AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 54 Miller je prepovedal policiji vohati za opojno pijačo po domovih Eno najbolj pametnih odredb, odkar se nahaja sicer v kratki dobi v županskem uradu, je včeraj izda! župan Miller potoni svojega direktorja za javno varnost, Merricka. V urad k direktorju Merricku so bili poklicani vsi višji policijski poveljniki in direktor jim je povedal, da je želja župana, da policija lovi morilce, požigalce, rpparje, vlomilce in enako svojat, toda svojega n°sa ni treba vtikati in vohuniti okoli privatnih hiš, če je mogoče kje kakšna kaplja take pijače, kot jo je sam Kristus naredil iri vžival. Merrick je povdarjal policiji, c'a je policija tu v varstvo in obrambo državljanov, katerih ustavne pravice mora spoštovali. ne pa da bi vohunili okoli in preganjali sicer dostojne in poštene državljane. V uradu direktorja Merricka so bili navzoči; policijski načelnik Matowitz, glavni inšpektor Hughes, nadzornik detektivov Cody, prometni komisar Donahue, inšpektorji Carey, Costello, Horrfgan, Veasey, Sweeney in Hagan. Merrick jim je povedal: "Da ne boste razbijali pohištva in opreme prostorov, kjer se toči opojna pijača. Le v slučaju, da se lastnik takih prostorov ponovno zoperstavlja policiji, tedaj se mu vzame oprema in odpelje v policijsko skladišče. Nobenemu policistu ni dovoljeno stikati okoli privatnih hiš radi pijače. Skrbite, da se bodo varovale ustavne pravice državljanov. Zaprite in uničite pa vse hazardnice in prostore, kjer se stavi in gembla. Ne bojte se nikogar. Imejte pred očmi, da nimate nobenega sovražnika za kaznovati, niti da nimate kakega prijatelja obdariti. Zlasti pa bodite prijazni napram ljudem. Vsaka surovost bo kaznovana. Vi ste tu, da pomagate dobrim, poštenim državljanom in da aretirate zločince. Ako boste tako delali, vas bo občinstvo kmalu vzljubilo." Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po naselbinah Amerike Baragova Zveza v Ameriki je Pravkar izdala lično knjigo, spisano v angleškem jeziku, z naslovom "The Apostle of the Chippewas." Knjigo je spisal ^r. Josepn Gregorich. Knjiga Je v prvi vrsti namenjena slo-venski mladini v Ameriki, da se sPozna z velikim Slovencem Ba-rago, pionirskim misijonarjem ^ed Indijanci v Ameriki. Knjiga se bere kot lepa povest. Cena Hčnc) vezani knjigi je 75 centov. Bobi se pri Ani. Slovencu, 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. V Noranda, Kanada, je umrl r°jak Kari Arko, po domače Mihček, doma iz Brega pri Ribnici. V Ameriki zapušča dva, v stai-em kraju pa enega brata. Si- Zvezna pomoč za brezposelne izven programa Hoo-verja je zagotovoljena Washington, 4. marca. Demokratska večina v zbornici poslancev je danes začela z debato glede dovolitve dovolj velike svote za gradnjo novih cest in glede razdelitve žita brezposelnim. Niti prvega niti druzega predloga ni predsednik Hoover odobraval, toda se sliši, da bo oba predloga podpisal, ko bosta sprejeta od kengresa. Senatni odbor za dovolitve je tudi že ugodno poročal o dovolitvi $136,000,000 za gradnjo novih cest. Pričakuje se, da bo predlog'sprejet tako v senatu kot v poslanski zbornici. Kot se sporoča bo predlog za gradnjo novih cest sprejet s pripombo, da se bo moralo plačati gotove minimalne plače, da se prepreči, ^oniak je bil bolan kakih osem da kontraktorji ne bodo izkori- niesecev. Prestal je veliko trp-knja. Umrl je v bolnici. Gospodar, kjer je bil Arko prej na stanovanju, ga ni hotel vzeti mrkega na dom, da bi ležal v krsti, končno so se pa bratje Hrvati Ponudili in truplo je par dni počivalo v Hrvatskem Narodnem Bornu v Norandi. Čast bratom Hrvatom. Na postaji WNOB 7 Johnstown, Pa., pojejo vsako sredo ob uri zvečer Slovenci kot tudi ^rajo na harmonike, žal, da do-tiČne postaje v Clevelandu ob enem času ni mogoče dobiti, in ee jo bo kdo dobil, naj sporoči Uredništvu. Vse radi otroka Pol ure pozneje, ko se je žveplo, da je bil odpeljan otrok Lindbergha, je brzojavna druž- CLEVELAND, OHIO, SATURDAY MORNING, MARCH BTH, 1932 LETO XXXIV —VOL. XXXIV Za odpeljavo otrok ali ljudi se splošno zahteva danes smrtno kazen New York, 4. marca. Od pel j a-va otrok ali drugih oseb je še Veličastna drama vseh vekov "Pasijon" vprizor jena na Cvetno nedeljo Tretjič v teku treh sezon bo imel Cleveland priliko videti si- ; vselej povzročila nenavadno raz- jajno dramo krščanstva "Pasi-burjenje .med ameriškim naro-! jon," katero vprizori društvo |dom, in ni čuda, da se vedno bolj Kristusa Kralja, K. S. K. J;, na ponavlja zahteva, da se upelje cvetno nedeljo, 20. marca v Slo- I smrtna kazen za povzročilce. Ne- venskem Narodnem Domu. Vpri-lcaj bolj znanih od pel j ate v v zgo- j zoritev take drame zahteva silno truda in požrtvovanja. Igralci se vežbajo vsak večer skozi mesece, da poteka drama na odru točno in dostojanstveno. Tudi letos se pričakuje iste točne in natančne vprizoritve kot v preteklih letih. Vse glavne vloge so v rokah istih izkušenih in spretnih igralcev, kot so bile v preteklih letih, z eno samo izjemo. Krista je doslej z največjo fine-so in pieteto igral Mr. Louis Oblak, pri vprizoritvi 20. marca letos pa bo imel to težko vlogo Mr. Joseph Grdina. Opominja- dovini Amerike tekom zadnjih 50 let je sledečih: Leta 1874 je bil v Germantown, Pa., odpeljan i Charles Ross, in dasi šo bile obljubljene velike nagrade onim, I ki ga najdejo, se nikdar ni več | slišalo o njem. Leta 1898 je bil odpeljan Gerald Lapiner v Chi-jeagi. Našli so ga pozneje v Chi-cagi. Leta 1900 je bil odpeljan | Edward Cudahy. Pate Crowe, ki je storil ta zločin, je bil obsojen | v dolgotrajno ječo. Danes pomaga iskati Lindberghovega otroka. Leta 1909 je bil ugrabljen otrok Billy Whittla v Sharon, mo rojake, da se letos vrši ena Pa. Našli so ga pozneje v Cleve- j sama vpr i zoritev "Pasijona" ra-landu, ko so starši plačali $10,-jdi današnjih časov in ogromnih C'00 odkupnine. Zločinci so do-istrc šileov, ki so združeni z vpri-bili po 15 let ječe. Leta 1910 so zeritvijo te drame. "Pasijon," ugrabili band iti otroka Mihaela kot so ga igrali doslej naši igral-Satnoika v New Yorku. Banditi ci, je vzbudil splošno zanimanje so zahtevali $8,000 odkupnine, in ker denarja niso dobili, so otro-; ka. ubili. Leta! 1913 je bila ugrab-! ljena Catherine Winters iz New- pc vsem mestu, in ameriški kritiki so se skrajno laskavo izražali o talentih igralcev. Pripomnimo naj še, da se je cena vstop- Strežnica Lindbergha zapletena v odpeljavo? ba v mestecu Hopewell postavi- a brzojavno postajo, kamor je ^•Peljala 24 posebnih žic, po-sWa tja 22 operatorjev, ki razvijejo dnevno 300,000 besed, al1 Štiri debele romane. V me-s.0cu Hopewell so tudi butleger-;!! Podražili svoje "blago." Po-munšanja velja 50 centov! p Proč z managerjem t rebivalci sosednjega predmestja East Cleveland se meni-da bi zavrgli sedanji mana-Kerski sistem vlade in upeljali ^Panski sistem, kot so ga Cle-e|andčani. Vršile se bodo tozadevne volitve v jeseni. ščali delavcev in slednje plačevali premalo. Obenem pride te dni na vrsto predlog Capperja, da se razdeli potom dobrodelnih organizacij 40,000,000 bušljev žita za brezposelne. To žito se nahaja v vladnih skladiščih in bo razdeljeno brezplačno dobrodelnim organizacijam. Veliki mlini so pripravljeni brezplačno zmleti žito v moko. Tozadevni predlog je bil že sprejet v senatu januarja meseca, in bo sedaj sprejet tudi v poslanski zbornici. -o- Redka proslava Moško društvo Carniola Tent, št. 1288, The Maccabees praznuje v nedeljo 6. marca dvajsetletnico svojega obstanka z veliko veselico v S. N. Domu. Najeti sta obe dvorani za to redko slavnost. Društvo Carniola Tent je eno najmočnejših društev v naselbini, ki se je pri članih zelo priljubilo. Na programu v nedeljo imajo pevske zbore in mnogo druge prijetne zabave! Igral bo Vic Svetetov orkester in Sadarjev orkester. Vstopnina k vsej prireditvi je samo 35 centov. Društvo obljubil je praiv -izvrstno postrežbo'vsem in prijazno vabi občinstvo k največji udeležbi. "Judge" v stiskah Poznani ameriški humoristi-čni list "Judge" je zašel v finančne stiske. Nastavljen je zvezni upravitelj premoženja. Hartford, Čonn., 4. marca. Tu je policija aretirala nekega Henry (Red) Johnson iz Engle-wood, N. J., ki je prijatelj strežnice Betty Gow, ki je bila uslužbena pri Lindbergh družini. Pozneje so dobili na pošti v tem mestu special delivery pismo in dopisnico, naslovljeno na Lindbergha. Pisma na pošti niso odprli, pač pa ga poslali direktno na Lindbergha. Poštna dopisnica pa je bila enaka dopisnicam s sledečim naslovom: "Chas. Linberg, Princeton, N. J." Vsebina dopisnice je bila sledeča: "Baby je varen. Dajte, da se stvari pomirijo." Medtem pa preiskujejo zadevo Johnsona. Okrajni detektiv Hickey se je izjavil,, da je prišel na važno sled. , '.Državni pravd'nik Acorn iz Connecticuta pa je brzojavil governerju države New Jersey: "Dobili smo avtomobil in steklenico z mlekom v avtomobilu." To je zeleni coupe avtomobil, s katerim se je Johnson odpeljal iz Engle-wood, N. J., v Hartford, Conn. Enak avtomobil so videli v bližini posestva Lindbergha na večer, ko je bil otrok odpeljan. Toliko je dognano, da je Johnson govoril po telefonu z Miss Gow, Lindberghovo strežnico. V torek večer je bil otrok odpeljan. Nadalje so dognali, da je Johnson imel sestanek z dekletom v nedeljo in ponde-Ijek večer, in da sta se zmenila za sestanek tudi v torek. Johnson in Betty Gow sta se poznala nekako tri leta in se po dvakrat na teden shajala. Večkrat ji je tudi telefoniral. Johnson je po poklicu mornar in je bil svoje dni uslužben na jahti Thomas Lamote, partnerja milijarderja Morgana. Zadnje ča- se je bil brez dela in je izjavil, javil napram časnikarjem, da bo jg katerega sta odpelja i - 1« |castle, Indiana. Nikdar več je nicam letos znatno znižala, in do-jriiso našli. Leta 1915 je bil oclpe- bite dasti dobrih sedežev po 75 iljan Ginny Glass, Jersey City,1 centov, ostali so pa $1.00, nekaj | katerega so banditi ubili. V letu j pa po $1.50. Vstopnice dobite v 1917 so odpeljali otroka Lloud pred proda j i pri Mrs. Mary Keet, katerega so našli umor je- jKushlan v S. N. Domu, ki bo go-j nega. Truplo odpeljanega Billy tovo skrbela, da dobite sedež, kot Dansdy (iz New Jersey so našli ga želite. j par tedhoV; po Ugrabijeriju v| -o- mcčVirju. Včlik škandal je pov- Q rnnfp ^ njnt« zročila odpel java Bobby Franksa 5 Ce"le 00 P1"™ da je prišel v Englewood, obišče svojega brata. Chicago, 4. marca. Policija je naredila pogon na Sheridan po-i da Henry Red Jchnson ostal v za-! dva Washington, 4. marca. Polni sinova milijonarjev, izaupanja' ker 80 dobili 145 ., -— .......