IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna lOOdin. polletna 50 din. četrtletna 25 din. Štev. 17. — Leto I. Murska Sobota, 16. junija 1949 Cena 2 din OTON ŽUPANČIČ Oton Župančič Osvoboditeljem Slišali smo, da na iskrem belcu jaha, da konja in jezdeca jadrna nese perot, in kadar nasprotnik se najbolj z zmagami baha, zahteva skoz vrste njegove svobodno pot. — Deželo svoje si Nemci in Talijani, razudijo zemljo kakor pobitega vola; on stoji na Možaklji, in z njim njegovi zbrani, ni puške ga strah ne prokletega v Begunjah kola. Gore odpro mu svoje zelene hrame, on brani pred tujcem njih hoj šumečo rast, zaseka prehode, preplavi premogove jame, za razbojnika krščen čuva narodu last. O brezupno dolgo deževje v jesenski žalostni čas! In v mesečini po snegu begotni sledovi! Lisičji lajež in škripajoči mraz. da pod srhko osreženo dlako treso se volkovi! O naši sinovi in bratje in očetje! »Kaj boš, razcapani ušivec z životom pretrganim, bos!« kanalja kriči. On izpelje jih v mladoletje, njegova vera vsem zoprnostim je kos. Zavzame otoke, primorje, Trst in Gorico, čvrsto mejnike stare v tla zagozdi, v Ljubljano prinese na zlati vagi pravico, zasopel še, ne spočit na sever odhiti. Razločene brate v eni meji strne, svobodo zavrženo vnovič ustoliči, pred nami preprogo bodočnosti razgrne: planine sijo, razgibani v soncu rajajo griči, med radostno delo ubrano se petje oglaša, iz podrtih domovi rasto med gostimi vrti, plavži buče, živine tare se paša, pšenica kozolce šibi, kot mački so grozdi na trti. — Glave so se dvignile, jasno je sleherno lice, s krvniki ogabnimi boj izbojevan, na stežaj odpirajo se zatohle temnice, vesel sprevod se snuje v jutrišnji dan.— Zdaj pa prelij se mi pesem v rahel, prerahel dih, čez gomile zaplavaj, da komaj zgane se travica pomladanja, in s tiho solzo orosi spomin vseh njih ki duša pod tiho rušo v svobodo jim sanja. V soboto, 11. junija, je preminul eden največjih naših duhov — Oton Zupančič, pesnik, čigar ime pozna sleherni Slovenec, čigar dela so ponesla slavo slovenske besede tudi v tujino. Kot blisk se je raznesla žalostna novica o njegovi smrti, vsakdo jo je povedal z glasom, ki je izražal žalost, spoštovanje in grenak občutek ob misli, da smo izgubili tako velikega moža, na katerega smo res ponosni. Še pred kratkim je napisal pisatelju Prežihovemu Vorancu te besede: »Voranc! Nekaj sem slišal, kakor da hočeš zopet oboleti! Nikar! Medvedu se ne spodobi biti bolnemu.« In danes? Danes pa ni med nami več njega, ki je znal vsakega bodriti s svojo besedo, mu vlivati poguma, moči, volje, veselja; ni več njega, ki je našel za vsakega svojo prelepo, plemenito, globoko besedo Naše ljudstvo občuti veliko izgubo, saj je smrt segla prav v njegovo sredino, iztrgala mu njegov ponos, kajti naše ljudstvo je sprejelo Župančiča za svojega pesnika, ga imenovalo za ljudskega pesnika v zahvalo za vse bogastvo, ki ga je vsa leta razkladal med nas. Vsem je še v živem spominu proslava njegove sedemdesetletnice. Vse slovensko ljudstvo je slavilo in se veselilo, da mu je bilo doživeti te lepe čase, ko si vladamo sami, ko si gradimo in ustvarjamo boljšo bodočnost, ko je v nas vseh ena sama misel — izgraditi čimprej socializem. Vsi smo se veselili z Župančičem, da je dočakal čase, o katerih sta sanjala in v katere obenem trdno verovala s Cankarjem v mladih letih. Ta sreča se Župančiču tudi ni skrivala. Po osvoboditvi mu je okrog usten igral vedno lahek prisrčen nasmeh, iz vsake njegove besede je vrela radost, ki je ni mogel prikriti, da mu je v taki starosti še dano dihati pravo svobodo, da preživlja izgradnjo novega sveta, da lahko sodeluje z nami vsemi, da lahko gradi nov svet. Iz vsake njegove besede smo spoznavali tesno povezanost z ljudstvom in z njegovo bodočnostjo. Takšen je bil Zupančič do zadnjega, zato bomo tem bolj občutili veliko vrzel, ki je nastala ob njegovi smrti. Župančičevo življenje je bilo zelo preprosto in vsakdanje Rodil se je 1878. kot najstarejši sin' kmeta v Vinici. Otroška leta je preživel doma, dokler ni 1888 vstopil v novomeško gimnazijo. Višjo gimnazijo je študiral v Ljubljani, kjer se je že udejstvoval kot pesnik v dijaških klubih ter sodeloval pri raznih listih in revijah. Pomembno je sodelovanje v Zadrugi, dijaškem društvu, kjer se je spoznal s Cankarjem, Kettejem in Murnom, s katerimi ga je vezalo nerazdružno prijateljstvo prav do njihove smrti in s katerimi bo sedaj večno počival v skupnem grobu. Po končani gimnaziji je študiral na Dunaju filozofijo, zgodovino in zemljepis. Po dovršenem študiju se ie 1902 leta vrnil v Liubljano in bil le nekaj mesecev profesorski pripravnik na gimnaziji Mikala ga je tujina. zato je več let prebil izven domovine, naidalje v Parizu, ter se je šele 1910. leta vrnil v Ljubljano Sprva je bil mestni arhivar, nato pa dolga leta dramaturg in slednjič ravnatelj ljubljanskega gledališča. Ob ustanovitvi Slovenske akademije znanosti in umetno ti je bil; imenovan za njenega rednega člana 1945 leta je bil izvoljen za ljudskega poslanca v slovensko Ljudsko skupščino in je kot najstarejši slovenski poslanec predsedoval prvemu zasedanju Ljudske skupščine Kljub visoki starosti je do zadnjega vodil Zavod za kulturo slovenskega jezika pri Akademiji znanosti in umetnosti Ob sedemdesetletnici pa je bil imenovan z nazivom »ljudski pesnik Jugoslavije«, odlikovan z Redom bratstva in enotnosti 1. stopnje, z Redom narodnega osvobojenja I stopnje. izkazala na mu je Čast ljubljanska univerza, ki mu je podarila diplomo častnega doktorja naše univerze. Postal je dopisni Član Jugoslavenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, ter Srbske akademije znanosti in umetnosti v Beogradu. Župančičevo življenje je bilo brez vsakih pretresljajev, toliko bogatejše pa je bilo njegovo notranje življenje in delo. Zupančič je prinesel v naše pesništvo veliko novega, toliko jezikovnega in oblikovnega bogastva, da ga je povsem spremenil. Njegov pesniški izraz, izvirnost njegovih podob sta tako neizčrpna, da sta se pri njem učili in iz njega črpali dve generaciji, pa ju še nista izčrpali. Z njim se je, lahko rečemo, prerodila miselna in čustvena zmožnost slovenskega človeka, beseda mu je bila prav tako draga kot misel in čustvo, ki ju označuje. Razen tega pa daje veliko vrednost njegovim pesmim, da izžareva iz njih kljub močni osnovni zavesti tudi valovanje narodnega življenja, Župančičeva pesem je vrela iz srca ljudskega sina. Svojo literarno pot je pričel z otroškimi in mladinskimi pesmimi V njegovih prvih pesmih slišimo domače belokranjske izraze, odmeve slovenskih ljudskih pesmi, vendar je že v njih popolnoma Župančičeva melodija, vsebina, svet, popolnoma njegovo je tudi doživljanje. — Na Dunaju se mu je obzorje razširilo, odprl se mu je nov svet, spoznaval sodobno evropsko literaturo ter se ob njej učil. Oklenil se je svobodnejše gradnje, pod vplivom dekadence je nastala prva pesniška zbirka »Čaša opojnosti« leta 1899, ki pomeni obenem s Cankarjevo zbirko prelom s preteklostjo. Naj lepše pesmi v tej zbirki so one, kjer so podane podobe domače zemlje, ki jo je znal Župančič prikazati v vsej lepoti in barvitosti. Pretresljivi in večni pa so oni verzi, kjer se izpoveduje slaba in dobra Župančičeva duša. Že ta zbirka napoveduje boj z vsem starim, z vsemi okorelimi, nazadnjaškimi nazori, borbo med starim in novim pa je posebno poudaril v Pesmi mladine, ki jo je zapel ob stoletnici Prešernovega rojstva. Ta borba se javlja kot borba mladine, borba mladega rodu, borba proti klerikalno-liberalni reakciji na Slovenskem. Vera v mladino je pri Župančiču močna, mladina mu je nosilec patriotizma, ljubezni do ponižane in onečaščene domovine. Iz Župančičeve vere v mladi rod so nastale v kasnejših letih zbirke Lahkih nog naokrog, Ciciban, Sto ugank, biseri našega otroškega in mladinskega pesništva, nastale so pesmi, ki jih pozna vsak slovenski otrok. Naslednja zbirka Čez plan nam kaže, da je doživela njegova duša razne pretresljaje, kaže nam nemirno dobo, dobo viharjev, prekipevajočih čustev in strasti, vendar vedno močnejši poudarek dobiva že tu razum. Ta oblika je vnela ogromen vpliv na mladino, ker so v njej prekrasni svobodni verzi, kjer je živa pesniška govorica kot šumeč potok ter polna prekrasnih pesniških podob. V ciklu Manom Josipa Murna, kjer izraža veliko bol za izgubljenim prijateljem in osamelost, ki. jo je občutil, pa je prišel do vprašanja domovine, rodila se mu je misel na vstajenje, novo življenje, novo delo. Mogočno himno slovenski zemlji je zapel v Dumi, kjer je združil vso lepoto in. bolest naše domovine. V zbirki Samogovori s katero se je predstavil javnosti kot dozorel umetnik s širokim umetniškim obzorjem, razglablja o človeku, o našem narodu, rodi se mu spoznanje, da je v delovnih množicah slovenskega naroda bodočnost domovine. Nastopila so leta prve imperialistične vojne, kjer je padalo na isoče žrtev za imperialistične interese. Tedaj so se rodile Župančiču pesmi, kjer se mu izvije protest proti imperialističnemu pohlepu in mešetarjenju z življenji narodov, proti izigravanju balkanskih narodov: v jih izraža nesmisel žrtvovanja slovenskih ljudi, ki ginevajo za tuje interese. Vse te pesmi je zbral v zbirki »V zarje Vidove« 1920 leta Ob porajanju Jugoslavije je zedinjenje jugoslovanskih narodov Župančič pozdravil in obenem mnogo upal v nove dni, mnogo pričakoval ter vere da bo slovenski narod izpolnil svoje poslanstvo v krogu ostalih jugoslovanskih narodov. Nastopilo pa je razočaranje. Slovensko ozemlje je bilo razkosano, o pravi svobodi ni bilo go- ra. Župančič je utihnil in se zaprl vase ter premolčal skoraj ves čas stare Jugoslavije. V tej dobi pa je še nadalje oblikoval naš knjižni jezik, prevajal neutrudno klasične in sodobne umetnike, postal pravi prevajalec-umetnik, saj se njegovi prevodi bero kot originali, predvsem pa se je posvetil gledališkemu jeziku ter ga dvignil na umetniško višino V prvih letih po vojni je napisal več dramskih poskusov, od katerih je večje delo »Veronika Deseniška« iz zgodovino celjskih grofov kjer je iskal započetka ideje o jugoslovanskem zedinjenju V teh dvajsetih letih se pogreze Zupančič vedno bolj v resignacijo, zdelo se mu je. da drvi naš narod pod