi e-ne matere Slovenije!
(Dalje na 8. strani.)

o^£ svobo0j!:
3622 W. 26. Street, Chicago, 111.
OBVESTILO!
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
Vsakovrstnih Tiskovin
kot: Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade, račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi	f
društvena pravita in prevode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno. Naročnikom lista
**Glas Svobode”
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko
za 2c se naj priloži za odgovor.
»M«»



DENAR IN ČAS Sl PRIHRANIŠ AKO SE BRIJEŠ Z
Benko Rus & Co. Safety razor-jem
Naši safety razorji so izdelani iz najboljše kovine imajo lepo obliko, ter se radi svoje popolnosti in trpežnosti odlikujejo od ’ vseh drugih izdelkov te vrste.
Rezila so napravljena iz najboljšega švedskega jekla, katera bodejo v kratkem radi svoje kakovosti svetovno znana.
Mi izdelujemo 3 vrste Safety razorjev, kateri se razlikujejo le v tem, da ena vrsta od druge obstoji iz boljše kovine in finejšega izdelka ln
sicer:
Št. 1. Močno posrebrnjeno držalo In niklasta glava z 7 rezili v lepi
škatulji ................................................$i.oo
Št. 2. Močno posrebrnjeno držalo in pozlačena glava z 13 rezili v fl-
nej škatulji ............................................$2.00
Št. 3. Fino Izdelano z 22 karatnim zlatom preoblečeno držalo In glava, z 25 rezili v	elegantni škatulji........................$3.00
Vsa naročila se pošiljajo le proti predplačilu, poštnine prosto.
_ȣNKO RUS (SL CO.
uzou Indiana Ave	Chicago, Illinois
Compagnie Générale Transatlantique
Il New York ▼ Avstrije éee Havre Basel.
Potniki tretjega razreda. iWW-vajo brezplačno hrano na parnikih družbe, snažne postelje, vino in rasna means jedila.
Pristanišče 57 Norti Rtor vznožje 15tti St., New York City
HITRI POŠTNI PARNIKI odplujejo vsak četrtek ob io. uri zjnirafe
S. S. France nov dvovijak)	S. S. La Provence
S. S. La Lorraise	S. S. La 9avoie
Najboljše udobnosti v III. rarredu.
Odplujejo vsako soboto ob 3. pop.
9. S. Rochambeau (nov. dvovijak)	S. S. Chicago
S. S. Niagara	S. 8. La Touraiae
Glavnizatop na 19 âtate St., New Y jr*.	MAURICE W. KOZJUMU»
glavni zastopnik sa napadu 139 S. Dearborn St. Ckitafajlu,
Najstarsjša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAN
1719 So. Hacine Ive.. Chicago, 19.
(Prej Centre, sedaj Racine ave.)
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, i>ri tem pa zelo zmerne cene.
Neštevllno zahval In pripoznanj Jamih M pristnost in okusni izdelek naročenih potreMBn.
Pišite v svojem Jeziku za vzorce In cenik.
Î Solidna slovenska trgovina
*
?
V	zalogi imam vso zlatnino in srebrnine, kar jo-spada v to stroko. Popravljam tudi ure in drugo.
V	zalogi imam tudi gramofone, slovenske, hrvaš ke, nemške in angleške plošče. Se priporočam. Za vse pri meni kupljeno blago jamčim.
I 6034 St. Clair Ave.
FRANK. ČERNE
CLEVELAKD
y:-
—
onega večera nihče v stanu spal. RAZNO IN DRUGO { [ ¡»Škodo cenijo na 5000 kron. ^.^-lfTnrifrjTriJ^ni^„ rr rj—rn)yn,T-n^ j Sleparski Italijan. Veliko sen
nacijo vzbuja beg Janeza B. Coste KRANJSKO,	iz Neapolja, ki je v zadnjem času
Samomor. Dne 15. m. m. ob 7. v Pulju ustanovil več odjetij ter
zvečer se je v stanovanju v Cerk- ¡ vodil tudi garažo. Costa je napra veni ulici 21, v Ljubljani zastru-, vil za 100,000 kron dolga. Areti-
pil 20 letni krznarski pomočnik A-lojz Gorjup. Vsi reševalni poizkusi so bili zaman; mladenič je v kratkih, minutah izdihnil in ko je prišel zdravnik, je mogel konstatirati le smrt. Ob 0. zvečer so že peljali truplo v mrtvašnico. O vzrokih samomora je slišati, da je bilo nekaj ljubezni vmes, nekaj pa to, da je bil fant potrjen k vojakom. V nekem pismu, ki ga je zapustil, pravi: “Zadnja moja želja je še, da me nihče ne miluje, kdor me pozna, Pozdrav vsem prijateljem— A, Gorjup.” — Kljub AeiUiL bo vsem žal, ki so ga poznali, zakaj Gorjup je bil zelo nadarjen in simpatičen, mladenič. Tudi v delavski organizaciji je bil zelo priljubljen.