— ------- - ~ |Nath'in T onnnM in i |trcbnih podpisov, da pride zade- poru na podlagi njegove lastnel^^Ziti ete foSha 1 Va r>mhibicije na dnevni red v -'izjave' s katero se ,e inknmmi- Zt 8opristaši mokrih vl°' 1927 je bi i a odpeljana 12 letna Ž,li pteflofi:> da ^legalizira 2.75 val. Alcorn čaka detektivov iz New Jerseya, da začne z nadalj- no obravnavo. noči dala razglasiti po vseh ra- slopje v tem mestu. Tu stanuje neki Knudsen, ki je izjavil, da je eden izmed stanovalcev hiše preteklo nedeljo telefoniral v New York in je Knudsen slišal . . .. , v v . . 1(TZ„, • „ , „ ju, da sta pripravljena vsak cas sledeče besede: "Kako je pa z ' ' " .... .. zemljo okoli hiše?" Ko je dobil Pnti v dohko z banditi, ki so odgovor, ie rekel: "All rightJcdpeljah otroka, m obljubujeta r, ;v • „,-.„„ s na sveto besedo, da ne bosta sod- pojutrajsnjem pridem tja. Dru-1 .. , . , ., . , . , . , i nilskim potom preganjala zlo- gi dan je dotičm stanovalec od- J K 1 ' Marian Parker v Los Angeles, in prccentno pivo. To pivo bi bilo Mr. in Mrs. Lindbergh sta si-!njcno silovito razmesarjeno tru- plo je bilo poslano očetu. obdavčeno s tremi centi na ste- Ed- ikIonico' drži en Pint> in mokri pričakujejo, da bi dobila vlada j dio postajah iri po vsem časopis- I^S^IW najmanj $500,000,000 v davkih.' potoval. Včeraj je pa Knudsen dobil pismo iz New Yorka od do-tičnega človeka, v katerem pravi : "Mi imamo otroka tu v New Yorku. Pri njem se nahaja ona strežnica, ki je bila navzoča pri njegovem rojstvu. Vse zgleda prav dobro, in dobili bomo precej copakov za naše delo." Kaj druzega o tem policija ni izdala. Trenton, New Jersey, 5. marca, v soboto. Načelnik Princeton zrakoplovnega pristana se je izjavil, da je videl danes zgodaj zjutraj Lindbergha, ki se je z zrakoplovom odpeljal proti Ilart- čincev, samo da vrnejo otroka. --o-- Zaključek bazarja Jutri, v nedeljo se zaključi letu 1928 obešen za to. 1928 je bil odpeljan 4 letni Mel-vin Horst iz Orrville, Ohio. Nikdar več ga niso našli. Dva moža sta bila spoznana krivim odpe- Plesna prireditev V torek po Velikinoči se vrši . v obeh dvoranah Slovenskega ljave in poslana v ječo, toda po- Narodnega Doma na St Clair zneje sta dobila novo obravnavo i Ave. velika plesna prireditev" in bila sta oproščena. Michael jMillerjevega kluba 23. varde To Katz, lekarnar, je bil v letu 1930 bo ena največjih prireditev v se-oflpeljan v Kansas City. Ko je|Z0„i. Agilni mladi člani demo-plačal $10'0,000, je bil v dveh kratskega Millerjevega kluba 23 bazar pri cerkvi sv. Vida Clevelandu. Da se bazar ni za- dnevih izpuščen.' 'Lansko'leto je varde pridno prodajajo vstopni- zadnji četrtek, kot' je bil odpeljan Dr. Isaac Kelly iz |ce o^oi;, pri pleau bo igral Sf f.Anisii ''/ulifovali arv Mili '„,— jL........1 •• kij učil bilo četrtek, naznanjeno' prvotno, je vzrok ta, ke^ niso bili še vsi ti-lceti prodani za dobitke ($100 cekinov). Ti dobitki se bodo razdelili v nedeljo točno ob desetih na bazarju in vsak, ki ima tiket mora biti navzoč. Trgovci, ki imajo svoje šotore na ba- zarju, imajo za nedeljo večer fordu. Lindbergha je spremi j al j pripnwl j ene najlepše dobitke, pilot. Telefonski klic v hišojker hočejQ napraviti nedeljo ve-Lindbergha pa ni mogel niti po-|čer najuspešnejši večer tega trditi, niti zanikati tega poročila. Do tretje ure zjutraj v soboto je bil Lindbergh še doma. Boston, 5. marca, v soboto. Državna policija države Massachusetts je danes potom radia obvestila vse policijske barake, da ustavijo na cesti neki avto, v katerem se, nahajajo trije moški in en otrok. Policiji ni bil znan avtomobil, kakšnega izdelka je, niti licenčne številke. Lastnik avtomobila je izmenjal licenčne plate v mestu Weathersfield. Hartford, Connecticut, 5. marca, v soboto. Generalni državni1 pravdnik Alcorn se je iz- bazarja. Poživlja se torej vse rojake in rojakinje, trgovce in posameznike, naj pridejo v nedeljo večer na bazar, ki bo ja-ko živahen v' vseh ozirih, ker se je za nedeljo večer pripravilo nekaj, česar še ni bilo prej-šne večere. Vsi skupaj stopimo in napravimo jutri večer na bazarju večer vsega naroda, v korist nove cerkve. 47 oseb je bilo ubitih letos od avtomobilov v Clevelandu. Cene cigaretam se bodo zni- žale. St. Louisa. Zahtevali so .zanj |zgornji dvorani eden na jboljših $150,OOO odškodnine.. Toda plar orkestrov v mestu, obstoječ s 14 čal je par tisoč in so ga spustili, j godbenikov, dočim bodo naši iz- -o---|vrstni harmonikarji zabavali Filkowski obupan plesalce v spodnji dvorani. Naši Joseph Filkowski, razvpiti mladi so krstili to plesno prire-bandit, ropar in morilec, je na- ditev za "Millers Victory Dance." prosil odvetnika Patrick Mulli- .Za par trenutkov bo posetil to gana, da ga zastopa pred sodni- prireditev tudi župan Ray T. jo, toda Mulligan je odrekel, kot Miller, tudi Ed. Stanton. Filkowski je g0 dni radi pre§iča v# obupan. Izjavil se je, da se | Mrs. Sophie Odhian, je 20. fe-ne boji sodni je, samo če bi mo- bruarja v restavrantu na 1657 gel dobiti pravega odvetnika, st. Clair Ave. se sprla s svojim denarja ima dovolj, da plača, |mcžem. V jezi je pograbila re-ker je kradel dolga leta. Toda volver in ustrelila. Toda zadela videti je, da prihajajo zadnje ni moža, pač pa mladega prasca, ure bandita. J ki se je pekel na ražnju. Zato Radio v nedeljo j je dobila 30 dni zapora, če bi za-Tekom hrvatske radio ure bo dela moža, bi bila najbrž opro-v nedeljo spregovoril nekaj be- šče-na. . . sedi tudi. Mr. Anton Grdina, slo- j Parada V City Hall venski trgovec. Kot znano se razpošilja hrvatski radio pro- Mnogo žensk in otrok brezposelnih namerava danes korakati gram vsako nedeljo od 4. do 5. proti mestni hiši. Nosili bodo s ure popoldne potom WJAY ra- seboj znamenja brezposelnosti. dio postaje. Radio klub bo nadaljeval svoj program še osem nedelj. Zbirališče paradnikov je na Sco-vill Ave., v zamorskem delu mesta: C >> ' "AMERIŠKA DOMOVINA (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER _Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.001 kjer skoro ne govore materinega Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50; jezika druirie kot doma Zatorei Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 1 ' J Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. ilo zelo zadovoljno in tudi bratje | Hrvatje so se zelo pohvalno izražali, da je nekaj lepega, človeku se kar milo stori, ko sliši slovensko pesem iz ust tu rojene " j mladine iz manjših naselbin, Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. No. 54, Sat., March 5th, 1932 Glede nove vlade v Clevelandu vsa čast jim in le tako naprej! Po dolgem času tudi naše društvo "Bratska sloga" št. 32 SDZ priredi veselico in zabavo dne 2. aprila v Jugoslovanskem domu. Če bo navadna veselica, ali pa bo pa demokratje vseeno niso zmotili, da bi registrirali volivce na taka stanovanja, kjer ne stanujejo, na prazne lote in drugod, če so republikanci tako pošteno delali, zakaj so jih pa že pred volitvami zapirali zaradi nepravilnih registracij. Najboljše bi bilo, da se vsak tam popraska, kjer ga srbi. Nekaj omenja, da nas je precejšne število, pa samo eden dobiva A. D. V tem je dokaz, da je nje modrost precej slabo podko- še kakšno presenečenje, se bo od-1 vana. če bi njeno, oziroma re-ločilo na redni mesečni seji 13. Ipublikansko glasilo imelo toliko marca. Zato apeliram na vse j naročnikov v naši okolici, kot jih člane in članice, da se udeležite ima Ameriška Domovina, bi go-seje v obilnem številu. Vabimo tovo ona zapisala, da je vsak tudi naše dpbre člane iz Garrets- Slovenec naročnik njenega gla-ville ,da to pot gotovo pridejo. sila. Sedaj naj pa še nekoliko omenim prireditev, ki se je vršila v Girardu, O, zadnjo soboto, ko je Mr. A. Grdina kazal slike iz domovine. Kot vedno, kadar je kaj posebnega, smo se tudi sedaj Sicer pa ni vredno na vse stvari odgovarjati, ker nima prav nobenega pomena, je pa precejšne število tukajšnjih volivcev mnenja, da gre vsaka stvar do svoje meje in tako bodo tudi v mestnih uradih z lahkoto uredili vse potrebne stvari in to brez Odkar je zapustil zadnji demokratski župan mestni županski urad v Clevelandu v letu 1915, odtedaj Ln, -ye? qas, ko smo imeli republikansko vlado, ni slednja,i z eno .samo izjemo, imela čistega proračuna, da bi namreč potrošila raVno toliko, kot je imela dohodkov. Rekli smo,,z eno samo izje-____ _____ _____ mo, in ta izjema je bil župan Kohler, ki je'bil srcfei* republi- Warrendanje odzvali v obilnem kanec, toda ne pod kopitom Maschketa, pač pa samostojen