prodanimi vodniki v pogubo. imel ie občutek, da ie bilo vse njegovo delo nesmiselno, kajti stara Jugoslavija se vedno bolj oddaljevala od uresničenja naprednih osvobodilnih smotrov slovenskega ljudstva. o čemer sta za bodočnost sanjarila Cankar in Župančič Od tod Župančičev molk umik iz javnosti, kar so mu nekateri tako zamerili. Nastopili so dnevi težkih preizkušenj za naše liudstvo Pričelo je z (Nadaljevanje na 2. strani) OTON ZUPANČIČ (Dalje) uporom, z veličastno osvobodilno borbo proti vsem zatiralcem — domačim in tujim — in takrat je Župančič začutil, da se uresničuje njegov davni sen, takrat se mu je pesniška sila znova prebudila. Njegovi verzi so bili prvi, ki so klicali k vstaji, njegova pesem je res dramila slovensko ljudstvo od Možaklje čez Savo in Dravo Prve pesmi, ki so nastale med narodnoosvobodilno borbo, so posvečene partizanom, junakom, ki so izšli iz slovenskega ljudstva in branili našo zemljo. Nadaljnje pesmi pa so odsev vseh zgodovinskih dogajanj naše borbe: Življenje Ljubljane za žičnimi ovirami, trpljenje po ječah, taboriščih, številni transporti, a kljub vsemu kljubovanje slovenskega ljudstva okupatorju na vsakem koraku, trdna in neomajna vera v pravičnost naše borbe, v njen uspeh, smeli odgovor tistim, ki so ga silili, naj Nemcem m izdajalcem na ljubo podpiše »protikomunistično« izjavo. Iz teh pesmi zveni prepričanje, da je naš narod krenil na pravo pot, ki bo vodila k resnični svobodi. Pred njim vstaja v bodočnosti domovina, ki »v svobodi dela, sanja in prepeva«. Kot je Zupančič prvi pozval na upor, tako je tudi prvi pozdravil 1945 leta našo ljudsko armado ob osvoboditvi Ljubljane. Pesem Osvoboditeljem je slavospev zmagoviti Titovi armadi od prvih partizanskih odredov do osvobojenja, hkrati pa je napoved graditve svobodne domovine Sam je pozdravil prvo slovensko vlado ob prihodu v Ljubljano z govorom, polnim toplote in resničnega, pravega čustva. V ta dva svoja pozdrava je izlil vso srečo, da je dočakal veliki dan osvobojenja, saj je večkrat med krvavo vojno premišljeval, ali ne bo morda omahnil tik pred koncem, »preden zarja nam prisveti, nas utegne smrt zajeti.« Ne, Zupančič ni omahnil, doživel je. po Čemer je hrepenel, njegove oči so videle ves delovni polet našega ljudstva. spremljale so vse njegove podvige, akcije, veselil se je z njimi in zapel »Danes blagrujem vas, ki oči imate mlade, da uresničeno uzro vse naše nade«. Njegove oči danes ne morejo več gledati. Toda pesnik Oton Zupančič za nas ni umrl Njegov duh bo ostal med nami, njegova pesem bo med nami večno živela. Ponosni smo in bomo nanj, ga nosili v naših srcih tor mu bomo hvaležni za vso kar nam je dal. Ob njegovih pesmih se bomo učili resnično ljubiti svojo domovino, žrtvovati zanjo vse, ob njem se bomo učili ljubiti našo lepo slovensko besedo. Slava njegovemu spominu! Stran 2 LJUDSKI GLAS Murska Sobota, 16. junija 1949 Ljudstvo se je poslovilo od svojega pesnika — živel bo med nami v svojih delih Ljubljana, 14. junija. — Danes dopoldne je bil z velikimi svečanostmi pokopan ljudski umetnik Oton Zupančič. Vse dopoldne so v palačo Predsedstva vlade kjer je na katatalku ležala krsta s pesnikovimi posmrtnimi ostanki, prihajale velike množice ljudstva, da se poslednjič poklonijo velikemu geniju Na častni straži ob krsti so izmenoma biti slovenski književniki, likovni umetniki, glasbeniki, znanstveniki. člani IOOF Glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije in predstavniki množičnih organizacij. Poslednjo častno stražo so imeli sekretar Politbiroja CK KPS in predsednik vlade LRS Miha Marinko, predsednik Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ n predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar, član Politbiroja CK KPS in minister za prosveto vlade LRS dr. Jože Potrč ter predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak Pogrebnih svečanost so se udeležil: sekretar Politbiroja CK KPJ in podpredsednik zvezne vlade Edvard Kardelj sekretar Politbiroja CK KPS Miha Marinko s člani Politbiroja CK KPS. podpreds. Ljudske skupščine FLRJ Josip Rns, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vidmar s člani Prezidija. predsednik Ljudske skupščine LRS dr. Ferdo Kozak, člani vlade LRS. za zvezno ministrstvo za kulturo in znanost pomočnik ministra Puniša Perovič, direktor instituta za družbene vede Boris Ziherl, generali in višji oficirji JA. člani Izvršnega odbora Osvobodilne fronte Glavnega odbora Zveze sindikatov, predstavniki drug h množičnih organizacij in delegacija SIAU iz Trsta; koroški Slovenci pa so poslali venec, ki so ga v sprevodu nosili koroški študentje v Ljubljani Nadalje so se udeležili pogreba predsednik Zveze književnikov Jugoslavije Ivo Andrič in generalni sekretar Zveze Cedomir Minderovič, zastopniki republiških društev književnikov, in sicer: za Hrvatsko Peter Segedin, Gustav Krklec. za Srbijo Jovan Popovič in Milivoje Panič-Surea, za Makedonijo Sokoski, za Bosno in Hercegovino Emil Petrovič in Savko Nazevčič. za Črno goro Janko Djonovič, književnik Louis Adamič, za Srbsko akademijo znanosti profesorja Milankovič in Mihajlo Stepanovič, za Jugoslovansko akademijo znanosti in umetnosti v Zagrebu generalni tajnik Gušič in kipar Anton Avguštinčič, prezident Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. France Kidrič, rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik s člani univerzitetnega senata in profesorskega zbora, člani Društva slovenskih književnikov, oprava in člani Slovenskega narodnega gledališča, predstavniki množičnih organizacij, kulturnih in znanstvenih ustanov in drugi. Prvi se je od pokojnega pesnika poslovil Josip Vidmar, predsednik Prezidija Ljudske skupščine LRS Ob 10. so med igranjem žalne koračnice član Politbiroja CK KPS Vlado Krivic, podpredsednik vlade LRS dr. Marjan Brecelj, predsednik Izvršnega odbora MLO Matija Maležič, rektor ljubljanske univerze dr. Anton Melik, predsednik društva slovenskih književnikov Miško Kranjec in pesnik Matej Bor prenesli krsto pred palačo predsedstva vlade Prvi se je od pokojnika poslovil Josip Vidmar, ki je med drug m dejal: V tej krsti odhaja od nas zadnji predstavnik slovenske moderne in nas zapušča eden izmed zadnjih tvorcev, ki so tvorili svetlo plejado slovenske umetnosti prvih desetletij tega stoletja, plejado slovenske moderne, našega impresionizma in prvih manifestacij naše nove muzike in arhitekture V književnosti sami pa se nemara tu zaključuje doba velikih in tragičnih tvorcev, ki so bili pesniki in voditelji in ki so morali političnim prvakom nakljub in v nelahkih sporih z njimi kazati narodu in ljudstvu pravo pot in njegove prave smotre. Bil je zvest sin svojega naroda, ki si ni nikoli pomišljal,-posvetiti svoj dar potrebam svojega časa in svoje domovine. Njegovo delo je živa, s srčno krvjo prežeta slovenska, pa tudi jugoslovanska zgodovina zadnjih petdesetih let. Postavil je nji in sebi spomenik, ki bo kljuboval vekovom. Pred letom dni je vsa Jugoslavija, slavila njegovo sedemdesetletnico in mn podelila naslov ljudskega umetnika. Danes ga vsa Jugoslavija s spoštovanjem in globoko žalostjo spremlja na njegovi zadnji poti. Zaslužil sl je to priznanje in spoštovanje domovine, zaslužil si ga je s svojim darom in z zvestobo svojemu naroda, v katerem bo ostal kljub tej krsti nesmrtna, bodrilna in plemenita moč, kakor so ostali in bodo ostali njegovi veliki tovariši Prešeren. Levstik in Cankar. V imenu slovenske akademije znanosti in umetnosti ter ljubljanske univerze je spregovoril prezident France Kidrič Pesnika je spremljalo na njegovi zadnji poti nad 25.000 ljudi Po zaključnem govoru se med gostim špalirjem formiral pogrebni sprevod. Na čelu žalnega sprevoda ki je krenil po Prešernovi cesti, so za zastavo, ovito z žalnimi trakovi, ob zvokih godbe JA šli pionirji in zastopniki Zveze sindikatov ter Zveze borcev Mladinci in mladinke so nosili nad 300 krasnih vencev. Na baržunastih blazinah so nosit 100 knjig s pesmimi in prevodi umrlega pesnika Tik pred mrtvaškim vozom so mladi književniki, člani Društva slovenskih književnikov, nosili red Narodnega osvobojenja I. stopnje in red Bratstva in enotnosti I. stopnje, s katerima je naše ljudstvo odlikovalo svojega pesnika. Za krsto so stopali poleg pesnikovih svojcev vdove Ane Zupančič hčerke lasne ter sinov Andreja in Marka in ostalih sorodnikov predstavniki Partije, ,judske oblasti, vlade, republiške delegacije predstavniki množičnih organizacij, predstavniki kulturnih in znanstvenih ustanov, Društva slovenskih književnikov SNG in mladinska delovna brigada »Otona Zupančiča Med gostim špalirjem ljudstva, ki se je s svojo številno udeležbo oddolžilo spominu velikega pesnika, je pogrebni sprevod s Prešernove ceste krenil po Cankarjevi, Tyrševi, Masarykovi cesti in Šmartinski cesti na pokopališče Član sindikatov, frontnih organizacij, mladi na in številno prebivalstvo so se iz špalirja postopoma vključevali v pogrebni sprevod. Pesnika je pospremilo na njegovi zadnji poti nad 25.000 ljudi Oton Župančič nam je primer, kako se živi in ustvarja za dobro in veličino svojega naroda Ob odprtem grobu, kjer že počivajo pesnikovi sovrstniki ih tovariši Ivan Canka, Dragotin Kette in Josip Murn je mrtvemu pesniku v slovo prvi spregovoril Puniša Perovič, zastopnik ministrstva za kulturo in znanost Zvezne vlade. V imenu zveznega ministrstva za znanost in kulturo se pridružujem žalosti, ki je objela vso našo državo, vso našo jugoslovansko kulturo ob smrti velikega slovenskega in jugoslovanskega pesnika Otona Zupančiča. Ako bi mogel kateri koli naš velikan, ko zapušča ta svet, reči o sebi, da je dal svojemu narodu vse kar je mogel, potem bi to vsekakor bil Oton Zupančič. In vendar občutimo, da nas je prerano zapustil, da bi nam bil še potreben in da bi nam mogel še dati. Treba je poudariti, da je Zupančič, kakor malokateri izmed književnih ustvarjalcev njegove generacije, razumel potrebo skupnega življenja jugoslovanskih narodov, njihove duhovne in politične enotnosti, na podlagi bratstva in enakopravnosti. Ena izmed prvih njegovih pesmi je bila posvečena Srbiji in borbi srbskega naroda. Vse življenje je Zupančiču lebdel pred očmi ideal bratstva in enotnosti naših narodov. Zvest temu idealu