Otroka je povozil. Dne 14. m. m.
okolo petih popoldne je peljal posestnik Jurij Drolc iz Izlak na postajo v Zagorje voz oglja. ¡Na Lokah pri iHiabatovi hiši, kjer je malo klanca, je Drolc zadaj voz zaviral. V tem trenotku pa je pri šlo pod konje 18 mesecev staro dekletce rudarja 'Stušika iz Lok ki je bilo brez vsakega varuha na cesti, ter je ostalo mrtvo na licu mesta. Konj ji je stopil na glavo in jo zmečkal, kolo pa ji je šlo čez prsi. V uznika Drolca ne zadene krivda.
Nesrečna smrt. V ponedeljek dne 11. m. m., popoldne je šel Matevž Bojan, posestnik iz Doba, na bistriški prod po pesek. Tam je po nesreči zašel v deročo Bistrico, ki je vsled neprestanega deževja močno narasla, in našel v njenih valovih smrt. Trupla še niso našli.
Voz in konji v Savi. Iz Kranja poročajo, da so se splašili konji, ki so peljali tovorni voz, od bregu Save in padli z vozom vrefd v Savo. kjer so utonili. Voz in konji so bili last stavbenika Kusa. G. Fnso ima 1600 K škode.
V	vodnjaku je utonil. lTletni Eduard Štukelj iz Planine je ho tel potegniti s pomočjo svojega brata iz 6 metrov globokega vod njaka borec na verigi. Veriga se je odtrgala in Štokelj je padel v vodnjak, v katerem je bilo tri metre vode. Ker ni znal plavati, je utonil.
V	živo apno je padel 61etni posestnikov sin Jožef Šifrar v Žab-nici 2. avgusta in pri tem zadobil take opekline, da je čez dva dni umrl. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna.
Nestrpnost šentviškega župnika.
Dne 15. m. m. ob pol 3. bi se mo ral vršiti v Št. Vidu krst, toda župnik Zabret ni hotel krstiti, češ, da nima časa. Poslal je mežnarja v škofove zavode po duhovnika. Tam pa ni bilo nikogar, ker so šli menda vsi v Dravlje ali pa v Kleče. Tudi župnik Zabret bi moral iti v Dravlje, toda še le ob pol 5. Vprašamo, ali ni prva krščanska dolžnost krstiti otroka. Naj bi se župnik Zabret nekoliko bolj brigal za svoj poklic nego za politi ko, ker sicer bodo ljudje prav gotovo prišli do prepričanja, da je njegov poklic le goli — humbug.
rali so tudi njegovega rojaka, ki je bil pri njem knjigovodja. Nam pač prinašajo blagoslov ti italijanski privandrovei!
Nesreča na morju pri Pulju. 14. m. m. opoldne se je prigodila dve milji od Pulja velika nesreča. Le torpednemu čolnu vojne mornarice se je zahvaliti, da ni bilo človeških žrtev. Italijansko jadrnico “Intependente” je na poti iz Kvarnera proti Benetkam iznenadi! vihar. Jadrnica je vozila 450 ton soli. Voda je začela zalivati jadrnico. Osem mož moštva je začelo klicati na pomoč ter skušalo odstraniti vodo. Toda zaman Ladja se je vedno bolj potapljala. Moštvo je poskakalo v reševalne čolne ter poskušalo ladjo priveza ti ter jo potegniti v pristanišče, toda ladja se je potopila pred oč mi mornarjev.'» Tudi vojna ladja
nika na roki. Vojak od patrulje je pa nato zabodel korporala v steg-no- — Vojaška sodišča so znana, da ne poznajo milosti, kadar gre za navadnega'vojaka. In tako čaka tudi tega vojaka prav gotovo izredno stroga, kazen, ker je ranil oficirja. Tudi njegova pijanost najbrže ne bo vmljala za olajševalno okoliščino. Če bi bil oficir pi jan in ranil vojaka, to bi bilo seveda vse kaj drugega.
Grozne posledice verske blazno sti. V vasi Bonnieux pri Avignonu na Francoskem sta umorila 27-letni Marij Julien in njegova 19 letna sestra Roza svojo starejšo sestro 291etno Julijo. V kuhinji sta tolkla s stoli tako dolgo po njeni glavi, da je obležala mrtva. Rešiti sta jo hotela hudobnih du hov, ker sta bila prepričana, da je obsedena od zlih duhov. Stara mati je bila navzoča pri umoru, sedela je na stolu z zavezanimi'očmi ^ sa družina je bila versko blazna. Vaščani so vedeli o tej blaznosti, a so mislili, da je povsem nenavar na.
Zlat potok. Iz Budimpešte- po-
če hočete zgubiti prijatelja sodite mu denar!