številu. Pa kdo bi ne šel gledat in neodvisen. Ker je bil Kohler pošten, je na koncu leta svo- ljubljene domovine, če ni odda-j navodil omenjene dopisovalke, je vlade pustil tudi poldrugi milijon dolarjev čistega v mestni blagajni, dočim so pred njim in za njim vsi republikanski gospodarji ne samo, da niso shajali z davki, pač pa naredili tudi ogromne dolgove in zapustili za seboj kup neplačanih računov. Kako so republikanci kradli, o tem ste čitali v časopisju sodnijske zapisnike zadnjih treh let. Kako so republikanci gospodarili, ste slišali od Millerja tekom volivne kampanje, ko je razkrival razne trote in pijavke pri mestni vladi. Mest ljena več kot devet milj. Videli: Toliko za danes, pa še drugič smo dosti lepega in zanimivega j kaj. Pozdrav vsem zavednim vo- iz kulturnega življenja Slovencev. Lahko si predstavljamo, da je bilo to nekaj posebnega, in lepega. Mr. Grdini najlepša hvala ! Vsakemu se zdi najlepši nje- j mi! gov rojstni kraj, zato sem tudi jaz gledala z največjim zanima livcem zadnjih volitev, Ameriški Domovini pa kličemo: le tako naprej za pravice delavcev in davkoplačevalcev! Mi smo z va- A. P. R. naši Ljubljani kar zaspali, vam sporočam, da še vedno prav pridno napredujemo. Posebno pa napreduje podružnica št. 14 S. ž. 2. Na naši redni mesečni seji je bilo sklenjeno, da storimo svojo dolžnost in se udeležimo skupne spovedi in sv. obhajila dne 6. marca ob edmih zjutraj v naši domači cerkvi sv. Kristine. Spovedovalo se bo v soboto popoldne in zvečer. Zbirale se bomo pred sv. mašo v spodnji dvorani, potem pa odkorakamo z našo zastavo v cerkev. Sedeži bodo za nas odločeni. Prosim vse sestre, da se udeležite v velikem številu, čim več nas bo, tem lepše bo. Prinesite tudi znake seboj. Pa še nekaj, drage sestre. Da ne boste pozabile v nedeljo večer 6. marc^ ob 7:30 bomo imele v Slovenskem društvenem domu na Rech.er Ave. igro "Namišljeni bolnik." Igra je v dobrih rp-kah, smeha ne bo manjkalo. Apeliram na naše sestre, da se udeležite v velikem številu. Š tem boste pokazale, da ste za napredek naše podružnice. Prosim tudi sosednje podružnice, da se udeleže naše predstave, kajti o priliki jim tudi me povrnemo. Vabim tudi vse cenjene prijatelje od blizu in daleč in, seve, tudi naši Ljubljančani naj nas po-setijo. Torej pridite, zabavali se boste izvrstno. Pozdrav! TRINERJEV0 GRENKO VINO proti zaprtju, slabemu apetltu, glavobolu, izcubi spanja. V vseh lekarnah. Ce verjamete al' pa ne. Frances Rupert, predsednica jejo od Millerja nadnaravnih del in skoro čudežev. Vsakdo, Zgledali so kot pred enajstimi n j i tja toda naj zadostuje ki je volil za Millerja, pričakuje, da bo takoj prvi mesec po leti. župnikujejo pa v Sodražici opis 'Kot prva m-i ustanovit na zemlja se je kupovala za štirikratno, petkratno večjo ve- njem naš trg Sodražico, kjer je; Glas iz bele Ljubljane—Da ljavo, kot je bila v resnici vredna, gospodje v sorodu z Masch- i bil ravno semenj, kjer so proda- ne boste mislili, da smo tukaj v ketom so dobivali ogromne plače, da so v mestnih uradih I jali ljubljanski in drugi kramar- -( kadili cigare in šikanirali ljudi. Tekom kampanje je Miller ji svojo robo. Seve tudi Ribniča- OB PETLETNICI PODRUŽNICE ŠT. 10 S. Ž. Z. storil edino obljubo: da bo pognal trote od javnih korist in ni so imeli ta dan razstavljene Piše MARY GI AVAN upelja pošteno vlado. ..... . svoje piskre, sklede in piščalke. Rada bi isala kcatko kljl/čka Ljudje v Clevelandu so imeli in imajo tako zaupanje v! Kar naenkrat pa zagledam naše- l[1m,lnf, nn(,.,.x„.v0 st 1ft a~7 * * . < < < .. f .i . iv . . . . v i UU V1I1U JJUUJL U/illlt" cl> O/J/JI Millerja, da v svoji preveliki navdušenostrza njega pnčaku- ga g. župnika Franc Travna. Spisati bi se pač dala debela ta . , L., , .' . , , , "re v i. • Iv - , - - , opis. Kot prva pri ustanovitvi, njegovi izvolitvi dobil dobro in stalno delo. Državljani pri- že nad 30 let. Videli smo Novo|vem najbolje zakai in kako se čakujejo, da bo razmere čez noč spremenil in naredil iz pekla Štifto, znamenito božjo pot in je ustanovila prava nebesa! ' njene stoletne lipe. že od kar se zavedam moietra Moti se vsakdo, kajti Miller ni nič druzega kot navaden Zelo zabavno je bil9 gledati življ€nja sem g'e vedno potek;o človek, razven da je pri tem silno delaven, pošten in mladin-' profesorja Trda na, kako je vala za pravice žensk že kot sko energičen. Ima dobro voljo in tudi zmoznost, da dela, spravljal skupaj svoje vaščane učenka v goli in potem k t de toda čez nočne more spremeniti razmer. Naj prvo je treba Sušjane. človek bi raf gle^a} | kle med Bvetom, Srce mitje, vsa-pomisliti, kot smo ze zgorej omenili, da je Miller nastopil kar naprej, toda premikajoče; kokrat krvaMa žalosti, kadar popolnoma nov sistem vlade kot smo ga imel. zadnjih de- slike vse prehitro beže naprej J sem videla žensko zaničevan0 set let. Ljudje so |n volitvah 3. novembra zavrgli ves stan ^ Nekdo še je oglasil, da cerkvi l0; pa najsi sem jo ; sistem mestne vlade in upeljali nekaj popolnoma novega, nočejo več gledati, da jih je pre-|la ali ne Listom ki so pisali o To je ena zadeva, s katero mora Miller pri nastopu svo- več. Ne vem, kdo si more pred- žen'ski nedostojno! sem zabrani-jega urada računati. Uziveti se mora v popolnoma novejstavljati našo krasno Slovenijo ia. vstop'v moio hišo čeravno razmere. Druga zadeva so neznosne gospodarske razmere, in domovino brez onih belih cer- sem imela list že plačan N-ii ki ne prevladujejo samo v Clevelandu, pač pa po vsej Ame-kvic, ki stoje že stoletja po holm- 5o]j dostojni" ]isti v tem j „ riki ,po vsem svetu. Nespametno gospodarsko tekmovanje, čkih, kapelic sredi vasi in zna- so se mi zdeli Ave Maria Ame zločinski republikanski visoki tarif, brezvestna špekulaci- menj ob potu. So gotovi ljudje, riška Domovina in Amedkanski ja velekapitahstov na Wall Street, vse to je ustvarilo razme- k, jim še Bog ne ustreže, kako slovenec. Ko nekoč biram re, katerih se mora lotiti človek s Herkulovo močjo, da jih šele navade nzemljan. Upam, da !A s zagiedam v njem članek odpravi. ni napravilo na Clevelandčane j/Pod peresi Marie Prisland v To je druga zadeva s katero mora Miller računati pri preveč slabega vtisa. Večina je katerem'piše vzpodbujevaine nastopu svojega urada. Tretja pa je posledica druge, in to bila zadovoljna in to velja. ibesede ženskam in nekai nami. so prazne mestne blagajne. In te mestne blagajne so prazne Da se ne boste več dolgočasili ,ruje 0 njih druženiu Kar iz dveh vzrokov: prvi vzrok je ker ljudje zadnje dve leti ni- čitatelji in čitateljice, pa končam jskoči]a sem veselja. Tako s'em so plačeval, davkov, kot so jih plačeval, leta prej Knjige in vse skupaj najlepše pozdrav-.;prebirala z veliko radostfo tudi okrajnega blagajnika kažejo, da namesto, da bi dobil v sesljam. nadaljne članke ki so prihaiali stih mesecih $46,000,000 v vplačanih davkih, dobi le $33,- Rosie Racher. lede te nov ' ni?aciie ln 000,000 do $35,000,000. Ljudje enostavno ne plačajo dav- --;^ Stoven- kov, ker nimajo denarja in nskirajo tudi nasilno prodajo Cleveland. O.-Tudi jaz poš-jsko žensko Zvezo, je bilo moje tvoje domačije, ker jih Hooverjeva prosperiteta pac ni ob- Ijem svoj glas iz takozvane bele; srce tako polno da sem mislila darila z denarjem. Ljubljane in upam, da mi ne bo- da se mi samega veselja razpo- Naravno je, da če ljudje ne plačujejo redno davkov, da ste odrekli nekoliko prostora v Cl. tnestna vlada tudi ne dobi potrebnega denarja za svoje stro- tem cenjenem listu. Volitve so že Ko so se začele oglašati razne ske, da bi zadostila vsem zahtevam Rekli smo pa da je precej daleč za nami, pa se še I podružnice, kako nestrpno sem mestna blagajna prazna iz dveh vzrokov: prvič ker ljudje,vedno dobe ljudje, ki pretakajo pričakovak, kedaj se bo tudi v ne plačujejo davkov, kot so jih plačevali prejšnja leta, in dru- krokodilove solze nad porazom! clevelandu ustanovila taka po gič, ker so republikanski gospodarji "počistili'; te mestne'Mr. Morgana. Pomilovanja je stojanka da bi tako poštah čla blagajne do zadnjega dolarja, predno so se umaknili po 16. vredna ona oseba, ki še danes nica organizacije Toda nič letnem neomenjenem gospodarstvu iz mestne hiše, ' ne'vidi, koliko dobrefea so stori- Moja gorečnost pa je vedno boli' Republikanci ne samo, da so zapravljaj, m.l.jone z. ne-.li državljani pri zadnjih voli-jr£ustla, postajala sem vedno bolj potrebnimi uradi, pač pa je republikanski rez.m tudi.direkt- tvah, ko so izvolili Mr. Millerja jnestrpna; celo spati nisem mo[ no kradel mestni denar, kot se je dokazalo na sodmjah, in županom mesta Clevelanda. Ko- „ia več Kar naenkrat mi mi «Hp1-za kar so morali republikanski velmožje v tropah seliti se v Uko tisočakov je novi župan pri- ft/T^J^Tu^tL nt S ' državne jece. Skrbnemu in poštenemu vladarju m gospo- hranil mestni blagajni, oziroma, usta„ovila eno teh postojank "Od nocoj," ji odvrnem "Pa darju bi tudi v slabih časih se nekako posrečilo preriniti se davkoplačevalcem že v prvih.tukaj v Collinwoodu. Toda te če si "taubl h," pa šl tebe zapit .koz. krizo, toda kdor javni denar takorekoc pr, oknu tja dveh tednih njegovega uradova- svoje srčne želje si nisem upa_|šem.» 1 /api meče, ta mora povzročiti vesoljno povodenj in propast. In v nja vidi lahko vsak, kdor ima oči. ja razodeti nikomur ker bali prihodnjem članku navedemo posledice takega gospodar-iZ dne 29. februarja beremo v sem se, da bi mi kdo'ne podrite fjtva- "E" nekakšne litanije izpod po-;moje gorečnosti. ------------------------------------------------------------------------------- resa