je do poslednjih dni svoje ge življenja delal za zbližanje naših narodov, ko je prevajal na slovenski jezik poezijo mlade makedonske in druge jugoslovanske književnosti Smrt Otona Zupančiča pomeni veliko izgubo za slovenski in vse ostale narode Jugoslavije, izgubo za našo književnost za vso našo kulturo Toda on nam je mnogo dal, mnogo zapustil Dal nam je primer kako se živi in ustvarja za dobro in veličino svojega naroda Ta primer zasluži, da mu vsi sledimo! Nato je spregovoril v imenu Zveze književnikov Jugoslavije predsednik Ivo Andrič. Tja smo že našli pot . . . V imenu slovenskih književnikov se je ob grobu poslovil od pesnika predsednik Miško Kranjec Zadnje besede v slovo pa je slednjič spregovoril še pisatelj Miško Kranjec, predsednik Društva slovenskih književnikov Prijatelji, prišel je čas, da si povemo poslednjo besedo v slovo; zakaj — na kraju smo človeške poti. Poslej se še bomo srečavali samo v spominih Dajmo prostora, napravimo široko pot: glejte, prihajajo prijatelji nekdanjih dni, prijatelji mladosti, prijatelji Istih misli in ciljev, skupnih borb in zmag, da jim izročimo pesnika — tam prihaja sam naš Ivan Cankar in ob strani mu Kette in Murn. Samo prisluhniti nam je treba, v šumenju polja bomo razločili njihov pozdrav: Poslej boš neločljivo združen z nami! Bodi tako! — Ljudje po svoji volji spreminjamo zemlji lice, uravnavamo času tok. Življenje svoje pa podaljšujemo zgolj s svojimi deli. Kdor živi za druge in za prave ljudi, kdor živi za velike ideje bodočnosti, živi bogato. In smrt, ki nam s peščeno uro v roki odmerja leta našega življenja, ne more skrajšati spomina v človeških srcih na nje, ki so se za velike in plemenite cilje do kraja razdali. Ta resnica prijatelj Oton. se je že izpričala nad teboj in se bo vsak dan samo Še bolj: kjer koli no svetu bije slovensko srce in živel boš v njem na vekomaj. Do kamor je segla domovina. je segel tvoj spomin. Odhajaš od nas. Usnul si sredi dela in pero na mizi se še ni osušilo od zadnjega stiha Puškin in Shakespeare sta nejevoljno obsedela, ker se jima nisi še do kraja oddolžil Tl pa si zaključil svoje človeško delo. In bodi nam še tako žal za slednjo tvojo besedo, ki bi nam jo mogel Se Izreči — priznamo ti s hvaležnostjo: bogato si obdaril nas vse, otroke svoje Ko ti zdaj prihajajo naproti prijatelji tvojih mladih let in davnih sanj in ciljev, vsi, ki si jih častil, in ko te bodo vprašali: Kako si izpolnil naše izročilo? — jim z vsem ponosom odgovori: Domovina. slovenska zemlja. slovenski rod, za kar smo živeli in trpeli, so svobodni. A kolikor jih ni še svobodnih odgovor sam poznaš: Rod ki tu živi. bo osvobodil slednjo ped slovenske grude, ko pride čas. In ko jim boš tako odgovoril, se jim bodo zvedrila čela. Ni namreč eden sam, ki čaka tvojega odgovora, ni samo eden, ki je o domovini pel: tam je Prešeren — od vseh nas ga poznaš ti bolje, tam je Jenko in Levstik, Gregorčič in Aškerc, za njimi tvoji pobratimi; Kette. Murn in Cankar in potem še Kosovel. In tvoj Kajuh.. Kako velika vrsta — kar iz rok v roke ste si podajali to našo najbolj bolečo misel celih sto let! Povej Prešernu, da naši ljudje že celih osem let povsod pošejo njegove misli, da so jih zadnje čase že celo nekoliko popravili, če more. naf nam odpusti ta greh Nič več: Tja bomo našli pot. Zdaj nad vso našo domovino z velikimi črkami leži zapisano, zarezano globoko v brazde naše zemlje, vsajeno v slednje srce: Tja smo že našli pot... Resnično — našli smo jo. Sam si bil priča, z nami si šel, z nami pel, z nami našel to pot Povej Jenku: Po našem sinjem morju so zdaj razpeta naša jadra in plovejo na vse strani sveta in Levstiku povej: Veliki čas je našel naše ljudi trde, neizprosne, jeklene. ko so branili čast in pravdo jeziku in narodu svojemu. Reci Gregorčiču, da njegova Soča bistra teče in da na Primorskem živijo krasni svobodni ljudje In Ketteju In Murnu; svobodna so naša polja. Pa Cankarju, na naši zemlji ne žive več hlapci z upognjenimi hrbti in da je hlapec Jernej dognal svojo pravdo. še sporoči mlademu Kajuhu ki si ga tako rad imel da le bilo vredno umreti za kar je umrl Ne faz, slovensko ljudstvo, za katero si živel ti to naroča In prav le tako Sam sl videl sam doživel: iz naših tal iz naše lastne krvi iz zdravja slovenskega ljudstva. njegovega herojstva je vznikla njegova resnična svoboda! Zato povej vsem: nobena beseda nobena misel. ki ste nam jo izročili ni umrla in stvarnost so postale še najbolj drzne sanje davnih dni in da je njihova vera. ki jih je pojila v tegobah suženjstva bila zidana na trdno skalo, na srca in voljo slovenskega Človeka Današnja resničnost je presegla najdrznejše včerajšnje sanje. In ti sam — bodi zavest smrti tako grenka, ločitev od tvojih najdražjih še tako boleča — ne sme ti motiti miru Naj te spremlja zavest da si z bogastvom svojega duha obsipal svet da si nad petdeset let samo delil in daroval. Ne vetrovom ne oblakom na nebo. ne večernim, zarjam — pisal sl svoje pesmi v srca naših ljudi Oblaki bi se razpršili Vetrovi se potešili in večerne zarje zbledele. Človeško srce pa bo vekomaj bilo to kot najdragocenejši zaklad čuvalo vse tvoje misli. Da že nad petdeset let poje tvoja pesem in še vedno je enako mlada, rosna in sončna. Od prvega trenutka, ko se je oglasila, je zazvenela tako čisto, da je prevzela slehernega In vsakokrat. do tvojega poslednjega verza, kadar smo ga brali ali vsaj izvedeli zanj. je šlo med nami: Oton je napisal novo pesem! Iz nas je spregovorila globoka radost! Zakaj sleherni je vedel: kadar Oton spregovori, nam pove vedno kaj novega! In zares — vedno si nam nekaj novega zapeli O čem vse in komu si že pel? Vprašajte otroka še preden je prestopil prvič šolski prag. Povedal bo, da si zanj zapel Resnično — vsem cicibanom si zapel Ne bodo se več ločili od tvoje pesmi. Mladenič in dekle pa bosta rekla: nama velja njegova pesem — Zares, mar nisi tudi njima pel? Vprašajte misleca — dejal bo: z mano je raziskoval skrivnosti človeškega srca. skrivnosti in cilje našega življenja, z mano je vrtal do vseh ugank in zank. — Prav ima: vrtal si vsemu na svetu do zadnjih globin. Orač na njivi držeč za ročice na plugu pa bo odgovoril: Hodil po zemlji je naši in pil vse njene bolesti blagoslavljal to sveto zemljico in blagroval njega, ki mu rodi. — Tudi to je resnično: hodil si po tej zemlji, pil vse njene bolesti in skrivnosti in si ji pesnil pel. Toda kroparski vigenjci bodo rekli? Bil je naš poeti in tudi to je res. In glej, tisti, ki so nam bili nekoč izginili v Avstraliji, v Ameriki, v Westfaliji, ki jih je tvoja pesem klicala nazaj —, vračajo se, tvoja domovina jih je poklicala: nikdar več noben naš človek ne bo zapustil te zemlje. Toda vprašajte tudi v Gorici, Trstu ln Korotanu — ne bodo ti rekli, da si bil njihov pesnik, pesnik neosvobojene zemlje? Resnično — bil si. In kakor Trst, tako Gorica in naš Korotan, vsi bodo tožili za tabo: kdo naj poslej še v pesmi proteste piše proti nasilju? A o tvoji Beli Krajini? Saj ni, da bi govoril. Ostal si vse življenje njen otrok. Pa so prišla leta najstrašnejše preizkušnje. In glej. oživele so naše gore, smrt se je sejala vsepovsod, a nad smrt se je dvigal prapor svobode! Od Možaklje na Blegaš in do Krima je odmevala tvoja pesem vse tja do Pohorja. Šla je s partizani čez Savo, čez Dravo in jih bodrila in postala je njihova pesem. Zapel si. ker te je žgalo v prsih zato, ker si živel z domovino, ker si živel s svojim narodom. in že je prišel — zares — najsvetlejši dan v tvojem življenju. Pohitel si pozdravljat junake naše svobode, pozdravljal si osvobojeno domovino: vsemu našemu je veljal tvoj pozdrav. Ni je stvari, ki bi se je ne dotaknil tvoj dih. ki bi je ne zajelo tvoje v ljubezni neizčrpno srce. Resnično — na slednjo stvar si položil svojo roko, kakor vsemogočen gospodar, ki čuti radost nad vsem, kar je njegovega. Ko se zdaj poslavljaš od nas, odhajaš svoboden v svobodno zemljo. Naj te ne moti ta hrušč in trušč okoli naše domovine. Razbesnel se je vihar strele laži in obrekovanj letijo na vse. kar si ljubil. za kar si živel in za kar živimo mi vsi Ne boj se. ta rod je ojeklenel Ne samo braniti, znal si je sam. Iz svojih sil ustvarili svobodo. Njegov in svoj odgovor si zajel v skope preproste besede- Kako si že dejal? »Petletka naša teče«. . Kako velika vera. kakšna velika samozavest, vredna tvojega srca Kakšno veliko naročilo, kako velika oporoka nam vsem te tvoje poslednje besede za vso bodočnost: »Petletka naša teče . Življenje naše leče .« Teče to veliko novo življenje tvojega naroda in nese s sabo tvojo sončno pesem. Resnično, za velike stvari si živel. Obstalo je pero — beseda je zamrla, in hvaležnost naših src ta vse tvoje veliko delo ne more zmanjšati naše bolečine, da ga ni med nami, ki bi povzel pesem za tabo A vse to vendar ne more spremenit! krutega dejstva: posloviti se moramo. Glej, tu so. saj jih poznaš, prijatelji, pobratimi: Kette. Murn in Cankar. Z njimi st začel svojo veliko pot zdaj te sprejemajo za vekomaj, medse V tolažbo naj ti je in tudi nam, da legaš v svobodno zemljo in že stara je resnica: svobodna zemlja je lahka Naj mu bo slava vekomaj! Slednjič je pevski zbor Slovenske filharmonije zapel žalostinko »Gozdič je že zelen« nakar so med igranjem žalostinke spustili krsto s pesnikovim truplom v grob Za pesnikovimi sorodniki so se ob odprtem grobu poslovil; od Otona Zupančiča tovariši Edvard Kar- delj, Miha Marinko Josip, Vidmar, dr. Ferdo Kozak, dr. France Kidrič, predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij, predstavniki Zveze književnikov in člani Društva slovenskih književnikov Akademije znanost; in umetnosti. kulturnih in znanstvenih ustanov ter mnogi drugi. V Albaniji Tirana. 