Kedar prosi, zlata usta nosi, Kedar vrača, hrbet obrača! Takih
po-
dobrih prijateljev je jako malo. Ako se hočete izogniti neprili kam zaradi posojila denarja takim napačnim prijateljem in če ne marate zgubiti svojega denarja tedaj naložite svoj denar obrestonosno na varno banko. Ce to storite se Vam ni treba bati, da bi vam ga tatovi ukradli ali ga pa ogenj vničil. Vloge prijemamo od $1.00 naprej, iz malega raste veliko. Isto tako vljudno Vam postrežemo kedar prinesete samo en dolar, kot če bi prinesli več. Od vlog plačamo 3% obresti na leto. Obresti so plačljive vsakega pol leta. — Pričnite hraniti še danes.
KOROŠKO.
Nadvojvoda Friderik” je prihi- rocajo: V nekem potoku blizu ob-tela na pomoč. Škoda znaša 100,- čine Konop so te dni našli večjo 000 kron.	množino zlata in srebra. Ena to-
na. vode tega potoka vsebuje povprečno 80 gramov zlata in 70 gra-Teža nezgoda na beljaškem ko- mov srebra, lodvoru. Ko je privozil 9. m. m. ob Benetke brez gondol. V Benat-dveh 58 minut popoldne tovorni kah S0 ustanovili družbo, ki naj vlak št. 452 v glavni bel jaški ko- uvede in zdržuje majhne motor-lodvor, je zagrabil stroj železni- Ue parnike za vožnjo po kanalih skega uslužbenca Ivana Rasa in benečanskih .Če pride do tega, temu odrezal obe nogi pod kolenom. daj bodo izginile g{mdole iz bene.
o i je u i notranje poškodbe, ganskih kanalov, vsled česar bo Rasa so prepeljali v mestno bol-
■	Udiicb,
Ameriška Državna Banka
1825-1837 Blue Island ave., Vogal Loomis St, Chicago, 111.
^|Rf»l?ITELJICA VLADNIH POŠTNIH VLOŽKOV. GLAVNICA IN VLOGE $1.850.000.00
JAN KAREL, predsednik
» » « » 7ÄÄSS S»,d» WPOM"e- * ”*»**	» « »«or. ob aedel-
J. F. ŠTEPINA, blagajnik.
Denar pošiljamo v Evropo po veliko nižjih eenah kot pa pošta Govorimo vse slovanske jezike.

Pošiljamo denar
mesto na lagunah izgubilo mnogo | svoje krasote.
Dober odgovor. Pred sodiščem I nekega holštajnskega mesta se je pred kratkim razpravljal jako za-
baven in šaljiv proces. Šlo je za I
v par-1
ter ju je stanoval lastnik -hiše, pošten gostilničar, v prvo nadstrop-1
PRIMORSKO.
Samomor. V Sočo je skočila v
Zagraju krčmarica Marija !Bar-ibon, vdova. Menda so jo gnale v smrt slabe finančne razmere. Zapušča štiri nepreskrbljene otroke.
Ponesrečil je železničar 261etni Andrej Mihec na državnem kolodvoru v Gorici; bo je hotel sklopiti dva vagona, je stopil z desno nogo tako nesrečno, da mu jo je zmečkalo. Prenesli so ga takoj v bolnišnico.
Neurje v Gorici. Dng 8. m. m.
okrog četrt na 8. bila v Gorici grozna nevihta. Utrgal se je o-blak, ulice so bile v hipu več centimetrov visoko preplavljene. — Škoda je velika. Voda je nanesla tudi velike kupe toče.