M- Modrijan iz naše okoli-- Tako je bil nekega dne zopet Drugi dan pride zopet k meni Mrs. Ausin in moje prvo vprašanje je bilo, kaj je rekla Mrs. Sluga glede te nove organizacije. "O, pravi,, da se. ji zdi lepo," mi odgovori. "Pa tudi meni se zelo dopade," pristavi. "Toda jaz ti ne morejm dosti pomagati, ker ne poznam dosti žensk. Le,Mre. Sluga se.popri-mi, ona jih pozna več.;" To je bil ves odgoVor za tisti dan. Kljub veselemu razburjenju, je bila večerja gotoya ob času in posoda , pomita kar ; naenkrat. Ko je bilo vse v redu, se opogu mini, na pravim proti možii^ "Ti Francelj, malo pazi 'na otroke, grem tje na Thames Ave., kjer imam jako važen opravek." Mož me malo sumljivo pogleda, ker v 12 letih najinega zakonskega življenja nisem šla nikamor sama, posebno ne po "važnih" opravkih. "Pa sama?" me vpraša. "No, Edwarda bom lahko vzela seboj, da jih boš imel manj za varovat." "Pa da boš kmalu nazaj," mi zabiča. Vzamem fantka in 15 centov, pa brž odbezljam iz hiše. V prvi slaščičarni kupim zvezek in svinčnik in tako v eni sapi drvim k Mrs. Sluga. Brž, ko pridem tje, ji začnem pojasnjevati čemu sem prišla. Mr. Sluga se je muzal in me pogledal izpod čela, rekel pa vendar ni nič. To me je tako opogum-nilo, da se vsedem k mizi, potegnem zvezek izpod suknje in začnem pisati. Kmalu žatem pride Mrs'. Ausin ifc gorenjega nadfitl'bpja' in se pošali: si DOPISI ce. Ona Hvali z dušo in telesom prav vzpodbuden dopis v A. S.. republikanske izkoriščevalce, ki ko sta bili pri meni ravno Mrs j i so toliko tisočakov po nepotreb- Ausin in Mrs. Sluga. Njima + nem potrošili v zadnjih letih in razodenem moj namen in jima Warren, ().—Ker skoro sle- zm pljučnici. Tu in v okolici ze- vlekli velike plače, a delali pa ne. dam prebrat tisti dopis Ko sta rinWrWi, ^ |0 razsaja gripa, vendar med na- Omenjena dopisovalka pa preta- i prebirali, sem pa jaz zasledovalni ni hujših slučajev. ka bridke solze za izgubo njih!]a na njiju obrazih učinek dopi-Pri mladem zakonskem paru, mastnih služb. Nič se ne bi ču-iSa. čakala sem, kot obtoženec Mr, in Mrs. Joe Peršin se je dili, če bi videli kje v kakšnem j sodbe. "Prav lepo je," pravita oglasila teta štorklja ter pustila republikanskem časniku zapisa- 0ije hkrati. Mislila sem si-hčerko-prvorojenko. Mati in i no, da j g omenjena dopisovalka uKu j železo dokler je vroče ff in otrok sta zdrava. priskočila z nekaj tisočaki na po- porabila sem herni dopisnik začne dopis, o delu, moram pa tudi jaz sporočati, da dobrega nimamo nič v tem oziru, ker z delom gre vedno slabe je. če bo šlo tako naprej, ne vem kam bomo prijadrali. Vreme je pa popolnoma spomladansko, vendar se pa ljudje zelo pritožujejo, da jim ni dobro. Skoro sleherni se bojuje s prehladom in njega posledicami. Rojakinja Brigita Gliha je na potu okrevanja po hudi bole- vso svo.io zcrovor- "Bolj sem kot ti," mi odvrne, "če bo treba bežati, bom vsaj lahko tekla, ti pa ne boš mogla, ker si prenerodna." Iz stranske sobe se prismeje mlajša sestra Mrs. Sluga, fajn punca in tudi to denem v črne knjige. Pa smo bile štiri, kot bi mignil. Potem pa stppimo z Mrs. Sluga še k sosedam, da jih dobimo vsaj osem za začetek. In res, dobile smo jih. V dobri uri je bil ves strah pri kraju. Domov pridem ob času, tako da se mi ni bilo treba izpovedovati kje sem bila in kaj sem delala. Drugi dan ip lo dobro izpadla. Pred m mea omenjena piše, Kako so demo- nico. Obe sta me zvesto poslu- sem bila nanjo čisto pozabila prizori so nam pa zapeli več le-bratje vozili volivce skupaj, j šali, toda tisti dan nismo prišle Brž ji razložim, zakaj se gre pa pih slovenskih pesmi. Vse je bi-1 Prav je, da so jih, toda toliko se do nikakega definitivnega za-i je bila takoj pripravljena ' da med se zapiše. Tako nas je bilo devet. Vsa vesela grem poštarju nasproti, da mu oddam pismo, ko se mi prismeje nasproti Marič-ka iz 144. ceste, pa mi požuga: "Aha! možičku te bom zatožila, da poštarja s pismom pričakuješ." "Veš, Marička, iz te moke pa ne bo kruha. Jaz ne pričakujem pisma, ampak pismo mislim oddati V Chicago gl. tajnici neke organizacije." "O," se zavzame, "pa brez mojega imena ga že ne boš oddala!" Brž odprem pismo in napišem še njeno ime1. Tako je romalo1 tisto prvo pismo odprto v Chicago z1 10 člknicami, katerih imena sO: Mary Glavan, Mary Sluga, Angela Polis (takrat se je pisala Oražem), Mihaela Ausin, Mihaela Rovere, Margaret Haffner, Frances Valetič, Mary Vilar, Francka žnidaršič in Marička Babuder. Ta zgodovinski dan je bil 8. marca 1927. Do 24. marca smo jih imele že 21. Na prvi seji je bil izvoljen začasni odbor, ki je pa vodil svoje posle do konca tistega leta. Prve odbornice so bile: Predsednica Mary Glavan, podpredsednica Mary Vilar, tajnica Mary Sluga, blagajničar-ka Mihaela Rovere, zapisnikari-ca Mary Babuder; nadzorni odbor je bil izvoljen na drugi seji. Pravi začetek dela se je začel šele sedaj. , Katere ste takrat agitirale in, ustanavljale podruž-nice, mi boste gotovo pritrdile, | kako naporno in težko je bilo i dobivati ženske v žensko zvezo. [ Skoro vsaka je rekla, da ni še | nikoli slišala o tej Zvezi, kaj je i nje namen, kakšno podlago ima, ! ali je inkorporirana, ali ne bo ta denar vržen proč, kaj bom i dobila za teh 25c. Taka in ena-; ka vprašanja je bilo treba reševati in odgovarjati nanje. Ka-;ko je,bilo to naporno in počas-1 no! In za pokazat nismo imele nič: ne knjižic, ne, znakov, ne sprejemnih pol, sploh nič. Nosile smo s^boj list A.S., pa kaj ko ga ženske niso imele čas brati. Tako je bilo treba v vsaki ; hiši govoriti od kraja do konca (eno in isto zgodbo. | "Oh, iz tega ne bo nič!" so naju z Mrs. Slugo hoteli oplašiti nekateri. Toda midve se nisva dale oplašiti, ampak sva hodili od hiše do hiše in agitirale. "Kaj, zvezat se hočete?" so naju nekateri moški spraševali in dražili, "že sedaj vam žen-| skam nihče ne pride na konec, kaj i bo pa potem?" Toda vsa čast oollinwoodskim možem, noben naju ni^nagnal iz hiše, kljub temu, da sva bili precej sitni, žen-iske, za katerih dobrobit se je , šlo, so bile pa bolj sitne. Naj-: večje preglavice so nama delale ; tiste,'ki so se izgovarjale:, ''Jaz ;bi se že zapisala, pa sem tako j pczabljiva. Mogoče bi kedaj seje pozabila, pa bi me izbrisale." Druge Zopet: "Zapisala bi se že, toda na seje ne bom hodila in ne nikamor, če bo katera prišla iskat, bi plačala." Kaj nama je kazalo drugega, kot vse obljubiti, ako smo hotele napredovati vsaj dotlej, da se ženske malo privadijo. (Dalje prihodnjič) -o-- Mati Liiidbergha uči kot navadno Detroit, Michigan, 4. marca. Mrs. Evangeline Lindbergh, ma-: ti slavnega zrakoplovca Lind-bergha, je bila telefoničnim potem obveščena, po Mrs. Lindbergh, da je bil njen vnuk odpeljan. Kljub temu, da se je matere prijela velika vznemirjenost radi zločina, pa Mrs. Lindbergh nadaljuje s poukom v višji šoli, kot je nadaljevala pred petimi leti, ko je prišla novica, da je njen sin preplul Atlant-• ski ocean v zrakoplovu. O, Marička! Kaj takega pa še ne! Ne vem, če ste vi že brali, ampak jaz sem pa že in me tako bode na strani, da vam moram takoj povedati. Bral sem namreč, da je neki Španec napravil cigaro, ki je osem čevljev dolga in ki tehta ravno 120 funtov. To je največja cigara, ki se je še izdelala kedaj na svetu. Mene sedaj samo še to briga, kdo jo bo kadil. Takoj mi je tudi prišlo na misel, kako bi se žnjo postavil Jakšičev France, če bi mu je kdo dal. Izračunal sem, da bi jo kadil najmanj dve leti in da bi moral vedno imeti kakega pomagača seboj, ki bi mu jo prižigal. Enega bi pa moral vedno imeti poleg sebe, ki bi mu s samokolnico odvažal pepel. Pomislite, če bi kdo podaril tako cigaro Francetu, bi takoj dva možaka dobila delo za dve leti. Včeraj sem šel na našo banko, kjer je France za tajnika in sem -zmeril, da bi cigara segla od Jakšičevega okna pa do mize, ki je na nasprotni strani. Torej ni v tem oziru nobenega zadržka, manjka samo še cigare, če bi se dobilo kaj dobrosrčnih prijateljev, ki bi hoteli vreči proč par nik-ljev, naj se zglasijo. Tudi jaz bom dal par nikljev, kakor hitro dobim od našega župana Ra j kota tistih petdeset tisoč dolarjev, ki mi jih je "Pamet" obljubila. A Bral sem tudi, da so imeli pred par dnevi butlegerji konvencijo v Kanadi. Jaz sem za vso stvar zvedel šele potem, ko je bila konvencija že zaključena, torej nisem mogel iti za re-porterja. Zapisnik konvencije ni še prišel v javnost, torej se nič ne vei po čem ga bodo prodajali letos. A Ampak če ima že vsak stan in poklic svojo konvencijo, zakaj bi jo pa enkrat ne sklicali naši marjašarji? Dobro bi bilo, če bi enkrat skupaj prišli, da bi se preuredila pravila in dobil čar-j ter. človek sedaj res ne ve, kako bi se ravnal. V Collinwoodu golfajo drugače, v Clevelandu ; pa zopet drugače. Treba bi bilo uvesti en sistem, da se človek j ne zmoti, če ima kdo kak predlog, naj zine! A . j Pa še to sem bral, da so kupili predsedniku poslanske zborni-jce kladivo, ki tehta ravno 250 :funtov. .Mora biti jako pripra-| ven pri sejah in bi prav prišel i tudi pri nekaterih naših sejah. Pomislek je samo eden: kladivo ] bi se za zamah še kako vzdignilo, ampak uboga miza, kamor bi treščilo! Ta bi bila reva, ta! A In tudi to, da se sedaj znanstveniki noč in dan trudijo, da bi iznašli kako bi se dalo dobro uporabiti smrčanje. Silno škoda se jim namreč zdi, da bi človek smrčal brez vsake koristi in bi se taka velika sila kar tako porazgubila. Jaz dam tem našim Učenjakom vso čast in priznanje, da so se podali na to prekoristno idejo in kadar bodo pravo pogruntali, dobijo v dveh dneh spomenik. Ker je vsaka sugestija dobro došla, sem tudi jaz dal dve za enkrat, sčasoma morda še katero pošljem. Smrčanje bi se namreč lahko upre-glo na enak način, kot vodno silo ali pa elektriko. Smrčanje moškega, ki proizvaja več konjskih sil skozi nos, naj bi se porabilo za žaganje |drv, ženska pa, ki je manjša, naj bi se pa porabila za gonilno silo pralnega stroja. To so moje sugestije. Jih je pa še več drugih, kot na primer: da bi se smrčanje napeljalo v posebne mehove, na jkaterih bi bile1 pritrjene piščali in tako bi imeli lahko drugi dan : godbo zastonj in bi so lahko iz-Ipodrinilo radio aparate. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 7TH, 1932 it AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $5.50 Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00 Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland po raznašalcilv. celo leto $5.50; pol leta $3.00; četrt leta $1.75 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne posiljatve naslovite: Ameriška Domovina, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. HEnderson 0628 JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879. 83 No. 55, Men., March 7th, 1932 gli udariti na tistega tirana. Toda, (zopet tisti "toda") takoj v hipu pozabimo kaj smo či-tali, druge vsakdanje stvari so nas in niaše misli zavrnile na drugo stran in na brate smo zopet pozabili, že potekajo leta, celo deset let in še več, mi pa še nismo česar storili. Vendar pa nismo tako nemi in topi, nekaj smo pa le skušali storiti. Enkrat smo sklenili, da jih odkupimo z denarjem, ki ga bo javnost spravila skupaj. kličejo na pomoč v največjem trpljenju in tiranstvu kakor či-tamo dnevno, a mi se ne zganemo, nemo in topo je naše srce. Ni res, da hočemo pa da ne moremo. Res je, da nočemo ker nimamo volje. Ko bi imeli volje, bi storili vse, tako pa radi sebičnosti drug drugega, ne delamo in pustimo svoje trpeti. Pa boste rekli: Kje in kako naj jim pomagamo? Aha, to je jo tako tudi sedaj Kitajci in sploh vsi narodi, le mi Jugoslovani, mi, ne delamo za skupnost, delamo pa za propagando razdora, kar je naravnost za propa-gnado komunizma in boljševizma, nkidar pa za rešenje Pri-morja. Kdor je proti Jugoslaviji, ta je proti odrešenju Primorja, ker se na rešenje nikdar brez edinstva Jugoslavije računati ne more. baš to, kar sem hotel, da bi me vprašali. Sedaj vam hočem od- Glede nove vlade v Clevelandu Ko je nastopil 22. februarja mestno vlado v Clevelandu novi župan Ray T. Miller, ni dobil samo absolutno prazne blagajne, pač pa tudi tisoče in tisoče ljudi, ki so začeli zahtevati delo. Računa se, da se je oglasilo samo prvi teden Mil-lerjeve vlade v City Hallu nad 5,000 ljudi, proseč dela, nadalje, da se je oglasilo pri 33. vardnih voditeljih demokratske stranke nadaljnih 50,000 mož.in žen, fantov in deklet, vsi proseč dela, dela, dela! Delo prinese zaslužek, zaslužek prinese jed in obleko, plačano stanovanje, zabavo, razvedrilo. Ni čuda, da se kriči po delu, vse zahteva, prosi, milo prosi. Mnogo jih je, ki niso imeli zaslužka eno leto, dve leti ali mogoče več, in mediponovno v namenu za naše Pri njimi so družinski očetje, ki morajo skrbeti za malo deco. morje. Ognjevito smo poveda-In pričakuje se od nove mestne vlade, pričakuje se od^ii na našem javnem shodu, da Millerja, pričakuje se od vardnih voditeljev, da bodo zado-|bomo zainteresirali ves svet, kaj stili vsem. Najprvo poglejmo, kakšen je položaj v trenutku, j da se godi z našimi brati v su-ko je nastopil Miller županski urad. Ako imamo pred seboj ženjstvu, toda kakor ogenj, ki čiste račune, tedaj se tudi laglje lahko ravnamo. j se pokaže iz slame zopet tako hi- Povedali smo in dokazali, da je Miller nastopil mestrv> tro poleže, tako smo tudi mi na-vlado ne samo v najbolj žalostnih in kritičnih časih, pač pa redili za odrešenje trpinov a tudi v trenutku, ko so bile mestne blagajne radi nezaslišano | Primorju. Zavzeli smo se za en milijon do-j govoriti: Tole je kar me teži in larjev. Do $60,000 svote smo I boli, ko vidim, da naši trpijo, že nabrali, da bi odkupili brate na en ali drugi način. Toda kaj se je zgodilo? Mi smo naše mnenje spremenili, za odkup nismo več računali, denar smo vpora-bili za druge namene; še danes prav za prav ne vemo, kam in kako je bilo z denarjem. Ako smo zares ljudje, da imamo razum in odkrito iskreno in pošteno srce, je naša dolžnost, da bi se zavzeli. Naš klic bi bil jak in silen, če bi ga hoteli zagnati. Vsa jugoslovanska zavednost bi se morala dvigniti, j Ves narod in organizacije, vsa društva in klubi, zastopstvo in i Ce verjamete al' pa ne. posamezni da smo (mislim vse one, ki še na domovino in svoje mislijo in jim žele pomagati) Jugoslovani. Kako zoprno nam je to novo Z drugo besedo: Mi nismo j ime: Smo Slovenci in smo Hr-imeli volje pomagati. Mi smo vati, nismo pa Jugoslovani. Ve-samo govoričili in pisaličili, v! mo pa dobro, da je naša nova dejanju pa nismo ničesar storili; država že 12 let Jugoslavija, 13 kaj vrednega, ker nismo imeli v | milijonska država po številu lju-srcu to, kar smo imeli na jezi-;di Jugoslovanov sestoječa iz Sr-ku in papirju. bov, Hrvatov in Slovencev. Ni Tudi zborovanje smo že ime-i več Srbije, ne Hrvatske in več li in zbirali smo pred letom dni Na eni strani se jezimo nad trplenjem naroda, up drugi strani pa ničesar nočemo storiti kar je storiti potreba v smi-še največ radi naše medsebojne slu, da bi pomagalo in koristilo, nesloge v tem, kar bi morali za Ali smo že poslali kakšen apel svoje doma drugače ravnati! j na našo državo? Smo naredili Mi smo pozabili ali zatajili,; neko prošnjo, toda nismo pa ni- še je čas, dasi je že mnogo zamujenega, težko je upati, ker smo že otrpni, ker smo sebični in preponosni sami na sebe, ker ne pomislimo, da ravno radi nas tukaj in radi nekaterih doma, ki so nam enaki, naši bratje trpijo in bodo trpeli še nadalje. Tiran se pa nam smeje v pest, ker to je ravno tiranu všeč, da se mi sebični, zato ničesar dosegli ne bomo. Kriv pa ni narod, mar- kjer še državi nikdar dali nika-kega priznanja. Ime kralja je nam sitno izreči, ognemo se po ovinkih, mi samo nekaj hočemo od države, ničesar pa nočemo dati državi v priznanju. Tako rešujemo mi svoje v Primorju.. Nikar se ne čudite, če se bodo nad nami še pritoževali in za-iže v kalu uničijo radi sebično-stonj stegovali roke po naši po- sti, ker nočejo delati, če dela še moči, krivi smo mi! 'kdo drugi. Se bom še oglasil! -o--— Predno se pozabi, oziroma da se ne pozabi, je treba omeniti, da je bilo včeraj ravno štiri tedne, kar se je zabliščala "Pamet" na St. Clairju in tri tedne, kar so jo razdelili še zadnjo, ki so jo imeli. Naj ji bo ohranjen časten spomin! A Tone Baraga in France Le-gan (shorty) sta neznansko ve- bunimo napram edinstvu in pri-|lika prijateija in se nista še ni-jateljstvu vseh Jugoslovanov. • 1 v , , če bi hoteli in imeli voljo, bijkdar skre^ala dru*ace' kot 1)11 lahko mnogo storili, ker. pa smo jmarjašu in to je dvakrat na dan- Nekoč je imel Legan opravek v mestu in ker ni imel časa, Je Slovenije razdeljene ena napram drugi, marveč so vse tri zaveznice med seboj. Sicer so j šeste redne delničarske seje korporacije Slovenski Delavski še vse kar so bile. Nič se jim Dom, vršeče se dne 19. januarja 1932 v avditoriju ni vzelo, nič se jim ni prikraj- s D D 15335 Waterloo Rd., Cleveland, O. šalo, pač pa se jim je dalo var- _ . stvo in protekcijo, ujedinilo sej predsednik direktorij.a Joseph jih je v močno, danes v eno naj-^ ^ ^ ob g.15 uri zve_ bolso državo v Evropi. čei, Pozdravi navzoče delničarje več oni, ki se delajo kot da so prosil Toneta, če bi zanj opra-naroda voditelji,^ pri tem P^vse vil stvar> ker je šel Tone itak V j mesto po opravkih. Tone je rekel okej in se je po grahovsko priveril, da bo opra-I vil natančno po naročilu in da si boljšega namestnika ne bi ZAPISNIK Mi pa v Ameriki skoro ne zna- L 1 1 mo ali znati in priznati noče- potratne republikanske vlade popolnoma prazne. Ko vemo pa temu nj krjv narod! Saj mo, ali pa prav klaverno pri-lo, poglejmo, kaj Miller lahko naredi, in česa ne more na- lVem0) da je navod pri volji sto- znavamo Jugoslavijo. rediti. i 1 riti vse in tudi žrtvovati za Kako so se v Ameriki drugi in zastopnike društev v imenu korporacije, ter apelira na zbornico, da se drži reda in razpravlja stvarno, za koristi organiza- Mesto Cleveland daje zaslužka nekako 10,000 javnim stvar) krivo je vodstvo, katero I narodi za svoje doma potegnili! ^V-a^bol-o^ie6? konvencije1 uradnikom in delavcem. Službe so bile pod republikanskim!začne in pri začetku neha. Slovaki in Čehi za čehoslovaško, Frank L k s[avi predlog da režimom natrpane do skrajnosti, da še več smo jih imeli ir Kriya je naša sebičnost, ne. kaj vsega niso storili! Saj je se dneVni red sprejmeleot je či- podpirali kot jih.je bilo potrebno. Ni čuda, da je republi- tskren(>st> nezaupnost drug dru- domovina bila odvisna narav- tan s -eto b'rez opozicije. kan.ska vlada pust.la za seboj poldrugi milijon dolarjev de i- največ pa seveda tisto ne-most od teh, ki so v Ameriki. eitaPse 'imena direktorijev. eita, katerega mora pazit! Miller, da ga pokrije kajti z defi- grečno glavno vodst ki je vse. | Mi smo tukaj razdeijeni in se- j Navzoči so vsi razven direktor- oitom je nemogoče vodit, vladne posle. Deloma bo Miller po-,, . vzrok da nobena stvar ne bični in delimo v dva dela še'ia John Mandel. čita se poobla- kr ta deficit s tem, da bo n je deloma ze odpravil par sto IJ , . , . an . T,„m(1 |jo! Brez dobro ujedinjenje Ju- "Modern Crusaders." znal1- ... , , ., , , , , skupinice, po številu v toliko, da i goslavije, bodo naši v Primorju Sprejme se predlog, da pred- Rekli smo, da so bila vsa mestna dela pod republikansko I \ ne vemo y koliko In kel. ostali za vedhG nerešeni v &p ej p x lado do skrajnosti oddana Nov.h Ijud. se ne more najeti. jsmo tako razdeljeni) smo tako | ženjstvu razven ako kdo ne umrje ali se oa prostovoljno ne umakne. _0„olv,vn„. ,7au,. r>. 