15. junija. (Tanjug). V srezu Kuks so ponovno pričeli z aretacijami ljudi, ki so osumljeni zaradi simpatij do Jugoslavije. V Ljumi je bilo od 3. do 5. junija aretirano čez 20 oseb in odpeljano v Kuks. Aretacije so ponoči Izvršile policijske sile tudi v drugih vaseh istega sreza. Da bi opravičil te množične aretacije, je minister brez portfelja in vršilec dolžnosti predsednika državne kontrolne komisije, Hadži Leša, klevetal na množični konferenci, v Šupenzi 6 junija Jugoslavijo in izjavil, da se v Jugoslaviji daje zatočišče banditom .Po govoru Leša je povzel besedo siromašni kmet Met Ela iz Zablače. srez Piškopeja, ki je podpiral med vojno osvobodilno gibanje . Ostro je kritiziral politiko Enver Hodže in njegove vlade ter izjavil, da le pomanjkanje domačih proizvodov kot sta petrolej in sol, popolnoma neopravičljivo. Po tej izjavi je bil Met Ela po ukazu Hadži Leša takoj aretiran. Mahinacije albanske KP ob priliki volitev za ljudsko oblast . Tirana, 15. junija. (Tanjug). Pred volitvami za ljudsko oblast, ki so bile 12. junija v Albaniji, so bile organizirane po vaseh Predvolivne konference, na katerih so predlagali kandidate. Kandidate niso predlagali kmetje, temveč posebej zato poslani predstavniki višjih partijskih forumov Predlagani kandidati so bili kmetom poznani zaupni Enver Hodžini ljudje in sodelavci službe varnosti Kmetje niso imeli zaupanje v njih in jih v mnoge slučajih niso hoteli voliti. V vasi Počest, srez Piškoneja, so morali trikrat sklicati Predvolivne konferenco in šele na tretji konferenci je bil izvoljen kandidat, ki ga kmetje dvakrat niso hoteli voliti. V vasi Klobučišta se ni mogel najti dovolj zaupljiv človek, ki bi ga Enver Hodžini, ljudje lahko postavili za kandidata ter so bili prisiljeni spreleti kandidaturo dveh poštenih kmetov, ki so ju predlagali prebivalci vasi Klohučište. Toda oba - Husdi Popinara in Bajram Čoku. član albanske partije dela. sta se zbala odgovornosti za sodelovanje v Enver Hodžini oblasti in sta naslednjega dne prebežala v Jugoslavijo. Pred objavo obsodbe Koči Dzodzeju je v Tirani po glavnih ulicah korakala milica Tirana, 15 junija (Tanjug). Enver Hodžina skupina je v največji tajnosti sprovedla inscenirani proces proti Koči Dzodzeu, toda objavo obsodbe so v Tirani prenašali preko zvočnikov. To je bilo storjeno z namenom, da bi se izzvale manifestacije Enver Hodži in njegovemu pravosodju. Toda okrog zvočnikov se je zbralo le nekaj ljudi — ne več kakor vsak drugi dan — ki so resno in zaskrbljeno poslu- šali obsodbo in se takoj zatem razšli Neposredno pred objavo obsodbe je korakalo skozi glavne ulice Tirane okrog sto miličnikov GOSTOVANJE DRAMSKE SKUPINE SKUD LJUTOMER V MURSKI SOBOTI Linhartovo veseloigro »Matiček se ženi« uprizori dramska skupina SKUD iz Ljutomera v Murski Soboti v soboto, dne 18 junija 1949, zvečer ob 20. uri v dvorani Fizkulturnega doma Ponovitev v nedeljo ob 17.00. Vstopnice v predprodaji v »Naši knjigi«. Murska Sobota, 16. junija 1949 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Kmetijsko obdelovalna zadruga „Novi svetʻʻ v Tešanovcih je naprednim kmetom mursko- soboškega okraja pokazala pot v boljšo bodočnost Pot v Tešanovce te pelje skozi melioracijsko področje pri Sobot. skozi Martjance — z njihovo cerkvijo iz dobe reformacije s starinskimi freskami — koder cesta zavije iz severne smeri ostro proti vzhodu in razmejuje Doln-sko na desni od hribčkov, ki prihajajo v Goričko na levi. Ta pot se vleče skozi Moravce do Tešanovcev in vse do Lendave po ravnini Tešanovci mejijo na Bogojino, ki je že v lendavskem okraju Spodnji del tešanovskih polj spada v melioracijsko področje, gornji na levi pa se razrašča v brežuljke in se zgublja v vučagumilanski breg. Žitna polja so tu okrog Tešanovcev temno zelena Iz pestrosti bogatih rastlinskih barv n rasti pa opaziš, kako je rž sklonila svoje telo. kakor bi šel preko nje lahek njivski valj; toda bil' je le dež, ki ga je tokrat bilo tudi v Tešanovc h dovolj. Tu v Tešanovcih je bila pred kratkim ustanovljena kmetijsko obdelovalna zadruga. Tretja po vrsti v murskosoboškem okraju, toda prva, v katero je vsa zemlja vložena od kmetov-zadružnikov Obračunali so s tisto skrajno konzervativno parolo »od deda na vnuka«, spremenili pa so tudi nazadnjašk način dela, ki je zahteval, da se je vsakdo na tej nekdanji lastn ni dedov po svoje mučil in ubijal, kakor je vedel in znal Napredni gospodarji žive tod, zato tudi ni čudno, da so med prvimi dojeli prednosti naprednega social stičnega kmetijskega gospodarstva Že v mesecu marcu letošnjega leta sc nekateri med tešanovskimi kmetovalci vložili zemljo v zadružno ekonomijo. Skupno je bilo 48 hektarjev te zemlje, orne pa 20 ha In zadružna ekonomija v Tešanovcih je bila med prvimi tako po gospodarsk moči, kakor po organizaciji dela in po izvršenih poljskih delih. Pravočasno so opravili delo na polju, pri čemer je največ prispevala s svojo delavnostjo tešanovska mladina, ki je tudi sicer znana po svoji aktivnosti in naprednosti. Če je bilo videti prednosti socialističnega gospodarstva že pri zadružni ekonomiji, kako da tak h prednosti ne bi bilo pri kmetijsko obdelovalni zadrugi? In če so znali ti napredni kmetje gospodariti vsak zase, zakaj ne bi znali gospodariti še bolje zase v Skupnosti in z združenimi močmi? VIožili so še preostalo zemljo in ustvarili gospodarsko močno zadrugo, ki ima do sedaj vsega 235 ha zemlje, od tega 203 ha obdelovalne in 32 ha gozdov. 54 goveje živine, 42 konjev in 81 prašičev: vse to so vložili kmetje-zadružniki. ki jih je vstopilo 15 družin V zadrugo pa je vstopilo tudi 5 družin brez zemlje Ta zadružni kolektiv tvor skupno 109 družinskih članov s 60 delovnimi močmi. 235 ha zemlje, to je več kot ena četrtina vse tešanovske zemlje; 20 vkliučenih gospodarstev je več kot ena osmina go- spodarstev v Tešanovcih; 109 zadružnih članov pa je skoraj ena sedmina vseh prebivalcev kraja Tešanovci Toda teh 235 ha zadružne zemlje je v približno 150 parcelah. Tudi tu se odraža posebnost prekmurske dedne parcelizacije. Toda socialistični način organizacije dela socialistični proizvajalni odnosi v kmetijstvu zahtevajo tudi socialistične gospodarske komplekse. Kmalu se bo videlo, ali bo arondiral te zadružne parcele čas ali geometer. En ali drug jih bo moral kmalu zaokrožiti v gospodarsko in načrtno urejeno celoto. Vloženi stroji tvorijo tudi lepo osnovo za močno strojno bazo kmetijsko obdelovalne zadruge Saj so zadružniki vložili 3 mlatilnice, 9 kosilnic, 8 sejalnikov. poleg tega pa raznih drugih manjših strojev in orodja v lepi vrednosti Okrajna zveza kmetijskih zadrug pa je skrbela, da so zadružniki kmetijsko obdelovalne zadruge v Kramarovcih od- stopili zadružnikom v Tešanovcih traktorski žetveni samovezalnik, ki na v Kramarovcih ne morejo rabiti. Strojna baza KOZ v Tešanovcih se je tako povečala za en stroj z veliko storilnostjo ki bo nadomestil v istem delovnem času delo skoraj tridesetih koscev. Zadružniki so odločili, da bo ostalo vsaki družini za ohišnico 1 ha zemlje. 1 krava, 1 prašič na tri družinske člane kuncev in perutnine pa lahko goji vsak po mili volji. Letos bodo obdelali tudi ohišnice — razen vrtov —, skupno, leseni pa bo vsak družini odmerjen njen kos ohišnice v bližini gospodarstva. Tako so odločili zadružniki sami. Določili pa so tudi, da se bo po ocenitv plačal vloženi inventar v petih letih, kakor tudi, da se bo na vloženo zemljo plačevala najemnina, in sicer do 6 ha vložene zemlje 15—30 odst od ocenjene vrednosti, za vloženo zemljo od 6-—10 ha pa 10 odst. najemnine. Za zemljo ki je vložena poleg 10, odnosno preko 10 ha, se ne bo izplačevala zakupnina Zadružniki so gospodarnostno koncentrirali vloženo živino na tri dele in jo ločili na dojno goved, plemensko živino in podmladek. Za oskrbo 12 glav goveje živ ne so določili 1 trudodan (delavnik), za oskrbo 2 konjev pa četrt trudodne. Organizirali so dve brigadi vsako s 30 delovnimi močmi, vsako brigado pa so razdelili na tri skupine po 10 zadružnikov Skupno so okopali že vso sladkorno peso To je zadruga »Novi svet« v Tešanovcih, pobudnik novega sveta, ki se bo porajal in zrastel na Ravenskem. Dolinskem, pa tudi na Goričkem. Ti, do sedaj našteti »goli« podatki kažejo, da so se zadružniki »Novega sveta« resno in z voljo lotili novega načina dela. Tudi njihovi velikopotezni načrti pričajo o tem Ni majhna stvar, če bodo morda že komaj po enem mesecu po ustanovitvi začeli graditi moderen svinjak za 100 pitancev in 18 plemenskih svinj. Ni majhna stvar, če oni že sedaj znajo plansko gledati na naš socialistični razvoj, na razvoj svojega gospodarstva, ko vedo povedat, da bodo pridelovali predvsem semensko blago — sedanji štirje hektarji zvrstne inkarnatke ni malo —plemensko živino in plemenske konje. Da so dobri gospodarji, priča tudi to, ko vedno in vedno poudarjajo potrebo po knjigovodski moč in želijo da bi ta moč čimpreje prišla. Seveda je to nujno posebno še pri tako močni zadrugi Kmetijsko obdelovalna zadruga »Novi svet«! Toda tu so še mnoge stvari ki jih nikakor ne moreš zajeti v te gospodarsko tako važne podatke! Kako pa boš zajel - v statistične podatke trenutke, ki so morda marsikateremu »trgali« srce, preden se je odločil? Kako boš zajel v enostavne podatke dvome ki jih ie bilo vedno več, čimbolj se je marsikateri bližal odločitvi? Kako označiti, kot navaden podatek vse tiste gorostasnosti, ki so do sedaj neurejeno preletavale Goričko in visele nad Ravenskim in Dolinskim, sedaj pa so se. prav zdaj, osredotočile na Tešanovce. še več, osredotočile in se zaletavale samo v tiste, ki bodo vsak čas ustanovili kmetijsko obdelovalno zadrugo? Ne, to ni mogoče! Vendar pa je treba te stvari na nek način zapisati, da se ne bi pozabile. Ali ne bo zanimivo, pozneje ugotoviti: lejte to ni bilo res! Pa tudi 23. maja se ni nič spremenilo! Čudovito, koliko je bilo že takih in podobnih datumov v Prekmurju! Čeprav nobeden ni držal in nobeden ni prinesel nikake spremembe, se najdejo vendarle taki, ki postavijo datum, pa tudi taki ki temu nasedejo! V Tešanovcih so gladko ustanovili zadrugo. Sami kmetje so poslali »deputacijo« na okrajno zvezo kmetijskih zadrug, da bi prišel pač nekdo jih seznanil s pravili in potem nameravajo zadrugo ustanoviti. Deputacija se je vrnila in že zvečer so ustanovili svojo zadrugo, ki so ji s ponosom dali naziv »Novi svet« Ustanovili so zadrugo brez bojazni in čeprav so tudi tu slišali znane grožnje in strašila o »prvem podpisu pristopne izjave«, o tem da bo zgubi. zemljo tisti, ki jo bo dal prostovoljno v zadrugo, tisti pa, ki jo bo »moral«, pa ne; skratka reči, ki so povsod enake: na Primorskem ravno tako, kakor v trebanjskem okraju ali na Štajerskem Različni ljudje so se različno trudili, da bi se zadruga ne ustanovila Hudiči! Saj bodo morali iti potem tudi ostal za njimi! »Poslušaj Pišta!