Neurje. Dne 6. m. m. je oh hudem viharju treščilo v »Jurčevo hišo v vasi Km. ¡Strela je užgala hišo, ki je do tal pogorela. Zgorelo je vse blago in 120 kron gotovega denarja. Rešiti se ni dalo ničesar. Zgorel je tudi Jurčev ln Pomolov hlev. ‘Človeških žrtev ni. ¡Naslednjega dne je treščilo v “stan” planine na Polju za Krnom. Zgorela je vsa oprava, mlečni izdelki in siploh vse, kar je -bilo
nišnico in malo upanja je, da bi okreval
Izgubila se je. Iz Kovič pri Bil-čovgu poročajo: V nedeljo, dne 3. avgusta je šlo več ljudi skupaj v
gozd nabirat maline. Ne ve se, kje. Iu™ 111 ““1J1V '^7'-' °-U kdaj in kako se je ločila 121etna |sledeC0 zadeV0' V nekl hlsl deklica Tilda Schoefmaco od družbe. Naenkrat je ni bilo več in tu- . di zvečer ni prišla domov. Po dol- re Pa ?e Je naselil . mlad zobo-gem iskanju so jo našli vso ran-1 Z(L‘aynik:. Ni dolgo trajalo, in gojeno, raztrgano. Revica je strada-1 viničar ni mogel videti zobo-la, parkrat tudi zunaj na prostem travnika in nasprotno. Nekega prenočevala. Deloma je oglušela. dne Pa Je dal gostilničar, da bi je-V koritu utonil. 11. m. m. zve- zil zoi)0zdravnika, natisniti na na čer je dve leti stari Palter Greier svet nekega prijaznega stalnega padel v korito pri vodnjaku ter gosta na svoje jedilne liste slede-utonil. Otrok je bil na reji pri tu-1čl izrek: “Moja jedila so tako iz jih ljudeh.	vrstno pripravljena, da se jih mo
Splašeni konji povzročili nesre- re zgristi celo z zobmi, ki jih je čo. Na kolodvoru v Št. Rupertu popravljal zobozdravnik B».” Ne pri Beljaku se je 12. m. m. smrt- ki dober prijatelj je to hitro po no ponesrečil hlapec Janez Ba- vedal dentistu. In kmalu je bil na cher. Bacher je privozil na kolo- dentistovi tabli napis:	“Umetni
dvor, ko se je ravno bližal vlak. zobovi, ki jih jaz vstavljam, so ta-Konji so se splašili in hlapec je ko izvrstno izdelani, da zgrizejo padel pod voz. Kolesa so mu šla celo beefsteakse, ki se jih servira čez vrat in noge. Bil je takoj mr- v parterju.” Konec procesa je bi *ev- v	la poravnava.
Požar. Iz Labuda poročajo: 12. Kolera. Iz Kotora poročajo: Od-m. m. je izbruhnil požar v taiko-1 kaj- je na koleri umrla neka oficir nem Kreuzhofu . Zgorelo je I ska vdova, preiskuje v jadram T777 TnrV e! sdame » V€° P0^je- skih pristaniščih vse osebe za to 20 000 j£Str0'ie'' Skoda znaša dol0čena komisija. V Kotorju je ’	'	14 oseb v opazovalnici. Korno po-
ŠTAJERSKO.	veljništvo je brzojavno ukazalo,
Od Sv. Trojice. Kakor smo že naj «e pripravi sedem ladij ter vse
poročali, vtaknilo je mariborsko p° v	7,*, K“a
državno pravdnistvo veleugledne- PorocaJ°: V nek! okoliški pusti je ga purgarja in mesarja Stanisla-1več Poslov m žan^eev zbolel° na va Zamola pod ključ in to radi simPtomih kolere' 0blastl so vse naipravljanja preokusnih klobasic Potrebno.ukrenile' — Iz Titela P0' in mesa. — Prerokovali so že ro6a;io: Zena na Parniku “Dera” takrat, da utegne priti še kaj več umrle8a Svetozarja Paničiča in na dan. In res^ K občnemu nema- kuharica na tej ladji, gospa Rago, lemu presenetenju zaprli so tudi sta zboleli na sumljivih znakih in trojiškega konjederca, nadalje po- S0JU prenesli v bolnico za epide močnika mesarja Zamola. Prvi je mične bolezni, na sumu kot “liferant” mesa. Čudna oporoka. Iz Inomosta drugi pa kot “fabrikant”. Še I poročajo: V Wiltenu je umrla ne-večje pa je bilo začudenje, ko je ka neomožena ženska, ki je bila v moralo s temi vred v zapor tudi svojih mladih letih prostitutka in o o postave, desna roka župana kj je zdaj zeic zmerno živela. Za-Ferdmanda Goloba,, trojiški poli- pustila je 16 000 K> 0 katerih je
caj or\ a . ura na uniformirana | napravila čudno oporoko. Denar
se naj razdeli med one ženske v
v Domovino
Kaspar State Bank
1
IW¡
1900 Blue Island ave. CHICAGO, ILL.

mmmmm	mmmmmmm	mm m
“ Nered v Prebavi |
oseba Sv. Trojice. Zraven prija-
teljstva do zaprtega Zamola se mu Inomost ki so kot prostitutke pod predbaeiva se prevelika »skrb za1
___v .	,	_	, .policijskim nadzorstvom. Misel
¡Jf reJ“e kUre' 'N°' 'ep“ ^ru-j stare ženske je ideal™, kajti v
RAZNO.
Demon alkonol. Nezmerno uživanje alkohola ima vedno slabe
[plih besedah se spominja v svojih besedah žalostnega življenja svo-|jih “tovarišic”.