11. .v n h . 11 1" 1 •• - v oaVclUVttlll VOdA. Da preskrbi novi župan Miller delo svojim pristašem, mu ne slabe, je bil uspeh S. D. D. v tem mogel izbrati. Legan mu je vlival v glavo zadnje nauke in ga učil kam naj gre in kaj naj naroči. Nisem mogel zvedeti P° kaj ga je poslal, to pa vem, da je prinesel Baraga popolnoma dru- letu boljši kakor pa lansko leto., gQ stvai.; kot mu je pa Legall Popravila na poslopju so se zvr- jnarogj] šila vsa, kar je bilo le nujno potrebno, sicer se je varčevalo, kjer je bilo le mogoče. Prihodnji di-rektorij bo imel za izvršiti več "Saj sem, vedel, da ga boš polomil !" je kričal Legan. "In to ti tudi kar zdajle povem, če bom hotel drugič kakega norca kam pice, da si ne upamo brez teb su_ sednik imenuje pet članov v po-Vsak, ki deli in jeiverilni odbor. Imenovani so: svoje gru- proti Jugoslaviji, ta potiska vse Frank Lunka, Joseph Dum, An- , , , 1 , . 11.1 t • ' 1 JJ-vC, ua 01 lic iiucuiiw wi cft vvu preostaja druzega kot odpovedati republikancem v služb. nikamor dru da bi kaj njih delo in na njih mesta postaviti druge — demokrate. Re kli smo, da ima Cleveland 10,000 posameznih služb in del Od teh jih je 3,500 policistov in ognjegascev, katerih se ne more odsloviti, ker je postavno zabranjeno. To smo pred volitvami tudi povdarjali. zasužnjene brate še globočje v ton Bokal, Mike Jakin in Lud-sužnost tiranstva! Ker edina j vik Sanobor, kateri vsi sprejme-skupnega za brate storili v Ju- sila rešiti zašužnjene brate je j jo. Nato se sprejme predlog goslaviji. mogoča trdno združena država i John Lokarja, da 6as zborovanja Ako se dobi človek, ki bi si Jugoslavija. Ije od 7:30 ure do 11. zvečer, drznil storiti korak, se zakriči: In mi smo tako slabi Jugoslo-1 Preide se na nominacijo pred-Župan u "M H Fe rj u preostaja torej še nekako 6,500 uradov [Kdo vte je Poob^stil! Ako se vani, da se najraje kjer le mo- sednika konference Nominacijo in del pri mestu. Izmed teh jih je nekako 2,000 takih del in ^ pomoč enega kluba ;remo ognemo imena: Jugosla, sprejme edino Rudolf Perdan in uradov iz katerih župan Miller ne more odstaviti sedanje dn^ya sk,upme' se4 ^T, Jug°sloV.an! Namesto da Lie soglasno izvoljen za konferen- nameščence, ker mu je postavno prepovedano ali pa ne mo- v™: Kako/la ravvno ta k ab 1 bl s, ponosom ,m ^gnmom po- enega predsednika. Za podpred-re dobiti v naglici za to primernih ljudi. Preostaja torej ne- [av™ to drustvo učenja to de- vsod izgovarjali, rajši vse naj-.sednika izvoljen soglasno Josko r lo, zakaj da se ni nas prej vpra- demo v tujih časopisih, ce je le : Penko. John Gorjanc stavi pred- šalo! Ako se je polastil človek, kje mala notica proti Jugosla-! log, da se izvoli dva zapisnikar-ki nosi ime katoliškega prepri- viji, jo že ponatisnemo. Tako ja, ter se jima plača po $5,00 kako 5,000 javnih mestnih del, katera novi župan Miller po lom svojih pomočnikov lahko odda demokratom. Kratkomalo odsloviti vseh teh 5,000 ljudi ne kaže. Po v. . Tr . .... . , v , , ...... iagoma zgubivajo republikanci delo, in na njih mesta stopa- canJa> se vxprasa: Kaj «e j ljubimo svojo novo državo za za vodstvo zapisnika skozi celo jo demokrati. Huda je sicer, tudi za republikanca, zgubiti pa,ta c ovfk v,mesava v orodne katero so sli v boj veliki mishci> j konferenco. Bensa proti predla- delo, toda pri tem je edino tolažilna resnica, da so republi- zadeve!, In ako prične nasprot-;kakor je bil Dr Evangelist ga za enega zapisnikarja m se ' 1 . / ...... . 1L \tr% t?/k l\r\ fino i.t\ • , K. voLr l\ S,ti'n«mo\mi' in Hvfi l il \i\*tM r»«r r/n 1 hru 7ti_ kanci v mestu zadnja leta neprestano delali, dočim so demokrati stradali. Naj se torej zamenja, kar se zamenjati da. da dobijo dosedaj lačni tudi priliko za kos kruha. Med drugimi, ki so se oglasili in prosili delo, je bilo seveda tudi stotine in stotine naših rojakov, naših Slovencev nik cerkve, se bo reklo enako: Krek, Korošec, Strosmayer in}plača $5.00. Predlog za dva za O, že vemo, da iz tega ne bo nič! koliko še drugih velikih mož, ki pisnikarja dobi veliko večino. Tako smo rešavali naše Primor-; so kot pravi narodni ljubitelji Nominacijo sprejmeta Louis Ka- jozironta nalogo izvršil, pričelo stvari katere bodo stale večje :pos]atj bom še, sam,, svote denarja, posebno bi jaz pri-1 „Tako je „ je sekundiral Ba-poročal, da se napravi boljšo raga ventilacijo v dvoranah, in naj- j bolj je pa potrebna v spodnji y clevelandu imajo na raZ. dvorani. Direktorij bo imel še Ltavi zlato kupo za pivo> iz kate-druga dela za izvršiti, o katerih jrega je pil nekdanji ruski car se bo pa razpravljalo pod točko Aleksander IIL ječmenovec. Ku-razno. Poslovanje direktorija je pa drži dva galona Ne vem bilo v najlepši slogi. Sej so se kaj bi dal> da bi videl tega carja udeleževali vsi direktorji v p6l-|p-ti zlato pivo iz te kupe. Ve-nem številu, zakar se Jim zahva- del bi namreč rad> aU ga ie spil ljujem. Direktorij je bil razde- na dušekj ali ge je kaj oddahni£ ljen v odseke, kateri so vršili Ta kupa naj bo tudi za zgledf svoje posle in ti so: upravni od- kakšni junaki so bi]i vžasih> ki bor, nadzorni in gospodarski od- ^ nig0 pi]i iz fingratoV; kot ga bor, kateri so izvrševali svoje de- mi in iih ni tako zanašai0> če s0 lo in naloge v najboljšo korist S. ga gpiH par galonov. če ,ga nas D. D. Imamo tudi poleg direk- eden spije dva kozarčka, pa je torija "moški odsek," kateri je v že vse naše In gebe pri tem tu. tem letu veliko gmotno koristil di čigto nič ne izvzamenl. Anl-kcrporaciji in je desna roka in- pak fletno bi pa le zgledal0t če stitucije. Ostali odseki: drama-,bi nag sedelo kakih gest okl.ofcr tično društvo Verovšek je prire- mize in bi ga imel vgak pred se. jalo igre vedno le v koristi doma. bo]- dva gaJona naenkrat. Po Veliko priznanja gre "Ženske- tem bi ge pač izplačalo reči: nft mu odseku"; le premalo smo od- zdravjet sek podpirali in prihajali na njih prireditve. Vsem odsekom se zahvaljujem za njihovo delo, trud in požrtvovanje v korist Slovenskega Delavskega Doma. V zadnjem času se je tudi pričelo z delom za Slovensko šolo. Začasni šolski odbor je svoje delo je, kar je greh, narodni greh, skušali izpeljati narod iz sužno- j 1'erle in Frank Hajni in sta so-naša zanikrnost, naša sebičnost sti Avstrije v svojo svobodno glasno izvoljena zapisnikarjem, in Slovenk. Samo popisovalni urad 23. varde je naredil jrf in, ^Stna krivda, za katero : državo Jugoslavijo ki je kakor j Nato zasede konferenčni odbor spisal okoli 1,500 prošenj, koliko naših ljudi se je pa oglasi-■!'odgovarjamo vsi ki smo v tem sem omenil izmed vseh držav svoja mesta. Ir, pri vardnih voditeljih v drugih delih mesta! Skoro zgle- f^det, m ne odgovarja narod. :najbolja, ki ima največ kruha m Predsednik Rudolf Perdan zada, kot da so vsi ljudje brez dela. V takih razmerah ohrani- kl bl sam naredil ^e, da ima is- ;dela za svoje podanike, četudi je;vzame svoje mesto, nagovori na-ti hladno kri in bratsko t?r pošteno svetovati in pomagati IkreneJin dobrom.sleče voditelje, j se oslabljena m skromna radi vzeče k Stvarnemu zborovanju je skrajno naporno in mučno delo. Naredili smo vse, kar je farod ^ voljan in dober' hoče | preglobokih ran, ki jih je dobi-; ter pozove k dnevnemu redu. v danih razmerah mogoče. Naši ljudje dobivaj vsak dan gotovo število, toda da bi se vsem goČe niti Bogu, kaj šele človeku. Izmed 5,000 možnih mestih za nos' koristili in pustili na | za Jugoslavijo! j ki sta od dr. "Loyalites se je tudi že z podukom in do danes je vpisanih 185 učencev, ka-' tere se je razdelilo v tri razrede. Ker so pa razredi preveliki po številu vpisanih otrok, se bo sko- j raj gotovo moralo dodati tudi i A Nekomu se je zdelo, da ga nekaj bode, pa se napoti k zdravniku, da ga preišče in mu pove, če je kaj nevarno. Zdravnik ga prijazno sprejme (zdravniki so vsi prijazni), ga natančno preišče, potem pa reče: "Vaša jetra so sicer nekoliko otekla, toda to me nič ne skrbi." "če bi bila vaša jetra otekla, bi tudi mene ne skrbelo," se odreže bolnik, kateremu še je za-malo zdelo, da zdravnik njegovo 'ajo delo dnevno, in tudi žrtvuie> toda voditelji so la ko se je za svobodo bojevala; verilni odbor poroča, da je pro-ustreglo ni mo^ga Še vechio zavozHi in potegnili in koliko je padlo naših sinov našel dve neuradni poverilnici, _______ ___________________ _ .........0 možnih mestih za nos' izkoristili in Pustili na j za Jugoslavijo! j ki sta od dr. "Loyalites" in d eiTbo d o "dobi 1 i Slove n c i'," ož i roma so" žeka k i h 500 do 600 fGdilu- Kdo pravi da ni bil° ta' Mi naravnost nizkotno preži- "godba Bled," ostale so pravilne zahteva, in kakor so vpisani v protokole, bni prej, eni po- -""'"T uacnnu nase v rnmorju se zneje, toda preprečani bodite, da je vodstvo naše stranke 7'so™] navedenih takih dejanj, globok^je v tiranstvo, ker nismo neprestano na delu, da dobi za naše ljudi polno mero, kot se fa(h katei?h -,e bl1. narod ope- iskreni Jugoslovani, ker smo se-..................____*.