«, je dejal nekdo Far- telovemi Pišti, »dam ti 10.000 din, pomagal tj bom izpolnit, obveze, ki jih imaš, samo ne stopi v zadrugo!« Zdaj marsikateri vaščan Fartelovega Pišto niti ne pogleda ... Bencik, Sečko, Sambt, Tivadar, Kuhar, Ferencek, sami izvrstni in napredni gospodarji. Toda vendarle opletajo jeziki: »Sami lenuhi so zlezli v zadrugo!« Tudi to ni tako samo v Tešanovcih. Povsod je tako, saj mu je ravno tako stvar povedal predsedniki KOZ v Mokronogu in mi pokazal veselega obraza krompir, za katerega so sovražniki trdili »da ga lenuhom pač ne bo zrasel nit en grm!« Zelko Franc, srednji kmet, ima največ zaslug za ustanovitev zadruge, celo to- liko, da so hoteli zadružniki zadrugo imenovati »Zelkova zadruga« Toda tako nakano je skromni Zelko energično odbil. Pred ustanovitvijo so se posamezni od njih v gruči pred dvoriščnimi vrat mnogokrat menili to in ono o zadrugah. Sambt je dobro podkovan, saj je o teh rečeh slišal že nekoč na upravno-političnem tečaju; pa tudi Karči mnogokaj ve.. Odločitev kljub vsemu ni bila tako težka. Po samo enkratnem sestanku so podpisali pristopne izjave, sprejeli pravila. izvolili sedemčlanski odbor in določili mladega in naprednega gospodarja Štefana Sambta za predsednika Le-ta je tudi predsednik krajevnega odbora, vešč je sodobnih administrativnih in Gospodarskih prijemov, pa bo z lahkoto kos svoji nalogi, ki jo ima kot predsednik močne kmetijsko obdelovalne zadruge. Kmetijsko obdelovalna zadruga se je ustanovila, čeprav so nekateri mnenja, da je ne bi bilo treba ustanavljati. »Vražje! Zemljo naj razdelijo, da je bo imel vsak enak kos, pa ne bo treba zadruge! Pa tudi kulakov in malih kmetov ne bo potem!« »Naj bi počakale strele, naj bi jim vzeli zemljo. ne da lezejo sami v zadrugo!« Take in podobne reči govoričijo. Za- mera nekaterih je tako velika, da niti ne govore z zadružniki Karčijevi tašči Lini — Karči je brigadir — so zlobneži natrobili: »Neumnica ti! Svoj živ dan nisi imela ničesar svojega na svetu Komaj si dedovala, imela kratek čas nekaj svojega, pa greš in »šenkaš«!« Seveda se je mati šele sedaj zavedla da je bila komaj kratek Čas lastnica na zemlji, ki ji je že deset in desetletja garala Mora ji biti malce hudo. Če jo kdo tako dreza. Toda tudi to se bo poleglo! Kljub vsem tem in takim stvarem gre življenje naprej Ljudje počasi opazijo da zadružniki grade složno svojo bodočnost Opazijo tudi to, da so »lenuhi« okopali sladkorno peso mnogo preje od nelenuhov Treba je torej začeti z druge in na vižo. Že v Soboti sem slišal dvoje nasprotujočih si stvari. V Tešanovcih so ob popisu inventarja popisovali tudi žlice, vilice in tako dalje« In to-le: »A seveda Zadružniki obdelovalne zadruge v Tešanovcih dobijo vse. kar rabijo zastonj v Kmetijski zadrugi!« Ali ni čudno? Komu in zakaj bi bile treba popisovati žlice in podobne reči na eni strani, če bi jih Kmetijska zadruga delilo zadružnikom zastonj, na drugi strani? — Kaj praviš na to. tovariš Sambt? — Popisovali? Da. popisovali smo si sami, toda ne žlic, ne vilic. Popisali smo veliki inventar in orodje Kako bi ga pa drugače mogli oceniti? Treba ie popisati oceniti, da bo dobri vsak zadružnik pravično odškodnino Zastonj na tudi ne dobivamo nikakih stvari kajti to bi bilo zgrešeno Moram pa priznati, da smo dobili že v začetku vso pomoč Dobili smo umetna gnojila. dobili industrijsko blago razno perilo, vedre, posodo in podobne reči. Seveda proti plačilu. Toda, komu bi padlo v glavo, da bi kupoval vedra posodo in druge reči če bi mu celo žlice popisali in vzeli? Ker te stvari tako drže. kakor jih je povedal predsednik Sambt, je troha po skušati omajati vero v to resnico! »Seveda! S čim pa ujameš vrabca? To ie sedaj tako, toda pozneje, ko bo prišel eden s korobačem, bo marsikaj drugače Zdaj že še lahko pravijo, da si sami zapovedujejo in gospodarijo, toda, ko bo vse državno? Takrat bo konec njihove demokracije !« »Kajpak, da iih slepijo! Živino so dali v skupne hleve, toda za obvezo jim bodo z ohišnic pobrali! Boste že videli!« Take in podobne vesti in preroštva so prenapolnilo revolucionarno vzdušje v Tešanovcih Ene gredo vzporedno z drugimi in jim pomagajo, druga nasprotujejo prvim Vse pa imajo en in isti namen; rušiti tisto. kar so ustvarili napredni Tešanovčarji. Kdo bi vedel za vse take reči, kdo bi že sedat zvedel vse Morda jih bodo kaj novih povedali Pörš Lipica, Vitez, ko se bodo skesali da so zbegnili od prvih, ko se bodo skesali, da niso resnično prišli podpisat naslednji dan. kakor so obljubili Ne delajo samo zadružniki kmetijsko obdelovalne zadruge »Novi svet- zadružno »Zadružno« skušajo delati tudi tisti, ki so ostali izven zadruge Kakor jih prej ne pop ne bog ne bi spravila k pomoči eden drugemu si sedaj skušajo na vse preteke pomagati, gredo tudi skupaj na njivo posameznika in venomer poudarjalo: »Mi delamo svoje!« »Tudi mi delamo svoje!« jim odgovarjajo zadružniki Tešanovčarji so trdno zaorali v ledino Šlo bo, ker mora iti, ker ljudstvo tako hoče. Poslavljaš se. In Sambt takoj pokaže, da ni samo dober predsednik zadruge, temveč tudi dober predsednik krajevnega odbora. — Dobro bi bilo, če bi tudi to zapisali da je avtobusna zveza s Soboto silne nerodna Saj pešačimo ali gremo s kolesi, toda ob dežju se tudi ne moremo poslu- žiti avtobusa, kajti le enkrat gre proti Soboti Uradi so takrat že zaprti! Telefona nimamo, čeprav gre telefonski vod skozi vas in čeprav smo od pošte v Bogojini oddaljeni le tri kilometre Lansko leto nam je telefonski center odklonil napeljavo zaradi pomanjkanja materiala toda letos bi že lahko uredili, ko ni tako velika stvar! Predsedniku obljubiš, da boš pomagal kolikor moreš in še enkrat ti reče: »Pa pridite v avgustu, septembru, da boste videli Bogastvo »lenuhov« !« Oba se nasmehneta Napredni Tešanovčarji pa so vendarle pokazali pot. po kateri bo šlo napredno kmetijstvo do boljšega in večjega kosa kruha Sebeborci Moravci. Bakovci Hodoš. Krplivnik. Puconci, Nemčavci, Markišavci so že šli po tej poti tudi Krožanci, kmetje iz Kupšinec, Brezovec. Strukovec bodo šli prav tako kmalu, pa tudi drugod govore o tej edini pravilni poti. K. Dopisujte v „Ljudski glas”! Skrb okrajnega gradbenega podjetja v Murski Soboti za nove kvalificirane delavce Učenci v gospodarstvu so jedro bodočih kvalificiranih delavcev v našem socialističnem gospodarstvu, zato tudi petletni plan predvideva, da morajo vsa podjetja imeti številu kvalificiranih delavcev odgovarjajoče število učencev. Razen praktičnega usposabljanja je tudi važno teoretično usposabljanje .Tega se zaveda tudi »Ograd« v Murski Soboti, zato je tudi bila v letošnji zimski sezoni organizirana šola za učence gradbene stroke V to šolo so bili vključeni tudi učenci iz ljutomerskega. radgonskega in dolnjelendavskega okraja V šoli je bilo vsega skupaj v I letniku 38, v II. letniku pa 29 učencev. Pri organizaciji šole je imela uprava podjetja precejšnje težkoče zaradi učilnic in prostorov za internat Učilnice so bile v Murski Soboti, dočim je bil internat v Puconcih v precej slabih in nehigieničnih prostorih Učenci tu niso imeli potrebnih prostorov za večerno učenje, niti za politični študij, kar je vsekakor vplivalo na učne uspehe Šola ie trajala 3 mesece ter se je zaključila 15. aprila ko so bili tudi razredni izpiti V drugem letniku so bili doseženi ti-le uspehi odlično 1. prav dobro 6, dobro 14, zadostno 7, a samo 1 ima popravni izpit. Pri praktičnih izpitih, ki so bili 26 in 27. maja, kot izpiti za kvalificirane delavce, so bili doseženi tudi dobri uspehi. Dolnjelendavski okraj ni poslal svojih učencev na te izpite kljub pravočasnemu obvestilu, ter se pri tem vidi nepravilen odnos vodstev do učencev Učenci so pokazali ves čas učenja veliko veselje do učenja, ter potrpežljivosti kljub slabši osnovnošolski izobrazbi, kar je posledica okupacije Najbolj priljubljeni predmeti so bili strokovni Premalo pažnje je bilo posvečeno ideološki izgradnji, kar je vsekakor velika napaka z ozirom na to. da je med njimi težje delo v gradbeni sezoni, ko so vsi razmeščeni po raznih gradiliščih Sindikalna organizacija podjetja ni posvečala šoli zadostne pažnje. zato se pa tudi ni čuditi, da ob zaključku šole ni bil prirejen niti oficielni zaključek. niti niso bili nagrajeni najboljši učenci, kar je na njih slabo vplivalo, še bolj graje vredno je pa dejstvo, da personalni referent podjetja ni vedel, kdaj bo zaključek šole kakor tudi da ves čas trajanja šole niti enkrat ni obiskal učencev v internatu ter ga večina učencev niti ne pozna Učence, kateri so bili najboljši v šoli, bo »Ograd« poslal v nadaljnje šolanje, ker se pri podjetju občuti precejšnje pomanjkanje srednjega strokovnega kadra — delovodij. K rešitvi tega problema se je pristopilo že v pretekli zimski sezoni, saj je bilo poslanih v delovodske šole pet tovarišev, v delavski tehnikum dva tovariša in na normirski tečaj en tovariš, ki so vsi izdelali z najboljšimi uspehi; ter že v tej sezoni ogromno koristijo upravi podjetja na gradiliščih Več pažnje bi morala uprava podjetja posvetiti tudi vprašanju učencev v tesarski in pečarski stroki, kjer jih je vsekakor premalo z ozirom na zmogljivost podjetja in potrebe pri teh strokah Kritike vredno je pa tudi uprava podjetja. ker še do danes že od 15 aprila ni izpraznila prostorov internata ter se postelje nahajajo še vedno v teh vlažnih prostorih kjer je možnost trohnenja slamaric v katerih je še slama. Dasiravno je podjetje bilo že večkrat naprošeno naj te prostore izprazni in jih očisti, to do danes ni izvršeno kljub temu da vozi podjetje iz puconske opekarne opeko s kamionom zadnje čase vsak dan ter bi vsakokrat lahko odpeljali vsaj po dve do tri postelje in bi bilo to že izpraznjeno. —k— NOVI BEOGRAD Juriš delovnih brigad - vsak dan nove delovne zmage -dokaz o naši resnici - odgovor vsem klevetačem Halo!! Da Vreme? Vreme? Odlično! Imamo polno sonca ki zlati stare zidove Kalemegdanske trdnjave. imamo mnogo mnogo sonca, ki se je razlilo po Zemunu, Donavi in Savi. Z eno besedo: krasen dan! Ne! Pišite! Prekrasen dan. Kje se nahajate? Na sončnem in delovnem prostoru Novega Beograda, ki je dokaz ljubezni ljudstva