Povodnji na Ogrskem. Iz Oder
posledice in dostikrat take, ki So kelna poročajo: Vsled poslednjih
odločilne za vse življenje. Z Duna ja poročajo o korporalu, ki je v pijanosti ranil oficirja z bajonetom. Okolo enajstih ponoči je v
nalivov je šest cest in železniška proga preplavljenih. V Marefalvi se je podrlo 60 hiš in en- del ceste, v Fenyedu 20 hiš in v Kadiezfalvi
drugem okraju zadel popolnoma tri četrtine vseh hiš. Tudi sta uto pijan korporal 34. pehotnega pol- nPa dva otroka. V Zetelaki je 70 ka na vojaško patruljo. Vnel se hiš P°d vodo. V Loevetete se je 0-je pravcati boj. Korporal je iztr- r°žniška postaja podrla. V Suekoe gal infanteristu puško in bil s ko- 3e nevarnost, da se podre cerkev pitom po vojakih. Zbežal je, pa*Fn mnogo drugih hiš. trulja za njim: Med tem je prišel
po cesti stotnik Brnendl in je ho-1 Vprašajte po Vac. Donat sodo-
tel posredovati, a pijani korporal vici, je najboljša na trgu, 1529
v njem. Po srečnem naključju nijje potegnil bajonet in ranil stot-|'W. 19th St., Chicago, 111.
Da se ohranimo v dobrem zdravju, ne smemo dovoliti nobenega nereda v naši prebavi, ker to je vedno znak kake bolezni, ki zadene celo telo ali pa samo nekatere organe. Brez pravilnega vzivanja in pravilne prebave, ni življenja. In ravno radi tega je potrebno in jako važno, da imamo pri rokah kako zdravilo, katero bo v slučaju nereda v prebavi dalo takojšnjo pomoč. V takih slučajih lahko vsakemu priporočamo dobro znano, zanesljivo in hitro delujoče
TrlnerjCTO ameriško zdflmlao grciko vino.
,7° izvrstn.o zdravil° bo Očistilo prebavni sistem popolnoma, ne da bi povzročilo kako gnzavico ali druge težkoče; isto bo povečalo apetit, dalo moč črevam
odstranilo zaprtje in vse težkoče združene se slabo počutite.
m
s tem. To vino naj bi se rabilo kadarkoli
Imejte to Zdravilo vedno v hiši in
ga rabite za
ZAPRTJE,	•
GLAVOBOL,
BOLEČINE V DROBU. SLABOST,
NERVOZNOST, SLABO PREBAVO, ZGUBO APETITA, ZLATENCE,
SLABOSTI PO OBEDU.
I
i
s
Nikar ne odlašajte radi tega, ker si morda mislite, da bo ta stvar, sama od
sebe odšla. Ako se pravilno ne zdravite, bodo ti neredi vedno oslabeli organe ________
Najboljše zdravilo v vsih takih slučajih je
TRINERJEVO AMERIŠKO ZDRAVILNO GRENKO VINO.
V LEKARNAH,
NE SPREJEMAJTE PONAREDKOV
JOS. TRINER
Vvaževalec in Izvaželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chicago, 111.
I

m»Af! «VOWODF
Dajte zdelati »voje tiskovine pri
1825 Loomis St.
Cene zmerne	—
SPRAVEDLNOST
Telefon Canal 1015
-o—	Delo solidno
” BDINI ČEŠKI, LINIJSKI DNEVNIK STANE 10C. NA TBDEN.
0 KONVENCIJI S. S. P. ZVEZE.
(Nadaljevanje iz 6. strani.)
In ravno to leto je prilika, da se kaj ukrene v tem oziru, ko se vrši mnogo konvencij raznih zvez in jednot.
Se par trenutkov nas loči in delegate S. S. P. Z. se snidejo v Milwaukee, Wis., torej bode tudi nam v našem društvu treba kaj u-kreniti.
Prihodnja konvencija bode velikega pomena za S. S. P. Z., kar bode nam delegatom dalo tudi veliko dela, da ukrenemo in ugladi mo pot S. S. P. Z. za nadaljnji razvoj ter da odstranimo zapreke, katere zadržujejo organizacijo do pravega napredka.
V članstvu in društvih je zveza do sedaj zelo napredovala; treba bode kaj ukreniti glede financ, katere danes ne odgovarjajo svo jim zahtevam. Do sedaj, ko je bila zveza še mlada, je 'bilo lahko; ali mladost se menjava. Člani se staramo in treba bode enkrat vsakemu odgovoriti s posmrtnino, katero izplačati se zveza zaveže že takoj, ko član vstopi v društvu.
Bratski pozdrav vsem članom S. 'S. P. Z., delegatom pa veselo nasvidenje dne'8. septembra v Milwaukee, Wis.
Joseph (Bric.
San Francisco, Calif.