- ____________u I......._______x har.ien S praznimi obljubami, hi^ni in hniVirm sphfl ill sMmn SP. četrti razred. Priporočam cenje- j Po- |'ui zbGi;n,ici' da bi «e ,tud! razpra-! bolezen"'tako"malo ceni. ve za Slovensko solo temeljito: razpravljalo pod točko razno. ! • « • • & Izprevidno je, da ima direkto- Neka poštama gospodična, ki rij Slovenskega Delavskega Do- se je pa še vedno štela, da ga hia veliko in trudapolnega dela. bo nekoč vjela, pride k zdravni- Naj končam moje poročilo, rade- ku, ker jo je nekaj slabilo notri. ael. Nc Sicer vsi naenkrat, ampak zaporedoma, kakor pride KO: a7en 8 Praznimi obljubami, bični in hočemo sebe in samo se- stem je seja sklepčna v vseh ozi- r«e zgubiti potrpežljivosti, vzelo bo tedne in mesece, predno loda narod pozablja, odpušča in:be, države pa nočemo. Radi te- rih. se bo moglo vsaj večini ustreči. Izsiliti se ne da nič, čakati vedno upa' da ]e to zadnJa pre- ga tudi ne smemo in ne moremo Preide se na poročila direkto- - - - — - vara in da se bo v bodočnosti | pričakovati, da bo država kot rija iz leta 1931. Prvi poroča vendar dobil kdo, ki bo nesebi- taka hotela ali mogla začeti re- predsednik direktorija Joseph čen zagrabil za delo, kakor so to Sevati zatirane brate, dokler ni- žele. "Cenjeni zastopniki dru-|sednik Jobn Grošel poroča, da je storili drugi narodi za svoje do- smo mi njeni iskreni in ji na- štev, delničarji in delničarke ivedno vršil svoje dolžnosti, ter ma. ■ klonjeni bratje sami! Slov. Del. Doma! Kot predsed-jfledal za koristi S- D- D- Poročilo se vzame v naznanje. je treba, da pridejo oni, ki so vpisani, na vrsto. Glede raz ličnih del pa spregovorimo v prihodnjem članku. -o- Hvala vam za posluh. bolj zmajuje z glavo in končno Joseph Žele, predsednik S.D.D. reče: Poročilo predsednika se vzame v naznanje. Poročilo podpredsednika S. D. D. Podpred- ZASUŽNJENI BRATJE V PRIMORJU A. Grdina Če je kje kakšna narodna si- Samo po sebi je umevno, vsak nik imam kratko poročilo o po- --la, ki je zmožna in dolžna stori- otrok bi moral to vedeti, cla je slovanju preteklega leta. Sej sem; Oital sem članek pod zgor-jstorili, dasi bi storili lahko. ti korake za svoje, je to naša v državi in edino v državi moč se udeležil vseh rednih in izvan-! njim naslovom, namreč: da pre-J Dnevno čitamo v vseh časopi- metropola elevelandska. Kaj in spas bratov iz tiranstva. rednih. Da je bilo veliko poslal malo storimo za brate v Pri-jsih kaj da se godi z našimi bra- smo vse doprinesli za naše do- Edinstvo v državi je tista moč in zamude časa se razume, mo- J morju. Da, da, je res, nič ne • ti. Skoro bi ne mogli verjeti, move in društva, (Dalje prihodnjič) -o- "Prav nič mi niste všeč!" To se je pa gospodični pokadilo, pa mu vsa užaljena zabrusi nazaj: "Saj tudi vi niste posebno lepi, gospo«! doktor!" A Zakonska sta se hudo sprla i11 ie šlo tako daleč, da sta šla pred sodnika. Za pričo sta imenovala nekoga, ki je bil priča pre- storimo, sram nas je lahko! Ve-J da so take grozote in tiranije | tukaj! ■ liko se bahamo in veliko misli-. mogoče, kakoršne se mo o sebi in o naši moči, ki jo'dandanes v Primorju Epidemija ošpic Mestni zdravstveni urad po- organizacije in sila, ki jih bo rešila, mi pa v ram pa reči, da ako se vidi uspeh j roča, da se je zadnje čase zelo pi>u. Torej se sodnik najprej To je sila, kakoršne ni tujjni, bi morali strniti znjimi in napre.dek, se človek rad potru- i razširila epidemija ošpic. Vseh obrne do priče: za to boleznijo obolelih oseb, ki "Ali ste bili vi navzoči takoj v so bile naznanjene zdravstvene- začetku prepira med zakonce- dogajajo kje drugod v Ameriki. Ta sila en glas! Tako so storili vsi na- di in žrtvuje. Da je bil uspeh v zasede- je mrtva za nas in za naše, ker rodi, ki so svoje preko morja v v tem letu, boste slišali iz dru- kažemo tu in tam, toda da bi, mu ozemlju. Ko čitamo se zgra- je ne znamo izrabiti za dobro resnici ljubili. Tako so storili gih poročil, posebno iz finančne-1 mu uradu je 829. Toda ker oš- ma?" kjerkoli nekaj pokazali skupne- žanio, stiskamo pesti in bi pri-i onim, ki nas s solzami v očeh, j že omenjeni čehoslovaki, tako ga poročila, ga in junaškega, tega še nismo jjeli za orožje, če bi smeli in mo- 'ter s sklenjenimi rokami proseč delajo Romunci, čitamo da dela-1 razmere v Navzlic, da so obče! pice niso pi'eveč nevarna bole-! "Aha, prav od začetka, saj tem letu vseposvod J zen, ne bo. nič hudega. sem bil za tovariša pri poroki." DOMOVINA, MARCH 5TH, 1932 Bri(|ka tuša tarp naša srca, ko naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt.posegla v našo sredo in nam iztrgala našo dragp in dobro, iskreno ljubljeno in nikdar pozabljeno soprogo, mamico in sestro žalujoči ostali PARTIAL VIEW OF SERVICE ROOMS AUGUST F. SVETE K FUNERAL DIRECTOR razbojnikov je bil komaj še dvesto jardov od obrežja, ko ga je na zadnjem koncu zadela druga krogla, ker ni mogel zaradi plitvin hitro najti pota. Takoj se je voda vlila vanj in kmalu se je potopil. "Izgubljen je!" je vzkliknil Francisco, ki je peljal Klaro v neko podzemeljsko jamo in stal ob vhodu, da jo brani; "potopili so njegov čoln — ne, sedaj plava proti obrežju in bo tukaj mnogo prej, nego stopijo angleški mornarji na suho." In tako je tudi bilo. Kajn se je junaško boril z valovi ter plaval proti majhni podzemeljski jami. Bila je bliže onemu kraju, kjer se je bil čoln potopil, kakor pa onemu, kjer je Francisco s Klaro in ranjenci stopil na suho. Francisco je lahko razločil kapitana od ostalih mož, ki f^o plavali proti obrežju, zakaj bil je daleč pred njimi, in ko je prišel že blizu brega, so ga zakrile skale Franciscovim očem. Ta se je pa bal zanj, zategadelj je splezal na skale in gledal za njim. Kajn je bil le še nekoliko jardov od brega, ko je počila neka mušketa. Razbojniški kapitan se je vzdignil visoko iznad vode — se stresel — čisto modra voda se je pordečila — se potopil in ni ga bilo več videti. Francisco je planil s skale in ugledal HawkhuHta, stoječega spodaj z mušketo v roki, ki jo je zopet nabijal. "Lopov!" je zakričal, "odgovor mi boš dajal za to!" Hawkhurst je bil zopet nabil svojo mušketo in zaprl ponvico. "Toda ne tebi!" je odgovoril Hawkhurst, vzdignil mušketo in nameril na Francisca. Krogla je zadela Francisca v prsi. Nagnil s6 je nazaj, se opotekal čez pesek, dospel do jame ter padel Klari pred kolena. "O, Bog!" je vzkliknilo ubogo deklet "ali ste ranjeni? Kdo me bo sedaj branil?" "Skoro da ne vem," je odgovoril Francisco slabotno. "Nikjer ne čutim nobene rahe. čutim se močnejšega," in položil si je roko na srce. Klara je odpela njegov telovnik in spoznala,1 da je bil tam zavoj, ki ga mu je bil Kajn dal in ki ga je nosil v prsnem žepu. Ta zavoj je zadela krogla, ki pa Francisca ni ranila. Močni uda- rec na prsi ga je oslabil in njegova glava jo klonila Klari v naročje. Poročati pa moramo tudi o tem, kako so je godilo drugim, ki so bili udeleženi pri tem prizoru. Edvard Templemore je pozorno in napeto opazoval s svoje ladje gibanje sovražnikovo, kako je ladja zadela ob skalovje in kako so se neustrašeni razbojniki poizkušali rešiti. Z velikim daljnogledom je lahko opazoval razločno vse, kar se je godilo, in močno mu je utripalo srce, ko so njegove oči ugledale belo obleko neke ženske na krovu — kako je krenila v čoln, ne da bi se količkaj upirala — roke, pripravljene, da jo sprejmejo, in njene iztegnjene, da se združijo z onimi. Ali je to Klara? Kje je kaj upora in hranitve, kar bi moral gotovo videti, ako bi bila ona? Razburjen od čuvstev, ki si jih sam ni upal preiskovati bolje, je odložil daljnogled, zagrabil meč . ter planil v čoln, ki, je stal pripravljen, da odrine za ostalimi. Naenkrat pa se ga je polotilo čuvstvo, kakor bi mu upadal pogum—mraz ga je tresel po vsem telesu. Strašne misli so mu rojile po glavi, ko se je spomnil pokvarjenosti in krvoločne krutosti morskih razbojnikov. Bližajoč se obrežju, je stal na klopi zadnjega dela v čolnu bled, prestrašen in trepetajočih ustnic. Ne bi bil prenašal teh strašnih ičuvstev, da ga ni navdajala silna želja po maščevanju. Krčevito je oprijemal svoj meč, v tem pa se mu je zdelo, da njegovo srce z vsakim udarcem na novo kliče: Kri! Kri! Kri!. Bližal se je malemu zalivu in zapazil, da je neka ženska stala ob vhodu v podzemeljsko jamo — vedno bliže in bliže je prihajal in navsezadnje je spoznal, da je bila to njegova Klara — < Dalle Drlhodnit« Zopet sem zdrav Z uporabo vašega "Rheuma Sal" Bern postal popolnohia zdrav. Revma-tizem me več ne. muči, njole telo in udj<; so sposobni -/.k delo., Kdor hoče se iznobiti nadležne bolezni, priporočam to zdravilo. — J. P. Cleveland, O. Tt> je ena mnogih zahval, ki je ra-b:l "Rhcuma Sal." Pošiljamo ga tudi . po pošti. MANDEL DRUG CO. 15702 Waterloo Rd. Cleveland, Ohio' JOHN CASS, 797 E. 185th St., JOHN KOM.iN, 6430 St. Clair Ave. MORSKI RAZBOJNIK j SPISAL ' KAPITAN FREDERICK MARRYAT « } IZ ANGLEŠČINE PREVEL J. M. t____________ A. J. ŽUŽEK ODVETNIK O rad: 210 Engineers Bldg. Stanovanje: 15708 Parhgrove Ave. — Main 80S8 — Kenmore 2857-J Sklicali so moštvo "Avenger-jevo" na zadnji del ladje, da odločijo, kaj se jim zdi najbolje storiti ob teh razmerah. Odločili so se za to, da dvignejo sidro in odpluje j o v zaliv, kjer bi bilo po njih mislih laže braniti ladjo, kakor pa če bi ostali na sedanjem mestu. Dvignili so sidro in nadaljevali nevarno pot. Veter je postal močnejši, tako da je voda gnala majhne valove; zato sedaj ni bilo več mogoče videti nevarnega dna. V tem času pa sta "Enterprise" in "Comus" plula zunaj klečevja proti vetru. Okoli poldne je veter narastel še mnogo bolj. Peneči valovi so udarjali sedaj povsodi ob skalovje in pečevje. Mornarji so zavili skoro vsa jadra, zakaj hitrost je še povečala nevarnost, v kateri je bil "Avenger." Razvili so jadra za vihar, ostala