do Partije , Razgled nam motijo silni skeleti novih poslopij, ki vstajajo iz tal razgled nam moti tisoče mladincev, ki se gibljejo, delajo, igrajo, plešejo, ki se učijo, ki zavestno gradijo novo življenje. ki ima svoj izvir v NOB Tempo borbe, ljubezen do zemlje in delovnega ljudstva, sovraštvo do izkoriščevalcev je preneseno na teren Novega Beograda in to daje pogum, voljo in polet tisočem mladincem okrog nas Nas tudi nekaj grabi v tej sredi. Želeli bi porušiti barake in na njihovo mesto postaviti Novi Beograd, hoteli bi se vključiti v delo naše mladine ji odvzeti lopate in krampe, kakor na Avtostrada ko smo složno z njo zagrabili lopate in skupno iztovorili gramoz za cesto Bratstva in Enotnosti. In kaj iščete vi, člani sindikatov, tamkaj? O, dovolite! Novi Beograd je ravno tako naš, on je delo nas vseh, vsega delovnega ljudstva Jugoslavije. Mogoče mislite, da smo slučajno tukaj? Ne! SKUD »Štefana Kovača« je tukaj po planu. Na naših gradiliščih ni nič brez. plana, ampak se vsako delo, vsak pokret, vsako poslovanje vrši po planu, ker vsako delo vodi pri nas Partija in kjer je Partija tamkaj je plan. Ero brez drugega si ne moremo zamislti. Mi, mislim delovni kolektivi Jugoslavije, brez ozira na imena množičnih organizacij smo eno. mi se izpopolnjujemo v skupnem delu Torej ste roboti? Oprostite! Pozabili ste, da je SKUD »Štefana Kovača« kulturno-umetniški kolektiv delavcev iz Murske Sobote, ki v svojem delu združuje mladino, člane sindikata, AFŽ in da ta kolektiv dela na fizičnem in kulturnem polju. Trenutno gradimo v Novem Beogradu novega človeka. Mogoče ste pred dvema letoma bral v neki reviji, ki ie pisala o delu na progi Šamac—Sarajevo, da so na terenu črne pikice, ki se gibljejo. Mi gledamo od blizu in vidimo v mladincih prave ljudi delovne ljudi mi vidimo v njih organizatorje, vidimo liudi ki gradijo, ki se zgrajujejo politično in strokovno ki sami predavajo ki gradijo po načrtu poslopja prekope. Avtostrado proge in socialističnega človeka. Pozabili ste ali pa niste razumeli parole: »Mi gradimo progo — proga gradi nas!« Tako nas uči naša Partija in mi tako delamo. Dovolite, da svojo ljubezen poklanjamo tistemu katerega ljubimo, a to je naša Partija A Kominformbiro? Zelo dobro vprašanje Naj vam da odgovor brigada, zraven katere stojimo Mladinci mečejo na kup gramoz Črne. od sonca ožgane mišice se naglo gibljejo pri delu Mladinci se smejejo in izraz njihovih lic ie enak zastavi ki zraven zapičena veselo plapola v lahkem vetru Kup se veča Kamen leti na kamen, lopata za lopato drsi po zraku in tedaj kljub precej težkemu delu in vročini slišiš: »Za koga?« »Za Partijo!« zagrmi dve sto glasov »Za koga?« »Za Tita!« doni po ravnini Novega Beograda in roke lopate, gramoz vse se giblje v hitrejšem tempu »Za koga!« »Za ljudstvo!« in kup raste Torej kakor vidite je to zavestno delo udarniško delo ki ga izprepleta ljubezen do domovine, delo ki ga pozna le mladina — Titova mladina Toda. to je mogoče Titova klika? A tako? Štirje mladinci iz 59. Hrvat- ske brigade so iztovorili štiri vagone gramoza za 80 minut! Veste vi, kaj je to? Mislite, da je to teror? Smešno! Če je za Partijo, za Tita za narod, tedaj najbrž ni terorja, ampak je zavestno delo jugoslovanskih mladincev ki vsebuje socialistični patriotizem, a s tem tudi interna- cionalizem, ker z gradnjo Novega Beograda Nove Gorice. Avtostrade itd., gradimo in utrjujemo socializem doma. a s tem tudi v vsem svetu Toda, tovariši, to so le štirje mladinci! Dovolite! Procenti brigade, ki je ravno prišla domov z dela so naslednji: 1. četa: — 259%! II četa — 180%! III četa — 128%! Zvečer je v brigadi konferenca štaba brigade Kaj je s tretjo četo? Iščejo napake pri delu. Ali ni tukaj kritike in samokritike graditeljev socializma? Ali ne želijo ti ljudje, ki konferirajo hitreje zgraditi socializem? Dovolite da vam predstavim brigado ki prihaja z leve strani, ki gre ob robu rokava Donave, sicer ie še ne vidim, toda izdaja jo pesem Že so se prikazale zastave. Prihajajo z dela Skozi topli zrak ki vsrkava pesem in jo prenaša no gradilišču ki ie prav za prav logor dela pesmi. zabave, zavestne izgradnje objektov in ljudi, ki je vrisk mladosti slišim: »ena, dva, tri« »Mi smo Skojevci!« »Ena dva.« »Naša Partija« in koraki so čvrsti, polni poleta, obrazi sijejo lopate se bliščijo na soncu, zastave plapolajo Slišite? Halo! Slišite? Pridite k nam v Novi Beograd na Avtostrado v Novo Gorico, na Jelas polje na gradilišča v gozdove in kamor koli želite ter se prepričajte sami. Mi vas vabimo, mi vas kličemo! Izvolite! Oglejte ostale brigade, ki vozijo pesek brigade ki ravnajo teren, oglejte si njihovo tekmovalno delo, njih korak njih gibe oglejte si moštva ki igrajo nogomet odbojko oglejte si kolo ki ga plešejo brigade poslušajte predavanje v kino dvorani, preštejte množico ki posluša vokalni koncert SKUD-a »Štefana Kovača« poglejte perice, spremljajte potek boksmeča med mladinci prečitajte Stenčase. poglejte grafikone, ki vam kažejo odhod mladincev v industrijo, pokukajte v knjižnico poslušajte petje in muziko skandiranje Partiji in Titu in todaj vas bo minila volja zabavljati čez Tita. Partijo in CK Skoraj sem pozabil Sreča je da ravno gredo Kdo? Četa mladincev s knjigami pod pazduho To analfabeti Ti bodo šli domov kot pismeni ljudje Živi film ki se vrši pred nami je pester, bogat, je vrisk mladosti vrisk poli(Dajevanje na 4. strani) NOVI BEOGRAD (Dalje) tičnega in strokovnega dela mladine, je dokaz graditve novega človeka Jugoslavije, ki bije boj, za socializem. Izvolite, neverni Tomaži! Vtaknite nos, zabodite oči v naše delovne logore, odprite ušesa in poslušajte! Mi vas kličemo in pozdravljamo z delom, pesmijo in plesom. Mi vam želimo Dokazati uspehe našega dela, ki ga predvideva petletni načrt Toda vendar niso vsi vaši ljudje zgrajeni? Prav! Mi tega niti ne trdimo. Mi ne znamo lagati Res niso vsi enako zgrajeni, toda mi jih neprenehoma izgrajujemo s prepričevanjem z vključitvijo v delo mi še sami neprenehoma izgrajujemo pod vodstvom Partije in Tita. Kritični smo, pa tudi samokritični Toda ne pozabite, mi smo tudi čuječi, ter spoštujemo svoje delo, svoje napore, ker se borimo s težavami, ker smo vajeni borbe in želimo vztrajati v borbi za pravico in resnico; vztrajamo v borbi za našo Partijo. Vrnite se v logor Povejte, kaj vidite! Tiho! Ne govorite tako glasno! SKUD »Štefana Kovača« poje. Pred odrom je ob priliki drugega koncerta 1194 mladincev! Pesem »Zastava Partije« doni po ravnini. Slišite? Slišite plosk, spontani plosk mladine, plosk graditeljev socializma? To je priznanje Partiji in Titu. Slišite »Pesem petletke«, »Pesem slovenskih delovnih brigad, makedonski pesmi »Kozar« in »Bolen mi leži«, pesem »Tito« in ostale pesmi? Tukaj se gradijo, na temeljih Novega Beograda temelji nove kulture, socialistične kulture jugoslovanskih narodov. Takšna pesem bo jutri v vsaki naši vasi v naših zadrugah, na vsakem gradilišču, hidrocentrali itd itd. Skupno delo ima skupno kulturo — ljudsko delo. ljudska kultura. Kaj je tako tiho? Koncert je končan. Tisoče svetilk se je užgalo in miglja na robovih Beograda in Zemuna Topla noč je objela tisoče mladincev in pokrila logor Luna je začela svojo nočno pot in srebri barake. Mladinci zbirajo moči za jutrišnje delo. zbirajo moči za izgradnjo Novega Beograda za svojo lastno izgradnjo, za izgradnjo lepše bodočnosti, za izgradnjo socializma pod vodstvom svoje Partije. Centralnega komiteja in tovariša Tita Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota 16. junija 1949 Svetovalec za naše kmete (Konec.) Kozavost, bradavice ali koreninsko smrt na krompirju povzroča glivica Rhizoctonia solani. Na gomoljih nastanejo številne majhne bradavice, ki jih lahko s prstom odstranimo, ne da bi poškodovali kožo Pozneje se te bradavice včasih združijo v cele skorje, kar krompir zelo kazi Ista glivica povzroča na steblu spodaj pri tleh tanko belo ali rdečkastosivo kožuhovinsto prevleko, k sega tudi nekoliko pod zemljo Večja škoda na gomoljih ne nastane, pač pa steblo spodaj rade strohni. Tedaj listi porumene in se v vrhu zvijejo. Iz obolelih gomoljev zrasle kali se včasih popolnoma zaduše ter poginejo Proti rej bolezni priporočajo gnojenje z apnom Vse kar omogoči, da krompir hitro skala, zmanjša škodo. FIZIOLOŠKE BOLEZNI IN NENORMALNOSTI GOMOLJEV a) Preraščenje in tvorba »mladih«, (z očesa prvotnega gomolja zraste živca, ki se na njej razvije nov gomolj. Včasi zraste na ta način po več gomoljev drug za drugim, da je videti vse skupaj kakor kaka veriga Ako požene iz gomolja eden ali več novih manjših gomoljev, pravimo, da dela krompir »mlade«. Preraščenje kakor tud tvorbo mladih povzročajo nenormalne vremenske razmere. Ako je v času, ko se krompir še debeli, suša. ustavi gomolj svojo rast. Ko zopet nastopi deževno vreme, pa gomolj ne nadaljuje svoje običajne rasti, ampak požene nove gomoljčke. Včasi se pojavi preraščanje in tvorba »mladih« tudi v normalnih vremenskih razmerah. Posamezne sorte ne nagibajo enako močno k tem bolezenskim pojavom. b) Nitavost Gomolji poženejo na- mesto krepkih kali zelo tanke nitaste kali, ki komaj dosežejo površino zemlje, ali pa zrastejo iz njih prav slabotne rastline. Tema je največkrat kriva previsoka toplina z kleti oz. v kupu krompirja k sili krompir, da že zgodaj močno poganja. Ko se prve kali polomijo, so druge, k poženejo pozneje iz očes, največkrat slabotne Tak krompir je za seme mnogo manj vreden. c) Črne lise. Na prerezanih gomoljih, še bolj pa. ko krompir kuhamo, opazimo različno velike temnosive lise ki niso točno omejene, ampak prehajajo polagoma v zdravo barvo gomolja. Te lise nastanejo zaradi udarcev pri presipanju in nakladanju ali zaradi močnega pritiska. Nekatere sorte močneje nagibljejo k tej napaki, druge mani. Kalivosti krompirja ta pojav ne škoduje. VIROZNE BOLEZNI Tako imenujemo nekatere bolezni na krompirju ki jih ne povzročajo glivice, pač pa posebni strupeni šoki, imenovani virusi, ki se tvorijo v notranjosti stanic in ki jih prenašajo žuželke, predvsem listne uši, od rastline na rastlino. Virozne bolezni so poglavitni vzrok in pravi znak teko imenovanega izrodevanje krompirja, t. j. pojavi, ko krompir vedno bolj peša, ko postajajo rastline