Vse želje članov S. S. P. Z. pripekajo gorečnejše na prihodnjo konvencijo za združitev naroda zvez in jednot, kot solnčni žarki ter želeč delegatom dobrega vspe-ha. Zanimivo je o pazovati vse zanimanje in agitiranje naše vrle “Zveze”. -Ako bi se uresničile želje članov, storjen bi bil korak, ka.koršnjega še ni bilo v Ameriki. Res je treba pokazati, da moramo tudi Slovenci kaj koristnega vkreniti za naš, že itak raztresen, mali in zapostavljeni narod v tuji zemlji za prihodnjost. Vsi smo sinovi in hčere Slovenske matere. Slovenska mati nam je trgala prve rožice ter nam, ko smo bili še v zibelki, pela narodne pesmi, da smo Slovenci. Podali smo se v tujino, na tujo zemljo, kjer nas ni-kdo ne pozna; le od kraja do kraja si moramo iskati boljšega kruha. Zatona j se je treba združiti ter pokazati tujemu narodu, da hočemo vse nadomestiti, kar smo zaostali. —•
Vsi delujmo za složnost ter napravimo eno organizacijo, katera bode vzgled ostalim narodom. — Vsaj pri društvih in sploh v vsaki . organizaciji bi se moralo opustiti osebno nasprotstvo ter delati za združitev naroda itd. Treba je . podati bratske si roke, ker krat-■ sko ji- naše življenje. Spi rt trka na vrata vsaki dan in vsled tega je treba biti vedno pripravljen, koda j jo odrinimo iz tega “luštnega” sveta. V tujini nam je najbolj potrebno dobro društvo, katero skrbi kot oče in mati za člane ,< v nesreči, bolezni ali smrti. Treba je, da vsak Slovenec podpira slovenska društva ter k istim pristo-, pa. Sramota za Slovence, kateri se hočejo potujiti in poleg še zapostavljajo svoja društva. Besede, katere nekteri nepremišljeno rabijo, so rak rana. “Oh, kaj mi ho-
•	če Slovensko društvo, saj imam Angleško ali Nemško”. Vsak Slo-
•	venec se v slučaju bplezni zateče iskat pomoč k rojaku Slovencu, in to če je še tako zmožen tujega je-
•	zika; za to pa je bolje, da podpira , svoj narod. Naše zveze in jednote
so ravno tako dobre, kot vsake druge. Ako se posreči združiti jih, tedaj bo tudi mogoče kaj ukreniti za stare dni.
Treba je povzeti po drugih narodih ter graditi zavetišče, bolnišnice itd., ker še do danes nimamo druzega, kot nič. Plačali bi lahko večjo podporo in tako posmrtnino, dasiravno nekteri pravi, “kaj mi hoče denar, ko enkrat umr-jem”. Garantiram, da ima vsak kaj sorodnikov, ako nima stari-šev, žene ali pa znancev, ki so mu pomagali morda v dolgi bolezni.
Za to je treba paziti, da se postavi zmožne može v glavni odbor. Pravila je treba na več krajih po “fiksat”. Najbolj stroga bi se morala pravila napraviti glede izključitve članov iz zveze ali jednote . izključitev za vsako malenkost. kar se često zgodi, in umestno. Dopisi in opravičena kritika, in naj to zadene kogar hoče, naj bode svobodno. Član, ki je morda več let pri zvezi in potem ko je že
prestar vstopiti v drugo zvezo ali jednoto, naj se ga izključi za vsako nialenkost, ker ni roke polju-ooval društvenim odbornikom ali glavnemu odboru? To je vse drugo kot “svobodno”; je pravi terorizem, katerega je treba odpraviti enkrat za vselej če hočemo biti člani svobodomiselne organizacije.
Vsaki katerokrat greši, vsled tega pa bi se moralo bolj previdno delati s člani. Najpopred je izključen isti, kateri je največ delal v korist zveze ali jednote, a oni ki izkorišča pa dobi medaljo.
Pozdravljam vse člane in članice S. S. P. Z. ter kličem: Naprej za narod!	Peter Kurnik
‘Chicago, 111.
V resnici 'bi človek mislil, da dela vsaki po svojem prepričanju in po svoji razsodnosti; kar pa ni resnica. Ako človek čita časopisje in dobro premišlja, potem pride do zaključka, da ni vse tako kakor se piše in govori. Eni pišejo iz svojega lastnega prepričanja, medtem ko drugi kopljejo kanal, po katerim naj bi nekoč voda tekla, in tako počasi dalje.
iDelegatje S. S. P. Z. bodite o-prezni in pravični s svojim duhom in znanjem. Glejte da obdržite zase talente in si rajši še pridobite enega ali dva; boljše kakor, da bi svojega dali drugim na razpolago, ali pa še celo prodali, kajti to zborovanje S. G. P. Z. je silno pomembno za nas vse člane.