pa zavili še bolj. Pa tudi s temi majhnimi jadri .je letela ladja z vetrom hitro dalje. Kajn je stal zadaj in dajal krmarju povelja. Mnogokrat so bili že zadeli ob skale, vendar so bili še vedno dosti srečni. Vlekli so za seboj deske in sploh storili vse, da bi zmanjšali hitrost. Samo udarjanje kipečih valov je kazalo, kje so velike skale, tako da se jih je bilo mogoče ogibati. "Zakaj pa ne pozovem o Hawkhursta, ki jako dobro pozna vse skale in peči, da nam kaže pot?" je opomnil krmar onim, ki so stali okoli njega. "Prav pravite! Pojdimo po njega!" so vzkliknili nekateri izmed razbojnikov, drugi pa so odšli v notranje prostore. V kratkem času so se vrnili s Hawkhurstom ter ga odpeljali na sprednji del. Prav nič se ni ustavljal, ko so zahtevkli, naj vodi ladjo skozi klečevje. "Ako pa tega ne storim?" je dejal drzno Hawkhurst. ."Potem izgubiš glavo, to je vse," je odgovoril krmar; "ali ni tako, fantje?" je nadaljeval ter se obrnil k razbojnikom. "Da, ali nas privedi na varno, ali te pa vržemo v morje," jih je odgovorilo nekoliko. "Takih groženj se ne bojim, fantje," je odgovoril Hawkhurst; "vsi me poznate za vrlega možaka, in prav nič ne bi mi bilo podobno, ako bi vas sedaj zapustil. No, ker vas vaš kapitan ne more rešiti, mislim, da vas moram jaz; toda," je vzkliknil ter se ozrl okoli sebe, "kako pa je to? Ai smo že iz preliva? Da — ne vem pa povedati, ali moremo zopet priti vanj." "Nismo še iz preliva," je dejal Kajn, "veš da še nismo." "No, ako ve kapitan bolje kakor jaz, mislim, da stori najbolje, ako vas on spravi tukaj skozi kleči," je odgovoril Hawkhurst. Razbojniki pa so bili različnih misli ter vztrajali pri tem, da vodi Hawkhurst, ki je dobro poznal preliv. Kajn je stopil na zadnji del ladje, Hawkhurst pa proti prednjem. "Storil bom najboljše, kar morem," je rekel Hawkhurst, "toda pomnite, ako se nam ne posreči priti v pravi preliv, ne dolžite potem mene. Obrnite nekoliko — še malo obrnite — vedno tako — tu je pravi preliv, fantje!" je zaklical ter kazal mirno vodo med razpenjenim valovjem. Hawkhurst je vedel, da ga izpostavijo na suho o prvi priliki, ki se jim ponudi. Zato je sklenil ladjo uničiti, tudi ako izgubi življenje. Zaraditega je vodil sedaj ladjo iz preliva naravnost proti klečevju in minuto pozneje, ko so prišli iz njega, so že mnogokrat zadeli ob "kleči.' Ko je pa ladja tretjikrat zadela ob Naznanilo in Zahvala MARIJO Š1LC ki je za vedno zatisnila svoje mile oči 31. januarja 1931, v starosti 58 let. Ranjka je bila doma iz vasi Ponikve, fara Dobro polje na Dolenjskem in je bivala v Ameriki nad 40 let. Ob priliki smrti nase nepozabne ranjce, nam je bilo izraženo toliko izrazov sočutja in tolažbe, da se je res pokazalo, koliko prijateljev je imela naša pokojna soproga in mamica. Nebroj je bilo darov za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj duše rajne, za kar se darovalcem najiskre-neje zahvaljujemo. Sledeči so darovali za sv. maše: Mr. in Mrs. Praprot-nik, Mr. in Mrs. H. Zalokar, Mr. in Mrs. Garry, Mr. in Mrs. Bruss, Mr. in Mrs. Klaus, Mr. in Mrs. Koprive c, Mr. in Mrs. Struna, Mr. in Mrs. Trček, Mr. in Mrs. Peterlin, Neighbors of 76th St., Mr. in Mrs. Joe Verbis, Mr. in Mrs. Košmerl, Mr. in Mrs. Nick Lučič, Mr. in Mrs. A. M. Obreza, Mrs. Mary Gornik, Mr. in Mrs. Paulich, Mr. in Mrs. A. Rijavec, Mr. in Mrs. Lausih, Mr. in Mrs. Roitz, Mr. in Mrs. Frank Lence Jr., Mr. in Mrs. Joe Vencel, Mr. in Mrs. Urankar, Mr. in Mrs. Per, Mr. in Mrs. Andy Sadar, Mr. in Mrs. Anton Lučič, Mr. in Mrs. Rose Svete, Mr. in Mis. John Jančar, Mr. in Mrs. Joe Kožar, Mr. John Marvar, Mrs. Frances John Marvar, Mr. in Mrs. Ernest Smith, Mr. in Mrs. F. Surtz, Mr. in Mrs. John RuSs, Mh in Mrs. Louis Fink, Mr. in Mrs. John Dolenc, Mr, ih Mrs. Malovičh, Mr. in Mrs. Joe Longer, Mr. in Mrs. Joseph Kramer: Mrs. Arina Blatitik, Mr. in Mrs. Joe Sadar, Mr. Joe Pograjc, Mr. in Mrs. Mike šile, Mr. in Mrs. Frank Sterle, Mr. in Mrs. Grgetich, Mr. in Mrs. Frank Gbdič, Mr. in Mrs. Louis Krai.'. Krsto ranjke so obložili z lepim cvetjem številni prijatelji, katerim se tem potom prav iskreno zahvaljujemo. Sledeči so darovali vence: Družina Paul Lenassi, družina Louis Svete, družina Merhar, družina Allen, družina Frank Hrovat, družina Mekina iz Barbertona, Neighbors of Hale Ave., Gifford Employees, družina Frank Jurca, West Park, družina Ignac Komin, družina Steve Lučič, družina Ernest Vodnik, Mr. in Mrs. Frank Egelston, Community Welfare Club, Mr. in Mrs. Frances Russ, družina Frank Suhadolnik, družina John Terček in Mary Glavič, Mrs. Frances Kapuja, družina John Mahne, družina Satkovič, družina Blazich iz Barbertona, družina Lu čič, družina Sadar, družina Verbič, družine: Anton Koprivec, Joe Komin in John Komin, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, društvo Marije Magdalene št. 162 KSKJ, društvo Srca Marij« (staro). Tem potom se najlepše zahvaljujemo Rev. B. J. Ponikvarju za lepe cerkvene obrede in za spremstvo na pokopališče. Lepa hvala Rev. M. Jagru za podelitev zadnjih sv. zakramentov. Lepa hvala pogrebnem zavodu Josip žele in Sinovi za tako lepo urejen pogreb. I Zlasti se pa še zahvaljujemo Mrs. šepec, Mrs. Mausar in Mrs. Lon-gar, ki so nam bile v tako veliko pompč ob zadnji uri naše drage pokojne in tudi šp potem nam jnnogo pomagale, Iskrena ljivala sledečem, ki so dali svoje avtomobile na razpolago za pogreb: J. Kramer, M. Kramer, C. Allen, J. Gobokar, J. Mervar, A. Bo kar, J. Perko, F. Deitz, F. Shepec, J. Dolenc, M. Klemen, Clark Garry. Mrs. Surtz, G. Rijavec, F. šercelj, J. Paulich, L. Petric, J. Mahne, J Smole, F. Mramor, E. Vodnik, J. Verbic, L. Petkovšek, F. Kepic, Mr Glicker, Mr. Roje. Končno se pa še iskreno zahvaljujemo vsem, ki so prišli kropit dra go pokojnico, ko je ležala na mrtvaškem odru in vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. i Draga naša soproga in mamica, odšla si tako nenadoma od nas in nas pustila globoko žalujoče in neutešene. Z solzami bomo kropili Tvoji prerani grob in se Te spominjali v molitvah. Počivaj mirno pod zelene rušo v ameriški zemlji, ki Ti naj bo njena odeja, dokler se vsi skupaj zopet snidemo nad zvezdami. MATEVŽ ŠILC, soprog, EMA, omož. LUČIČ, JUSTINA, omož. VERBIč, MARY, omož. SADAR, FRANCES, omož. ALLEN, FRANCES ŠILC-SUHADOL-NIK, hčere, JOHNY, sin, JOHN GOLOB, brat, FRANCES RUS, sestra. roj. Golob 478 EAST 152 ST. KEnaaore 20I6 Cleveland, O., 3. marca, 1932. nje, je ostra koralna skala predrla njeno dno in voda se je neznansko hitro vlila skozi odprtino. Smrtna tišina je zavladala med morskimi razbojniki. "Možje," je rekel Hawkhurst, "storil sem najboljše, kar sem mogel, in sedaj me lahko vrže-te v morje, ako vam je drago. Ni moja krivda, temveč tegale človeka," je nadaljeval ter pokazal na kapitana. "Prav malo ,je do tega, čigava jo krivda, Hawkhurst," je odgovoril Kajn, "to že poravnamo; za sedaj imamo preveč drugega opravila. Spustite čolne v morje, fantje! Kakor hitro le morete in vsakdo naj se preskrbi z orožjem, strelivom in živežem. Mirni ostanite! Ladja stoji dobro in se ne bo potopila. Polagoma rešimo vse!" Razbojniki so se pokorili ka-pitanovim poveljem in spustili vse tri čolne v morje. V prvega so deli ranjence in Klaro d'Al-varez, ki ji je pomagal Francisco. Kakor hitro so se možje preskrbeli z orožjem, se je Francisco ponudil, da čuva Klaro, in čonl je odrinil. Z bojnih ladij so videli, kako je "Avenger" zadel ob klečevje in so se razbojniki pripravljali, da spuste čolne v morje. Zaraditega sta se takoj zasidrali in spustili čolne v morje, češ, da preprečijo razbojnikom prihod do otokov, kjer bi se utegnili pripraviti na uspešno obrambo. Akoravno se sicer ladji sami ni sta mogli približati skalam in klečem, je bila voda na mnogih krajih vendar dovolj globoka, da so mogli čolni plavati brez nevarnosti. Kakor hitro je Francisco v prvem čolnu odrinil cd "Avengerja," so čolni bojnih ladij pohiteli, da n^u odrežejo pot. Razbojadki so to zapazili in so se še hitreje pripravljali na odhod z ladje. Kmalu je odrinil tudi drugi čoln, v katerega je skočil Hawkhurst. Kajn pa je ostal še nekoliko časa na ladji, da se prepriča, ali niso pustili kakih ranjencev zadaj. Nato je tudi on zapustil ladjo v zadnjem čolnu in krenil za ostalima dvema. Bil je sedaj eno miljo in četrt za drugim, v katerem je bil Hawkhurst. V onem času, ko je Kajn zapustil ladjo, je bilo težko reči, ali se bo čolnom z bojnih ladij posrečilo ujeti enega ali drugega izmed razbojniških ali ne. Oboji so napenjali skrajne moči. Ko je dospel prvi čoln s Franciscom in Klaro do suhega, je bil prvi izmed* sovražnih čolnov komaj pol milje daleč od njih. Plitvine so jih pa nekoliko zavirale, kar je bilo le razbojnikom na korist. Ravno ko je dospel drugi čoln s Hawkhurstom do suhega, so ? nekega čolna, ki je pripadal h "Comusu," ustrelili iz topa. Zadnji čoln RJI ^Sd^žsssi IT5!a Najkrasnejša vprizoritev v Clevelandu! Gotovo boste večkrat obiskali! Milijon cvetov . . . mnogo krasnih vrtov . . . redke rastline in cvetlice . . . vrtni klubi in akvariji ... bo napolnilo ves mestni avditorij. VPRAŠAJTE SVOJEGA CVETLIČARJA predpredajne tikete (do 10. marca), s katerimi beste prihranili denar, tiketi po 50 centov. Navadna vstopnina pri vratih 75 centov. Krasna godba ^VTI JE krasnejše in bolj pri-lagodene godbe, kot je godba velikih orgelj, pred in po pogrebnih obredih. To je splošno priznano. Tako godbo vam nudimo mi, brez dodatnih stroškov; godba najfinejših orgelj, na katere igrajo priznani mojstri in ki se vam podaja po naši novi električni glasbeni opremi.