slabotne in pridelki padajo. Gomolji virozno bolnih rastlin ne kažejo nikakih vidnih bolezenskih znakov, razen da so vsako leto bolj drobni in da jih je vedno manj. Bolj videi pa so znaki bolezni na rastlini. Stopnja in jakost izrodevanja je pri eni m isti sorti v raznih krajih ali tudi v istem kraju pri raznih posestnikih lahko zelo različna, bodisi z ozirom na število slabotnih rastlin, kakor tudi z ozirom na stopnjo obolelosti. Lahko rečemo, da so virozne bolezni za krompir najnevarnejše in da najbolj ogrožajo dobičkanosnost in uspešnost gojitve krompirja. a) Zavijanje listov. Listi se zavijajo v obliki škrnicljev v podolžni smeri glavne listne žile in z robovi navzgor. V začetnem stanju bolezmi so zviti listi zeleni, rastlina srednje visoka in pridelek srednje debelih ali drobnih gomoljev še ni močno znižan. Pri hujšem napadu listi porumene, pri najvišji stopnji obolelosti pa so rastline pritlikave, listi krhki (lomni) in pridelek drobnih gomoljev neznaten. Omeniti je treba, da se včasih na podoben način zavijajo listi tudi zaradi dragih škodljivih pojavov, h. pr zaradi suše ali tudi pri obročkasti bakteriozi. Če natančneje opazujemo ves pojav in če preiskujemo vzroke, pa ni težko dognati pravega vzroka. b) Kodrali je listov. Listi se ne zavijajo v smeri glavne listne žile in v obliki škrnicljev, ampak ves list se zgrbanči in skodra, ostane čisto kratek ter obdrži svojo zeleno barvo. Robovi listov so zaviti navzdol. Rastline so majhne, rast je zbita. c) Mozaična bolezen. Prepoznamo jo po ramenih lisah, ki se menjajo z zelenimi tako, da je videti list kakor bi bil marmoriran č) Črtavost ati črtav mozaik. Listne žile temno porjave ali pa so pokrite z drobnimi temnorjavimi pegami. Tudi steblja in listni peclji, ki so krhki, imajo po dolgem rjave črtice. Kakor ie omenjeno, so pravi povzročitelji viroznih bolezni krompirja (pa tudi drugih rastlin) posebni strupi, virosi. Najhujši prenašalci viroznih bolezni pa so listne uši, ki srkajo iz okuženih rastlin sok in ga prenašajo na zdrave rastline. To je danes dokazano dejstvo. Ker prenaša krompirjeve viroze najbolj siva breskova listna uš, bomo te bolezni tudi najbolj omejili, če bomo zatirali to uš. V hladnem podnebju, kjer breskve ne uspevajo posebno dobro, je najbolje, da jih sploh ne gojimo. V resnici so opazovali, da tam, kjer ni breskovih dreves tudi skoraj ni viroz, čim več pa je breskovih nasadov, tem močneje so razširjene viroze. Kdor goji breskve, pa jih mora pozimi redno in pravilno škropiti z drevesnim karbolinejem, da zatre listne uši. V ta namen uporabljamo pozimi 8%no raztopino dendrina ali alborina ali pa 5%no raztopino miksidrira. Ker po se prenašajo virozne bolezni tudi s »semenom«, moramo vse okužene rastline poleti izruvati z gomolji vred in jih uničiti. To je treba poleti večkrat ponoviti Ako mamo močneje okužene njive, je najbolje, da si preskrbimo seme z zdravega nasada, ki ga je treba pregledati mej rastjo. RAZVOJ KROMPIRJEVCA Hrošči prilezejo proti koncu aprila ali v začetku maja z zemlje, kjer so prebili zimo. Takoj se spravijo nad krompir in mu objedajo zelene liste. Po 10. do 12. dneh prično odlagati samice jajčeca na spodnjo stran listov Vsaka samica odloži letno povprečno 700 do 800 jajčec. Iz jajčec se v 3. do 12. dneh izležejo ličinke, ki še požrešnejše kakor hrošči objedajo liste. Ličinke dorastejo v 2. do 3. tednih, nakar se podajo v zemljo, kjer se zabubijo. V približno 7. dneh se iz bube izvije hrošček, ki ostane v zemlji še teden dni, nato pa se prikaže na površini, kjer začne takoj svoje pogubonosno delo jeseni se hrošči podajo prezimovat v zemljo. Razvoj od jajčeca do hrošča traja približno pet do šest tednov. Pri nas je pričakovati v toplejših letih dva zaroda na leto. Hrošči se morejo razmnožiti vsako leto za 150 do 300 komadov. Koloradski hrošč in njegove ličinke napadajo poleg krompirja še nekatere druge s krompirjem sorodne rastline, predvsem paradižnik in jajčevec. ZATIRANJE Naš cilj mora biti, najti prve hrošče takoj, ko se v kakem kraju pojavijo. V ta namen moramo večkrat pregledovati vse krompirjeve, paradižnikove in jajčevčeve nasade V okoliših, kjer se pojavi koloradski hrošč, je vsak lastnik krompirjevih, paradižnikovih in jajčevčevih nasadov pod kaznijo dolžan, pazit; na pojav hrošča in takoj prijaviti najdbo. Ko je hrošč na kakem mestu ugotovljen, je treba podvzeti te-le zatiralne ukrepe: 1. Skrbno je treba preiskati okuženo mesto in sosednja polja ter na rastlinah najdene hrošče, ličinke in jajčeca na mestu uničiti 2. Nato porujemo vse rastline na okuženem prostoru, jih znesemo v sredo njive, kjer skopljemo 2 metra globoko jamo, vanjo zmečemo krompirjevim), ki jo polijemo s surovim bencolom. Jamo zagrebemo s 40 cn debelim slojem zemlje, ki jo po površini polijemo z razkužilno tekočino 3. Tako izpraznjeno polje preorjemo in vso zemljo polijemo s surovim bencolom ali petrolejem (5 litrov na vsak m2) ali vbrizgamo v zemljo ogljikov žveplec (100 gr na vsak m2). 4. Na okuženem polju pustimo nekaj krompirjevih grmov, da se na njih zbirajo še preostali hrošči. 5. Vse krompirjeve nasade vsaj 500 m naokoli takoj poškropimo s svinčenim ali apnenim arzeniatom v polodstotni vodni raztopini ali pa s kakim drugim preizkušenim pripravkom. Škropimo večkrat, tako da so rastline vedno dovolj pokrite s strupenim škropivom. 6. Vsa krompirjeva polja v okolišu 5 km od okuženega mesta preiskujemo vse do jeseni. V neposredni bližini prvotnega legla pregledujemo polja vsak dan, v krogu do 2 km polmera vsakih 4 dni in v krogu do 5 km polmera vsakih 4 do 8 dni po oddaljenosti. 7. Pregledovati polja in škropiti moramo še prihodnji 2 leti, ker hrošči lahko ostanejo v zemlji živi do 18 mesecev. 8. Iz okuženega kraja in iz zaščitnega pasu se prepove, odvažanje krompirjevega, paradižnikovega in jajčevčevega listja, vseh sadik s koreninami, zemlje in gnoja za ves čas, dokler okužba traja. Kjer bi se koloradski hrošč tako razširil, da bi ga na omenjeni način ne bi mogli popolnoma uničiti, ga je potrebno redno in pogosto iskati ter z roko uničevati zajedavce, vsa krompirjeva polja pa redno ves čas rasti škropiti z arzenikovimi ali kakimi drugimi preizkušenimi pripravki, in sicer tako pogosto, da je na rastlinah vedno dovoli strupa. K. K. G. Izkoriščanje kosti, parkljev in rogov goveje živine v industrijske svrhe Koristnost goveje živine je splošno znana, medtem ko je o pravilnem in čim boljšem izkoriščanju gotovih delov živalskega organizma poučeno le manjše število ljudi Ker dobro gospodari le oni, ki nobene stvari ne zavrže, a pametno ie oni. ki vsako stvar uporabi najbolje, je nujno potrebno vedeti tudi to, v kakšne svrhe se dajo gotove stvari uporabiti, in kakšni načini izrabe dotičnih stvari so za skupnost najbolj koristni. Če izkuhamo kost v gospodinjstvu za juho, kaj naj potem naredimo z nio? Lahko jo vržemo na njivo, lahko jo sežgemo v štedilniku, iz katerega bo šel nezgorljivi del skupno z ostalim pepelom ponovno v zemljo. Lahko jo zdrobimo na manjše koščke in damo kot krmo za svinje ali kure. Zdi se nam lahko, da smo dobri gospodarji da nismo nič zavrgli, ker smo skuhali iz kosti juho. od sežiga dobili toploto, v zemlji bo kost v teku časa razpadla a s krmljenjem živine smo kost še bolje uporabili. Res je. da v nobenem slučaju nismo popolnoma uničili te prekuhane kosti in to zato, ker narava sama skrbi za neuničljivost materije, ampak ravno tako. je resnično, da v nobenem slučaju nismo dobro in pametno izkoristili kosti. Ko nam bo postalo znano, da vsebuje tudi prekuhana kost še vedno zadosti maščobe, katere s samim kuhanjem v vodi ne moremo več pridobiti, da vsebuje kost gotovo organsko substanco, znano pod imenom kollagen, iz katere dobi industrija bodisi želatino bodisi klej, in da po pridobitvi teh dragocenih artiklov še vedno ostane anorganski ali mineralni kostni skelet, katerega uporabimo kot krmilo ali kot gnojilo. potem bomo videli, da smo napravili veliko škodo za skupnost in smo v vseh slučajih zelo, zelo slabo izkoristili kost Kosti bomo dali v naše tovarne v svrho pravilne in koristne izrabe, in videli bomo, da dobimo iz naših tovarn mnogo potrebnih izdelkov Delavke bodo kosti prebrale in odstranile z njih tuje stvari, drobilci bodo kosti zdrobili na manjše koščke, katere nato prenesejo transportne naprave v aparate za izkuhavanje kostne masti. Z raznimi topili bodo delavci izvlekli iz kosti prav vso maščobo, jo očistili, od primešane nesnage, potočili v sode in poslali naprej v drugo tovarno, katera bo izdelala iz te masti dobro in potrebno milo. Razmaščene kosti nadaljujejo v tovarni svojo pot. One gredo s pomočjo elevatorjev v veliki vrteči se boben, se tarejo ena ob drugo in se tako čistijo na svoji površini od osušenih delcev mesa in ostalih nečistoč, katere v obliki moke padajo skozi luknjice v cilindru bobna, ter nato skozi posebne odprtine v pripravljene vreče. Tako odloča tovarna od kosti surovo kostne moko, kot zelo dobro, in koristno gnojilo. Prečiščene kosti prihajajo avtomehanično iz bobna v elevator ih se dvigajo v bazene za kemično čiščenje kosti, v katerih se kosti dobro izperejo z vodo. nato se obelijo s pomočjo kemičnih sredstev in ponovno izperejo. Le sedaj so pripravljene kosti za kuhanje kleja, kar se izvrši v velikih kotlih s pomočjo pare in vode Naravno je, da poteka vse delo v tovarni pod strokovnim nadzorom, kjer Se vsi trudijo s tekmovanjem in vestnim izvrševanjem halog najboljše izvršiti Zaupano jim delo. Kleine juhe tečejo v aparate za zgoščevanje. Zgoščenemu kleju dodajo desinfekcijska sredstva za preprečevanje pokvarljivosti. Zgoščeni klej naliiejo v kalupe in po ohlajanju ter strditvi zrežejo na tablice, ki jih položijo na mreže ter dajo sušiti s toplim zrakom. Osušeni klej pakirajo delavke v vreče, delavci jih nakladajo v vagone in vozove in pošiljajo v tovarne ter trgovine za nadaljnjo porabo. Po kuhanju kleja obdrži kost še vedno svojo prvotno obliko, postane pa lažja in krhka, ter se da lahko drobiti. Sedaj bo te kosti tovarna osušila odločila drobiž od celih koščkov in predelala vsakega za sebe tako. da drobiž premelje na razklejeno kostno moko. medtem ko koščke pogreje v specialnih pečeh in nato zemlje v