čital sem več dopisov, da bi se asesment razdelil na 3 razrede in isti plačeval po letih starosti. Ako se ta nasvet pomisli, tedaj se pride do tega, da bi to ne bilo pravo. Bratje to bi bil direktno ameriški business. Ako smo v resnici na bratskim stališču, kakor imamo tudi pravila, da smo si vsi jednaki in da dela brat za brata, potem moramo biti tudi v vsem jednaki ter ni potreba, da bi se mlajši jezil, češ, da plačuje za starejšega. -Saj smo si vsi brati, tedaj moramo drug drugemu pomagati. Sicer pa, ali ne dobi mladi član tisto, kar mu gre po pravilih? Ali je o kom prikrajšan ako je njegov sobrat starejši od njega? Mislim da ne! In radi tega imajo biti določeni prispevki za vse jednaki. Sicer pa mlad član tudi ložje zasluži kot stari, onemogel, ki ima še vrh tega družino. Po mojem mnenju bi bilo vredu, da ostane pri tem, kakor je sedaj, samo a-sesment povišati tako, da bodemo imeli vsi in vsak svoj delež.
Bratje delegati, bodite previdni in končajte zborovanje, kar najbolj hitro mogoče ; bodite pripravljeni za zborovanje, naj ima vsaki napisano, kar mu naroči društvo. Tudi pravila naj vsaki pazno prečita ter si naj zabileži, kar misli da bi bilo boljše za zvezo in nas člane (ice).
Tem potom tudi opozarjam delegate, da ako bi si mogli pridržati vsaj malo pravice pri društvah in članih; ni se treba popolnoma zapustiti, da mi člani izven glavnega odbora nimamo ničesar za govoriti. — Kar naredi glgavni odbor to je vse, mi smo pa ničle. Ako tudi kaj dokažemo, je vse zastonj ; glavni odbor hoče tako, pa mirna Bosna,
Pomislite, da sestoji iz članov glavni odbor, ne pa člani iz glavnega odbora. Do sedaj, kolikor je meni znano, nima nobeno društvu absolutno nobenih pravic kot čas tratiti in asesment plačevati. To-raj, potrudite se, da si kaj pridrži te za društvo in člane (ice).
Navduševal vas bi, da bi na zborovanju delali za združitev zvez in jednot. Ali žalibog, nimam nade, da bi do tega prišlo, dokler se ne bodo oglasila društva oziroma njih člani, ki bodo rekli: mi smo tukaj in se hočemo združiti ter •podati roko z geslom: “Vsi za e-nega, eden za vse”. Šele potem bomo združeni, popred pa nikdar.
Tudi svetujem bratom delegatom, naj se držijo pravnega stališča in naj se vsaki izven zborovanja ogible večjega đruštvovanja; vsaki zase, da se ne bode potem ovorilo, da so se naši delegati šli zabavat v Milwaukee, "Wis. In kadar volite, bodite previdni, koga volite. Posebno nadzorni odbor; kdor hoče biti za pregledovati knjige in račune, mora tudi nekaj znati več, kot računati po čim so čiešnje.
Tora j vam kličem, da delujte nepristransko in po navodilu svojega društva.	Anton Samsa.
MODROST NADŠKOFIJSKEGA SVETNIKA KRANJCA.
Da je Jolietski nadškofijski svetnik, župnik ondotne fare, u-rednik Jolietske smetišnice in bodoči škof na kanibalskih otokih prismuknjen, smo že davno znali, a da je silno nor, smo pa šele v Ani. smetišnici z dne 26. avgusta opazili. Tam ponatiskuje brzojavko, s katero smo v št. 34 Gl. Sv. naznanili smrt Ferdinand August Bebel-na, in pravi da je za nas dotična brzojavka iz Curiha do Chi-cage rabila 9 dni. S to brezmejno budalostjo nas namerava Kranjec osmešiti, toda komu je kazati dolgi nos, naj zadostuje sledeče:
Kakor smo poročali je Bebel u-mrl 13. v noči na 14. avgusta. Dne 14. je bil četrtek, to je dan, ko Glas Svobode že izide, če prav je datiran na petek. Ako na četrtek pade kak praznik, tedaj pa izide že v sredo. Torej Bebel je umrl 13. v noči, ko je bil naš list že zaključen in v tisku, tedaj pač vsak lahko sprevidi, da smo morali novico priobčiti v naslednji, kot prvi štev. po smrti.
Toraj mister Kranjec, ali Viam pripada dolgi nos ?!
Sicer pa mi nimamo denarja, da bi si mogli vzdržavati korespondenčni urad, torej smo pač primorani novice iz drugih listov posneti, kakor to stori tudi bedasti Kranjec.
Konečno pa Vi mister nadškofijski svetnik, da se ne boste v javnosti vedno osmešili, pište rajši za Vaše “bravce” zgodbo iz Vašega vzornega življenja, pa makar začnete v sredi na pr. “Moja intimnost z Dalmatinko Marjeto Antič v S. Chicagi,” “Obisk matere M. Antičeve v stari domovini” in na stotine sličnih dogodbic, kakor-šnjih je Vaše življenje dokaj bogato. In pri vsem tem, ste pa le prokleto zanikani!
Marianna, Pa.
Dne 17. avgusta t. 1. smo imeli veselico s razvitjem zastave društva št. 171 S. N. P. J. — V prvi vrsti se zahvaljujemo gl. predsedniku J. Miklavčiču za poset veselice in za jedrnat govor s katerim je živo spodbujal gorečnost in ljubezen za napredek S. N. P. J. in sploh za ves Slovenski narod.
Zahvaljujemo se tudi bratom Hrvatom iz Elzworth, Pa. in Cooke Burgh, Pa., kateri so nas posetili in s tem pokazali, da smo vsi ene krvi in enega duha.
Slavnost se je prav povoljno vršila, razvili smo zastavo, katera nas bode vodila, bodisi v veselju ali žalosti. Zatorej pojdimo vsi pod našo zastavo, kateri kličem: Zastava naša, dvigaj se,
Po pravi pot’ nas vod’,
Ti kličemo iz srca vsi: Pozdravljena nam bod’!.
Bliža se 3. redna konvencija S. P. Z. v Milwaukee, Wis. Pozdravljam .se na konvenciji navzoče delegate in Vam kličem Trezno in premišljeno delujte v prid zveze in delavstva!
M. .Čebašek.
Klic lakote.
Ljudje bi bili veliko na boljšem, ko bi jedli, kadar bi lačni bili in sicer hrano, kakoršno želodec poželi in pa primerno množino. Vidi se, da je življenje pod današnjem razmeram nemogoče, potrebno je toraj, da imamo gotova zdravila vedno pri rokah, ki bojo hitro pokvarjene prebavne organe spravile zopet v pravi red in tir. Tako zdravilo je Trinerjevo američko zdravilno grenko vino, ki daje najboljši uspeh v mnogih boleznih teh organov. Ono vzdrži čreva čista, močna in voljna za delo. Naj se ga daje tudi onim, ki trpe na zaprtju, kar je posledica glavo- in hrbtobola, revmatizma in nervoznosti in trebušne bolezni. V lekarnah. Jos. Triner, kemični laboratorij, 1333 — 1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Trinerjev lini-ment je zelo močan in mali del i-stega zadostuje da se odpravi trganje.	(Advertisement)
LOUIS VANA,
Izdelovalec
sodovice, mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
1835-37 Fisk St. Tel. Canal 1405
Naznanilo.
Slavnemu slovenskemu občinstvu, kakor tudi Slovencem, ki so od mene kupili farme v Crivitzu ali pa ki mislijo farme kupiti od mene naznanjam, da sem se odločil postaviti na trg
Več tisoč akrov rodovitne zemlje
v bližini prijaznega in cvetočega mesteca
CRIVITZ, fllarinette Co., Wis.
kjer je letos in lansko leto kupilo farme veliko število Slovencev in kjer jih je že veliko naseljenih in se prav dobro počutijo kot začetniki na svoji lastni grudi.
Ob enem naznanjam, da sem izročil glavno Hrvati, Vašima rojakoma
zastopništvo med Slovenci in
SCUBIC & MARTEL
katera bodeta od sedaj naprej na razpolago vsakemu rojaku, jim pokazala svet in zemljo in tudi v vseh ozirih pošteno postregla
Za nadalnje informacije, pojasnila in tudi knjižico, ki popisuje farme v Crivitzu, pišite na sledeči naslov;
Skubic and Mantel,
133 W. WASHINGTON ST.
CHICAGO, ILL.
THEO KERSTEN. lastnik
Cena akru je od $10 do $30.00.
MLADI
STARI MOŽJE
E SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo — možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja. Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove. kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljanje krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne^! moči, nočni gubltek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur In ledvične bolezni.
, Tisoče mož ie že zldobilo perfektno zdravlje, telesno moc in poživljenje potoin te drag-oceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne čitate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOLNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au». 301, 22 FIFTH AVE., CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite Vašo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME..,................................
NASLOV.......................
"NoVfork-No Pay' The Workingman’s
Zanemarjen
Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER
j odstrani nevarne posledice, ako se pravočasno rabi po predpisih, J ki so natisnjeni na omotu. 25c! in 50c. steklenice. — Pazite na jime in sidro na omotu. f. An. kTuhTer & co
Dr' RiA'Ia;h.in8t0"Stre,t’
Dr. Richterjeve Congn Pilule olajšajo (25c. ali 50e.)
RAZŠIRJAJTE OD HIŠE DO HIŠE “GLAS SVOBODE”!
Glas Svobode stane $2.00 ja leto.
ATLAS BREWING CO.
eluje na dobrem glasu, kajti ona prideluj® najbolj« piv« iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
Razvaža pfyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se obemiti do mi te bodemo zadovoljili.
kajti