moko. Prva moka služi kot izborno fosfatno gnojilo, druga — znana pod imenom poklajno kostno apno — pa kot nujno potreben dodatek živalski krmi. S tem ie končan proces in- dustrijske predelave kosti, v teku katerega so se izločile in do popolnosti izrabile vse koristne sestavine te surovine. Ker nekatere vrste kosti — kot n. pr. cevkaste kosti, niso tako prikladne za produkcijo kleja in ne vsebujejo nobene maščobe, jih prav pri prebiranju dajejo naše delavke posebej, a naša industrija izdela iz njih odlične gumbe, medtem ko odpadke pošilja nazaj v tovarno kleja. Tuda parklji in rogovi goveje živine predstavljajo dragoceno surovine za izdelke, ki jih potrebujemo bodisi v industrijske svrhe bodisi za predmete široke potrošnje. Iz kosti svežih parkljev sc pridobiva parkljevo olje tako, da se skida roževinasta obleka, kosti se drobi ter nato v posebnih kotlih pod zmanjšanim pritiskom izloča maščobo. V centrifugah se odloči olje od vode in trdih primesi in končno se rafinira. Parkljevo olje je potrebno za mazanje finih strojev in aparatov. Tudi urarji uporabljajo to olje za mazanje ur. Preostale kosti seveda še dalje izrabijo za produkcijo kleja in ostalih izdelkov Ravno tako rog sestoji iz kosti s preobleko roževine in tudi tukaj odločamo kost od roževine. V nasprotju s parkljem nima kost roga maščobe, je pa zato bolj bogata na vsebinosti kleja in daje klej boljše kakovosti. Sama roževina, bodisi od parklja ali od roga, katere sedaj imenujemo prazni parklji in rogovi, je potrebna kot izhodna surovina za izdelovanje predmetov Splošne uporabe, to je glavnikov, gumbov, ročajev, okraskov za pohištvo in radioaparate. Pri izdelovanju glavnikov je potrebno roževino omehčati, kar se doseže z zadostnim segrevanjem, nato v vročih prešah pretvoriti, v obliko plošče, iz katere je možno potem s pomočjo šablon izrezati zaželene oblike glavnikov. Specialne Žage izrežejo zobe, brusilni stroji izbrusijo in polirajo roževino ter dajejo izdelku končno obliko. Odpadki po izdelavi glavnikov so še zadostno veliki in se dajo uporabiti za produkcijo gumbov, ter šele nato se preostali odpadki roževine izkoristijo v svrho izdelave roževinastih plošč, bodisi se predelajo v roženo moko. Vsled svoje elastičnosti in težke drobljivosti kakor tudi netopnosti, je mogoče odpadno roževino kot tako mleti, pač pa je potrebno predhodno segrevati jo v zaprtih kotlih pod pritiskom na višjo temperaturo, nato roževino osušiti in Šele potem mleti Rožena moka se uporablja v kovinski industriji za kaljenje, v kmetijstvu je to izvrstno gnojilo, ker vsebine velik odstotek organskega dušika Še popolnejšo sliko vrednosti kosti bomo dobili, ko pregledamo tudi količine posameznih izdelkov.Iz 100 kg surovih kosti dobijo naše tovarne 6,5 kg kostne masti, 16 kg mizarskega kleja 6 k z surove kostne moke in poklajnega apna. Poleg tega izberemo navadno iz kosti okrog 3 kg roževine in do 1 kg starega železa, katero se v obliki podkev drži parkljev in kopit. Z uničevanjem kosti uničujemo lastno premoženje. Z zbiranjem kosti dvigamo naš življenjski standard. Iz malenkostnih količin kosti, katere lahko vsak mesec shrani vsak državljan, nastanejo ogromne številke. Več kosti pa pomeni več mila, več kleja, več umetnih gnojil več krmil za govejo živino. MESTNI KINO V MURSKI SOBOTI predvaja 17., 18. in 19. junija češki umetniški film SIRENA 21., 22. in 23. junija domači umetniški film MAKEDONIJA IN SLIKARSTVO Predstave ob nedeljah ob 15., 17.30 in 20. uri, ob delavnikih ob 20. uri. Predprodaja vstopnic dve uri pred pričet- kom predstave pri blagajni kina. ODVETNIK ROSINA MIROSLAV naznanja, da se je preselil v lastno pisarno in posluje sedaj v Murski Soboti, Slomškova ulica štev. 6 (poleg sodišča). I. Zmago: Dogodek (Nadaljevanje) Kolikokrat se je ob večerili zazrl v vabečo modrino svoda, v temne obrise hiš in v črne krošnje dreves; v bledo mrežo zvezd Kolikokrat se je že radostno nasmehnil ob misli na lepe dneve bodočnosti. Včasih je tudi na gradilišču nenadoma prenehal z delom se naslonil na držaj krampa ali lopate ter glasno premišljeval o tem, kako bo. Marsikdo mu je pritrdil, .ali še sam kaj povedal Vsi so ugibali in zatrjevali, da bo lepo. Skoraj zavidljive so bile besede Vsi so pa čutili v tem zadoščenje. Storili bodo še več in kaj vse Lepe načrte so kovali! Pa so prišli do konca Nejasna jim je jela postajati bodočnost, kot bi se zagledali v žarko svetlobo Zagrabili so s še večjim elanom za delo in gradili O tem, kako bo davno, davno bodo laže sodili tisti, ki bodo tistim časom bliže Kot senca je hodil Andrej po sobah po vasi — od Kousa pa k župniku in nazaj h Koudilovim Včasih se ie zaustavil tudi Dri Bakanu in neredko tudi pri Matajevih Vse češče se ie zaustavlial pri Matajevih. kot da tja privlači k njim pobožna tihota niihovega doma in nešte- vilne podobe svetnikov po stenah. Njihov dom je spominjal na večno preteklost, ki se ne spreminja, kakor tudi božji nauk. zapisan v svetem pismu. Andreju je godilo sedeti v skromni kmečki sobici, polni sivih senc, ki je zakrivala v sebi neko čudno razpoloženje, slično tistemu, ki ga je Andrej doživljal, ko je bil zaverovan spiritist in se je prav tako rad zakrival v poltemo sobe. Mističnost je legala v tej sobici nanj in ni čutil potekanja časa niti večnega spreminjanja, ki ga doživlja tako občutno prav v teh dneh povsodi. Stric Andrej je ljubil mirovanje, zato se je tudi umaknil iz bučnega življenja mest in gradilišč v skrito vas h Koudilovim, saj si je vse življenje predstavljal vaško življenje mirno in negibno, kot zlokobne vode strug ob Muri. Tako je spoznal življenje na kmetih iz knjig; iz povesti in romanov, ki jih je prebiral v mladosti. Potlej je živel po svoje življenje direktorja, v katerem si ie dovolil vse. kar je poželel Njemu pa je bolj ugajalo pohajanje po kavarnah, družba med enakimi prijatelji in pogovori o špekulacijah, o spletkah in dobičkih V časopisih ie prebiral le take vesti in knjige je redko prebiral če pa že je potem so morale biti njegovemu življenju podobne vsebine. Po tistih usodnih dneh zanj, ko je izgubil vse svoje premoženje, nakopičeno po tolikih letih špekulaciij se je odmak- nil tudi od dotedanjega življenja. Le še nekaterih prijateljev, ki so doživeli enako usodo kot on, se je oprijel in s temi je govoril o tistem življenju, kateremu je bil tako privajen. Vsi so si želeli minulo nazaj in ugibali, si delali iluzije in trdno upali, da bo nekoč še vse po starem. Da dočaka tisto staro, se je napotil h Koudilovim, kjer si je zamislil življenje v mirni tihi sobici, življenje brez misli na kar koli ob postrežbi Koudilove, življenje, katerega ne bo motil hrup vedno nečesa novega, ki ga je vedno tako mnogo v mestu. Življenje brez klicev in vzklikanj, brez ropota lopat žerjavov na gradiliščih. brez hrupa delovnih brigad, ki jih je po mestih brez konca in kraja. Toda njegova idila se mu je izmaknila Namesto mirnega, krotkega življenja je naletel v vasi na živo. voljno ustvarjajoče življenje na pestro krepko nasmejano življenje, na pestro, krepko, nasmejano banosti na gradilišču zadružnega doma v krepki, udarni pesmi in besedi, ki je zamenjala nekdanjo tiho otožno sanjavo melodijo vasi ob poznih večerih Od vsega starega je ostalo le ubralo reglanje žab v mlakah, ki se je razlegalo pozno v noč Ostalo je to kar je Andrej najbolj sovražil Prizadelo ie strica Andreja ponašanje Koudilovih Zakaj ga gledajo tako mrko. ko jim nove pravo besedo o njihovi hčer- ki, ko izrazi negodovanje v zvezi z Miš- kovim življenjem? Sicer ga je Koudila v prvih dneh podpiral v pripombah, naperjenih proti Miškotu, toda pozneje mu je še sam ugovarjal, kot da nima Andrej prav ko pravi, da bo Miška zaglavil Jezilo ga je tako ponašanje napram njemu in vse bolj je postajal zadirčen, toda Koudila je prav tako odgovarjal živčno in razburljivo in po takih prepirih se ni dolgo mogel umiriti Prizadelo ga je, ko mu je nekoč dejal Andrej; »Le dvigajte glave in zaganjajte se brezglavo v delo proti nam. Pride čas, ko bomo Zopet močni in takrat ne bomo prizanašali!« Obvladal se ie. kolikor je pač mogel in ga z gnevom v glasu vprašal: Kaj pa si ti prav za prav, da groziš?! Ali ti ni zadosti, da so te in te še vedno puščajo pri miru Kdor je lojalen, vedno lahko živi pod ljudsko oblastjo.« Andrej pa je molčal Mogoče iz opreznosti. ali pa je spoznal, da ni uporabil prave besede in bi mu lahko škodovalo Svojo zakritost je še vedno čuval in to je spravljalo Koudilo v dvom: Ali ni ta stric nevaren njemu Se ni morda k njemu skril pred oblastjo, ki ga morda išče Včasih ga je ta misel gnala, naj opozori na to oblast, toda če sloni ves dvom na praznini? Ko bi Ie odrinil že enkrat! Toda stricu ni bila volja oditi Kljub temu, da mu ni ugajalo tukaj, se mu je zdelo pametneje ostati tukaj in živeti vsaj malo tako, kot si je zamišljal. Vsaj postrežba mu je ugajala kolikor toliko, kar je tudi vidno, a včasih tudi brezobzirno kazal. V prvih dneh mu je najbolj ugajalo. Koudilova mu je postregla kolikor mu je pač najbolj mogla: s piščanci, svinjskimi pečenkami, prekajenim svinjskim mesom in vse pripravila okusno, kar je moral pri- znati tudi stric Andrej, ki je vedno iskal pomanjkljivosti za dokaj grobe pripombe Nikakor se ni mogel odvaditi tistega odnosa, ki se ga je priučil po hotelih in v letoviščih napram, postrežbi To pa je trajalo le nekaj dni, kajti Miškova mama, kot tudi Koudila sam niso pričakovali od njega tako dolgega gostovanja, saj so računali s tistim, da po treh dneh že vsak gost preseda. Toda Andrej, ki je vedno ljubil kratke obiske, se je tokrat zasidral in ni kazal nagnjenja k odhodu, tako, da je bila Koudilova že v skrbeh; vedno mu ne more nuditi zadovoljive postrežbe Posebno pa ne takemu izbirčnežu. Mrko ga je opazovala, ko je pristopal k mizi in nezadovoljno našobil ustnice, ko je opazil na krožniku običajno kmečko kosilo. Pa ne da bi se s tem zadovoljil! Še nagnil se je bliže in naredil kretnjo kot da bi njuhal in po tem se je neredko obrnil proti njej in odkimal: »Ne vem, če bom poskusil... Ne ugajajo mi take reči!« (Dalje prihodnjič) Urejuje uredniški odbor, - Odgovorni urednik Vild Jože. - Naslov uredništva - Ljudski glas Murska Sobota - Tiska Mariborska tiskarna.